V >®dini slovenski dnevnik Jj TT /L O TWT D dHk I \ \ ^ The oniy Slovele Zjcdinjenih državah. 9 I j ZA ^^ J%| ■ ■ I f /A 3 in the United States I Mlaja vsak dan izvzemii \J JLJ XjL k/ i. ^ XX. X W V^T JLF JLX j Wd everT day* | nedelj in praznikov J Sundays and Hofidam list sio?esidh delavcev v Ameriki. , 9 JI , ........ , TSLETOH PIlAUfl: 4687 OOETLAHDT. Iitorrf m BMomi-OlMi Matter, IcpUmWr «1, IMS. at tka Post Oftc« at Maw Ttrk, V. T., udar tka Act of Congreu of Hirek I, 1171. TSLXFOV FUAXMB: iff? COBTLAKBT. NO. 298. — ŠTEV. 298. NEW YOPwK, TUESDAY, DECEMEER 21, 1909. — TOREK. 21. GRUDNA, 1909. VOLUME XVEL — UTXIX XVII AMEftiKANSKO-SLOVENSKI KOLEDAR M leto I9IO je izšel in smo ga razposlali naročnikom. Kedcr rojakov ga želi dobiti, naj nam do pošlje 30 centov, kar lahko stori tndi z naročnino "Glas Naroda" vred, in mu ga takoj pošljemo. Koledar je zelo zanimiv in razvedrilnega gradiva. Upravništvo "Glasa Naroda". Iz delavskih krogov, i Železničarji in telegrafisti —o— LEHIGH VALLEY ŽELEZNICA JE PRIVOLILA V NEKTERE ZAHTEVE SVOJIH VSLUŽBENCEV. —o— Glede prepira, ki je nastal med železnicami in njihovimi telegrafisti, bode vlada posredovala. —o— V PHILADELPHIJI. -o- Easton. Pa., 21. doc. Uradniki j Ijehigh Vallev železnice naznanjajo, ! da je prišlo do sporazuma med vodstvom imenovane žtlezniee in njihovimi strojevodji, v kolikor pride proga Jersey City in BulTalo v pošte v. Odbor vslužbencev je v minolem te- i dnu predložil železničnemu vodstvu i svoje pritožbe, o kterih se je potem ' razpravljalo, dokler se ni doseglo po-voljnega zaključka. x Washington, 21. dee. Komisija za i meddržavni trgovinski promet je pri-I ■ čela posredovati med telegrafisti in Illinois Central, Yazoo & Mississippi I Valley tor Indianapolis Southern železnicami. ktere niso hotele privoliti , ■ v zahteve svojih telegrafistov. 1'ri, tem so je dogovorilo, da se ustanovi i posebno razsodišče, ktero se snide ' danes dopolnilne v Cbicagu. Stroške J< tega razsodišča pokrije vlada. Pijiladelpliia, Pa.. 20. dee. Nekaj i nad (ie zalite- :' ve delavk, dočim nečejo pri poznati;1 unije. Delavke zahtevajo, da se uvede deveturno dnevno delo in da se jim poviša plača za dvajset odstotkov. — -o- Medved čuva jetnike. flalveston, Te.v., 20. decembra. V ječah zaporov Harris coutyja so zelo prn.itič ii, kajti tam imajo s-edaj navadnega medveda, kteri opravlja službo paznika in čuva jetnike, da ne morejo nteči. Po dnevu imajo medveda privezanega, tako. da ni nevaren.»f oda vsako noč je od vezan in hodi po dvorišču, kakqf se mu poljubi. Me I ved je zelo prijatelj s šerifom ; Andersouom in ostalimi pazniki, do-čim se za jetnike ne zmeni mnogo. Kako je inteligenten je pa medved je najbolj dokazal v minolej noči, ko so si irje jetniki ostavili svoje zapore, nakar so skušali iti preko zida v zlato svobodo. Jetniki so se skrili, toda medved jih je zavohal in je toliko ča-a rujovel. da so prišli pazniki, kteri so jetnike kmalo našli in jih zopet spravili na varno. Mohorjeve Knjige «mo naročnikom že razposlali Kedor rojakov jih želi imeti in jih ni preje naročil, naj nam dopoilje $1.30 in mu polijemo letter o knjig po ekspre- ■ ra ali po pošti registrirano. Upravniitvo "Glasa Naroda". Rojaki v Clevelandn, 0., in okolici jih dob* t podružnici FRANK SAKSER CO., «104 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio I Zjedinjene države in njihovi načrti. NAŠA VLADA NAMERAVA BAJE VSO SREDNJO AMERIKO ' * ČUVATI'' NA PODLAGI MONROE DOKTRINE. Za razširitev naše demovine vse do Panamskega prekopa. VSESTRANSKO IZKORIŠČANJE. Washington, 20. dec. Politika našega zvezinega :ajnika Kuoxa napram republiki Niearagui je ustvarila dokaj čuden položaj in na po-' vršje prihajajo veduo bolj čudne j cvetke, kterih jedini namen je. po-, večati Z jed- države tako, da bi sedale saj do Panamskega prekopa. ; Takoj, ko je zvezini tajnik storil svoje }>rve korake napram Niearagui, se je pričelo tukaj govoriti o njego-{ vili nadaljuil.i načrtih in ljudje, kteri se zanimajo za južne ameriške de-j žele, so sedaj že pričeli nastopati z raznimi dokazi, da se ne motijo, ko ! trdijo o nadaljni ekspanzivni politi-j ki Z jed. držav. Deviza naše vlade je baje ta, da ne bode preje mirovala, dokler se na-->e južne meje ne razširijo do Panamskega prekopa. Nastop Zjed. držav pro i Niearagui ni druzega, nego pri-1 četek te politike, kiere namen je naj-preje pridobiti vso Srednjo Ameriko. oziroma na j preje razdvojiti ta-mošnje republike in končno osvojiti ne le Srednjo Ameriko, temveč tudi republiko Mexico. Oficijelno se sicer trdi, da namerava naša vlada kaznovati Nicaraguo le vsled tega. < ker tam po naročilu bivšega predsednika Zclava ustrelili dva naša državljana. Ljudje, kterim je pa položaj bolje poznan, trdijo, da so ti izgovori le navidezni, kajti ker je naša vlada podpirala tamošnje revolu-, rijonar.je, ki tvorijo neznatno manj- ] šino, tako. da zamore končno iz ■ manjšine ustvariti večino, ni več mi--liti na to, da bi še kedaj ostavila