M 2 2 S f) 14 GLASILO PREDILNICE LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO II. LITIJA, oktober-november 1961 ŠT. 10-11 Dan republike-29. november Naši narodi praznujejo vsako leto svoj največji praznik Dan republike — 29 november, v spomin, ko so zastopniki AVNOJ 29. novembra 1943 položili temelje naši socialistični državi in ko je bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Od tega zgodovinskega dne pa do sedaj je minilo 18 let, ko so bile velike revolucionarne spremembe v našem življenju in delu naših narodov. Te spremembe so bile tako velike in pomembne, da včasih težko pojmujemo, kako so se mogle izvršiti v razmeroma kratkem času. V razvoju naše domovine je bil izvršen zelo hiter industrijski razvoj, eden najhitrejših v deželah sveta. Delavski razred’ pod vodstvom komunistične partije je prevzel svojo vodilno vlogo, kar je imelo odraz v vsem političnem razvoju in družbenem dogajanju. Država kot lastnik nacionaliziranih in zaplenjenih tovarn, rudnikov itd. je neposredno pričela voditi gospodarstvo. Razvile so se nove tovarne, večalo se je število delavcev in s tem v zvezi se je spremenila tudi socialna struktura prebivalcefv. Jugoslavija je postajala čedalje večji pomemben činitelj na svetovnem trgu. Iz industrijsko nerazvite države se je izoblikovala socialistična država z dneva v dan z večjo industrializacijo. Na zunanjih tržiščih se ne pojavlja več samo s prirodnimi produkti, lesom rudo itd. ampak izdeluje za domača in tuja tržišča stroje, parnike itd. letošnjega leta zastopniki tako-zvanih izvenblokovskih držav, ki so sprevideli nevarnost, ki preti miru s strani nekaterih sil drugod v svetu. Konferenca teh predstavnikov je dala pobudo k miroljubnemu sodelovanju vseh narodov na svetu in priznanje našim narodom pri tem delu. Kaj pomeni 29. november — Dan republike — ustvaritev socialistične republike Jugoslavije, vidimo sami lahko v našem podjetju. Nenehna skrb in vsakodnevno delo za rekonstrukcijo podjetja in zastarelih strojev, za izboljšanje dela, higiensko tehnično izboljšavo, družbeni standard, t. j. prehrano zaposlenih, urejevanje počitniškega doma, izgradnjo stanovanj, dalje skrb za strok, izobrazbo delavcev, pravilnim nagrajevanjem in še pose- Tisje — kraj prve partizanske borbe v naši občini PROGRAM PROSLAV ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZAKLJUČNE PROSLAVE 20-letnfce vstaje Po začetnem administrativnem vodenju gospodarskih organizacij in težavah ter tudi napakah so delavci, na podlagi predhodne usposobitve v boju za nacionalno in gospodarsko neodvisnost in v borbi za prevzem oblasti in končni zmagi z nastankom nove Jugoslavije, prevzeli vodstva v podjetjih. Novo obdobje v razvoju socializma sloni na samoupravi proizvajalcev in smo letos praznovali 11. obletnico dela organov samoupravljanja. Samoupravljanje pa ni ostalo samo v podjetjih, ampak je prešlo tudi na ostalo družbeno dejavnost v komuni na področju zdravstva, socialnega zavarovanja itd. Na podlagi tako uspešnih sprememb na področju gospodarstva je naš ugled rasel tudi izven države. Stalna prizadevanja naših narodov in voditeljev za ohranitev miru so pritegnila tudi ostale somišljenike v svetu pri vseh miroljubnih narodih. Ni slučaj, da so se ravno v prestolnici naše države zbrali septembra 24.12.1961 poteka 20 let od prve partizanske borbe v naši občini na Tisju. Ta dan praznujemo tudi litijski občani svoj praznik. V letošnjem letu so priprave na proslavo posebno dobre. Iz vseh naših krajevnih organizacij, šol in kolektivov uam sporočajo o pripravah. Z občinskim praznikom bomo zaključili vrsto proslav 20-letnice vstaje. Po krajevnih organizacijah, oziroma krajevnih odborih v Kresnicah, Vačah, Šmartnem, Savi, Polšniku, Gabrovki in Dolah bodo večdnevne prireditve. Tako bodo poleg proslav za 20-letnico ustanovitve JLA in proslave občinskega praznika še razna srečanja mladine na Tisju, ogledi muzeja NOB, razne športne in strelske prireditve itd. V samem centru Litije pa bo pester celotedenski program. Na javljena so gostovanja trboveljske Svobode in ljubljanske Opere. Za proslavo JLA pripravlja program UROJ, ZB in litijska Svoboda, Mladina bo prikazala življenje v športnih društvih, borci II. grupe odredov pa bodo obiskali šole in govorili otrokom o borbah na našem področju. Poleg tega bodo še slavnostne seje DS v kolektivih, sprejemi najboljših pionirjev in mladincev pri občinskih političnih forumih in končno zaključna proslava s slavnostno sejo Ljudskega odbora. Občinski pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika in 20-letnico vstaje vabi vse proizvajalce in občane, da se udeleže proslav po krajevnih odborih in v Litiji. Občinski odbor SZDL Litija bej skrb za potrebe komune in organizacij izven podjetja, to so številne stvari, ki jih v prejšnjih časih tovarna v glavnem sploh ni videla oz. imela. Nad temi uspehi nismo uspavani, vemo, da je še precej stvari, ki jih bo treba urediti nam samim v prid in pa skupnosti. Izpolnitev naših nalog je odvisna predvsem od nas samih, od našega kvalitetnega dela, pravilnega vodstva in pravilnega dela organov samoupravljanja in tovarniških organizacij. Naša velika naloga je, da počastimo Dan republike z našimi uspehi, naslednji praznik Dan republike pa da praznujemo ob že izvršeni rekonstrukciji naših strojev in delovnih prostorov ter z izvršitvijo še drugih bistvenih nalog v izboljšanju proizvodnje in povečani storilnosti. Albin Ankon Konferenca komunistov Konference sta se udeležila predstavnik Okrajnega komiteja ZK Ljubljana tov. Herman Lojze in član Občinskega komiteja ZK Litija tov. Pungerčar Stane. Iz poročila, ki ga je podal sekretar tovarniškega komiteja ZK tov. Stamatovski Niko, povzemamo nekaj najvažnejših vprašanj, o katerih je razpravljala konferenca. Uvodoma je poročal o pomembnih političnih in gospodarskih dogodkih, ki so se v zadnjem času zgodili v svetu in pri nas. Tako o stalnih blokovskih razprtijah, ki vedno bolj ogrožajo mir in o brezciljni oboroževalni tekmi med Vzhodom in Zahodom. Nadalje o beograjski konferenci septembra letos, ki je pokazala človeštvu pravo pot in izhod iz sedanjega nevzdržnega stanja. Nadalje je poročal o pomembnih gospodarskih ukrepih, ki jih je sprejela skupščina, o decentralizaciji delavskega upravljanja in poudaril pri tem, da mora zlasti partijska organizacija odločno nastopiti proti vsem elementom, ki bi hoteli dušiti demokratizem in pravice, ki jih ima delavec v sistemu upravljanja, na drugi strani pa preko sindikata in mla dinske organizacije nuditi vso pomoč pri miselnem razvoju delavca. Iz organizacijskega poročila je bilo razvidno, koliko članov ZK šteje organizacija, koliko članov se je vključilo na novo, koliko je bilo novosprejetih in koliko čla- OB OBRAČUNU za tretje tromesečje letošnjega leta V julijski številki našega glasila smo govorili o rezultatih poslovanja v letošn jetrn prvem polletju. Sedaj je za nami že tretje tromesečje (devet mesecev) in obračun za to obdobje. Ugotovitve glede neizpolnjevanja planskih obveznosti drže tudi skoraj v celoti za to trome- Proizvodnja v efekt, kg Proizvodnja v baz. kg Celotni dohodek Dohodek Cisti dohodek Bruto osebni dohodek Sredstva za sklade podjetja sečje. Proizvodnja je celo nekoliko padla in sicer iz razloga, ker je bilo v poletnih mesecih ukinjeno nedeljsko delo. V primerjavi z letom 1960 in planom za leto 1961 smo dosegli v obdobju januar-september sledeče rezultate: v odnosu na 1. 1960 na plan 1961 93.86 95,40 94,69 100,02 90,74 100,37 73,01 138,40 124,00 138,40 96,49 86,74 120,74 571,20 Ugledni obisk oktobra 1961 v tovarni; z desne proti levi Humbert Gačnik, republ. Ijud. poslanec, dir. podjetja Tone Koprivnikar, Boris Mikoš, predsednik OLO Ljubljana, Stane Pungerčar, predsednik ObLO Litija in Tone Praprotnik, sekretar ObKZK Litija Gradnja no¥e vlagalnice Iz prednjih rezultatov je razbrati, da sta zaradi manjše proizvodnje tudi celotni dohodek in dohodek sorazmerno nižja. Sredstva, ki ostanejo podjetju za sklade t. j. za poslovni sklad in sklad skupne porabe, ipa so večja in sicer je ta odnos pripisovati novi delitvi dohodka v letošnjem letu. Osebni dohodki so v primerjavi s preteklim letom tudi nižji, kar je razumljivo z ozirom na nagrajevanje po enoti proizvoda, saj je bilo proizvedenih manj kg preje. S tem pa ni rečeno, da so tudi osebni dohodki na zaposlenega manjši. Zaradi manj zaposlenih oz. večje produktivnosti, ki je v tem obdobju porasla za 4,1 °/o, so le-ti višji. Povprečni osebni mesečni prejemki so znašali v letu 1960 21 715.