List •51. Tečaj XXXII v - ♦ & ospodarske, obrtniške A li Uk ' \>->. ' if in rxv v je? Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 fer. Ljubljani v sredo 23. decembra 1874. Obseg: Poduk o sadjereji za odrasle v kmetijski šoli Goriški. Gospodarska skušnja z ročno mlatilnico. sadje- in vinorejske šole na Slapu. 0 drenaži. (Dalje.) nice Ljubljanske leta 1874. Šole bolehajo in gnjijó Gospodarska novica. Slovansko slovstvo. Začetek 0 delovanji národně čital- Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Poduk sadjereji odrasle v kmetijski soli za (loriški. ,Gosp. list" Goriški piše o tej zadevi tako-le: poduku o sadjereji na deželni kmetijski šoli je prišlo 14 slušateljev (Slovencev) ; nekaterim je c. kr. kmetijsko društvo podělilo podporo v denarjih; takih pa, malo. ki so sami prišli na lastne stroške, bilo je kaj Zeleti bi bilo, da bi vsaj gospodarji iz bližnjega Goriškega okraja prišli, saj je vendar sadjereja postala imeniten gospodarsk pridelek prav v omenjenem okraju. Kje so Briski poljedelci? Mar menijo, da so poduka v umni sadjereji nepotrebni. Koliko zlatih lepih pro storov je še zapuščenih in neporabljenih, na katerih bi ra3tla žlahna drevesa ! Ne bilo bi treba kupovati jim češpelj iz drugih krajev, da jih potem sušé itd. Pa tudi iz sadunosne Prvačine, Dornberga itd. smo zeló pogrešali kmetovalcev. Ali bi ne bilo prav, da bi naše slovenske občine posnemale hvaievredni sklep občinskega odbora v Korminu, ki je s podporo denarno poslal več kmetov v sadjerejski kurz? Saj bo tudi ob- v njej izobraženi in izučeni čina imela dobiček, če bodo sadjerejci, od katerih se bodo drugi občinarji marsikaj koristnega naučiti mogli. Morda ne padejo naše besede na nerodovitna tla, in da bomo videli spomladi, ko bode drugi obrok, v katerem se bode podučevalo o cepljenji obrezovanji dreves itd., veliko število slušateljev iz vseh obČin. Podučeval je gosp Kur al t, ter se po kazal pravega in odličnega sadjerejca ; vsi gospodarji so mu hvaležni bili za temeljiti poduk, ker razumel e važno znanost slušateljem podati v lahko razumljivi besedi. — Prihodnji poduk bo marca meseca." z Gospodarska skusnja ročno mlatilnico naj toda da č Mnogo se je že pisalo in priporočevalo kmetom si omislijo toliko koriatne ročne mlatil 7 7 Al utegne kdo reči, da smo noč in dan delali tako ni ur. 12 dni. dan ne vec ko ur na dan 7 ; pa vsega skup komaj »23 Naj vsak pomisli, da po navadi bi mlatili najmanj delavci, če se računa delavec po 60 kr. na 7 stanejo 28 gold. 80 kr. Pri mlatilnici pa znese to gold. 7 tedaj d o b i ó k a pri tako kratkem delu 19 gold. bO kr. Al mi utegne še kak starokopitnež ugovarjati, da je morala le prazna slama biti. Al tudi ta ni taka mernikov. ? ovsa Je bilo 7 akoravne ni bil poseben 7 297 Pri nas je, žalibog, še dôsti tacih > ki se mi po- smehujejo, ko jim priporočam, naj si napravijo stroje, bodi-si mlatilnice ali slamoreznice, ter mi odgovarjajo, da 7 ker so dozdaj delali tako ; bodo se zanaprej Al oni ne sprevidijo, da včasih je gospodar hlapcu dal na leto od 40 do 50 gold, najboljšim; zdaj pa mora dati od 90 do 120 gold, in še čez. Tedaj koliki razloček med tem, a pri delu naj bo vse po starem, pri plačilu vse po novem 7 Naj to je blagonosni napredek! bodo tedaj priporočene mlatilnice po gotovi lastni skušnji (vsaj sem si v letih nad 70 gold, pri- hranil ž njo) V3em večim posestnikom , — manjší naj se združijo ter jih v svojo korist napravijo. Kje da se dobijo, ni mi treba praviti Janez Borštnik. Ka deželni sadje- in vinorejskl šoli na Slapu pričel se bode prve dni prihodnjega leta 1875 poseben brezplačni nedeljski tečaj ,, poduče van ja v trtoreji in kletarstvu" za ukaželjne mlajše gospodarje. Vsak, kdor želi se tega poduka vdeležiti, oglasi naj se pri vodstvu šole do prvega januarija.. drenaži. Spisal Fr. K u r a 11. V. Izpeljavanje drenaže. (Dalje.) Kar se tiče globočine jarkov, je celó odvisna počasi se jih poprijemljejo, ker še ne spoznajo, od zemlje in njene moČvirnosti. Najboljši globočina denar Težko je verjeti, a venda res da jarkov pa je od čevljev. Ako so jarki preplitvi * ^ « ^ i^o, ^ sem jaz v „ , xw u.«,v „u in pol dneh omlátil 12 štantov ovsa s pomočjo druzih mrzne ter zaostane njeni odtek in zmrzlina škoduje tudi o zimi ko pade malo snega, voda okoli cevi lahko za- 5 delalcev, kajti 6 delalcev mora biti, da gre delo urno drenažnim cevkam. Oim veča plast zemlje se nad dre-naprej. nažnimi cevkami nahaja, tim več v vodi raztopljene rast- Iinske hrane se združi V z njo, ter služi s koreninami glo- in vremena. Za ilovčasto bokej e segajočim rastlinam kot hrana. Dokazano je, da mlj j bolj čas spo voda Pel.j dilne rastlinske hran iz globoke drenaže nima skoraj nič re- mlad ali pa jesen, ker takrat se zemlja vsled vlažnosti, v sebi katera se v nj i nahaja , lahko izmetava mlj kre dr mnogo amonijakovih ) dočim pa voda iz plitvih menikasti ali pa v zemlji, v kateri se v globočini na- fosforovih mlj odpelje. Korenine globoko segajočih rastlin plitvo dre lahko v stiku cevk zamašij haj leti mlevka, in v tej vedno voda vii.^- njfcjc, kedar je z»cujij<* uajuuij auua. mm naj se ]artc prečijo odtek vode. ne počnejo nikdar popred delati, dokier že niso pri mlj jbolj suha, na Tud jbolj čas po naj se jarki 7 Tudi ddaljenost drenažnih jarkov druzeg druzega je jako različna, ter je odv od mocvirnosti in od globo emlj od njene pravlj tudi cevi. Prigodi se lah 7 da med tem jarkov. Slavni strokovnjak zasujejo, poseb časom, ko so jarki odprti, nastanejo nalivi, ter jarke v Parkes pravi o tem, da na štiri Čevlje in pol globočine zemlj ; se ahaja kaka kreme jarkov v težki ilovčasti presegati 40 čevlj Ako mlj pa zeml oddaljeno3t ne sme bolj rahla, po mešana s kremenikom, potem naj bo oddaljenost pri • é « • 1 1 W i i A ^ 1 ^ /\ kJ 1 • J 4 1 ft A «É oni isti globočini 45 do 50 čevlj mlj in čim globokej se nahaj plast C»m rahlej katera vodo Gla «vtu ijui i li vini ^luuviwju okj ucíu ci j ci piaot y J\a lui cl V U Lil zadržuje, tim veča naj bode tudi oddaljenost jarkov » pravilo pri tem pa je : oddaljenost jarkov pri ednji ilovčasti zemlji naj bode 12krat veči, kot glo-bočina jarkov, pri še enkrat veči globočini pa samo 18krat onda veči. f ako Bolj kupaj naj se de laj jarki se tudi v jako težki ilovčasti prišlo do podzemeljske vode lji, kakor tudi v samo potem mlj katera je sestavljena iz jako drobnega močnatega pesk ki vodo težko skozi spušča. Ako so jarki preveč daleč y ) drug od druzega oddalj ; odpelj vode je slabo ker med jarki zemlja ostane le bolj ali manj mocvirna, če so pa jarki zopet