Nicaraguo. Vlada bode sedaj zahtevala jamstva za bodoči mir, kar se zgoditi le na ta način, da se uvede v Niearagui protektorat Zjed. držav. Po istem načinu, kakor se postopa sedaj proti Niearagui. postopalo >e bode kasneje proti ostalim srednjeameriškim republikam. Ta-tnošnje republike tvorijo veliko ne-varnost za Panamski prekop, kajti tamošnje ljudi je prav lahko odkupiti in tako s<» lahko zgodi, da jih' podkupi kaka druga država, ki želi, • la se prekop uniči in saj za daljšo j dobo onemogoči ves promet na prekopu. Da je temu tako. nam pred v-eni dokazuje dejstvo, da je repub-j lika Colombia tedaj, ko je po našem posredovanju zgubila Panamo, ponudila Japonski na svojem ozemlju pre-mogovo luko. Tozadevne obravnave >o se sicer izjalovile, toda dovolj je, da so se že pričele. Srednjeameriškim republikam pa vsega tega ni potreba. kajti treba jim je le sovražnikom dovoliti prosto pot do prekopa in potem lahko celo delo uniči. 1 Ze sedaj se tukaj deluje na to, da se '■ republiki Panami odvzame njena samostojnost in da se jo, še predno bo prekop gotov, pridruži ozemlju Zjed. držav. V ostalem ,|e pa baš v srednjeameriških republikah še mnogo bogastva in tako prihaja tja naš kapital v vedno večji množini. Vsa večja podjetja v imenovanih republikah so last naših državljanov in bančna firma Morgan & Co. je nedavno celo prevzela ves državni dolg republike Honduras. Zajedno je naravno tudi dobila lepe koncesije v obliki rudnikov. Na ta način se vpliv Zjedinje-nih držav vedno bolj razširja na jugu. To je tudi vzrok, da se v kratkem ustanovi velikanska banka za Južno Ameriko. Ono, kar velja o Srednji I Ameriki, velja pa še posebej o Mehiki, kjer je še več kapitala iz Zjed. I držav, kakor drugod. V Washingtonu se že predlaga, da se vse srednjeameriške republike; združijo v jed no samo — kajti potem |je treba v Srednji Ameriki ustanoviti le jeden sam protektorat; to je I cenejše in praktičnejše, kakor ako bi morali ustanovljati za vsako repnb-j ! f Divjaki iz Jerseya. Zanemarjeni otroci. OTROCI NEKEGA DELAVCA SO BILI VSE SVOJE ŽIVLJE- i NJE V GOZDU. j Seuaj jih je vzela družba za varstvo otrok v svoje varstvo. —o— MALOMARNOST. j Družba za varstvo otrok v Ne\v-I ark, N. J., je dobila te dni po svojem i -::perimendentu štiri otroke v starosti ol treh do jednajstih let. kteri so v-t- -voje življenje prebili v gozdu pri \\Y-t Caldu-ellu. kjer so živeli pri ; svojem očetu, kteri dela za neko lesno; družbo v imenovanem gozdu. Tu so živeli vsa letaj oziroma ,vse svoje | življenje do minolega petka. \ gozdu so otroci živeli v nekem | skladišču in še nikdar niso videli ka- ! ke hiše. ki bi bila večja, kakor ono i skladišče. V Patersonu so se otroci nepopisno bali. ker so videli na lili- ^ cah toliko ljudi j. V Newark so jih namreč peljali skozi Paterson. Ko -o jim povedali, da so v Newarku. v i ' hiši družbe za varstvo otrok velike ^ stopnice, niso iir.eli niti pojma, kaj prav za prav pomenja beseda stopnji-ce. Ivo so jih potem pripeljali v ime- i novano hišo, niso vedeli, kako bi šli j po stopnicah. Ko so potem morali iti j1 ; zopet po stopnjicah navzdolj, je bili' 'njihov strah nepopisen. Otroci tudi;1 ne vedo, kaj pomenjajo besede **'bo- 1 žič". iC ulična železnica", "kopa-;' iišče". '"Šola" itd. Otroci so zelo -labo rejeni in slabo oblečeni. r V onem gozdu je baje še več takih I otrok, ktere sedaj družba za varstvo j ' otrok išče. • -o--j 1 jr ŽELEŠNIČNA NESREČA V I ARIZONI. —o— f Brzovlak je skočil z tira in pri tem * sta bila dva ubita, trideset pa ranjenih. —o— Tuscon. Ariz.. 20. dec. Rook Isl- 1 and brzovlak od Southern Pacific že- ' leznice, ki >e je odpeljal v soboto zju-t raj iz Los Angeles, je skočil danes 1 zjutraj ob štirih blizu Benson. Ariz- ' z tira in pri tej priliki sta bila dva ~ moža ubita, trideset pa jih je ran je-! ^ nih. Mrtveca sta W. W. Walker, ! strojevodja, in W. A. Bauer, kurilee, ' oba iz Tuscona. Nesreča se je pripetila vsled tega. ker je vlak vozil po .i nekem ovinku z vso hitrico. ' -o--! i Za siromašne konje. Evan sv i lie. Ind.. 20. dcc. Adolf Melzer je pričel tukaj graditi velik f hlev. v kterem se bode skrbelo za one i konje, kterih njihovi gospodarji ne , morejo preko zime preživljati. Na- ( dalje namerava tudi kupiti farmo, na kteri bode skrbel za bolne in izmu-, čene konje. Melzer je sair.ee, in ker ^ je bogat, bode sedaj skrbel za siromašne konje. : i Miljo dolg vlak. ! Roanoke. Va.. 10. dee. Od tu so i i včera j odposlali tovorni, s premogom > naloženi vlak v Norfolk, kteri je imel ] 120 vagonov, tako, da je bil vlak dolg i baš jedno miljo. Vlak je vozila le jedna lokomotiva. Ta vlak je bil , j najdaljši, kar jih je kedaj le jedna ( lokomotiva vozila. Diamanti na farmi. Washington, D. C.. 20. decembra. ] V Prince George countyju, Md., si ■ je nabavil kljuvniear Richard D. ( Preusser malo farmo, in ko je te dni nqfcaj kopal na svojem posestvu, je našel gramov težek diamant, kteri je vreden najmanj $2.5.000. Kamen bodo poslali v New York tvrdki Tiffany, da ga preišče in da dožene, je j li pravi ali ne. liko poseben protektorat. Ivo bode v Srednji Ameriki vse v redu, potem pride na vrsto Mexico, kajti osvojitev republike Mrxieo bode tem lož-ja potem, ko bode imela na severni meji opraviti z Zjed. državami ravno j j tako, kakor na južnL j: [ Vsestranska ženitev. Božične tajnosti. 