— din (104,4 na uro) v letu 1961 pa 23 585.— din (113,4 na uro). Če upoštevamo težave, s katerimi se je podjetje srečavalo v tem letu in okolnosti, da se zaradi hude vročine v oddelkih predilnice ni delalo v poletnih me- no v ZK je iz organizacije odšlo ter koliko je bilo izključenih. V razdobju med zadnjo in to konferenco so bile izvršene volitve v sekretariate osnovnih organizacij ZK. Tako ima podjetje sedaj 3 osnovne organizacije, katere vodijo sekretariati. Iz poročila je bilo nadalje razvidno, kako poteka izobraževanje v podjetju. Poročano je bilo o delu mladinske organizacije. Mladinski komite je izvedel med mladinci anketo, iz katere bo ugotovil, koliko mladincev je pripravljenih sodelovati v mladinski organizaciji. Komite želi preko leta pripraviti za člane mladinske organizacije nekaj predavanj in razprav. Da se delo mladinske organizacije ne bi usmerilo samo na sestanke, je mladinski komite razpravljal tudi o tem, da bi se mladini nudilo tudi kulturno izživljanje in to z organizacijo izletov, ogledov ražnih sorodnih podjetij, obiskov opere, gledališča itd. Mladinski komite išče razne možnosti za poživitev dela, vendar nekateri člani ZK, ki bi lahko sodelovali v mladinski organizaciji, prepuščajo to skrb drugim mlajšim in neizkušenim članom. secih ob nedeljah, lahko ugotovimo, da so rezultati v devetih mesecih vseeno zadovoljivi. Kljub temu pa se s to ugotovitvijo ne moremo zadovoljiti, ker so podane vse možnosti, da proizvodnjo do konca leta znatno bolj približamo planskim obveznostim odnosno, da te obveznosti tudi izpolnimo. Rezultati, ki so bili doseženi v oktobru nam kažejo, da so optimistična ocenjevanja na mestu, saj je bil plan za 10 mesecev izpolnjen s 96,3 0/o. Na večjo proizvodnjo je vplivalo predvsem pospešeno delo v drugi polovici oktobra. Ako bi z istim elanom delali še v novembru in decembru, so podane vse možnosti, da izpolnimo plan 100 °/o. V primerjavi z dvigom proizvodnje so se dvignili tudi osebni prejemki, saj znašajo povprečni osebni dohodki v oktobru 24 627.— din, (118,4 na uro) le-ti pa bi se v naslednjih mesecih pri večji proizvodnji lahko dvignili še za več. Koprivnikar Tone Sindikalna organizacija v podjetju je razpravljala vsa bistvenejša vprašanja, ki zadevajo gospodarjenje podjetja. Po zadnjih ekonomskih ukrepih, ki bodo daljnosežnejši in obširnejši kot katerikoli v zadnjih desetih letih od uvedbe delavskih svetov naprej, je nujno, da sindikat razpravlja in dela v smeri nadaljnjega razvijanja socialističnih odnosov oz. izpopolnjevanju delitve dohodka. Ob ustanovitvi Društva inženirjev in tehnikov smo si od le-tega mnogo več nadejali. Komunisti, člani društva, bi morali aktivneje poseči v delo društva, s svojim sodelovanjem doseči, da bi društvo bolje zaživelo. Nadalje je poročal še o gospodarskih rezultatih našega podjetja. V desetih mesecih letošnjega leta je podjetje pod planirano proizvodnjo v ef. kg za 3,8 °/o. Za nižjo proizvodnjo je več objektivnih vzrokov in je bilo v zvezi s tem že več sestankov s kolektivom. Z akcijo za nadurno delo v preteklem mesecu, kateri se je odzval celoten kolektiv, se izpolnjevanje planskih nalog vidno izboljšuje. V oktobru smo že zvišali poizvodnjo za 1 %>. V preteklem letu in leto* zabeležujemo V mesecu septembru je bil pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana — odobren idejni projekt za gradnjo nove vlagalnice. Ta je predvidena na severni strani stare predpredilnice. Nova vlagal-nica bo dolga 42 in široka 17,5 m. Ce računamo, da bomo že v začetku prihodnjega leta montirali 10 novih prstančevih strojev in v poznejših letih še 6 kom., moramo imeti istočasno v vidu, da je obstoječa vlagalnica premajhna. Že pri sedanji produkciji preje in sortiranju po strojih je prostor pretesen. Ob novi vlagal-nici je predvidena tudi postavitev novega polavtomatskega dvigala za odvoz preje iz obeh tudi porast produktivnosti. V letu 1960 nasproti letu 1959 za 30 °/o, letos pa nasproti letu 1960 za 4,1 °/o. Po končani rekonstrukciji pa je predvideno, da bo produktivnost še narasla. Poročal je tudi o nagrajevanju v našem podjetju. Osebni dohodki znašajo letos povprečno 3,1 %> več, kakor v preteklem letu. Ravno na zadnjem zasedanju DS je bil v razpravi pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Razprava po teh pravilnikih se bo vršila tudi po delovnih skupnostih. Konferenca je razpravljala tudi o decentralizaciji upravljanja. Glede decentralizacije smo šele na začetku poti. Se nadalje bo treba razvijati obliko upravljanja in najti pot, po kateri bo prišel proizvajalec do neposrednega odločanja o vseh vprašanjih, tudi o investicijah in ostalem. Tudi po tem vprašanju je bila naša sindikalna podružnica aktivna, dala je tudi pobudo za decentralizacijo, toda pri uresničevanju vseh teh nalog, je sedaj vse premalo čutiti njeno dejavnost. Konferenca je ob zaključku dela izvolila še nov 5 članski tovarniški komite. L. K. predilnic. Novo dvigalo bo nameščeno ob steni predilnice, tako da bo vozilo košare direktno v vlagalnico. Obstoječe dvigalo bo potem služilo samo za dovoz predpreje, cevk in praznih košar. Obstoječa vlagalnica bo pozneje služila za skladišče kartonske embalaže in za zabojamo. Na zahodni strani iste bo ob novem podpornem zidu zgrajena streha za lesene zabojne dele. Dovoz kartonov in praznih zabojev se bo vršil skozi prostor sedanjega stranišča vlagalnice, ki bo preurejeno v vetrolov. S to preureditvijo se bo notranji transport precej izboljšal. Nova vlagalnica bo železobe-tonske konstrukcije. Temelji in stebri bodo dimenzionirani tako, da bo možna poznejša nadzidava še dVeh nadstropij, ki bi prišla v poštev v primeru nadaljne razširitve tovarne. Z gradnjo vlagalnice bomo pričeli v prihodnjem letu. Že sedaj pa so v teku pripravljalna dela. Pred pričetkom gradnje je potrebno odstraniti preko 1000 m5 zemlje in zgraditi oporni zid. Prestaviti je bilo potrebno vodovod, potrebno pa bo zgraditi tudi novo greznico. P. D. OBISK sekretarja za delo V oktobru je naše podjetje obiskal sekretar za delo LRS tov. Košmelj Miran. Ogledal si je pravila podjetja in na nje dal svoje pripombe. Predvsem ga je zanimala decentralizacija delavskega upravljanja pri nas in kako potekajo priprave za sprejetje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. V zvezi s tem nam je dal nekaj pobud in predlogov, ki so pri izdelavi osnutkov pravilnikov zelo koristili. Kaj sta razpravljala DS in UO Upravni odbor je na seji dne 25. 9. 1961 potrdil Poslovnik o delu upravnega odbora. Razpravljal je o volitvah v delovne skupnosti, ki so bile 9. septembra 1961. Vsaka delovna skupnost bo imela poleg izvoljenega predsednika še vodjo delovne skupnosti. Zato je UO imenoval za vodje delovne skupnosti: 1. za predilnico, Jelnikar Marija. 2. za sukalnico, Belec Ivana. 3. za stročnamo, Brovč Antona. 4. za službo vzdrževanja, Primožič Darka. 