preblizo, so stroški vsled kopanja jarkov in polaganja cevi mnogo veči, in vendar ne- potrebni Za različne kažej mlj in v različno globoČin nam Jarki sledeči broji primerno oddaljenost vlj težki ilovčasti kremeno-ilasti kremenikasti šotni globoki naj bojo oddalj v mlj Jarki » 77 77 28 26 50 30 30 čevlj 36 60 40 77 77 čevljev globoki naj bodo oddalj v Ko se težki ilovčasti kremeno ilasti kremenikasti šotni e naredil na mlj 77 77 77 30 45 60 40 40 čevlj 60 75 50 t, odločila leg 77 77 77 in sušilnih in nabiralnih in odpeljavnega jarka vala kopanj njih ddaljenost, pričnó se delati jarki 7 giobočina zaznamo- Tudi jarko prihr pri se lahko mnogo stroškov in samo sicer s tem, da se jarki kopljej kakor je ravno potrebno za vlaganj kost naj ne bo veči ko en čevelj ali naj tako široki cevk Njih 7 siro- en m pol 7 samo tolik odmenje in sicer od zgorej ) koliko Doli V • siri naj pa za oni jarek premer onih cevk , katere bo so Ako na dnu jarek širj 7 je potem polaganje cevi jako težavno, ker cevi nimajo stalnosti in se vedno na strani pomikaj jar&ov potreba je navadno Pr ali treh delavce Prvi delavec naredi z lopato »zato priprav po boda v globočino, ter delà tako jarek naprej. Njemu sledi di-0 delavec 7 ter edi ravno tako v globoč 7 7 delavec, kateri tretj pa z mnogo ožjo lopato kot prvi * P toj i zabad in ta je na zapadu dru~~0 delavca Tretj deia nikasta plasta, in s tem provzrocuje nove stroške (Konec prihodnjič.) Gospodarske novice. * Krompirjev hroŠČ (keber). Zopet nova nadloga l Am eri ki se je prikazal na krompirji hrošč (keber). ki, dokier je še gosenica, krompirjevo perje pokon-čuje, s tem pa krompir sam hira in konec jemlje. Grozno bati seje škodo so zarad tega trpeli že Amerikanci, da bi ta nova poljska nadloga ne se iz Amerike širila tacih mrtvih dalje. Kmetijski muzej v Berolinu je več » kebrov razposlal kmetijskim šolatn, da ga brž spoznajo ako bi se utegnil zanesti v Nemčijo. Drobna trtna uš se ne dá tako lahko spoznati; spoznava se še je kje sila veliko. ko Je Národně stvari. delovanii narodne Ljubljanske leta 1784. Poročal tajnik Franjo Ravnikar v občnem zboru 13. de- cembra 1874. leta. Slavni zbor! Pogurano kljub vsem prekam damo Slovenci v prihodnost, nobena nevihta nas ne po gubi, nobeno protivstvo nas ne plaši, naša društva, če-ravno začasno nekoliko hirajoča , zopet se vljajo in domači prepir, akoravno včasih preoster, se zopet po ojih stro min In tako je tudi či naša v vseh kih zlasti v adnj jbližji dobi vidno napredovala 7 odbor pa si je vse preteklo leto prizadeval pospeševati koristi tega za naš narod gotovo važnega zavoda V občnem zboru konec 1873 leta oljeni odbor se januar ij t konstituiral tako, da predsedni kovo namestništvo prevzame nika je bil izvoljen Ra vnik v gospodarski odsek so prišli 7 . Costa za knjižničarj . Kremžar 7 , za taj a Kr e č PakiČ Vilhar in dr. Zup 7 in v odsek za veselice 7 gg- dr. K. B1 eiw > Drenik, Jentl, Juvanč 7 K dilnik in Turk. S se je v tej sej konstatiralo kopanji da so pregledniki blagajnikovih rač ItJ é 1 ^ 1 W 1 • • 1 f vse v jlepšem redu našli zato se ob enem gosp blaf o dva za- niku Kremžarju pohvala kla. Odb Je im I C ill U 8 G j y rv Ci LVy JL 1 ULI JVjr V iiCiUV^l EVU 1 U IWUUU » —- boda predsednik sam, v sredini leta pa zaradi predsedniko katerim je v začetku in konec leta predsedoval bolehnosti njegov namestnik Pogodbi s kavarnarjem in tauran t i nj adnj 7 auu u.1 u^c^a u.c iav v^a, , ucia -- ~ ^ - - — — ------j — — kateri mora biti samo tako ste se ponovile za eno leto, in zadnji se je dovolilo 7 da širok, kakor so široke cevke, ki so odmenjen jarek. za om sme svojo dosedanjo kavcijo premeniti s hrani Ino knj pato Tudi ta delavec mora imeti zato pripravno lo- žico v znesku 300 gold. Raznašanj Tretjemu delavcu sledi tudi navadno še četrti z 7 kov na dom ki so važen faktor v našem družbinskem življenju, nekako žlcb&s to lopato j puu^ic \ou j^iot x& uua jaiauv^ w ~ •? * j ^ ww w -w — 7 — ter jih tudi pogladi. To delo naj se pa zvršava od sebno resna opomba pober vso prst iz dna jarkov vij se s tem, da se razpošlje čč. udom tiskana po 7 in da se ob enem nalaga slugi zgorej navzdol Jarki nižjem kraj kopati 7 da naj se počnejo vedno se voda ako lahko odteka in delavce ne zaprečuje v v katerem je najboljši delati jarke, odvisen točno^izpolnjevanje njegove službe v tem oziru. Časnikov vzdržuj čitalnica let03 57 7 tedaj vec lani in se je posebno ozir jemalo na ilustrirane sni. Časnikov je tudi nego časnike, ki so udom zeló priljublj letos predsednik dr. J. Bleiweis blagodušno daroval 10, zato mu izrekamo tukaj javno zahvalo. Pevski moški zbor, najmočneji steber naše družbe, gojil se je vsestransko in se je na nj vsa mogoča pozornost obraćala. Letošnja njegova zgodovina obsega odstop kapelnika g. San te In a; podučevanje pevcev v poletnem času po g. Pater no s tru; vodstvo zbora po g. Val en ti, ki je po svoji domoljubni navadi tudi v tem kratkem času častno vstrezal našim zahtevam, in konečno sprejetje novega pevovodje g. S te kin a prve dni tega meseca pod navadnimi pogoji, ki po svojih znanih zmožno3tih obeta naš krepki in marljivi moški zbor še pomnožiti in ojačiti. Besed imeli smo 8, in s?cer prvo na Silvestrov večer, drugo Vodniku v spomin 2. februarija, pri kateri sta sodelovala gospodičina Podkraj šeková z izvrst-nim svojim deklamovanjem, in gledišni pevec gospod Chlumecky s simpatičnim svojim pevakim predavanjem. Tretja bila je 8. marca z godbo, petjem in z dramatično predstavo , četrta dala se je 14. junija na čital- ničnem vrtu, peta bila je v jeseni v pomoč po nevihtah prizadetim Dolencem in pogorelcem na Vrhniki, njen zdatni donesek c. kr. vladi izročen , pridobi! je srčno pismeno zahvalo od strani novega vladinega načelnika. Šesta beseda bila je prva letošnje zimske saisone dne 8. novembra v dvorani s kratkočasnim berilom gosp. dr. K. B lei weisa, sedma dala se je v restavraciji v korist nesrečnemu slavnoznanemu slavj. skladatelju, njen donesek z 105 gold, gotovo vstreza dobrohotnemu na- menu, in siednja osma, še vsem gotovo v prijetnem spominu, napravila se je kot Preširnova svečanost in je po obilném obiskanji in po izvrstni izpeljavi lepega programa nepozabljiv vtisek naredila. Ginljiva deklamacija gospé S o 1 m aj e r- j e v e, krasno petje gospic N e u g e b a u e r - j e v e in Frey-eve ter gg. N o 11 i j a in Me den-a; lepo igranje gospice Hohnove, kon-certne pieçe, po g. Fôrster-ju za klavir pod naslovom ,,po jezeru bliz* Triglava" zložene in od vrlega društva „glasbena matica" založene, krepki in precizni moški zbori pod