1 V BRIDGETONU SE BODE LETOS POROČILO VEČ DEKLET. KAKOR KEDAJ PO-PREJE. —o— V nekej tovarni bodo morali vsled ženitev prenehati z delom. NAZNANILA POROK -o- Najsrečnejša in najveselejša mladina živi brezdvomno v Bridsretonn, N. J., kajti nikjer drugod v kratkem ne bodo imeli toliko porok, kakor v i imenovanem rr.alem mestecu. TamoŠ-i nji prebivalci so namreč zelo pametni, j kajti vsi očetje in vso matere skrbe , j za to. da se njihove hčere in sinovi , i poženijo doma medsebojno, ker le na ta način ostane vse prebivalstvo lepo v domačem kraju, filede letošnjih i ženitev je ljubezen napravila v Brid-! getonu pravi '•'corner', kteri je vse-kako s ličen onemu, kterega so nedavno imeli v Chicagu. ko so pokupili \>o : pšenico. Ako bodo ljudje s ženit vo-; i vanjem tako hiteli. bodo duhovni kmalo prisiljeni pričeti z jiropovedo- ! i vanjem o zmernosti, dasiravno ji:r. I poroke daprinašajo lepe dobičke. Vsestransko zaljubljenost pa naj-j j bolj občuti mala Warejeva tovarna, j Dekleta, ki delajo v imenovani tovar-| ni dosedaj niso znale skoraj nikdar držati jezika za zobmi, sedaj pa znajo kar nakrat čuvati vsako tajnost. Kakor povsodi, tako so tu li v i-menovani tovarni minolo soboto izplačevali delavke. Ko ^o delavke dobile svojo plaeo in odšle domov, je pa ' blagajničar M. Ware, opazil, da mu je (.stalo nekoliko kuvert z denarjem, po kterega nekoliko jej je dal denar, -e je skrbno ozrla po >obi, in Wareja vprašala, sta li sama v sobi. Ko jej je potrdil. , i la >ta >ama. mu je takoj 7. veseli 1 j glasom dejala: Obžaijujem. toda z veseljem vam . laznanjam. da se na novega leta dan poročim. Prosim, ne povejte nikomur. in pridite k poroki."' Mr. Ware je obžaloval da izgubi tako marljivo delavko, ki je v o>ta-; leni graduirala tudi na višji dekliški ' Šoli. ko je prišla v sobo Miss Trla P>a-1 ker. ki je tudi solistinja v cerkvi metodistov. Ko se je Tla prepričala, da je sama v pisarni, je pričela: 4iGoodby. Mr. Ware'*, pri tem mn je podala levico in na njej je Ware opazil lep zaročni prstan. 4'Vi ste 1 prvi človek v mestu, da mu povem, da se na novega leta dan poročim. Do tedaj je to moje tajnost, in prosim. da nikomur ne poveste." Mr. Ware jej je takoj dal svojo obljubo, na kar je pregledoval ostale : kuverte z denarjem. Ni pa še bil gotov, ko pride v sobo Miss Martha ,; Camm. ki je prišla tako tiho. da je ni niti opazil. Prišla sem vam povedat, da ne bo dem več delala v vaš: tovarni, ker I se poročim." Mr. Ware jej je takoj čestital, toda Miss Camm ga je takoj prekinila in mu svetovala naj molči, t Miss Sarah Dare je namreč stala v veži. Ko je Miss Camm ostavila pisarno, je prišla v sobo Miss Sarah Dare, ktera se je približala Mr. Ware ju in mu dejala: 1 'New Years — 4 o'clock ,— pridite k nam na stanovanje, tedaj se poročim." Pri tem se je pa Mr. Ware onesvestil. Kasneje je pripovedoval, da se še spominja, da so potem prišle k njemu Miss Sarah Mead, Miss Leona Tat em in Miss Annie Johnson in si- ; cer jedna za drugo, ktere vse so na- j povedale, da izstopijo, nakar so po-1 vabile Mr. Wareja k svojim porokam,! koje se bodo vršile na novega leta dan. Najzanimivejše pri vsem tem j pa je, da niti jedna 111 hotela o svoji 1 poroki povedati svoji najboljši prijateljici, in da se bodo poročile vse na jeden dan, ne da bi se zmenile. Tekom letošnjega leta se je iz i- j menovane tovarne poročilo 41 deklet, j Zgoraj imenovana dekleta so bile j eksperti nje pri delu in tako bode to- j j varjanju zelo težavno dobiti nado-1 mestila. i .1 j * Nadomestilo za goveje j meso; žito na severu. NA POLOTOKU LABRADORJU SE BODE KMALO PRIČELO PRIDELOVATI ŽITO —o— Tam bodo tudi redili toliko severnih jelenov, da se bode z njimi nadomestilo goveje meso. TEKMOVANJE. -o- Sydney. N. S.. 20. dec. Misijonar ■in pi-at el j dr. W. Grenfell. kteri potuje s svojo mlado ženo, roj. Miss Clanahan iz Chieaga, na Labrador, naznanja, da imenovani velikanski polotok, ki je večinoma še neznan. nikakor ni tako pust in nerodoviten, i ' i i . kokar se je dosedaj pisalo o onih nepreglednih krajih. On izjavlja, da niso več daleč časi. ko se bode na Labradorju pridelovalo toliko mesa. ka- ' jkor v Zje linjenill državah in poleg tega tudi toliko žita in leta. da se bode za moglo to blago v velikanskih množinah izvažati v druge kraje sveta. Misijonar si je nabavil na Labradorju velikanska in rodovitna zemljišča. nakar je tjekaj importiral ve-like čede severnih jelenov iz Laponce. Od reje severnih jelenov si o-beta največ dobička, kajti jeleni se hitrejše množe. kakor goveja živina. Od njih se dobiva tudi boljše meso. kakor je goveje. Ne bode dolgo, ko se bode to meso na v-e kraje sveta ravno