5. za upravo, Senica Maksa. Obravnaval je vprašanje nakupa mopedov za člane kolektiva. Predlagal je DS, da prevzame podjetje garancijo za 41 članov kolektiva za nakup mopedov, ka tere je sindikalna podružnica naročila pri Tomosu. Obravnaval je pritožbo Koderman Antonije na premestitveno odločbo. Sklenil je, da naj imenovana predloži potrdilo zdravnika, da ni sposobna ze delovno mesto, na katerega je bila premeščena odn., da zaprosi za pregled po invalidski komisiji, nakar bo o pritožbi ponovno razpravljal. UO je odobril plačilo šolnine in ostalih stroškov za šolanje na Večerni administrativni šoli in plačilo stroškov za nadaljevalni intenzivni tečaj angleškega jezika za člane kolektiva, s katerimi naj se sklene posebna pogodba. Na prošnjo Gradbenega odbora za izgradnjo šole v Šmartnem, da bi naše podjetje delavcem, ki stanujejo na območju šolskega okoliša Šmartno, odtegnili znesek, ki so ga dolžni prispevati za Preventivno okrevanje v letu 1961 Kakor v preteklih letih, tako je tudi v letu 1961 Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani omogočil preventivno okrevanje zdravstveno ogroženim delavcem. V primerjavi s preteklim letom je letovalo: V okrevališču »Soča« leta 1960 13 članov, 1961 pa dva člana V okrevališču »Poreč« leta 1960 9 članov, 1961 pa 32 članov. Iz primerjave je razvidno, da je bilo v letu 1961 na brezplačnem okrevanju 12 članov več, kakor v letu 1960. Upravni odbor je tudi v letu 1961 odobril vsakemu okrevancu 7 dni plačanega dopusta. Vsak okrevanec je preživel v okrevališču 21 dni. Sindikalna podružnica je omogočila 10-dnevno okrevanje v Novigradu 21 članom delovnega kolektiva. Skupno je bilo v letošnji sezoni na okrevanju 55 članov kolektiva ali 8 %> od celotnega števila zaposlenih, v letu 1960 pa le 6 °/o. Rezultat prventivnega okrevanja je ugoden in zasluži Okrajni zavod za socialno zavarovanje vse priznanje na področju zdravstveno-preventivnega varstva. Franci Lesjak gradnjo šole, je UO sklenil, da podjetje predhodno zbere soglasje delavcev, ki stanujejo na območju šolskega okoliša Šmartno, šele potem se prične z odtegovanjem prispevka. Na seji dne 17. 10. 1961 je UO razpravljal o periodičnem obračunu za prvih devet mesecev letošnjega leta. Iz poročila je bilo razvidno, da nasproti lanskemu letu ne dosegamo plana in je zaradi tega celoten dohodek nižji za 10 %>. Upravni odbor je predlagal, da se o tej problematiki seznani celotni kolektiv in naj se v zvezi s tem skličejo obratni sestanki. Za vrnjeno embalažo je predlagal delavskemu svetu, da bi v bodoče naše podjetje plačevalo za vrnjene zaboje samo osnovno bonifikacijo, ki znaša 1300 din, posebna premija, ki smo jo plačevali za vrnjene zaboje do sedaj, pa naj se v bodoče ukine, ker zaboji iz bukovih deščic, za ponovno uporabo niso uporabljivi Pred meseci je »Almira« Radovljica naročila pri nas posebno prejo za izdelovanje nogavic. V času izdelave te preje pa so prodali stroj, na katerem so predelovali naročeno prejo. Tako nam je ostal izdelek na zalogi. Zato je UO sklenil, da naj se preja, ki je bila narejena za »Almiro« Radovljica proda po nižji ceni in sicer največ do 830 din, skuša pa naj se doseči najboljša cena. UO je odobril tovarišu Tišler Francu udeležbo na enomesečnem tečaju za gasilce — podčastnike. Glede na to, da je odšla iz podjetja tov. Lotrič Vida, ki je bila predsednik komisije za norme in namestnik predsednika komisije za priznanja polkvali-fikacije, je UO imenoval kot predsednika komisije za norme, Bizjak Branka, za namestnika Peterca Branka, za člana Stama-tovski Nika, za namestnika predsednika komisije za priznanje polkvalifikacije pa Zorn Iztoka. Na seji dne 24. 10. 1961 je UO predlagal delavskemu svetu, da se spremeni plačevanje nadur in sicer tako, da se od 1. 10. 1961 dalje plača nadure s 50 °/o-nim dodatkom na celotni zaslužek. Tak način plačevanja velja samo za proizvodne oddelke. UO je predlagal spremembo vrednosti osebnega dohodka na kg preje, kakor sledi: enojna preja 69,11 din za kg sukana preja 107,54 din za kg cevke 44,27 din za kg s tem, da se rezervni sklad osebnih dohodkov poveča od sedanjih 15 Vo na 18 ®/o. V zvezi s Tednom varnosti je sklenil, da naj kolesa zaposlenih popravlja za to določena oseba in sicer samo tiste okvare, ki jih lahko popravi v kolesarnici. Večje okvare pa se lahko popravljajo v delavnici na delovni nalog. Organizacijo pregledov organizira vodja službe vzdrževanja. Delavski svet je na zasedanju dne 18. 10. 1961 odobril odpis zamudnih obresti Tovarni sanitetnega materiala Domžale v znesku 90 532 din. Potrdil je periodični obračun za dobo od 1. 1. do 30. 9. 1961. Sklenil je, da se zaradi nadokna-denja izpadle proizvodnje uvede nadurno delo v tistih oddelkih, kjer je to potrebno. Preide pa se lahko tudi na normalno obratovanje v turnusu 8 ur. O načinu dela naj se odloči delovni kolektiv sam in naj se v zvezi s tem izvede anketa. Potrdil je predlog upravnega odbora za zamudne obresti, za plačevanje za vrnjene zaboje in cenik za cevke. Sklenil je, da se skrajša rok za odplačevanje kredita pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš od 25 na 15 let. S tem bomo prihranili na obrestih okoli 2 milijona din, anuiteta pa se bo povečala letno le za 450 000 din. Sklad pa bi na ta način dobil nova sredstva za gradnjo stanovanj. Potrdil je predlog Komisije počitniškega doma za odpis inventurnih razlik in potrdil osebne obremenitve za nekatere primanjkljaje. Potrdil je tudi inventurne razlike lO-obratov do 30. 6. 1961 in sklenil, da se viški knjižijo na izredne dohodke, manjki pa delno na izredne izdatke, delno pa se za njih obremeni odgovorno osebje v lO-obratih. V komisijo za štipendiranje je imenoval namesto Lotrič Vide kot člana Bizjak Branka, v komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pa namesto Bizjak Zlate kot člana Tišler Hildo. Na zasedanju dne 27. 10. 1961 je DS na osnovi izvedene ankete sklenil, da se uvede nadurno delo v vseh proizvodnih oddelkih in sicer tako, da dela nočna izmena 1 uro več. Po potrebi pa se nadurno delo lahko odredi tudi drugim izmenam. Sklenil je, da se dne 30.11.1961 dela v proizvodnih oddelkih v nadurnem delu, ker to narekuje potreba po povečani proizvodnji glede na izpolnitev planskih nalog. Imenoval je inventurne komisije za popis do 31. 12. 1961. Odobril je nakup bojlerja za upravno zgradbo v znesku 19 000 din iz nerazporejenih sredstev amortizacije. Delavski svet je vzel na znanje odn. se je strinjal s tem, da sporazumno prekine delovno razmerje pred potekom odpovednega roka, tov. Groznik Stana članica delavskega sveta. Na zasedanju dne 9. 11. 1961 pa je DS potrdil predlog upravnega odbora za spremembo vrednosti osebnega dohodka na kg preje tako, kakor je predlagal upravni odbor. Razpravljal je o pravilniku o delitvi čistega dohodka in Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in sklenil, da se dasta oba pravilnika v razpravo delovnemu kolektivu. V zvezi z zaposlovanjem invalidov in manj zmožnih oseb je sklenil, da so oddelki dolžni sprejeti na delovna mesta, ki so določena za invalide, invalidne osebe. Osebe, ki so manj zmožne za delo, se napotijo na komisijski pregled. Osebe pa, ki ne bodo ocenjene kot invalidi in niso polno sposobne za delo, pa je . treba razporediti na ustrezna delovna mesta. Osebam pa, ki izpolnjujejo pogoje za polno ali nepolno starostno pokojnino, pa je treba čim-preje urediti dokumentacijo, potrebno za upokojitev. Zelje posameznikov, da bi bilei take osebe še nadalje zaposlene, se ne bodo mogle upoštevati odn. bo vsak utemeljen primer obravnaval sproti upravni odbor podjetja. Sklenil je tudi, da se v oddelkih službe vzdrževanja plačuje nadurno delo enako kot v proizvodnji in sicer od celotnega urnega zaslužka za tista dela, ki so izvršena v normi. UKREPI za dvig' proizvodnje Delavski svet je na dveh zadnjih zasedanjih razpravljal o izpolnjevanju planskih nalog v letošnjem letu, odnosno o ukrepih, kako nadoknaditi izgubljeno proizvodnjo. Ugotovljeno je bilo namreč, da smo v devetih mesecih izpolnili plan le z 95,4 °/o, ali 130 ton manj kot je bilo predvideno. Na manjšo količinsko proizvodnjo je nedvomno vplivalo pomanjkanje odgovarjajočih surovin — bombaža in stani enega vlakna, kar je bilo ugotovljeno že ob pregledu poslovanja v polletju. Z nakupom ameriškega bombaža in z rednejšimi dobavami sta-ničnega vlakna Sz »Viskoze« Ložnica se je stanje v zadnjem času glede založenosti surovin popravilo, tako da nam surovine ne bodo d'o konca leta predstavljale problema, To je bilo tudi vodilo delavskemu svetu, da je smelejše spregovoril o ukrepih za večjo proizvodnjo. Ugotovljeno je bilo, da bi lahko vsaj delno nadoknadili izpadlo proizvodnjo s prehodom na star način dela po 8 ur, odnosno z uvedbo nadurnega dela pri dosedanjem načinu obratovanja. Člani DS glede tega niso bili enotnega mnenja, zaradi tega je delavski svet razpisal anketo, s katero naj bi se člani kolektiva sami izjasnili. Večina se je odločila za nadurno delo in sicer 96,3 °/o. DS je v tej zvezi sklenil, da se bo za oddelke predilnice plačalo nadurno delo s 50 °/o na celotni zaslužek in ne samo na osnovna postavko kot doslej. Ukrepe