vodstvom gosp. V. Valente, in spremljevanje pevovodje g. Steklna in konečno neko gorko čutje za velikega, neumrlega sina majke Slave, za našega Pre-širna, vse to je navdušilo nam srca, in nas dobrodejno ogrelo za daljno neutrujeno delovanje. Vsem tem besedám bii je , kakor rečeno , glavna zaslomba naš pevski zbor. Nad 40 za narod vnetih, mladih moških moči nas je vedno in vedno razveselje-valo 3 siavjanskimi napevi ne samo pri besedah, temvec tudi pri Sokolovih večerih, pri zastaveničkah, zlasti pri oni našemu g. predsedniku na čast, pri mnogobrojnih pogrebih umrlih čitalničnih udov , pa tu še posebno o priliki otvorenja Zagrebske univerze. Zastopana bila je tamo takrat čitalnica po treh odbornikih in po pevcib. Ti so navduševali tamošnjo prebivalstvo s svojimi lepo izbranimi spevi. Da se pevstvo tem bolje pospesi, dal je odbor starejim pevcem in sicer gg. Erženu, Viz jaku, obema N o 11 i j e m a, Stuparju, obema Pater-nostroma, Valentinčiču, Ter din i, Dreniku in Puci h ar ju po prvomestniku pevskega odseka g. dr. K. B lei we i su pohvalna pisma. Posebno ugodno priliko pa je imel odbor tedaj zahvaliti se imenovanemu g. prvomestniku in mu za njegovo neutrudljivo žrtvovanje zahvalo izreci. Plesov je bilo letos zraven navadnih plesovnih vaj še čvetero, in sicer 10. in 18. januarija, ter 2. in 14. februarija, pri katerih se je plesal tudi ,,kolo", vsi so bili vredjeni po neutrudljivih gg. Ju van čiču in Jelovniku. Udov ima čitalnica: enega častnega, 225 tukajšnji h plačevalnih, 38 delalnih in 26 vnanjih , tedaj v vsem skupaj 290, katero število se je pa v zadnjem času zopet zdatno (nad 20j pomnožilo, tako da v tem oziru proti lani nismo zaostali. Izmed udov jih je letos umrlo 5, namreč gospodje: Hro vat Franjo, občespoštovani kupčijski pomoćnik, Sventner Josip, slavnoznani mestjan iz prejšnjega slovenskega občinskega zbora, dr. Orel Josip, c. kr. bilježnik, vrla neomahljiva slovenska skala, dr. Von-čina Leon, naš čestiti odbornik, sodelavec pri raznih drugih domorodnih odborih in posebnih zaslug za roko-delsko družbo, in slednjič Vi tene Andrej, naš vedno zvěsti ud , ki je svoje znamenito premoženje vzlasti volil šolskim namenom , pa se je tudi čitalnice sporoi-njal. Vsem tem umrlim našim udom dala je čitalnica z zastavo in s petjem nadgrobnic častno spremstvo. Naj jim bo zemljica iahka, naj jim živi večni spomin v naših in naših potomcev srcih! Politične »tvari. Sole boleliajo in gmjó. „Sola je v razvalinah!" Tako je rekel nedavno poslanec Herman v deželnem zboru ter to tudi dokazal. Na Českem n. pr. v 25 okraj ih je 136 šolskih služeb praznih, čez 300 učiteljov pa, ki so v službi in šole oskrbujejo , je takih , da jim manjka vsa postavila sposobnost za učitelje. Razmere te so povsod enake. Toda to stanje je še najmanj nevarno. Strašnější so nasledki tara, kjer se šole zlorabijo za versko, tedaj tudi nravno podivjanje mladine. Povsod, kjer razsaja iiberalizem in vporablja šolo za namene příhodnosti svoje, je to prizadevanje očitno. Se celó protestantom se je jel sad brezverske šole prekisel zdeti. Tako je tožilo prostomisleČe, tako imenovano „evangeliško" cerkveno svetovalstvo izgledno države Badenske: „Množé se zeló pritožbe o popolni nesposobnosti, prenapetosti in poželjivosti mladine komaj iz šole izpuščene. Mladina postaja leto za letom poželjivejša, nepokornejša, surovejša, ne le dečki, tim-več tudi dekleta." Ce katoliški narodi boré se zoper „veličanstvo šolskih postav", se boré pač za svojo vero, za otroke svoje, celó za prihodnost cesarstva. Surovost, brezbož-nost in pregrdo vedenje pa nam daje priliko pogledati v prihodnosf, česa namreč je pričakovati od take mladine v nj enem pokliču, družbinskem življenji ter gledé njenega političnega in socijalnega zadržanja. V neki cerkvi v Mariboru so nedavno realci pred spovednico napravili tak pohujšljivi in škandalozni ropot, da je na-zoče verne kar strah obsel. Dan sv. obhajila so šli dijaki kar odaltarja proč, ko so bili obhajani, tekli pred cerkev ter drug drugemu, peklensko se posmehovaje, še na jeziku ležeče hostije kazali. To so junaška delà se le na polodraseaih dijakov, ki so přejeli svojo „o m i k o" v liberalnih državnih šolah. Ne le po ljudskih in srednjih šolah, timvec tudi po vseučeliščih se ta ,,prostomiselna omika" zeló razpro-stira. Kjer bi se moralo gojiti znanstvo in strokovnja-štvo, tam se je pod skrbno roko liberalizma bolj ali manj napravilo ognjišče prekucijstva, kjer se zbira mladina, namesto da bi se učila, v politične družbe in zveze ter se poprijema najnevarnejšega „napredka". Gospod Stremajer vé pripovedovati, kako ravnajo dijaki pri vseučiliščnih svečanostih zministrom, čese drzne da jati disciplinarne ukaze, ki so pa učenju zeló ko- ristne. Priljubljeni naslov: „brezverske soie," je le slabo zakrit načrt, po katerem bi se dala sčasoma vsa vera W- '"il '' IZ rod poduka iztrebiti, tedaj dgojiti popolnoma brezversk na državne ali deželne stroške napraviti in vzdržavati i i • % • i A m . « • • i ki bi se ravno tako surovo držal nihilizma in ma terijalizma, kakor večina šolske mladine na Ruskem Ce tudi nasledki poloma in trgovinske zadreg mirno minejo, čem veče so trume, katere iz takih šol v re šil n e hiše. Dozdaj takih „rešilnih hiš" ni bilo treba, šola po je -----1 ----- ' 7--------*------' prejšnjih postavah je imela sama sredstev dovolj ukrotila neuboglj y in pridene otroke in cerkev javno življenje porinejo, tem hitrejše in splošnejše bodo šla pri tem na roko. Pa je bilo tudi koi videti na 1 f ^ • ^ % w w # m 1 ê ^ * ^ * . â % • a * m « • a / glodale adnj stebre krščanskega in državljanske redu tako dolgo, da se bodo podrli družbinsko v v in občiasko življenje, v vojascino, v pridni, tihi in nravni mladini, da je hodila v šolo, divjost prideno8t ali surovost se je nahajala le^pri mladini ; uradnijski in meščaoski stan, med delavce se rinejo „rešilne hiše" ali po bolj načela in nauki, katerih se nasrka mladina od otrocjih r--------; ~---. uauajai« u* »c*v4.i AAIJ ki šole nikdar viděla ni. Kako pa zdaj? Čemu bi bile viaXiIia a h i X a ( ( nil a k a I i X a ^ 1__i ^ ^ _ ___1 ^ J ?