tako izvažalo, ka'ko se sedaj izvaža meso goveje živine iz ehiea-škili klavnic. Kakor znano, je Labrador velikanski polotok, ki je skoraj tako velik, kakor polovico Zjedinjenih držav. Pokrit je z nepreglednimi ravninami in velikanskimi gozdi. Notranje pokrajine so skoraj popolnoma neznane in dosedaj se je mislilo vedno, da je dežela nerodovitna, tako, da zamo- 1 rejo tam živeti le Indijanci. Temu pa ni tako. kajti potniki, ki so preiskali Labrador, poročajo skoraj jednoglasno. da so našli krasne rodovitne pokrajine, v kterih mora pol jedel stvo in živinoreja kar najboljše vspevati. Tam so našli sedaj tudi največje, vodopade na svetu, ki so :i nogo večji, kakor oni na Rio Ygu-azu v Južni Ameriki, ali naši na reki Niagari. -—o- Nesreča na železnici. Cleveland. Ohio, If), dec. Osobni vlak št. 1 od Lake Shore železnice, ki je vozil iz New Yorka proti zapadli, je tukaj zavozil v neko lokomoti- 1 vo, s ktero so prevažali vagone na tukajšnjem tovornem kolodvoru. Pri tem je bilo 7 osob na mestu ubitih in mnogo ranjenih. Ambulance in zdravniki so takoj prišli na lir-e mesta. Kurilčevo truplo osobtfega vlaka so našli, toda strojevodje dosedaj ni bilo mogoče najti. Najbrže je nje- '; govo truplo pod razvalinami. Poleg kurilčevega trupla so našli še štiri druga trupla. Pullmanovi vozovi so ostavili i.ir. Vsled velikega mraza so bila rešilna dela dokaj težavna, dočim so morali ranjenci obilo prestati. Vlak. ki je obstal iz 7 Pull-manovih vagonov in jednega navadnega, je vozil v Chicago. Jenarje v staro domovini pošiljamo za $ 10.30 ............ 50 kron, za 20.45 ............ 100 kron, za 40.90 ............ 200 kron, za 102.25 ............ 500 kron, za 204.00 ............ 1000 kron, za 1018.00 ............ 5000 kron. : I Postarina je všteta pri teli svotah. j Doma se nakazane svote popolnoma I izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprihfc neje do |25.00 7 gotovini v priporo j če nem ali registriranem pismu, večje ! zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft | FRANK SAKSER CO., j 82 Cortlandt St., Hew York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., H. E., 1 QMaad. Ohio. 'Rešitelj Nicarsiue. Madriz v Manapi, LJUDSTVO JE DR. JOSE MADRI-ZA. KOT NOVEGA PREDSEDNIKA NAVDUŠENO POZDRAVILO. Prihod predsedniškega kandidata v glavno mesto republike Nicarague. POLOŽAJ KRITIČEN. -o- Managua. Nicaragua. 20. dec. Novi predsedniški kandidat, dr Jose Madriz kteri postane predsednik mesto Zelava. ki je prostovoljno odstopil I in k: je bil dosedaj sodnik srednjeameriškega mirovnega razsodišča v Ca rt ago. je dospel v Managuo. kjer ;ra je prebivalstvo z nepopisnim 11a-, vdušenjem pozdravilo in sprejelo. Iz raznih krajev republike so mu -le i nasproti posebne deputaeije. ktere so ga pozdravile v imenu prebivalstva vse dežele. Na potu iz Corinto v Ma-i naguo je bilo njegovo potovanje -lično onemu kakega rimskega triumfa-lorja. V Managui so se zbrale na ulicah veUkanske množice ljudi. Vojaštvo in policija je imela obilo opraviti za varstvo novega predsedniškega kandidata. Vojaki in policaji so mu morali napraviti pot skozi nepregledne množice ljudi. Pred parkom so pričeli ljudje demonstrirati. ker je polieija skušala množico pregnati. Takoj na to je pa "jO civilistov iz Seona obkolilo predsedniškega kandidata. Njegovi čuvaji -o potegnili revolverje iz ž«»ov i 1 tako so potem z kandidatom korakali do njegovega stanovanja. Nekaj časa je bil položaj nevaren, kajti množica je kričala: "Živijo Sc-: on, k vragu z Managuo!" vendar pa ni prišlo do streljanja. Predsedniškega kandidata je potem spremil a.chikanski poslanik do hotela, kamor sedaj množici ni dovoljeno priti. Madriz je dospel z parni kom Aca-pulco iz Punta Trenas, Cost a Rica, v Corinto, kjer so ga pozdravili razni odbori, kakor tudi zastopniki vlade in parlamenta. ter načelniki mest Managua. Seon. ('hinandega in Ma-rava. Na trdnjavah s0 ga pozdravili z 101 strelom iz topov. Vojaštvo na pomoru je prezentiralo puške in mno-žica je navdušeno klicala novemu pre Isedniku. ' Kako i bodo revolueijonarji zadovoljni z novim kandidatom, še ni znano. toda v Bine fields je poslal posebnega delegata, da razpravlja z vodjami tamoŠnjih revolucijonjarjev. Vst kako pa hipa. da se mu bode posrečilo skleniti z revolueijonarji mir. V kterokoli mesto je prišel kandidat, tam so za nepopisno lepo po-zlravili. V Chinandegi so ca po-, •zdravili kot rešitelje republike in v Leonu so ga obsipali z cvetjem. Povsodi so streljali z topovi in celo po dnevu so spuščali v zrak rakete. Povsodi je godba igrala marziljezo in ljudstvo je prepevalo. -o- Razstrelba dinamita. Lisbon, Ohrio, 18. dec. V premo-' govern rovu od Gilmore Co. se je pri-jpetila razstrelba dinamita. pri kteri >ta bila dva delavca ubita. Vsled razstrelbe dinamita so se vneli tudi strupeni plini, tako. da je prvej sledila še jedna razstrelba. ki je skoraj popolnoma razdejala rov, v" kterem pa k sreči ni bilo drugih delavcev. Iz Avstro-Ogrske. Nemci razočarani. —o- NOVI POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA V PRVI VRSTI LE NEMCEM ŠKODUJE. Vsestransko veselje v vrstah slovanske unije, kajti poslovnik je ugoden. NEMŠKI MINISTER ODSTOPI. Dunaj. 