za dvig proizvodnje je narekovalo tudi dejstvo, da bomo z rekonstrukcijo prstančnih strojev SACM izgubili nekaj proizvodnje ker bosta po dva stroja zaradi montaže stala. Člani kolektiva so se aktivno odzvali sklepu delavskega sveta ter s tem dokazali, da žele izpolniti planske naloge. K. T. Prevzeli so ključe novih stanovanj Stanovanjsko vprašanje je v naši tovarni, kot v mnogih drugih zelo pereče. V zadnjih petih letih se je sicer v nova tovarniška stanovanja vselilo 44 družin in nekaj oseb v 11 samskih sob, vendar s tem še nismo zadostili vsem potrebam, saj je v podjetju vloženih še 70 prošenj, od tega 12 za sobe. V četrtek dne 2. novembra je bila na Stavbah majhna slovesnost ob predaji ključev 12. stano- valcem, ki so dobili stanovanja v novem bloku. Ključe sta jim izročila sekretar tov. Ankon in predsednik tovarniške stanovanjske komisije tov. Jelnikar Rudolf. Za novi stanovanjski blok je izdelal načrte Atelje za arhitekturo iz Ljubljane — ing. arh. Ivo Medved. Investitor je bil Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji, gradilo pa ga je gradbeno podjetje »Gradbenik« iz Litije. senečena, ko je prevzela ključe. Do sedaj je 5 članska družina stanovala v eni sobi pri moževi teti. Mož je zaposlen pri Toplovodu, Ljubljana. Mesečno prispeva 8000 din in ji pri tem pomaga tudi njena sestra, ki je zaposena v našem podjetju in ki bo stanovala pri njej. Nova stanovanja so s samoprispevki so pridobili še: Borišek Fani, čistilka obratnih pjrostordv, ejnosobno stanovanje. Čebin Ivan, železostrugar, dvosobno stanovanje. Kosmač Marinka, predica, tro-sobno stanovanje. Kodrič Silva, knjigovodja osebnih dohodkov, enosobno stanovanje. Lapornik Stane, rezkalec, dvosobno stanovanje. Razpotnik Marija, snemalka, dvosobno stanovanje. Vsem stanovalcem se v njihovem veselju pridružujemo. Želimo jim, da bi v novih stanovanjih živeli srečno! LR-TK Predračunska vrednost je znašala dodatna dela t. j. oprema in štedilniki so stali komunalni prispevek ostali stroški podražitev gradbenih storitev 29 780 000' din 3 190 000 din 1000 0O0 din 834 000 din 1 036 000 din 35 840 000 din Položaj na trgu bombaža skupaj torej Zaradi zakasnitve bo moralo gradbeno podjetje plačati zamudne obresti v višini 600 000 din tako, da bo stanovanjski blok stal naše podjetje 35 240 000 din. Doslej smo že plačali 15 milijonov din, stanovalci pa so prispevali 836 000 din. Za ostali znesek bo dobilo podjetje kredit pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš in sicer za dobo 15 let po 2 0/o obrestni meri. Ob priliki predaje ključev je spregovoril nekaj besed tovariš Upelj, direktor sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Povedal je stanovalcem, kako so stanovanja opremljena ;in da je bil ravno na ta dan tudi tehnični prevzem bloka. Komisija se je o gradnji pohvalno izrazila. Vsem stanovalcem je zaželel, da bi se v novih stanovanjih dobro počutili in da bi stanovanja čuvali in za njih skrbeli kot dobri gospodarji. Tudi sekretar podjetja jim je zaželel mnogo sreče in zadovoljstva v novih stanovanjih. Stanovalci so ob tej priliki izvolili hišni svet. V hišni svet so bili izvoljeni: Čebin Ivan, kot predsednik, Borštnar Jože, Kodrič Silva, Jerant Vida in Lapornik Stane kot člani. Nekatere od stanovalcev, ki so ta dan prevzeli ključe, smo zaprosili za kratek razgovor. Borštnar Jože, zaposlen pri nas kot gasilec, prispeva za novo stanovanje mesečno din 8000. Ob prevzemu ključev je bil zelo srečen. Do sedaj je stanoval v privatni hiši v Litiji, stanovanju sestoječem iz majhne kuhinje in sobe. V sobi ni bilo nikoli svežega zraka, saj so sobna okna nameščena tako, da se odpirajo na hodnik. Ima dva otroka v starosti 2 in 9 let. Oba otroka in žena so zaradi takega slabega stanovanja bolehni. Mesečni prispevek težko vplačuje, ker je sam zaposlen. Vendar pravi, da se z voljo vse premaga in upa, da bo lahko prispeval tudi v bodoče, saj je navajen na skromno življenje. Ko sem ga po tem razgovoru obiskala še v novem stanovanju, mi je z veseljem razkazal kuhinjo, ki je opremljena z bojlerjem, visečimi omarami, električnim in navadnim štedilnikom ter delovno mizico. Razkazal mi je tudi zračne in svetle sobe. Rekel mi je, da se mu zdi, kot bi sanjal. Verjamem mu. Iz temne sobe, kamor ni nikoli posijalo sonce, je prišel v lepo novo stanovanje. Jerant Vida zaposlena kot knjigovodja osebnih dohodkov, je do sedaj stanovala v majhni sobici v privatni hiši. V tej sobici ni imela možnosti kuriti in jo je električno ogrevala. Povedala nam je, da je ta dan najsrečnejši v njenem življenju. Poročila se je, predno je odšel mož k vojakom. Od vojakov pa se ni vrnil domov, temveč v bolnico. Zdravstveno stanje se v bolnici postopoma popravlja in upa, da bo kmalu prišel domov. Toda če bi prišel iz bolnice v prejšnjo' sobico, verjetno to na zdravje ne bi najboljše vplivalo. Družinsko žaljenje v dosedanji sobici bi bilo onemogočeno. Tov. Jerantova prispeva mesečno 4000 din. Zneska ne prispeva prav lahko, saj sama zasluži, mož pa za sedaj tudi še ni dobil nikakršnega nadomestila. Renko Antonija zaposlena kot predica na raztezalki nam je povedala, da prevzame ključe z občutki sreče in zadovoljstva. Je vdova in ima 2 otroka. Do sedaj so stanovali v majhni kuhinji in sobici v razpadajoči hiši na Gr-binu. Stanovanje je bilo zelo vlažno. Mesečno prispeva za stanovanje 4000 din. Pravi, da je prispevek lahko vplačevala, ker ima za možem pokojnino, v zavesti, da bo prišla do boljšega — zdravega stanovanja. Arsev Silva zaposlena kot predica, je do sedaj stanovala z možem v majhni sobici. Najbolj srečna je, ko je prevzela ključe novega stanovanja, ker bo sedaj lahko k sebi vzela 2 otroka, ki ju je morala dosedaj imeti pri svoji materi. Mesečno prispeva din 6090. Ker zasluži tudi mož, ki je zaposlen v Agroservisu Ljubljana, ni imela posebnih težav pri vplačevanju prispevka. Povedala pa nam je, da je bilo »najhuje« prvi msec, ko je morala vplačati 12 000 din, ker je vplačala še 1 obrok za nazaj. Bolek Ana zaposlena kot predica vplačuje mesečno 8000 din. Rekla je, da če bi bilo treba vplačevati še več, bi z veseljem vplačevala, samo da bi prišla do stanovanja. Do sedaj je stanovala v enosobnem stanovanju brez shrambe in kleti. Njena družina šteje 4 člane. Mož je zaposlen v Rudniku Sitarjevec in s skupnimi močmi sta dobila novo stanovanje. Mandelj Marija zaposlena kot predica, je bila ravno tako pre- Na svetovnem trgu bombaža vlada v zadnjih nekaj mesecih zatišje. Niti reogranizacija trgovanja z bombažem v Egiptu na tem ni ničesar spremenila. Svetovni pridelek je približno isti kot lani — to pa je ca. 50 "/o nad povprečjem razdobja 1948— 1952. Oskrba svetovnih potrošnikov te surovine je zagotovljena; cene pa so stabilne (zaradi previdne prodajne politike ZDA). Za dolgovlaknati bombaž se poleg Egipta vedno bolj uveljavlja Sudan. To bo pomenilo zaostritev konkurence. Zaloge dolgo-vlaknatega bombaža so velike, proizvodnja stalno narašča. Letošnjega pridelka so prodali le ca, 45 000 bal, neprodanih je še ca. 300 000 bal. Sedaj proučujejo možnosti plasmana v Veliki Britaniji. Morda bo prav to sudansko tržišče v prihodnji sezoni postalo tudi za Jugoslavijo pomembno. Lani je znašal svetovni pridelek bombaža ca. 11 milijonov ton — torej isto kot leta 1959. Vodilni pridelovalci so še vedno ZDA (več kot 3 mil. ton). Hektarski donos 1960 se je napram razdobju 1948-52 povečal za ca. 500/o. Zasejane površine so znesle 1958-52 okoli 10 mil. ha, 1960 pa 6,2 mil. ha. V ZDA so bile zvišane izvozne premije. Torej plača (1. 8. 1961) inozemski kupec 0,085 $/l b — tj. 0,187 $/kg manj kot domači kupec. Prej je znašala ta razlika 0,06 $/l b (tj. 0,132 $/kg). — Kljub temu se pa predvideva, da bo izvoz bombaža v ZDA v prihajajoči sezoni za ca. 850 000 ton manjši (znižanje za 12,5 °/o napram letu 1960/1961). Po vsem videzu do konca sedanje trgatve (ki je v teku) ni računati s kakimi večjimi spremembami na svetovnem trgu bombaža. Ko bodo točno znani dokončni rezultati trgatve, se bo mogoče položaj nekoliko spremenil. Svetovne zaloge so leta 1960 padle, sedaj pa zopet rastejo GLASILO PREDILNICE LITIJA UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOSKRIC« V LJUBLJANI (1. 