___ 1 — * _ nog po brezverskih ljudskih in realnih šolah, po gim šolo hodi, ako bi se ravno v šoli za mladino, ki v P šoli ne pridila ? jah in vseučiliščih, ter to , cesar se nauči, izvrsuje jamo t katero cerkvi, bo potem država sama padla brezverska država kopala katoliški logo od 25 Po postavi cd 14. maja 1869 ima ljudska sola na- in čemu je taka šola, ki odgoj uje otroke naj prej za take poboljševalnice, potem pa za kaznilnice? Pritožeb o dandanašnji brezverski šoli se Čuje po vseh deželah; te šole ne spridujejo le mladine, marveč tudi troke odgoje vati k telj ki y po postavi o bra ča jo svoj omoteni po duhu lieberalizma maj 1868 ima duhovska oblastnija nadzorovati pravi poklic: pravo izob po vseh drugih stvaréh, tako da svoj nravno odgojo. Isti paragraf poslednje postave pi tudi, da vera nima s posvetaimi predmeti nič opraviti ) družbo gubé kolikor toliko ; mladine za človeško če ne popolnoma izpred oči da se njih nikakor ne dotika. Tu pa si postava sama ako prestopi na srednj Dokaz temu je resnica ta, da šohka mlad V s sebi nasprotuje. Ce učitelji svoje predmete zlorabij jako slabo delà predskus ; za to > da se posmehujejo katoliški cerkvi ter jo zasramu- z branjem, pisanjem i---« OiaW pi nje, ker jo nekteri učitelji z vse drugim trpinčij jejo, potem pač pri kraj nadzorovanj >> dg na podlagi vere" slovjem itd To /JOJ ; računstvom, zemljepisjem, uaia eljá povsod, tudi pri nas Slovencih , nego naravo- Javno so se telj pri Kako so posebno na Kranjskem učitelj pri zad jih shodih na Dunaji njem deželnem učiteljskem shodu skakali čez vojnice, drugod izrekli za to, da se mora ljudstvo po šoli od- to je že obcno znano. Mesto da bi se bili razgovarjali tegniti vsakemu verskemu običaj je c. šolski nadzornik, tedaj zaupna oseba vlade, go- vali večo TT vi . 1*1 ( • V ti T a 11 // «i i* t najnovejsem casu o šoli in njenih zadevah, govorili so e o sebi zahte pod dr. Vrečko (ali kakor se on piše „Wretschko , plačo, uradniško nih šolskih svetov itd je izvirno tevtonskega rodu iz spodnjega Staj ker skega), namreč, „da se ima ves kršćanski nauk odpravit t na kraj šolo so bili skoro popol suknjo, neodvisnost od pri shodu volilcev v Celji razkril tajni nacrt, premalo nemščine v nji noma posabili in vse nepopolnosti našli le v tem, da je No iz šole t tično izobraženost ki ima posredovat nravno, ne pa dogma u.u.^u.v , juji. na Nemškem je pač do pa šole niso zato nic boljše od naših. Ali mislite i da bo potem boljše, če bodo imeli telj vise > in Znano je, kako so se na Dunaj Stremaj in teli kljub > veličastnosti šolskih postav", sklice- tudi dom uradniške kape? Se slabae, bi rekli mi. Pri nas so sole pa še zarad tega slabše, ker vničujejo pri mladini d postave, branili nadzorovati učence vaje se na državne v cerkvi in pri prijemanji velikonočnih zakramentov bil ta, da je prišlo izmed učencev neke jih komaj šest, sedem t in jo napol tujim duhom, za kar se imamo zahvaliti v prvi » s sti Následek realke, katerih je bilo skoro 200 našim viti. telj em, ki se dajo tako lahko na limance Zato ima zadnja ,,Reform" prav, ki ko dalj y spovedi in obhajiiu. In v Ljublj sestavek o Kranjskih uciteljih z vprašanjem : „Kaj nam Heinrich predlagal — in to pride pred dež. šolski svèt da bi učenci hodili zdaj le po trikrat na leto k spovedi glasoviti prof. je pričakovati od takih učiteljev ? a y Pri adnjem shodu Moravskih učitelj .1« med drugim bilo sklenjeno, ličnost vere iz šole da se nima vera, pač pa raz- * kl i u čit t in da ima telj Slovansko slovstvo. Prof. M ar novega „Jezičnika" prišlo ravno- duhovnika učiti vero brez razlocka, katere brez more b vere je ta ali uni učenec. Nobena ura pa gotovega spoznanstva in brez verskih običajev obstati tedaj je taka vera brez spoznanja ali „brezverska kar na svetio XII. leto 7 vera pravo sleparstvo, ki javni odpad od Boga in kršćanstva z gladko tekočimi besedami pokriva. Ta eieparija daj izdana kap sistemu dandanašmih teli > katerim je čij in tako nedolžnost katoliške mladine, da jo uni- bodomiselni prismojenosti, kater izle gajo kot „vero 19. stoletja", pozneje pa „boginji pameti a 10 pol debela knjiga obsega literarni življenjepis slavnega našega Petra Hitzingerja, čegar spisi so znani tudi pod imenom Znojemskega in Podlip- skega. Gosp. profesorju Marnu bode hvaležeu gotovo vsak rodoljub slovensk, da se je potrudil slediti po dolgoletni in toliko o b sir ni delavno3ti našega Hi-cingerja, in da vse, kar je nabral, je v organični zvezi razglasil v „Učiteljskem T o var š u", *) zdaj pa v posebni knjigi „Jezičnika" na světlo dal in s tem ravnaj o pot do srce v narodov. Temu splošnemu obrisu naših y katerega smo v „Vaterlandu", smo bilo 20 avg dodamo še nekoliko skušenj , katere zvěděli. Da je današnja šola res gnjila in i m 1 i e h drugje bolna, to nam spričujejo učitelj sami Na Dunaj hvalevredno pomnožil slovstvo naše. velicih zaslugah našega Hitzingerja za do movino našo na mnogostranskem polji slovstva slovenskega od leta 1829 do 1867 tu teh vrstic: one hočejo govoriti, ni namen rodoljubom našim in Slova- t zbrani h čez 1000 učitelj iz Avstrij skih dežel, da bi se posvetovali ; kako poma nom v obče kazati zanimivo Marnovo knjigo omislijo in beró ter iz nje j da si gati ljudski šoli/ ki je zeló zeló propadla. Po daljem vgibanji in posvetovavji ste bili sprejeti sledeči résolu- 1. Spridenost in brezrednost mladine po ljudskih mož y ki, nevtrudljiv prepričajo, koliko zmore toliko let, je celo življenje svoje žrtoval koristi in časti naroda našega ciji : šolah Avstrij skih čedalje hujša postaja ter se * Pri tej priliki živo priporočamo naš vrlo dobri časnik po po več tavit 2 „Učiteljski Tovarš", ki ga zatreti namerava oni šolski „libera-lizetn", ki očividno pravému šolstvu sploh jamo koplje. stavno dovoljenih sredstvih ne Za poboljšanje spridenih otrok je treba v vsaki deželi Pomagajmo mu z zdatnimi naročili! Pis. Al še nekaj druzega nas potilo na spis teh vrstic, in to so one besede y katerimi sklepa prof. M Mnogovrstne novice, življenjepis H i tzinger j e v, in katere britko morajo pre suniti srce vsacega domoljuba, tako-le se glaseée * v Ze so tudi naši peti J t prazniki liberaluhom hud trn v Dunajska kupčijska zbornica je bojé po pozivu „Milo, premilo pa se mi je storilo, kedar sem po- ministra Stremajerja predlagala ministerstvu ; potnik na tolikanj slovečega moža grobu tihotnem v pravijo prazniki katoliški, naj se od- češ y da ž njimi ljudje Postoj videl ) crne ga neko grmičevj emlj b pokri odej j medleti preveč Časa za delo zgubijo. No, naših 15 do 16 praz- katereg ) nikov jim je na poti y 29 praznikov Grške cerkve toj nega spominka. Sicer si je Peter Hitzing v pisih vendar da pr jih dokaj slaven spominek postavil sam ; napotka ! in pa 13 judovskih pa liberalcem ne delà nobenega d. kateri slavnih mož se mu odij ) y vreden ni. jih ne slavi ? ? Matica vrli farm at domoljubni skrb ima pač Postoj ca slovenska, četrto r y in dekan , sloveči ojak ) Naši dopisi. Istra je imela letos na vsem marljivi"pisatel], dobro