21. dec. Nemci, kteri so se včeraj veselili, da je prišlo v državnem zboru do spremenitve poslovnika. se danes nepopisno vsled tesra jeze. kajti sprevideli so. da bode spremenjeni poslovnik le njim Škodoval. dočim bode Slovanom izredno koristil. Medtem, ko so dosedaj zatrjevali. da pomenja spremenitev poslovnika nemško zmago, -o so seda; prepričali, da pomenja ta spremenitev le velik nemški poraz, in vsled tega -e nepopisno jeze na svoje napred-njake in krščanske socijalisie, kteri so glasovali v prid Slovanov, oziroma v prid spremenitve poslovnika, kakor je tudi nemška avstrijska vlada želela. Nepopisna je pa jeza Nemcev nad slovanski« unijo. V vrstah Slovanov pa vlada izvanredno veselje, kajti vsakdo je vesel, da s0 Slovani doseiili tako lepo zmago. Nemški poslanei so vsied fe-■^a izključili zborničnega podpred-sednika dr. Steimvenderja. kakor tudi nemško-naprednega poslanca dr. Stedla. ktera oba sta glasovala za spremenitev poslovnika. Steinwen-derja -o že pozvali, naj ostavi svoje, podpredsedniško mc->to. Proti spremenit vi poslovnika je glasoval nemški tminister-rojak dr. Sehreiner. kteri je sedaj naznanil svoj odstop. Kakor se je včeraj javilo, je vlada brzojavnim potom I icnla gorenjo gosposko zbornico k posebni -eji. da se posvetuje o spremenit vi poslovnika in da potrdi s'K]<-p poslanske zbornice. Cesar bode spremenitev |>o-slovnika v kratkem potrdil. -o- Izvrsten "lovec". Rivcrdalc. N. II., 18. dec. Percy Bi»:on, ki je prišel semkaj na lov iz New Bostona, je tri ure zasledoval tri mlade krave, ki so bile last Ceo. Dearborna iz Sontlnvtre. Mislil j-namreč, da ima opraviti z jeleni. Vse tri dozdevne jelene je potem ustreli! in šele. ko se jim je približal. s(. je prepričal, da je streljal na krave. Dearborn zahteva sedaj naravno odškodnino, oziroma, da mu lovec" plača toliko denarja, kolikor so krave vredne. Zajedno je tudi obljubil, da zamore lovec" priti streljati njegove krave, kadar se mu poljubi, ker so dokaj krotke in rade puste na-se streljati. Ukradene deklice Alma Kellner še vedno niso našli. Louisville, Kv.. 18. dec. Mestna uprava je odredila, da morajo mestni delavci preiskati vse mestne jame v soseščini hiše. iz ktere je pred tednom dni zginola deklica pivovar-narja Kellnerja. Od tedaj naprej, ko je Sletna deklica ostavila dom svojih starišev. da bi šla v cerkev, je ni nihče več videl in tudi nihče ni o njej slišal. Oblasti so razpisale $2300 na-grade, ktero dobi oni. ki dovede deklico zapet njenim starišem. Od starišev dosedaj še ni nihče zahteval odkupnine. Krasni nov! In brzl parnik Martha Washington j (Avstro-American proge) odpijuje v sredo dne 29. decembra; vožnja do Trsta samo 14 dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60 do Zagreba .... $39.20 i "GLAS NARODA"! (Slovsnks Dally.) - Owned and published by the Aovenlo PublUhlng Co* (a corporation.) FRANK SAK8ER, Preeident. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUTS BENEDIK, Treasurer. * Place of Business of the corporation and •ddreraee of above officers: 82 Cortlandt •treet, Borough of Manhattan. New York Oty, N. Y. la celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leU.........1.50 I •* leto za mrato New York . . . 4.00 ! ** pol leta za mesto New York . . 2.00 j * Evropo za vse leto • . . . 4.50 ! * " " pol leta.....2.50 • " " četrt leta .... 1.75 -GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") «voed every dav, except SnndayB and Holidays. Subscription yearly $3.00. CZ- m — - -..... advertlMmonta on agi miumiU Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne1 natisnejo. __ Denar naj se blagovoli pošiljati po — Ifonej Order. Pri epremembi kraja naročnikov eosimo, da se nam todi prejšnje Ivalldče naznani, da hitreje najde- mo naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta na- "GLAS NARODA- , ■ Cortlandt Sl , New York City, -aw ii i——— Telefon 4687 Cortlandt. Prohibicija. Ivo je predseduik Taft na svojem potovanju prišel nedavno v mesto Jackson v Mississippi.]u, je bil odbor •meščanov, kteri so mi hoteli sprejeti, v velikanskih* skrbeh. Mississippi je •namreč ••strictly temperance*', kar pomen ja, da se tam o|>ojne pijače ne "smejo izdelovati, prodajati in razdajati. Ker je pa splošno znano, da predsednik Taft ni sovražnik dobre kapljice, je sprejemni odbor že teden dni pred predsednikovim prihodom preskrbel potrebno pijačo. Nekteri -gospodje sprejemnega odbora so bili -za predsednikovo pijačo v 'takih skr- j -beb, da so sami pot ovali v New Orleans, La., kjer so nabavili najboljša sredstva za izsušena grla. Tako je bilo vse v najlepšem redu. . ko so 24 ur pred predsednikovim prihodom tempereneniki v Jaeksonu izdali svoj ultimatum: a ko nečejo člani sprejemnega odbora svoj namen •rlede serviranja vina predsedniku Zjedinjenih držav