8. 1961 ca. 17,2 mil. bal). V avgustu je bilo registrirano manjše zvišanje cen v New Torku: od 0,348 $/l b, na 0,3515 $/l b, tj. od 0,765 $/kg na 0,775 $/kg). V Londonu je cena nespremenjena (24,10 pensov za 1 b). Take cene so predvsem rezultat obzirne in previdne politike ZDA, ki hočejo preprečiti prehiter padec cen. Pregled svetovne proizvodnje bombaža v 1000 tonah: 1958 1959 1960 ZDA 2 506 3170 3 115 SSSR 1 495 1 580 1 520 Indija 915 726 900 ZAR 543 555 593 Brazilija 381 465 483 Mehika 508 368 452 Pakistan 275 282 304 Ostale države 3 377 3 754 3 533 Skupno 10 000 10 900 10 900 Kar se tiče domačega (makedonskega bombaža, bo letos na razpolago le ca. 800 ton, in to po sorazmerno neugodnih cenah (I. klasa ca. 600 din/kg, II. klasa ca. 550 din/kg, III. klasa ca. 495 din/kg). Regresa za domači bombaž ne bo več, tako da ku-povina za nas praktično skoraj ne pride več v poštev. Morali se pa bomo precej navezati na dobave celvlakna iz Ložnice; tam je sicer cena tudi porasla od 440 na 462 din/kg, vendar to povišanje ni tako občutno, kot pri domačem bombažu. Baumgartner Ladislav »Spelca, kmalu nama ne bo več treba hoditi v kino v Ljubljano. V litijskem kinu dobe nove projektorje.« »Kje pa je Tivoli in klopce?« Ali je tak šolski čas primeren? V našem podjetju je zaposlena on jih obvestili ravnateljstvo šole. večina žena in od teh je precej takih, ki imajo šoloobvezne otroke. Vemo, da ima litijska osemletka razne težave glede pomanjkanja učiteljskega kadra. Z ravnateljem šole tov. Zormanom smo o šolskem času že govorili. Povedal nam je težave, kijih ima šola, vendar pa je bil mnenja, da bi se šolski Čas dal tudi spremeniti, če bi se ugotovilo, da imajo zaposlene žene zaradi tega določene težave. Žene, ki imate otroke v šoli, boste najbolje vedele, kako imajo Vaši otroci urejen pouk in morda predlagale boljšo rešitev. Znano nam je, da imajo nekateri otroci pouk samo popoldne. S poukom pričnejo včasih ob 13. uri, včasih ob 13.15, včasih pa celo ob 12.30 uri. Ta ura pa se nam zdi zelo neprimerna, ker mora mati otroku, predno gre v šolo, skuhati kosilo. Matere, ki delajo do hi.30 imajo verjetno zaradi tega težave. Naš delavski svet je imenoval v šolski odbor osemletke tudi članico našega kolektiva. O predlogih zaposlenih žena bi ta zastopnica lahko poročala na sestanku šolskega odbora. Zato prosimo vse žene, ki imate šoloobvezne otroke, da nam sporočite Vaše težave, ki jih imate v zvezi s šolskim časom. Napišite Vaše mnenje in predlog kar na kratko in po domače, mi pa bomo vse predloge zbrali in Ce katera nerada napiše, se lahko tudi osebno zglasi pri tov. Rapl Lei ali pa tov. Tišler Hildi in bomo Vaše predloge zabeležili mi. Prepričani smo, da bi se dalo marsikaj urediti, seveda z Vašim sodelovanjem. Odgovorite nam ali pa se osebno zglasite! Če boste predlog napisali, ga oddat j e v nabiralnik Tovarniškega obveščevalca. Lea Rapl Člani Zveze borcev so letovali v Novigradu V mesecu juliju itn septembru je letovalo v Počitniškem domu našega podjetja tudi 50 članov Zveze borcev iz območja litijske občine. Letovanje je organiziral Občinski odbor ZB, ki je tudi kril stroške letovanja. Zveza borcev je izbrala za letovanje tiste člane, ki so bili okrevanja najbolj potrebni. Pred okrevanjem so bili člani ZB zdravniško pregledani in so vsi imeli zdravniško indikacijo. Z organizacijo letovanja je imel Občinski odbor ZB precej dela. Člani so bili z oskrbo in uslugami v Počitniškem domu Predilnice Litije zelo Zadovoljni. Upravni odbor Počitniškega doma bo tudi v pirihodnji sezoni odstopil proste kapacitete doma organizaciji ZB Litija. F. L. Možnost pridobitve kvalifikacije za člane Zveze borcev Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije je v letošnjem letu pokrenil akcijo za dosego kvalifikacij borcev in aktivistov narodno osvobodilne borbe. Na člane ZB je naslovil pisma, v katerih jih spodbuja k temu, da bi si le-ti čimprej pridobili potrebno kvalifikacijo. Tudi v našem podjetju je precej borcev in aktivistov, ki opravljajo dela kvalificiranih ali pa visokokvalificiranih delavcev, nimajo pa še ustrezne kvalifikacije. Na podlagi te akcije se je doslej v našem podjetju prijavilo za izpit za kvalificiranega delavca 19 članov kolektiva, za izpit za visokokvalificiranega delavca pa 6 članov kolektiva. Za vse tiste, ki so se prijavili za izpite za poklic predilcev, bo podjetje organiziralo poseben tečaj. Strokovni svet Centra za izobraževanje v našem podjetju je na seji dne 29. 9. 1961 razpravljal tudi o tem in predlagal, da naj bi se tečaji organizirali po grupah tako, da bi bil poseben seminar za predilce, poseben pa za vodilno osebje (mojstri in podmojstri). Na takem tečaju bi grupam posredovali predvsem znanje, ki se potrebuje na delovnih mestih. Tako n. pr. za mojstre organizacija proizvodnje, prevzem in predaja izmene, metode praktičnega poučevanja delavcev, psihologija odnosov itd. Na tak seminar bi pritegnili tudi vse ostale mojstre, četudi že imajo predpisano kvalifikacijo. V posebnem delu tečaja pa bi posredovali razna strokovna znanja samo onim, ki se bodo pripravljali na izpit. Na takšen način želimo namreč posameznikom posredovati predvsem zinanje, ki ga rabijo pri vsakdanjem delu, ne pa samoi, da bi z izpitom pridobili le formalno kvalifikacijo. Lea Rapl Končno se je tudi naša mladina ojunačila in jo mahnila na zeleno Štajersko. Obiskali smo Tekstilno tovarno Prebold. Pot je bila nadvse prijetna. Nekateri so občudovali živopi-sano jesensko prirodo, drugi pa so se bolj posvetili razmeram v avtobusu. Skoraj ni bilo neprilik, le pri »Maksu« v Sopoti smo morali nekaj časa popravljati avtobus. V Preboldu so nas ljubeznivo sprejeli. Po krajšem razgovoru smo si ogled!ali tovarno. Naprave so že precej stare, posebno v tkalnici in barvami. Prizadevajo si, da bi vse čimprej spravili »na noge«. Okrog obratov je precej jarkov — izkopane zemlje. Povedali so nam, da bodo kmalu dogradili kotlarno, prihodnje leto pa začeli graditi novo predilnico, ker je sedaj zelo majhna. Nezgode v avgustu, septembru in oktobru V tromesečju je bilo 11 nezgod z 89 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: 1. Vizlar Gabrijeli, roj. 10. 4. 1915, pomočnici v menzi, je pri serviranju spodrsnilo, da je padla in se udarila v levo roko, nogo in glavo. 2. Remec Albini, roj. 12. 1. 1915, vlagalki, se je na poti iz službe odvilo krmilo na kolesu, da je skočila s kolesa in si poškodovala stopalo desne noge. 3. Bajde Ljudmila, roj. 31. 7. 1915, predica, se je na poti iz službe s kolesom umaknila avtomobilu, padla in si poškodovala levo roko in desno nogo. 4. Vidvicki Terezija, roj. 15. 10. 1922, predica, se je pri menjavi preje zadrla v leseni podstavek v kazalec desne roke.. 5. Žibert Terezija, roj. 14. 10. 1924, vlagalka, je na poti na delo padla in si pri udarcu zvila nogo v členku. 6. Ponebšek Nada, roj. 15. 5. 1926, pomočnica v kuhinji Počitniškega doma v Novigradu, se je pri obračanju pečenke spekla ob rob pečice v zapestje desne roke. 7. Čebin Ivan, roj. 21. 10. 1934, železostrugar, se je pri brušenju Obisk predsednika 0L0 Ljubljana Dne 16. oktobra sta bila na obisku v Litijski občini predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Mikoš Boris iin republiški poslanec tov. Gačnik Humbert. S predstavniki Občinskega ljudskega odbora in predstavniki gospodarskih organizacij sta se razgovarjala o gospodarskih problemih in drugih vprašanjih razvoja naše komune. Ob tej priliki sta obiskala tudi vsa industrijska podjetja in posestvo Grmače. Predsednik Mikoš se je pohvalno izrazil o obnovi in na-dalnjem razvoju našega podjetja. T. K. Nazadnje smo šli pogledat še preboldski grad in se tam tudi »stacionirali«. Prijazna predsednica Marjanca je poskrbela za zakusko, ki jo je spremljala ne preveč dobra kapljica. Za kulturni program pa so se ponudili naši mladinci, kdaj pa kdaj so urezali kakšno polovico pesmi. Tako je večer minil v prijetnem razpoloženju. Ob slovesu pa je naša predsednica tov. Mija povabila mladino Prebolda naj obišče našo tovarno. Vabilo so z veseljem sprejeli. Ob povratku ni bilo kakšnih posebnih pripetljajev. Samo naš avtobus se je nekaj kujal in ni hotel naprej, kakor da bi se bal večera, vendar smo ga z združenimi močmi kar hitro ukrotili in se srečno vrnili v Litijo. Jože Demovšek stružnega noža urezal ob rob noža v kazalec leve roke. 8. Pivec Antonu, roj. 12. 