letino, a. najboljo na vinu. Stari ljudje govoré Zdi se mi toraj drugo T r ž i c, d slovenski i tretj ploh da Istre 16. dec. nega, brez dostoj jak ne ostane brez poslavljenja vnanjega spominka u d- da kar je desetina pala, ni bilo tako dobre vinske le- ; samo po dolini na zapadnej strani Učke jo je tine svesti smo si, da, ko pridejo te vrstice na svetio, spomladi burja pobrala. Vina je mnogo, a malo kupčev ; začne se tudi nabera doneskov za spominek na grobu črnega še pobirajo za Trst in druga primorska mesta Hitzinger jevem, in da v 4 tednih jih naberemo špud 52 bokalov najboljega terana po 14 gold.; toliko, da narod naš dostojno spolni dolžnost svojo, v trgatvi so gostilničarji belega plačevali po y> nasa osnuje iz odbora svojega odsek, zdaj jim ga že kmetje ponujajo po gold. y Matica' ki to stvar vzame v svoje roke in jo brzo izvrši. gld. , pa ga se Da nočejo, ker Italijani železničarji nečejo piti belega. Na pa kdo začne, raj nega , dovolj naj bode meni y prijatelju in častitelju Kranjsko se ga je letos kaj malo izvozilo. Korun nam A ll J _ V • • • 1 I 1 • V « 1 « 1 # * v ta namen donesti 10 gold z do gnjije, tudi zelje y ko Je bilo prerano posajeno, je na stavkom, da rad sprejemam doneske teli druzih prij zeinikih gnjilo; tudi goveje in prašče bolezni imamo y ojyvw|v»UMu« v. v u ^ « a». ^ vu» v^i v, ^ f * "J ~ > ■> / O J --- I------- ------- Hitzingerjevih, pa jih potem izrocim Matičnemu mnogo, tako da ne smejo goveda iz notranje Istre v primorska mesta. Naša želez ni ca se po malo delà. Ki davajo delavcem hrano, se toževajo, da ti radi zgi- odseku. kedar se ustanovi Dr B 1 e i w * Dejdnski nauki o kopitnem podkovstvu s podobami. V angličanskem jeziku spisal William Miles, Esq. noveno podporo ces. kr. poljedelskega ministerstva na svét dala Kranjska deželna komisija za konjstvo. Ljubljani. Založila Kranjska deželna komisija za konjstvo. nejo brez plačati, delavci y se toževajo na nastojnike, da ne dobivajo prave dnine, a nastojniki se toževajo na merčine (ingenire), da smrtnih nesreč se je že mnogo nemarščini ili pijanosti. njim pravo ne merijo; tudi zgodilo, ali veći del po (Střelci naj gle daj o, kam > A^p) Vv strelj aj o.) Ne- Tako je ime drobni knjižici s 40 stranmi ; ki V ze sama v programu pravi, naj kovač ne išče v njej nič druzih pristavkov o zdravji konjskega kopita itd. kemu kmetu v vasi K. tukaj v Istri so hojevale sose-dove goske na njivo v napol zrelo žito, ta se jezi krega, kolne po navadi in straši soseda, da mu se bo Knjižica ta tedaj ima le vzore (ideale) zdravih kopit pred očmi in ne gleda na ogromno število napačno vstvarjenih in pa takih, ki so p o k v a r j e n i po boleznih. goske postreljal. Neki dan pride ta mož eno malo vinjen (napit) a se vec Miles je spisal jo le za kovanje iz Pazina, zapazi, da se njegovo žito giblje, zgrabi puško, ter střeli, in nastreli svojega tri leta sta- vnuka, ki rega se je v žitu igral v belej srajčici, tako kónj Angležkih lordov, ki se sprehajajo po tratah y ne pa za take naše konje, ki morajo tudi po slabih cestah in grđih tlakih težo prepeljavati. Po vsem je očitno, da ta knjižica, za razmere lahkih Angležkih konj hvale vredna, ne more zadostovati potřebám umnega podkov-stva naših konj, na katere Anglež Miles ni misiil pri spisu svojih ,,dejanskih naukov". Ker si kovačev nikakor ne moremo misliti v dve vrsti razdeljenih: enih tacih, ki kujejo samo naravna in zdrava kopita, druzih pa po boleznih pohabljeno, tedaj ne vidimo v tej knjižici one koristi, ki jo je videla sl. komisija za konjstvo v njej, ko jo je dala prevoditi v naš jezik. * Kratki nauki za sadjerejo. Po lastnih skušnjah in najboljših virih spisal Dragotin Ferdinand Rip šel. Na svetio dal in slovenskim kmetom v prid namenil Ludevik vitez Gutmannsthal-Benvenutti. da je za nekoliko tednov moral umreti. Zelezilikill 11. dec. (Strašna nesreća lezni, pa Še nekaj druzega za y z im a y bo- drugi pot.) Ze zdavnej niso prestali nekateri tukajšnji posestniki in stanovniki tacega strahu in nevarnosti, kot danes med popoldansko in uro. VeČina hiš v zgornjih Zeleznikih je namreč razvrstena tik ob podnožji strme gore, katere vrhovi zastojé po večem iz navpičnih pečin. Večkrat je sicer že kdo omenil nevarnosti, katera zarad tega proti ondi stanujočim ; al resno dozdaj menda na to ni nihče misiil y današnji dan pa je pokazal, da v pri- hodnje ljudje tam gori okrog ne bodo nikoli ravno lahko dibali brez skrbi. Odtrgala se je namreč o zgoraj na-vedenem času na višavi s strašanskim hrušom hiši enaka pecina, prekucnila se navzdol, pri protijoči veliki ne- Lj ubij ani jo prodaja bukvar J. Lercher po 10 kr. To je že 5. iztisek koristne in s podobami razjašnjene knjižice, ki jo je v domaćem jeziku spisal gosp. Rip šel in na svoje stroške na svetio dal gosp. vitez sreći pa se vendar še k veči sreći prec pri drugem ali tretjem odskoku (kakor je to dobro videl ravno po Smoljevski grápi přišedši hribovec) razletela na več ko-madov, ki so pa še vedno s toliko silo, močjo in ropo tom vihrali in odskakovali na vzdol, da so se bližnje Gutmannsthal. Da je ž njo kmetom našim dobro hiše tresle v svojih podslombah y in so ljudje v pláhu vstreženo, kaže to, da je že 4000 iztiskov med ljudstvo prišlo in je ravnokar izdanih zopet 1000. Naj bi naši in trepetu mislili, da bo vsega konec. (Slišali smo praviti o nekem vojaku-odpuščencu, ki se navadno ne boji kmetje vox, ai je o u Uiuiaju iu uuuicga puuu&a segli po njej, pa tudi naše ljudske šole, za katere po vsem jako pripravna. ki je še nimajo in dobrega poduka želijo tudi hude reči iz dna y da je sam djal y da ni še nikdar tako srca molil, ko oni trenutek ; kajti misiil Je > da v hipu pokopan bo pod zidine domače hiše). K sreči ležijo ravno za vsemi pod hribom stoječimi hišami debeli sneženi plazovi, kar je iz hriba valijoče in skaka- joče skale nekoliko omejevalo v svoji silovitosti ; vendar Ribnici gold. jute oivcvic uc&uimu v ovuji dijucjivouj y vuuai jluuijiw i guiu» ^ cttx x\.c pa so štiri hiše: Pavlonovčeva (hiš. st. 38), gosp. Anton cev sreno zahvaljujem. za katere darove se v imenu pogorel Globočnik-ovi (hiš. št. 39 in 74) in Kramarjeva (hiš. št. 40) na zadnji strani zeló poškodovane ker imajo Ljubljane. 29. vse deloma vđrto zad njo zidano steno Mat. Tor kar, župnik. dne tega meseca se bliža, in y in so jim ž njim preteče Čas pritožeb krivičnega imenika vo- tudi strehe več ali manj razbite. Krámarju pohabilo lilcev za kupčijsko in obrtnijsko zbornico Kranjsko. híev in hoďišče, ter ceni svojo škodo ve- Opominjamo tedaj še enkrat vse rodoljube v Ljubljani Je tudi JU tUUl 6 VIP 0 y U1V> V IU 1JUUIOVV j IV/l VVIJ4 W * VJ « » \J VA \J f V V J/V/U.