opustiti, se bodo obrnili do sodišča, ktero bode izdalo sodno prepoved napram taki žalitvi Boga. Potem se je tudi izvedelo, da se jiu) je posrečilo pridobiti nekega temperenčnega sodnika, kteri bi sod-1 no povelje takoj podpisal, a ko bi kedo za to naprosil. Vsled tega je sprejemnemu odboru vsaka rešilna misel dobrodošla, kajti kedor se ne ozira na sodno povelje, mora na v*ak način iti v ječo. Kljub temu je pa Mr. Taft prišel do svojega vina. Nek član sprejemnega odbora je namreč predlagal, naj se telefoničuim potom naroči v New Orleansu. La.. več steklenic najboljšega vina, ktere steklenice naj se j»o-tem potom nekega sj>editerja pri banketu oddajo direktno predsedniku. To je bita prava rešitev važnega problema, kajti New Orleans je v državi Louisiaui in posamezna država naše republike nikdar ne sme škodovati ali otnejiti trgovino med držav-poljani različnih) držav. Te vrste 4'svobodno trgovino"' namreč jamči zve-zina ustava. Tako je toraj pričel zvečer pri banketu k predsedniku hla{»cc omenjenega speditorja. ki je potem predsedniku izročil dvanajst steklenic vina v originalnem uboju. Tudi vsi ostali gostje so dobili na ta način l>ošiljatve vina pri banketu, in sicer v istih zabojih, v kterih je prišlo vino iz New Orleansa. Vsak zaboj je bil adresiran na drugega gosta. Vsak gost si je pa moral sam od-j pirati zabojček in tudi steklenice, j ker inaee bi se grešilo proti zakonom države Mississippi, k*eri za-branju-jejo ** točiti" vino. Vsled tega si je vsak gost, vštevši predsednika Taf-ta, moral vino iz svojih steklenic sam točiti. 1'ri odpiranju steklenic in pri natakanju vina je Taft dokazal, da je zelo spreten, kajti arovori se. da je odprl vseh dvanajst steklenic... _ j. Uvoz gumija ▼ Z jed. države. Washington. D. C., 21. decembra, j Statistični urad trgovinskega oddelka zvezine vlade naznanja, da se v ^jedinjene države še nikoli preje ni nviozilo toliko gumija, kakor letos, kajti letošnji uvoz znaša vrednost ' $62,000,000. Tekom zadnjih dvajsetih Set postaja povpraševanje in poraba gumija vedno večja, kajti vse; industrije, pri kterih se potrebuje ■ m J H i t ra i i l,ji . i , J 2 ' i, 4 ru rAXn) J°- . | | ' Za povečanje domovine. Prvo dejanje našega srednjeameriškega programa, oziroma načrtov državnega tajnika Philander Knoxa, je dokončno — domoljubni predsednik lepublike Nicarague, Jose Santos Zelaya, je v skrajni sili iu ostavljen po vseh svojih pristaših odstopil. Je ' li s tem storil Mr. Knoxu zaželjeno uslugo, je zelo dvomljivo, kajti s tem je našemu državnemu tajniku odvzel priliko okupacije republike Nicarague po Zjedinjeuih državah, ktere so nameravale imenovano deželo "po cubanskem vzoru" osvojiti, kakor se je Knox sam izrazil. Sedaj, ko je Zelava odstopil, naravno Zjedinjene države nimajo pravega vzroka za' okupacijo bo«rate Nicarague. Sefior Zelava je s svojim odstopom najbrže le sebe rešil, vendar je pa zelo dvomljivo, je li s tem tudi svoji domovini kaj pomagal, kaj'i naš državni tajnik Knox bode sedaj moral iskati kake druge vzroke, da z njih pomočjo izvede vse svoje velike politične načrte. Namen teh načrtov je dejanska suvereniteta, oziroma pravi protektorat nad vsemi srednjeameriškimi republikami, oziroma nad vsem velikanskim ozemljem, ktero spada takorekoč v sfero Panamskega prekopa. Iz stališča našil« jingotov je ta program velikanski, kajti njega cilji irovore jednoglasno: "Našo domovino je treba povečarti.*' In ta program se hitro ter stalno izvršuje, kajti tekom zadnjih jednajstih let se je naša domovina povečala z "Novo Ameriko" na azijskem vodovju, za otoke (»nam, Puerto Rieo. Hawaii in za dejanski protektorat, kterega tvori takozvana samostojna republika Cuba. — Sedaj pa pride na vrsto Srednja Amerika, in sicer ne da bi se bilo bati čuvstev naših najbližjih sosedov v republiki Mexico in onih republik, ktere se nahajajo južno od Panamskega prekopa. Vsekako je pa treba domovino povečati: kmalo pridejo na vrsto Za-padna Indija, potem Canada, oziro-da velikanska posest Anglije, ktera je tudi v nepopisni bližini naše domovine. ktera mora postati večja... Dopisi. Rock Springs, Wyo. C«®jeno uredništvo:— Malokedaj se bere kak dopis iz naše naselbine, in tudi danes nimam nič veselega poročati. Dne 14. t. m. smo pokopali rojaka Andreja Berčič. ki je umrl v starosti 32 let. Na miro-dvor ga je spremilo društvo sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. in mnogo znanci v ter prijateljev. Pokojnik je za-' pustil pred tremi tedni Rock Springs z n ado, da bode v (Jani več zaslužil. Dne 10. t. m. je šel zjutraj zdrav in vesel na delo. a par ur pozneje so ga prinesli na smrt ranjenega na površje. Staviti je hotel podporo, a v tem se je utrgala nad njim velika plast kamenja ter ga podsula pod seboj. Pripeljali so ga v »tukajšnjo bolnico, kjer se je moral 12. podvreči operaciji, na kteri je ,pa zvečer ob 9. uri umrl. previden s sveto- j tajstvi za umirajoče. Hanjki je bil doma iz Pirnaš pri Skofji lx»ki in zapušča v stari domovini soprogo, dva