6. 1913, ključavničarju, je na poti z dela počila zračnica na motorju, da je padel in si poškodoval kazalec desne roke. 9. Kolman Ludvika, roj. 13. 8. 1913, ključavničarja, je pri vzdi-govanju strojnega dela uščipnilo v križu. 10. Koprivnikar Lojzeta, roj. 3. 6. 1929, vodja elektroobrata, je pri pregledu elektromotorja udaril ventilator po sredincu desne roke. 11. Krnc Janezu, roj. 18. 5.1942, tekstilni tehnik pri remontu, so pri demontaži rebrastih valjčkov padle klešče iz rok in mu poškodovale palec na levi nogi. Želim boljše pečen kruh V Tovarniškem obveščevalcu sem čitala članek o kinopodjet-ju Litija, pa sem se odločila, da napišem članek še jaz in sicer o kruhu, ki ga pečejo v Litiji. Sem zaposlena v predilnici, poročena in imam tudi otroke. Večkrat sem že čitala, da je črn kruh za otroke bolj zdrav odn. da vsebuje več snovi, ki so potrebne za otrokov razvoj, kakor pa bel kruh. Moji otroci črn kruh tudi radi jedo. Toda tu se največkrat ustavi. Bel kruh je pečen kot je treba. Domači bel kruh je že slabši. Najslabši pa je črn kruh. Ne vem, ali je premalo zapečen, morda včasih na zunaj še preveč, toda v sredini je večkrat na pol surov ali kakor preprosto rečemo »pacast«. Večkrat sem kruh kupila tudi že drugje. Pa sem po navadi vedno dobila zelo dobro pečen in okusen kruh. Morda se bo komu smešno zdelo, da sem se odločila o kruhu napisati članek v naš časopis. Saj sem že premišljevala, da bi to napisala za kak drug časopis. Ker pa sem preprosta delavka, ne znam dobro napisati, prosim, da mi uredništvo članek še malo slovnično popravi in ga objavi. Kaj pa, če bi to moje mnenje posredovali Pekarni Litija? Mogoče bi se dalo kaj spremeniti pri peki in bi lahko v bodoče kupovala dober črn kruh. P. D. Draga tovarišica P. D. Veseli smo bili vašega članka. Dobro ste napisali, malo pa smo ga popravili še v uredništvu. Vaš predlog je zelo umesten in bomo to številko Tovarniškega obveščevalca poslali Pekariji Litija, da se nad tem malo zamisli. Od Pekarije Litija bomo skušali dobiti odgovor, ki ga bomo objavili v naslednji številki. Uredništvo »Kje se bomo pa potem igrali ravbarje in žandarje, ko ne bo več Cerarjeve škarpe?« »In kam bom hodila lulat?« Mladinska organizacija je obiskala Prebold Naši upokojenci v avgustu in septembru V mesecu avgustu in septembru je bilo upokojenih kar 5 naših delavcev. Baš Rozalija, roj. 28. maja 1906 v Zg. Jablanci. Ko je bila stara 14 let je izgubila mamo, v starosti 16 let pa še očeta. Zato se je v 17 letu starosti že zaposlila v našem podjetju. Najprej se je pol leta učila delati na končnem flyerju, nato je že sama posluževala stroj 2 leti, potem pa je delala na 2 stroja do okupacije. Med okupacijo ji je bilo delovno razmerje odpovedano, ker niso rabili toliko ljudi. Ves čas okupacije je bila doma in ni bila nikjer zaposlena. Po osvoboditvi se je zaposlila leta 1952 in delala do 16. avgusta 1961 vseskozi na flyerju. Imela je 4 otroke ih je poleg dela v tovarni morala delati še ves čas doma za družino. Tudi njena hčerka je zaposlena pri nas. Povedala nam je, da je rada delala v predilnici in da ji je včasih kar dolgčas po tovarni. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 28 let in 6 mesecev. Tekalec Marija, roj. 19.1.1905. V našem podjetju se je zaposlila leta 1925. Predno je prišla v tovarno je živela doma pri svojih starših. V družini je bilo 8 otrok. Službo, v našem podjetju ji je preskrbel njen brat, ki je takrat Upravni odbor Počitniškega 'doma se je tudi v letu 1961 prizadeval, da bi čimveč članov delovnega kolektiva preživelo letni dopust ob morju. Ta prizadevanja so tudi rodila uspeh, kar je razvidno iz primerjave letovanj v letu 1960 in letu 1961. V mesecu juliju in avgustu je bil počitniški •dom s člani kolektiva in njihovimi svojci polno zaseden. V Skupno s svojci je letovalo 491, v letu 1960 pa 437 oseb. Iz podatkov je razvidno, da se vsako leto že tu delal. Spominja se, da je leta 1925, ko je prišla v podjetje, začela delati tovarna v 2 izmeni. Takrat so sprejeli na delo 80 novih delavk. V našem podjetju je delala do leta 1944, ko je delovno razmerje prekinila. Ponovno se je zaposlila 11. 7. 1953. Vseskozi je delala kot predica na flyerju. Povedala nam je, da je ves čas službovanja bila samo dvakrat bolna. V našem podjetju sta zaposlena tudi njen mož in sin. Tov. Tekalčeva pravi, da ni šla rada v pokoj. Se vedno misli na stroje, pri katerih je tako dolgo delala. Vedno ima občutek, da ji nekaj manjka in da je na nekaj pozabila. Skupna delavna doba v našem podjetju znaša 24. let in 6 mesecev. Upokojena) je bila 15. septembra 1961. Skromna kot vedno, tako je tudi zapustila podjetje Kolman Francka, roj. 2. 10. 1909. V naše podjetje je prišla v letu 1924, ko je bila stara 15 let. Doma v družini so živeli v pomanjkanju, saj je bilo 11 otrok. Francka je bila po starosti druga. S starejšo sestro sta se zaposlili in delali, da se je družina lahko preživljala. Za vse mlajše otroke sta prevzeli sikrb kot mati. Bila je predica do leta 1928. Takrat se je ponesrečila na roki. Točno se še spominja datuma, ko se je to zgodilo. Bilo je 7. decembra 1928. Šla je v bolnico in bila tam en mesec. Zelo se je bala, da bo izgubila prst. Rešili so ji ga, vendar je prst ostal hrom. Ko se je 11. aprila 1929 vrnila v podjetje, zaradi te okvare ni mogla več delati kot predica. Nekaj mesecev je prenašala samo cevke. Zelo je bila nesrečna, ker ni mogla delati več na stroju. Določili so ji tudi manjšo plačo in se niso ozirali na invalidnost, ki je nastala pri delu. Nato je bila nekaj časa zaposlena pri izdelovanju krep preje, nakar je bila do vojne zaposlena kot tehtalka pri pakiranju preden. Od leta 1941 dalje pa je delala v stročnami kot brusilka papirja. Pripovedovala ham je, kako je v letu 1926 doživela stavko. Sama pravi, da je bila takrat še zelo otročja in ni točno vedela za kaj predsezoni in mesecu septembru so letovali v našem domu tudi člani ostalih kolektivov in ustanov iz litijske občine. Značilno v letošnji sezoni je bilo to, da je vozil avtobus vsak torek in četrtek in so člani lahko letovali 7, 10 ali 14 dni. Skupno je koristilo svoj dopust v Novi-gradu v letošnji sezoni 214 članov kolektiva. več članov kolektiva odloči preživeti svoj dopust na morju. Franci Lesjak gre. Spominja pa se, da sta bili posebno hudi 2 delavki iz predilnice. Ker moški še niso stopili v stavko sta šli do njih in zahtevali, da takoj prenehajo z delom. To sta bili Povirk Ivanka in Dolšek Fani, sedaj že obe upokojeni. V takratni stavki so delavci uspeli in jim je bila povišana urna mezda za 10 %>. V razgovoru nam je povedala še marsikaj zelo zanimivega. Tako n. pr. tudi to, kako so odpuščali delavce v letih 1931—1934, v času krize. Pripovedovala ham je, kako so matere, ki so imele otroke, prosile za delo. Mojstri pa so odločali po svoje in matere osorno zavračali češ, da ni skrb tovarne, da bi skrbela za njihove otroke. Z veseljem nam je pripovedovala, kako se je v zadnjih letih v tovarni marsikaj spremenilo. Včasih so delavke delale na betonskih tleh. Garderobnih omaric ni bilo. Spominja se, kako1 sta dve delavki imeli pri oknu nekakšno leseno gajbico, kamor sta morali stlačiti obleko in vse ostale osebne potrebščine. Danes pa ima vsaka delavka svojo — čisto in prostorno garderobno omarico. O Kolmanovi Francki bi lahko napisali še marsikaj. Vedno je bila pripravljena prijeti za vsako delo. Koderkoli je bila potrebna pomoč, je bila pripravljena pomagati. Pa najsi je bilo to čiščenje sanitarnih prostorov ali kaj drugega. Kadar v pisarnah nismo imeli snažilke, je rada prišla in nam očistila prostore. Kljub temu, da je bila zadnja leta bolehna je vedno skrbela, da je tudi na delovnem mestu delala v zadovoljstvo podjetja. Zato je bila ob prazniku tovarne dne 9. 9. 1960 odlikovana z ukazom predsednika Tita z Medaljo dela. Na njeno željo ne objavljamo njene fotografije. Prosila nas je tudi, da naj ne bi v časopis o njej ničesar napisali. Mislimo, da nam bo oprostila, če smo napisali teh nekaj vrstic. Nismo mogli drugače. V našem podjetju je delala in živela 36 let in 5 mesecev. Poleg teh upokojencev sta bila upokojena še: Simončič Marija, roj. 5. 