Í11J J WUU v tWiUj OU VUA1 Cil V Otž 1 VUUiJUV liko nad sto goldinarjev. Videl sem ležati za hišami in po deželi, naj ne zamuđijo reklamaeij y ako poleg mnogo manjših ali skale, .Ie kdo katerih posamesne iz onega imenika izpuščen ali pa napačno vvrsten gotovo ne peljá par kónj ; in neki mlinar presodil je prijatelji naši pa naj pomagajo takim r ki po meri, s katero prevdarja mlinskim kamnoin tež^, da w VV UJ y 1 ili Clj VJ O Ivi bi utegnila ena tehtati okoli 80 centov. Res se mora spak je Vesteneck o v imenik, kaže to & IJM.VVAJA UC4M& j^/c* utvj j j v/iu u ^ a j v iciniJLU y i\i niso sariii po- polnoma izvedeni o tem , kar imajo storiti. Kakošen da ze skoraj čudež imenovati, da nesreća še ni veča in da tud j ^ » v u ». v li v v w ▼ A JLU k/um ) no^iU iv ^ ua ju 100 pritožeb je došlo dozdaj v Lj ubijano od tacih nad ki i J tltUCŮ 1IUC1JU (uli , ua UCOltV,« OU Ul »V VT A i ft ^ # • T\ # kraj vprihodnje tacih ali enacih nevarnosti. zime pripoznamo tudi pri nas Francozem, dobro prerokovali ; sneg pa naši hribovci tudi kaj dobro za deželne zbore 1. 1875 med Velikonočjo in Bin- rabiti zamorejo, in že zdavnej niso dobili tukajšnje fu- košt mi odločila, zato je deželni odbor že osnoval Obširen spis primar ja dr. Kar. Blei žine toliko ogija, kot letos. Vsi prostori bodo z njim priprave za-nj napolnjeni. Le škoda je, da se kupčija z železnino nekako upira, in da gre cena pri izdelkih močno nazaj. weisa o stavbi in osnovi nove norišnice (pri Drav- ljah ali pri Tomaeevem) za a Ljudje že več časa precej zeló bolehajo; boli jih seje izročil vodstvu bolnišnice v presodbo. blaznih obojega spola vrat, in že smo se bali, da bi se tudi k nam ne pritepla ona huda „nova prof. Po vše v Gorici se naprosi Gospod da z ozirom na do " bolezen, ki po Ljubljani tako nemilo tične obravnave in sklepe deželnega zbora 16. oktobra svoje mnenje o tem izreče , koliko oralov njivr gospodari. Med otroci rogovilijo tudi nekoliko kozé vendar nam pa smrt še dovolj prizanaša, zoper kar se se vé, čisto nič ne pritožujemo. y > t. travnikov, vrtov, Vinogradov, gozdovitd., je neobhodno 1. ■ zastaviti „Novicam" še eno vprašanje y danes rajše še molčim , akoravno menda ne bi bilo na sklepu sem mislil treba za kmetijsko šolo na Dolenskem , in da zapiše potrebno gospodarsko orodje in učne pomočke in na- pa naj za pravi proračun stroškov za te reči — ministerstvo poda bi se v tacih zadevah včaaih kaka beseda ljedelstva se pa naprosi, da bi naznanilo znesek pod- pačno y tudi javno spregovorila. L. Ž1 i n d r o v i č. Postojnc. Pri tomboli 8. dne t. m. za uboge nakloniti. pore, ki jo je obljubilo za to šolo iz državne blagajnice Ker šolarčke napravljeni, zbralo se je mnogo občinstva, zato ni dvoeniti, da se je blagemu namenu precej pomoči še ni konečno določeno posestvo, ka- tero bo dežela kupila za namene kmetijske šole , lahko primernem kraju za to pri- V se vsak, k i ima na naklonilo. Pevski venske pesmi zbor je hvalevredno pel lepe slo- pravno posestvo, svojo ponudbo stori. Novcga mesta 13. dec. (.Kranjska dežeina Porotna sodnija tu- ljiskega davka), v katero kajšnja je gosp. župnika Lesjaka v Sodražici zavoljo neke pridige krivega spoznala in sodnija mu je na tej dala. za uravnavo zem- zbora voljeni gospodje dr. Ahačič, dr. Poklukar in Ro b i č , je začela delo svoje 16. dan t. m. v sejah, ki podlagi 3 mesece zapora Novega mesta. prestanejo le čez Božične praznike , pa se potem zopet Pri letnem občnem zboru na- začnó. rodne čitainice« nase so izvoljeni : za predsednika eno- — (Županije Notranjske vzlasti Bistriskega , Seno- glasno grof Barbo, državni poslanec, za blagajnika Žeskega in Postojnskega davkarskega okraja), v velikih od Ferdinand Seidl, posestnik in trgovec, za odbor- nadlogah po slabih letinah in vrh tega hudo stiskané nike pa: gospodje Oblak Valentin, posestnik in trgovec, davkarij za poplačanje davkov, so se do državnega Kastelec Fr., trgovec, Tomažič Janko, vikar, Rozman zbora obrnili, naj ubogemu ljudstvu pripomore, da se Karol. posestnik, Durini y France , posestnik Polanec učitelj Janko , c. kr. Gustin Adolf, trgovec, Kalčič Anton, posestnik in trgovec, Filip, c. k. davkarski nadzornik, Kravs Jožef, posestnik in trgovec, vsaj nemile eksekucije u s t a v i j o do poletja prihodnjega Grof Hohenwart, sam posestnik na Notranj- > gimnaz. Tratnik leta. skem ; cev y ki iz lastnega prepričanja pozná reve Notranj-je to peticijo 18. dne t. m. izročil državnemu obravnavo, gotovo Mehora Jakob, posestnik. Od odbora so bili voljeni : Za zboru. Ko pride stvar v podpredsednika g. Rozman Karol, za tajnika g. Polanec h en wart iskren zagovornik pravične prošnje bode Ho- Janko, za knjižničarja g Tratnik Filip. (V banko „Slovenijo") Mozlja 20. dec. Da novemu letu sklenem vplačevalo, do danes blizo 30.000 gold. se je přetekle dni dobro y tudi za ogenj račun od prejetih pošiljatev za tukajšnje pogorelce, po- in življenje, kar smo podružnice odpravili, vsaki dan trjujem s temi vrsticami, da mi je na dalje s Koroške denar dohaja, ) ne samo iz domačih dežel, temvec tudi iz p tuj i h Bele došlo 6 gold.; iz Ljubljane 20 gld. ; iz Sent-Janža gold.; iz Osilnice 61 krajc.; iz Kočevskega mesta 10 gold.; iz Gotenice 10 gold., in iz Dolenje vasi pri „Sloveniji". toraj kar so popřed vse podružnice same snedle y se je zdaj nadjati dobrega napredka pri banki — Ker tudi cena ovác je letos nižja, zato se je posrećilo gosp. Solmajerju, da je iz denarja državne subvencije namesto 25, mogel nakupiti 42 parov; zato so jih poleg unidan imenovanih dobili še sledeči gg. : Iz Gorenskega: Zore Jurij iz Gaberja, Budlaj Janez iz Brezja, Benedičič Janez iz Brsc, Beravs Miha iz Brega, Mlakar Simen iz Peracice, Zdešar^ Janez iz Bele pri Polh. Gradcu, Zlamnik Simen iz Zerovnice, Kržišnik Andrej iz Zerovnice, Rožnik Jože iz Dobrove, Vodnik Alojzi iz Dolskega in podružnica Bohinjska; iz JSotranjskega: Svetè Janez iz Preserja, Blaž Rudolf iz Loma, Pajsar Janez iz Borovnice, Ustar Jožef iz Borovnice, Kovačió Jakob iz Radleka. — (Shod gozdarjev in gozdnih posestnikov) 21. dne t. m. v Ljubljani je sklenil osnovo gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko. — (Cudná letosnja zima), vsak drugi dan drugačna, zdaj bolj mrzla, zdaj južna s snegom, dežj em, bliskom in gromom, ne bo ostala brez žalostnih nasledkov posebno za gozde naše; sneg je v gorenskih gozdih raz-česnil in polomil na tisuče dreves, in iz Goriškega sli-šimo, da je v Trnovskem gozdu 500 oralov popolnoma pokončal. To