nedoletna otroka, mater, brata in sestro. Nepozabnemu prijatelju nay bode lahka svobodna zemlja, zaostalim v domovini pa izrekamo naše sožalje. Z delom gre še precej dobro in dela se vsaki dan. Le vozov se dobi malo. ker je naval ljudi prevelik^ sleherni si želi priti v to obljubljeno deželo, dasiravno je premnogim rani grob. K sklepu želim vsem čitateljem' Glas Naroda vesele božične praznike in srečno Novo leto, Tebi Glas Naroda pa želim mnogo novih naročnikov. Topika Proj. j Dietz, Wyo. j Dragi gospod urednik:— Tukajšnje delavske razmere so se zadnji čas obrnile nekoliko na bolje, i Skoraj dve leti smo počivali, oziroma smo delali le po tri dni na teden. Sedaj pa se nam obeta stalno delo. Mogoče nam je silna burja odpi- [ hala krizo, sv. Miklavž nam je pa prinesel boljše čase. Sedaj delamo v premogovih rovih vsaki dan in sicer v dveh, številki 2 in 4. Rov št. •"> še počiva od meseca marca 1909. Dokler ne odprejo rov št. 5. ne sve-' tujem rojakom semkaj hoditi za delom, ker se ga težko dobi. Za kratek čas pa tukaj ni, ker je povsodi hri-' bovje, in še to je s snegom pokrito, j Slovencev nas je tukaj 24 in vsi smo vposleni v premogoviil rovih. Žalibog, da smo brez vsakega dru-1 štva. Eden ali drugi je pri kaki podružnici, a še teh je malo. Rojake v Dietz poživljam, da se združijo in ustanovijo kako družtvo pod to ali ono Jednoto ali Zvezo. Vsem je znano, kako potrebna so podporna draživa. Nikdo ne je ne ure ne dneva, kdaj ga zadene nesreča. K sklepu dopisa pozdravljam vse čitatelje lista Glas Naroda in želim vsem skupaj srečno Novo leto! Blaž Lombar. j Božič. (Nadaljevanje.) Nekega večera sva sedela v loži in poslušala neko opero. Vesela in razposajena je bila Marta, opazke in pripombe so se ji sipale iz ust... Govorila sva o najraznejših stvareh \n ne vem, kaj mi je prišlo na , misel, da sem vprašal naenkrat Marto: "Marta, ali si že kdaj ljubila?" Začudeno me je pogledala in čez nekaj časa odgovorila: "Nisem še!" Jaz pa sem prašal: "Mogoče pa sedaj ljubiš?" In po teh svojih besedah sem videl v njenih očeh nek tajen blesket, ki ga ne morem nikdar pozabiti — Odgovorila mi je tiho in polagoma : "Da, ljubim, ljubim!" Trak veselja je prisijal v mojo dušo in hitro, strastno sem prašal: "In oni, ki ga ljubiš?" Ni mi odgovorila. Naslonila se je na rob lože, za-1 krila si z rokami lite iu polglasno vzdih nila. I Nisem razumel njenega pritajenega vzdiha, na vse načine sem si ga razlagal... Marta ljubi morda nekoga. a njena ljubezen je brezuspešna... Morda ljubi nekoga, a z onim vzdil om po mil nje mene, ker mogoče ve. da jo ljubim jaz... Začel sem govoriti o dragih stvareh, a ona se je naenkrat tako spremenila, jedva da mi je odgovarjala, a ti njeni odgovori so bili tako prazni in kratki, da sem si mislil, da jo dolgočasim in nadlegujem s svojimi vprašanji; nisem mogel več govoriti... Oni pritajeni vzdih mi je vedno šumel v ušesih, vedno sem videl pred seboj oni nenadni blesket v njenilr I očeh... Spremljal sem jo po predstavi domov. a tudi sedaj je molčala... Le včasih se mi je zdelo, kakor da se je nenadno zganila, kakor da bi hotela : pripovedovati, kakor da bi hotela i govoriti dolgo in veliko, a rekla ni ničesar— Tiho in počasi je šla po-• leg mene in zrla v tla, kakor da bi i nečesa iskala. Poslovila sva se pred njenim sta-■ novanjem kratko in naglo, stekla je po stopnicah navzgor, jaz pa sem še dolgo stal pred hišo... Naito sem se napotil proti domu; ko sem prišel do svojega stanovanja, sem se obrnil in šel nazaj proti mestu. Tako prazno in pusto je bilo v meni... Zavil sem v park in tam sedel... Vedno sem premišljeval njen vzdih, a razumeti ga nisem mogel. Tiha. temna noč je vladala okoli I mene, jaz pa sem sedel osamljen in nisem vedel, kaj se je zgodilo, kaj se godi; v vejih dreves je drhtelo nekaj ' tako strašnega, uničujočega, težkega— Bledi lunini žarki so prodirali in se plazili po pesku___ Tedaj pa je zapibljal hladen ve-trič; vejevje se je zganilo, sence na pesku so strepetale in zdlo se mi je, da prihajajo neznani atrakovi, divje pošasti. Postalo me je strah, i fVsital sem in bežal v mesto... Toda domov nisem mogel. Šel sem v prvo kavarno, stisnil se > v temen kot in pil. veliko pil___ Težko mi je bilo v glavi, tiščalo me je k tlom, tiščalo v sencih, kakor : J da bi mi hotela počiti glava___ In vedno sem čul pritajeni vzdih.; vedno videl oni tajni blesket njenih j oči j. Zdelo se mi je, da se bliža oni zad- 1 j nji trenotek mojega hrepenenja, da se bliža hip, ko se zvrne raz podstavek moj kip, da me pokoplje... ■Čutil sem se uničenega, potrtega, a vedno sem še plaval v oni negotovosti... Zakaj si nisem razrešil u-1 g a nke Saj bi to lahko storil! Zvedel bi svojo osodo, zvedel pot svojega življenja. Toda nisem mogel! Svitalo se je že, ko sem šel do-, inov. Vrgel sem se oblečen na posteljo in se nemirno premetaval sem-intja. Dušilo me je, kakor da bi se zgrnil nad menoj gost oblak, kakor da bi mi primanjkovalo zraka.... Igrali smo "Romea in Julijo"; Marta