8. 1908 iz predilnice, ki je bila 12. 9.1961 invalidsko upokojena in je imela v našem podjetju 16 let delovne dobe in Doblekar Jože, roj. 27. 4. 1901 transportni delavec, ki je bil upokojen 30. 9. 1960 z delovno dobo v podjetju 16 let. Od vseh upokojencev sta se dne 10. 10 1961 poslovila direktor podjetja in referent za kadre. Ob tej priliki so prejeli nagrade, ki pripadajo upokojencem ob upokojitvi. Vsem upokojencem želimo, da bi še dolgo živeli srečno in zadovoljno v krogu svojih družin in svojih najbljižjih. Ob tej priliki se jim tudi zahvaljujemo za ves njihov trud in skrb, ki so ju vložili v delo v podjetju. Lea Rapl V mesecu avgustu in septembru so odšli iz podjetja: 14. 8. 1961. Lambergar Pavla, knjigovodstvo, samovoljno; 31. 8. 1961. Virant Karl, mehanične delavnice, odpoved podjetja; 18. 9. 1961. Dobravec Mirko, remont, k vojakom; 20. 9. 1961. Bunderle Cveta, predilnica II, sporazumno; 30. 9. 1961. Kremžar Franc, vla-galnica, sporazumno. Sprejeti pa so bili: 1. 8. 1961. Češek Marjan, k zidarski skupini; 1. 9.1961. Cirar Janez, kiremontu; 1. 9. 1961. Pintar Ela, po prekvalifikaciji v našem podjetju v knjigovodstvo osebnih dohodkov; 15. 9. 1961. Potisek Franc, vajenec v elektroobrat. L. R. K občinskemu prazniku čestita kolektivu ObLO Litija Počitniški dom v pretekli sezoni 7 dni je letovalo 83 članov delovnega kolektiva 10 dni je letovalo 51 članov delovnega kolektiva 14 dni je letovalo 20 članov delovnega kolektiva 1—2 dni je letovalo 60 članov delovnega kolektiva Skupno 214 članov delovnega kolektiva Upokojenci: Tekalec Marija, Doblekar Jože in Simončič Marija Ob novem pravilniku o delitvi čistega dohodka V 9. številki smo govorili o novi organizacijski shemi delavskega upravljanja. Danes bi namenili nekaj besed o osebnih dohodkih delovnih skupnosti. Delavskemu svetu je bil na 26. zasedanju dne 9. novembra predložen osnutek pravilnika O' delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov s posebnimi merili. Pravilnik o delitvi čistega dohodka določa principe, po katerih bomo v našem podjetju delili čisti dohodek na osebne dohodke in sklade. Osnutek Pravilnika je bil razmnožen in ga je prejel vsak član delavskega sveta na tem zasedanju tako, da je vsakomur dostopen in da se z njim seznani. Ker je to momentalno najbolj pereč in aktualen problem za delovne skupnosti, bi v našem časopisu spregovorili o najbolj bistvenih vprašanjih. V pravilniku o delitvi čistega dohodka, ki ga bo v naslednjih dnevih sprejemal delavski svet podjetja, so določena merila in osnove za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja kakor tudi pravice delovnih skupnosti pri delitvi. Po tem pravilniku sta masi osebnih dohodkov in skladov predvsem odvisni od količine prodanih proizvodov in stroškov proizvodnje. Skratka, čim več je ustvarjenega in prodanega in čim manjši so stroški proizvodnje, tem večji je čisti dohodek delovnih skupnosti. Masa osebnih dohodkov se formira s cenikom za enote proizvoda in s posebnimi merili. I. Za enote proizvoda so predvideni: 1. Predilnica: ef. kg enojne preje. 2. Sukalnica: ef. kg sukane preje. 3. Stročnarna: ef. kg stročnic. Vrednosti enote proizvoda so določene na osnovi proizvodnih nalog: 3740 ton enojne preje, 240 ton sukane preje in 160 ton stročnic pri predvideni masi osebnih dohodkov 321,5 milijonov dinarjev. Od tako ustvarjene mase osebnih dohodkov se odvede v rezervni sklad osebnih dohodkov (predvidoma 18 %>) iz katerega se pokrivajo nadomestila osebnih dohodkov ter dodatki za staž v podjetju, za nočno delo itd. Po odbitku rezerevnega sklada, ki je skupen za vse delovne skupnosti, se mase osebnih dohodkov delijo: 1. Predilnica: 61,28 °/o od realizirane enojne preje. 2. Sukalnica: 59,90 0/o od realizirane sukane preje. 3. Stročnarna: 62,72 0/o od realiziranih stročnic. 4. Vzdrževanje: od strojnih uslug proizvodnim delovnim skupnostim — predvidoma od: predilnice: 17,39 0/o sukalnice: 16,06% stročnarne: 20,06% 5. Uprava od storjenih uslug proizvodnim oddelkom — predvidoma od: predilnice: 21,33 % sukalnice: 24,04 % stročnarne: 17,22% Masi osebnih dohodkov za delovni skupnosti Vzdrževanje in Uprava sta spremenljivi in se koregirata s številom opravljenih delovnih ur. Razlika se odvede v rezervni sklad delovnih skupnosti. Rezervni sklad je poleg že omenjenega tudi namenjen, da se iz njega pokrivajo osebni dohodki, kadar je realizacija v nekem mesecu iz objektivnih razlogov manjša. O tem posebej sklepa DS podjetja. Delovne skupnosti bodo razdeljevale osebne dohodke po svojih pravilnikih, ki jih bodo same sprejemale. Dolžne pa bodo, da od svojih osebnih dohodkov izdvojijo del sredstev za svoj rezervni sklad osebnih dohodkov. Način odvajanja in višina rezervnega sklada bo posebej določena. Iz tega sklada bodo lahko dajale tudi posojila drugim delovnim skupnostim v primeru, da bo iz kakršnih koli razlogov kakšni skupnosti primanjkovalo sredstev za izplačilo osebnih dohodov. II. Tako obračunani osebni dohodki pripadajo delovni skupnosti le takrat, kadar so izpolnjeni vsi normativi po posebnih merilih. Ako normativi niso izpolnjeni, se masa osebnih dohodkov zmanjša, če so preseženi, pa se poveča. Povečanje ne more biti večje od 20%, zmanjšanje pa ne pod 10 %. V tem primeru posebna komisija za nagrajevanje in produktivnost pri delavskem svetu, po predhodni analizi, korigira normative. Posebna merila so sestavni del pravilnika o delitvi čistega dohodka. Preobširno bi bilo, da bi jih tukaj navajali. Poudariti hočemo samo, da nam posebna merila morajo zagotoviti in stimulirati predvsem: 1. Produktivnost dela. 2. Znižanje stroškov. 3. Zmanjšanje odpadkov. 4. Kvaliteto izdelkov in 5. Znižanje zaloge gotovih izdelkov. Na navedemo nekaj primerov, ki so karakteristični: Mikalnica: a) Normativ za produktivnost dela = mikalci: — za posluževanje 1 strojne ure............ 0,03187 del. ure — za snemanje 1 lonca..................... 0,00594 del. ure — za nastavitev 1 svitka.................. 0,0288 del. ure pomoino osebje: za 1 strojno uro.................... 0,052 del. ure Za vsako manj porabljeno delovno uro prejmejo: mikalnica ......................................100 din mojster čist. in mik............................ 2,5 din b) Normativ odpadkov pramen in koprene = 0,40 % od efekt, produkcije preje Za vsak 0,1 % odpadkov pod normativom prejmejo: — mikalnica............................ 11 000 din — vodja izmene......................... 1 500 din — mojster ............................. 3 000 din dodatka; Za vsak 0,1 % odpadkov nad normativom pa se odbije: — mikalnici....................................... 11 000 din — vodji izmene.................................... 1 500 din — mojstru ........................................ 3 000 din Predilnica: c) Normativ za količino deformiranih kopsov = 1,28 % od efektivne produkcije preje Za vsakih 0,1% deformiranih kopsov pod normativom prejmejo: Predilnica I Predilnica II * 1 2 — izmena 2500 din 1500 din — mojster 500 din 500 din — podmojster 250 din dodatka; Za vsakih 0,1 % deformiranih kopsev nad normativom se isti zneski odbijejo. Vodilno osebje: a) Normativ za zalogo izdelkov = 80 000 kg oz. zaloga zadnjega dne preteklega meseca. Za vsak kg zmanjšanja zaloge od stanja zadnjega dne preteklega meseca prejmejo: — direktor .......................................1 din — tehnični vodja..................................1 din — vodja komerciale................................1 din — obratovodja pred................................1 din dodatka Za vsak kg zaloge preko 80 000 kg pa se jim isti meški odbijejo. d) Normativ stroškov = 1. Za vsakih 1 000 000 din znižanja strošov mesečno prejmejo: — direktor .................................... 200 din — tehnični vodja................................150 din — komercialni vodja.............................150 din — gl. računovodja................................50 din — obratovodja.................................. 