je velika škoda, druga pa žuga tem goz-dom s polomljenim drevjem, da se v njem vgnjezdi sila škodljivi podkožní žužek (Borkenkâfer) , brez katerega na Gorenskem že zdaj nismo. — Večkrat se je to zimo že bliskalo in gromelo, ali take hude ure ni bilo dozdaj, kakor v nedeljo po noči v Trebnjiški okolici, kjer je strela udarila v zvonik podružnice št. Petra v Jezeru^ ter jabelko na tla vrgla in streho odkrila. — Tudi v Skadru (Scuttari) v Albaniji na Turškem je ta večer okoli 7. ure treščilo v smodnišnico (Pulver-thurm) in jo grozno razdjalo; ubilo ali le ranilo je okoli 200 ljudi. — Divjačinar tukajšnji je te dni kupil na Dolenskem vstreljenega volka, prav čvrstega kosmatina. Na vprašanje, kaj bo storil ž njim, dobili smo odgovor, da posuši mesó ter ga potem prodaja, ker suho voleje meso rabijo vražni ljudjé v človeških boleznih (najbolj zoper mrzlico), posebno pa v boleznih živinskih vzlaBti zoper vol čiča. Preprosto ljudstvo ima pri živini cei kup bolezni, katerim daje imé volčič, na priliko : volčič v vimenu, na parkljih, pod kožo itd. Vse te bolezni kažejo vnetja v različnih delih živin-skega života; zakaj so jim skovali ime volčičev, sam Bog vedi; morebiti so v starodavnih časih, iz katerih izvira to imé, kakošno vraž o imeli, da maj hni volki (volčiči) razjedajo ta ali uni del pod kožo, kakor so si domišljevali črve pod jezikom pri steklini, crve med parklji pri bolezni na parkljih itd. In z volej i m mesom so po tem mislili pregnati vol čiče! Ce je to tako bilo, utegnemo na Slovenskem v tem prve začetke isopatičnega zdravstva iskati. Bodi si pa to kakor koli, to je gotovo, da vraža ostane prazna in neumna vraža, naj je to danes ali naj je bilo že pred sto in še več leti. — (Zdravilo dr. Tamer-ja za zobê): Zobna pasta, zobni prah in še posebno jako prijetno dišeča in lepo rudeča zobna voda so na tako dobrem glasu, da gotovo vstrežemo našim bralcem, vzlasti pa gospém in gospo-dičinam , ako jim naznanimo, da se dobivajo v Ljubljani v apoteki Birschitz ovi in v štacuni E. Mahr-ovi, v apotekah v Kranji, Loki in Kamniku , v Celji pri Rauscherji, v Mariboru v predmestni apoteki, v Celovcu v štacunah Goričnika in Klemenčiča itd. Ta zdravila ohranijo zobé trdne in lepe, že nagnjitim pa ustavijo bolezen in odpravijo smrad iz ust. Kolika dobrota pa so zdravi zobje, to pač najbolje vé tak, ki jih več nima, in mora zato večkrat hudih bolečin trpeti. Vsa ta zdravila so v zeló elegantnih posodicah , pa so zato tudi dražja. Stekleničica zdravilne vode, ki je že davno priljubljena našim gospém, veljá 1 gold., pasta in prah pa po 80 krajc. — (Zgubljena hči.) Zakotnik Luka Kancilja v Ces-nicah, kantona Kamniškega na Kranjskem, pogreša že 12 let svojo hčer Ano. Vljudno prosi oče po „Novicah" vsacega, kdor morebiti za-njo vé, če šjí živi, da naznani kraj njenega bivanja fajmoštru na Cešnjicah; — ako pa je umrla, naj pripemore, da se njen mrtvaški iist imenovanemu gosp. fajmoštru pošlje. — V B iz a viku pod Ljubljano snujejo rodoljubni in podukaželjni možje čitalnico (bralno društvo); že so vložili deželni vladi pravila. — (Čitalnica naša) napravi zadnji dan t. 1., to je, Silvestrov večer navadno veselico z loterijo. — (Slovensko glediŠČe ) Z igro „Zakotni pisač" ni bil niti blagajnik dramatičnega društva, niti občinstvo zadovoljno. Tuja rastlina, za naše kraje neprimerna. Ali ni nič domaćega, da nam vodstvo ponuja le slabe tuje izdeike? Na ta način bo zopet zguba gotova in nemškutarji bodo drugo leto še huje zabavljali. — Prihodnjo soboto bodo kazale se žive podobe, kakor zadnjič v reduti, in igral se bo „Zakleti princ", burka v 3 dejanjih. — (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacherica" přinesla je, kakor je podoba, z neko zadovoljnostjo novico iz Dunajskega deželnega šoiskega sveta, da je nekemu okrajnemu šolskemu svetu ukazal oštro paziti nad tem, da mladina ljudskih šol ne hodi ob šolskih dneh k s povedi, češ, da s tem zamudí celega pol dne šolo. Lejte no, kako ,,Laibacherica" skrbi za poduk mladine, da ne bi ne ure zgubila v cerkvi; zato jej pa ni skrb, da ne bi slovenska šolska mladina sto in sto ur v letu zgubila s tem, da se jej že v prvih razredih ljudske šole vbija nemščina v glavo — ,,ad majorem Germaniae gloriam" ! — in se zavoljo nje zamuja podučevanje v potrebnih vednostih! Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Zbornica poslancev prestane do 20. januarija 1875; zdaj je izgotovila državni proračun. Pri razgovoru se je vendar enkrat potegnil tudi Dežman za deželo našo , kateri so naložili 20°/0 přiklade na ne-po3rednji davek — namesto 10%. Dežman je povdarjal, da nalaganje davkov spada v področje deželnega zbora. —- Veliko ropota je napravila neka peticija Dunaj skih delavcev, ki hočejo imeti svoje kamore in splošno volilno pravico; prvo se jim je dovolilo, drugo ne. — Zbornica gosposka je v soboto veni seji dovršila ves državni proračun za prihodnje leto. To se pač pravi: ,,mit Dampf arbeiten", če se v par urah sklene o 373 milijonih in 89.899 gold, dohodkov in o 381 milijonih in 370.906 gold, stroškov in po tem takem o tem , kje se bode iskalo onih 8 milijonov in 281.007 gld. (in še več), katerih z manj ka konec leta. Posl. Gre u ter, čegar govora smo predzadnjiČ zarad pičlega prostora le na kratko omenili, je oštro šibal sedanji ^sistem , kateri Avstrij o čedalje bolj navzdol pehá. Se leta 1869 je znašal državni proračun le 280 milijonov, letos pa, ko je vendar glavna zapreka vse gospodarske povzdige, namreč konkordat, padel, imamo vkljub temu že 100 milijonov veči proračun in več državne ali narodne Iastnine je že zapravljene. — V državno blagajnice se steka ves davek, zato bi pa morali tišti, ki imajo določevati, kako se ima obraćati ta denar, biti zastopniki vseh stanov, kar pa v resnici ni ) kajti največ davka plačuje kmet, pa je proti vsa- unkraj meje, takrat je joj! Premisliti je kemu drugemu stanu v manjšini s svojimi zastopniki. Avstriji utegne ) da se tudi v Na Moravském je slovanskih prebivalcev 1 milijon več je razdrl najmočnejša kraljestva. vsak hip taka pripetiti. Razpor notranji tej hiši pa menda memo nemskih, in ti plačujejo tri milijone več davkov, še svarilna beseda ajdovskega modrijana in poiitikarja ko nemški, pa tista slavna volilna reforma jim je dala nič ne izdá. enaj3t, nemcem pa trinajst poslancev. Siovanski na Časnik Dunajské kmetijske družbe radostno rodi se povsod v manjšino tlačijo in se jim tudi drugod naznanja, da obhaja prihodnje leto 251etnico svojega sila godi. Komaj dobi otrok hlače, že mora postati obstoja j-jv«^»*. ^ i iuMuv , u\j jJuuiHu yj fjijiu j ct, - »a c j cíli o rv cv jJ i lK^ci , i nemšk šolarček, če tudi besedice nemške ne ume, naj biti, ki doseže starost 25 let. dejanska priča, da mora časnik jako dober stariši se še toliko upirajo; učiti se mora, če tudi kot otrok katoliških starišev v kaki judovski šoli. Potem nacrt postave zoper trtno uš. Minister kmetijstva je državnemu zboru izroči! postane vojašk novinec |7V«IMUU I ujcioa uv i XIG , VOjak , itoux YIDU iiu« lia iv^« ±/j J_)t(,ttU U HLG. - ±J Cl »C tUU.1 UčtJL'ULl IC U-CZiCltJ jJ U vsega je prost, kedar je že tako star, da kmalu smrt nemci, napravijo mu vseučilišče v Črnovieah reservist itd. in tega Iz Bukovine. Da se tudi narod Je dežele p o- pride po-nj Dalje izpeljuje , kako zdaj vlada želj- Bukovina šteje komaj pol milijona stanovalcev in Iju- X-----^ J J r J J 7 ** ^ . • W JL-/ L/LJVV-/ Y XXXCv OlUJO XVV/XJ-ÍC4J ^ V71 1 11 i 11J VJ il Cii &LCA>XX\JV V j XXX AJ CL nost do bogastva, katera se najprej podviza podreti bezen nemčurska do nje in slavjanskega njenega na- tište graje, ki jih je stara kazenska postava naredila; roda je tako silna, da nehoté dobi nemško vseučilišče, pred to bogastva-željnostjo ni nobena pravica vec varna, kajti minister Stremajer hoče s to napravo „kulturo" saj je pred kratkem nekdo rekel v tej zbornici, > so mali delničarji kakor male ribe zato na svetu j večji požro da da jih nesti v „izhod" , Slovencev nas je blizo poldrugi m li- tem se pohujšuje vse ljudstvo, nravnost J°n, slovenskega, za nas nima Stremajer vseučilišča y se ve in pravičnost zginjate iz svetá. Minister nauka je sam Cultur nach Ostep. kajti s tak?m vseučiliščem bi ne nosil da die u rekel tù, da bi mi duhovni v tem obziru deco v šoli svarili ) a kako Ogerska. Vojni minister misli, da je Ogerska «rem», « iče nimamo nič druzega učiti po novih deželna bramba (honvedi) popolnoma le Ogerska, ne-šolskih postavah, ko kršćanski nauk! Zato je ljudstvo odvisna od splošoe vojne Avstrijsko Ogerske, ter da jo ne- ne voljno y SL da to nevoljo od sebe odpeljali y zavra- ima Ogerska sama vzdrževati, ne pa cesarstvo. To čajo jo na cerkev ter mislijo , da je ljudstvo že zado- je važno zarad tega, ker bi — pri znani revščini na voljno, če se zabava po časnikih in ploska po glediščih. Ogerskem — pri kaki vojski se utegnilo pripetiti Reklo se bo, da mora minister nauka nadomestiti vpliv bi honvedi morali doma ostati , ker da bi ne imeli niti cerkve ? al to ni mogoče, kajti Gothe že pravi da obleke tište dobe v zgodovini so državam slavne in potomcem koristne, v katerih vlada vera, vse druge pa zginejo iz sveta. Vrzite še toliko milijonov v proračun ministra nauka . y niti orožja Pruska. zapor; --..— — ~ • v — v •••j » » j/* va^vvim —— v, C£L Sci y auiiaui je kj i x y pi^ionif y aiuuui ^a^ui u» x imvum vse ne bo nič pomagalo, ako se spodkopava je pokazala po uradnih spisih, da Bismark zadržuje na Ar ni m je obsojen na tri mesece v vendar se mu ima odšteti od te kazni toliko kolikor je bil v preiskovalnem zaporu. Pravda veljava cerkve ali se ta še zasramuje in zasmehovanju Franeoskem ustanovljenje monarhije, katera bi bila podaja, boste vi in vaš sistem kmalu zginili iz sveta, rešitev za deželo; on hoče, da bi se Francoska po no- temu vas je že Gothe obsodil. — Zakaj so stari na- tranjih razporih sama končala in ne bila dalje na poti rodi tako spoštovali svojo vero, da so za bogoskrunstvo razširjanju Pruske države. — Bismark je odločili smrtno kažen, ki je celó otroke zadela, so se zoper bogove pregrešili? Zato ) pričani y da y če propade spoštovanje božjih postav če ker so bili pre- tudi razglasil, ■■P WKĚĚĚK^Ě ■ Hm I hoče odstupiti, ter s to komedijo priklical nove demon- stracije za-se. državnem zboru nemškem so se poslanci prav grdo préklali. Francosko. posvetnih nihče spoštoval ne bo. In če gremo dalje, " Fraiicosko. — "Národna skupščina na Franeoskem katerih je bilo bogoča3tje na je proglasila svobodo nauka, kar je katoličanom na ve- najviši stopinji, so tudi gledé omike vsem drugim iz- liko korist, ker niso primorani svojih otrok v brezver- lit •!•! f « m m * m m r^i a • « . t • ' _ X %J _ _ ravno tišti narodi pri gledni Grkov zoper Fokejce, ki so tempelj v Delfih oskrunili, toliške šole napravljati. na priliko Grki, Rimljani. ^ Spominjajte se boja ske državne šole pošiljati, ampak si smejo lastne *..........kriplje Delà se na vse ali ta boj ni bil versk boj? Se celó Voltaire y očak y kada nevere y Je rekel j da bo armada skoro na krepkih nogah stala. ta namen vere se v mestu , kjer ni nobene se hoče veliko državno posojilo napraviti. y ne upal prikazati, ker bi mislil, da so knez in Spanjsko. Dve poslednji bitki ste bili silno vsi njegovi svetovalci divje zveri, katere bi ga požrle, krvavi; armada Serranova je zgubila nad 2500 mož, ga srečale, ravno ko so lačné. Neumnost je mi- a tudi armada kraljeva je precej trpela. Bitka y da se vera dá nadomestiti s postavami. Kaj se je t. m. trajala je od 8. ure zjutraj do če ali ti s Francozi zgodilo, ko so odpraviíi vero ? Kaj tacega bi se utegnilo tu povsod, tudi v Avstriji zgoditi. ako dne zvečer. Materijalizem je rodil centralizacijo, ta pa mora hoče svoj y namen doseČi, vse drugo v rokah imeti, y mora Današnjim „Novicam" je priloga vabilo na naro- Sonn- u. Montagszeitung". Čevanje Usta „ Wienei sčasoma narodom vse pravice odvzeti, ki jih imajo na pergamentih itd., ter ljudi navaditi, da postanejo neob-čutljivi, trdosrčni za vsakake pritožbe. Potem bo ta centralizem srečen, kedar bo ves kapital v rokah imel, tako da se ne bo mogel nihče več pritoževati zoper iz-molzenje dežel in narodov. Zato mora v volilni postavi Je prav dober list, kdor bere nemški, mu ga pri-poro Ča m o. v Žitna cena v Ljublj an 19 decembra 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 90. ječmena 3 fl. prosa 3 fl. skrbeti, da tisti, katerim bi se moralo najbolj na prste 5 a. 62. — tnrsiee 4 fl. 80. — soráiee 4 fl. 10. gledati, dobé nadzorstvo denarstvenih zadev v roke. Slednjič pravi, da ni vstopil v ta državni zbor, češ, da bi kaj pričakoval od njega, ker je ta zbor preveč y ' rzi ajde 2 fl. 70. banaske 3 fl. 40. ovsa 1 fl. 90. Krom pir 2 fl. 50. enostransko sestavljen. Strankarstvo na čelu vlade pa rodí razpor med narodi, ki se dá se toliko časa pri Kursi na Dunaji 18. decembra. tleh držati, dokler je vse mirno; 5% metaliki 90 fl. 90 kr. a ko poči prvi top Narodno posojilo 74 fl. 85 kr. Ažij o srebra 106 fl. kr Napoleondori 8 fl. 91 kr. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Založnik : Jožef BlazBikovi dědici v Ljubljani.