200 din — vodja spl. sektorja............................50 din — vodja službe vzdrževanja...................100 din dodatka Za vsakih 1 000 000 din povečanja stroškov se jim odbije 1/2 gornjih zneskov. 2. Za vsakih 1 000 000 din znižanja stroškov se poveča sklad osebnih dohodkov za 42 500 din. Znižanje se ugotavlja na podlagi obračuna stroškov po planskih cenah potom obračuna po ekonomskih enotah. Za vsakih 1 000 000 din povečanja stroškov pa se iz sklada osebnih dohodkov prenese na sklad skupne porabe 21 250 din. 13e čl. Korektura obračunanega zneska osebnih dohodkov na osnovi plačanih bonifikacij za reklamacije zaradi slabe kvalitete Za vsakih 1 000 000 din plačane bonifikacije se odbije — oddelku, ki je bonifikacijo povzročil........... 100 000 din — vodji oddelka, ki je bonifikacijo povzročil .... 5 000 din — direktorju....................................... 4 000 din — tehničnemu vodji................................. 4 000 din — obratovodji . . ................................ 5 000 din — vodji kotrolne službe............................ 3 000 din Pridrževanje postavljenih normativov nam pod normalnimi proizvodnimi in tržnimi pogoji zagotavlja primeren čisti dohodek, s tem pa planiramo višino osebnih dohodkov in skladov podjetja. Kajti primerni skladi so še posebno v našem starem podjetju življenjske važnosti ne samo za nadaljni razvoj ampak za obstoj sploh. Zaradi tega ne razpravlja kolektiv samo o višini odnosno o čim višjih osebnih dohodkih, temveč predvsem o pravem odnosu med osebnimi dohodki in skladi, ki bo pa zagotovljen samo s pravilnim cenikom del ali vrednostjo enot proizvoda in pravilno postavljenimi normativi — posebnimi merili in seveda izpolnjevanju istih. ZORN I. HUMOR Na seji občinskega ljudskega odbora je neki odbornik protestiral zaradi adaptacije kina češ, da bo prizidek pokvaril sedanji (lepi) izgled. Predsednik občine je utemeljeval potrebo po adaptaciji zaradi namestitve novih projektorjev in dejal: »V sedanjem kinu je vse zanič, tako od projektorja, opreme, programov, stranišč, do ...« »do upravnika!« je podkrepil neki odbornik predsednikovo utemeljevanje. Velike skrbi »Ves izgled Litije bodo pokvarili. Banko so postavili kar sredi njive, s prizidkom kina bodo zmanjšali prostor pred občino, Cerarjevo škarpo podirajo, menda bodo tudi šupo ...« »Ah, hudi Časi so prišli nad našo lepo Litijo!« --------------------------------------------------> Nagradna anketa Uredništvo želi izboljšati kvaliteto in vsebino našega lista. Zato prosimo vse bralce, da izpolnijo anketni listič — ker več glav več ve — in tako pripomorejo k pestri obliki in bogati vsebini tovarniškega glasila. Izpolnjeni anketni listič oddajte v nabiralnik Tovarniškega obveščevalca najkasneje do 15. decembra 1961. Izmed vseh vrnjenih in izpolnjenih anketnih listov bo 5 izžrebanih. Med izžrebane bomo razdelili 5 nagrad po din 1000. Žrebanje bo 20. decembra 1961 v prisotnosti 1 anketiranca in 2. članov uredništva. Priimek in ime ...............................-... Na vprašanje, na katero odgovarjate z »da« ali »ne« odgovorite tako, da odgovor obkrožite n. pr. z »da« ali pa z »ne«. Na ostala vprašanja pa bi želeli odgovor z nekaj besedami. 1. Ali redno čitate »Tovarniški obveščevalec«? . . da ne 2. Citate raje daljše članke?....................... da ne 3. Citate raje krajše članke?....................... da ne 4. Ali smatrate, da je rubrika »Iz delovnih razmerij« koristna in poučna?.......................... da ne 5. Radi čitate rubriko »Spomini borcev«? ... da ne 6. Ali zasledujete članke o delu samoupravnih organov? ......................................... da ne ?. Ali mislite, da je koristno, če objavljamo izvlečke iz raznih pravilnikov? ...................... da ne 8. Ali želite postati naš sodelavec? ............... da ne 9. Pogrešate zabavno rubriko lista?................. da ne 10. Ali bi vas zanimale razne novice iz občine? . . da ne 11. Ali čitajo list Vaši družinski člani? .... da ne 12. Ali želite, da bi objavili podrobnejše novice iz kolektiva? ....................................... da ne 13. Ali želite, da bi večkrat pisali o poslovanju podjetja?......................................... da ne 14. Ali je dovolj, da izhaja list enkrat na 2 meseca? da ne 15. Ali mislite, da bi vsakokrat posvetili kotiček organizacijam? (sindakat, ZK, LMS)................ da ne 16. Ali bi Vas zanimale vesti iz drugih litijskih podjetij? ........................................ da ne 17. Kaj v časopisu pogrešate? 18. Kaj je po vašem mnenju v časopisu odveč? 19. Ali imate kakšen predlog za izboljšanje čosopisa? 20. Predlagate za časopis kakšno drugo ime? Podpis k___________________________________________________________-S Križanka 1 2 4 5 6 7 t 9 10 11 12 13 L, ~ m Ts 16 # tg l9~~ 9 20 21 22 • 21 • 24 9 ir~ 26 • 27 • 28 it 29 9 36 • • 3/ • m 32 33 0 34- 33 1 33 37 m • 38 m • 4/ 43 • • * "J • 1 49 50 St s 52 53 9 34 Ts 5i5 • 57 • • 51 (,0 6/ • 62 • 63 64 • 65 • m 66 • 67 • 69 | w 70 71 72 9 73 74 75 % 76 % 77 79 so 8f % 9 S2 8i • 8€ S7 ss 1 W~ • • 94 92 z 93 94 m 95 • 96 • m 97 _ 9 98 99 h Vodoravno: 1. kraj v Srbiji, kjer je vsako leto mednarodni tekstilni sejem, 9. kraj na Hrvaškem z znano tovarno vžigalic, 14. Vzhod—Jutrovo, 15. glavno mesto maloazijske države, 17. kemični znak za rubidij, 19. posoda za prenašanje vode, 20. avtomobilska zračnica, 22. ribniški medmet, 23. vrsta bakterije, 24. električno nabit delec atoma, 25. vrsta ribiške mreže, 26. zmešnjava, nered, 27. oddelek rimske konjenice, 28. skrajni konec polotoka, 29. okrajšava za starejši, 30. osebni zaimek, 30. Avar, 32. rimsko-grški stari vek, 34. zarja, začetek dneva, 36. sičniška soglasnika, 38. ime ruske balerine Pavlove, 39. zaostal v rasti, 41. kraj v Istri, kjer ima naša tovarna počitniški dom, 44. zemeljski tečaji, 46. reka v Vojvodini, 47. kemični znak za iridij, 49. prvenstvo, 52. okrajšava za »račun«, 54. kratica za ljudski odbor, 55. kemični znak za kalcij, 57. ime francoske filmske igralke Ver-sois, 58. vsota, ki jo je treba plačevati na vse dohodke, 60. mednarodni klic na pomoč, 62. element tkanihe, 63. ljubkovalno žensko ime, 64. trenutek, moment, 65. pripadnik malega pirenejskega naroda, 67. nemški predlog, 68. odlično nogometno moštvo iz Madrida, 70. mesto v južni Turčiji, 73. vzvišena lirska pegem, 75. grški bog vetrov, 77. ploskovne me|re, 79. slovenski inženir, avtor knjige »Predilstvo« (Jakob ...), 82. tram, hlod, 85. kratica ameriške letalske družbe, 86. neporočen moški, 88. globoko brezno, 89. soltmizacijski zlog, 91. ograja, 92. drevesa, katerih listi služijo za začimbo, 93. pasma zajcev in koz z dolgo dlako, 95. ljudski zdravnik, 96. del imena predsednika Kitajske, 97. napad, naskok, 98. izraz pri kartanju, 99. oddelek za kontrolo materiala v naši predilnici. Navpično: 1. vrsta športa, 2. glavno mesto Armenske SSR, 3. del ladijske opreme, 4. sovjetski šahovski velemojster, 5. odličen japonski telovadec, 8. največji slovenski pisatelj, 9. rob okoli slike, 10. osamljenost, 11. dežela srednjega vzhoda, 12. kratica Jugoslovanskega Aero Transporta, 13. reka na Dolenjskem, 16. nikalnica, 18. plamenica, 20. slovenski športni tednik, 21. resnica, 23. pripadnik seveirnoaf-/riškega plemena, 26. vrvica, motvoz, 29. ne mlad, 31. srbohrvaški kazalni' zaimek, množina, 33. človek, ki kadi tobak, 34. velike ujede, 35. sanje (srbohrv.), 36. vrsta kuriva, 37. polprodukt čistilnice, 40. odločilni udarec v boksu, 42. samoglasnik in soglasnik, 43. elitni oddelki vojske, 45. shramba za žito, 48. dvojna poteza pri šahu, 49. kratica za Planinsko društvo, 50. tekmec, nasprotnik, 51. tekstilna tovarna v Celju, 53. znan Zolajev roman, 56. visoke igralne karte, 57. del kolesa, 59. alkoholna pijača, 61. oppava, 64. Republika v FLRJ, 65. svetovna prvakinja v skoku v višino, (Jolanda ...), 66. isto kot 35. navp., 69. grški bog vetrov, 71. pritrdilnica, 72. nadav, 74. naša valuta, 76. hote, nalašč, 78. telovadne vaje, 80. unesek pri teži, 81. splet, kita, 82. čolnar, 83. revolucija, vsaja, 84. starogrški junak, doma z Itake, 87. kemični znak za kalcij, 88. sinje, 90. letopis, 93. kemični znak za americij, 94. bivša portugalska kolonija v Indiji, 95. ime ameriškega pevca Boonea, 97. predlog. Vizlar Jože