je dobila ulogo Julije, jaz Romea. Odločil sem se, da koncu predstave razkrijem Marti svojo ljubezen. Napeto sem pričakoval dneva, ki je 'slednjič dospel..... Zbral sem vse svoje moči, ne da ugodim občinstvu, ampak da morda zagledam v Martinih očeh oni pogled veselja, zadovoljstva. Prišel je prizor, ko stopim s svojimi prijatelji v Capuletovo dvorano... In nastopila je Julija-Marta! Tedaj sem pa pozabil na igro. pozabil, da stojim na odru pred broj-; nim občinstvom; nisem najmanje mir slil, da sem igralec; bil sem Romeo... In prišel je trenotek, ko poljubim I Julijo; dolg, divji in strasten je bil moj poljub.... Čutil sem, kako je Marta strepetala po vsem telesu in i dolgo je slonela na mojih pršili___ Najraje bi imel. da bi sedaj nenadno padel zastor, da bi lahko potem govoril Marti in ne Juliji, jaz, ne Romeo, kako jo ljubim! In ko me je Julija prosila, da naj ji s poljubom zopet odvzamem greli, poljubil sem jo zopet___ Pogledal sera ji naravnost v oči; ali njene oči so se mi zazdele naenkrat itako motne jp njen pogled tako prazen, a za-ine tako uničujoč! Gledal sem jo nekaj časa, a ona je povesila. oči... Stopil sem korak od ■ nje. a ona se ni ozrla več na-me... Kako me je to bolelo! Eilino upanje mi je še bilo. da spregovorim po predstavi z Marto : ono, kar me je že tolikanj časa težilo. .. i V časih tega koprnenja sem skoro pozabil na svojo psihično sliki*, ki se ;je polagoma spremenila v meni v Marto... ono nekdanje tiho in cisto koprnenje začelo se je razvijati v meni v divjo strastno ljubezen... Vse svoje življenje, srečo, bodočnost. vse bi žrtvoval za samo en hip, 'za kratek l,dp divje sreče... Občinstvo je ploskalo. po eelem gledišču so doneli klici... Toda jaz nisem slišal, ne videl ničesar, mehanično sem prihajal na oder in se priklanjal. Pred očmi mi je bila samo moja Marta... Zaželel bi si je pri sebi... Kakor kralj Salomon posul bi pot, kjer naj i bi stopala, z dehtečimi lilijami, ko je pričakoval Belkisse.-r. Tudi Mar-! ta bi stopala po teli belih lilijah do mene... In vrhunec mojega življenja bi bil. da bi videla Marta, ko bi šla od mene, da se poznajo na belili cvetovih krvave lise, da bi šla svojo pot od j mene po krvavih lilijah. Koncem Četrtega dejanja sem šel 5 v garderobo, da se preoblečen, za zadnje dejanje. Ko sem se oblekel, šel sem počasi po na pol razsvetljenem hodniku. Ko sem šel mimo Martine garderobe, zdelo se mi je, da čujem pritajeno govorjenje, i Postal sem in poslušal... Čul sem glas svojega kolege Ko-:vača : "Kako krasna si bila danes, Marta!" In Marta mu je odgovarjala: "Ali sem -ti bila všeč?" "Ah, Marta, kako te ljubim!" "Moj Ivan!" In slišal sem glasne poljube, vesel {smeh___ Dosti mi je bilo, več nisem hotel ; slišati, vedel sem dosti. Zbežal sem na oder... Ne vem, kaj se je godilo naprej, ničesar nisem videl okoli sebe. Ne vem, kako sem igral. Komaj je padel zastor, bežal sem v svojo garderobo, hitro se preoblekel in odšel. Sel sem v park. Sedel sem na prvo klop in zapla-kal, grenko zaplakal... Spoznal sem. da sem ljubil neko psihično sliko, ki pa je danes umrla, umrla za mene za vekomaj... Mislil sem, da sem ljubil žensko, da sem ljubil Marto, toda danes sem videl, da je bilo zastonj moje kopr-i ne nje. Plakal sem, a nisem plakal za ! Mario, plakal sem za ono psihično | sliko, ki sem mislil, da je Marta; in to psiljično dekle mi je danes umrlo! i In grenko sem plakal za njo, plakal za izgubljeno sliko___ Marte sem se od onega dne izoiri-, bal, branil sem se ulog, ki bi -v njih j moral nastopiti z njo. Marta je zapazila (to, gotovo je 'slutila, da jaz vem vse; tudi ona se me je izogibala. Izbegaval sem vsako družbo, z nikomur nisem govoril___Po cele noči sem popival, da bi v pijači potopil vse spomine, vsa hrepenenja. A nisem mogel... še danes mi je ostalo vse to v duši, še danes mi je Marta neskončna zagouetka! Ah, kaj je to, ženska duša? Kaka duša je to. ki pozabi hipno vso sladkost, ki .trenot no* izbriše iz spomina vse veselje, ki sem ga ji dal jaz. ki ga je ( dala ona! Izgubil sem veselje do življenja, umetnosti, sploh do vsega, -kar me je nekdaj dvigalo. Čutil sem, da nimam v sebi več moči, da bi ustvaril kaj velikega... Zanemarjal sem uloge... Vse me je spraševalo, kaj mi je naenkrat, kje je oni ogenj, ki je ne-^ kdaj na odru plamtel v meni... A jaz sem molčal, molčal do danes. Šele tebi sem povedal. Toda čuj nadalje! Povest mojega življenja še ni koučana. Kritika me je pričela grajati, toda kaj malo sem se zmenil za vse to___ Plakal in žaloval sem za svojim umrlim psihičnim dekletom___ Sklenil sem, da zapustim koncem ] . L sezone svoj angazma in grem kam daleč. Posrečilo se mi je dobiti novo mesto in tistega dne sem odpotoval. (Dalje prihodnjič.) V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Stanko Terminič iz New York Ci-; ty v Kostanjevico; Venceslav Grego-rič iz Cleveland, Ohio, v Zagrac; Jo- . sip Pevec iz Cleveland, Ohio, v Sv. Križ; Luka Ružič iz New York City v Sušak; Anton Stavanja iz Towan-■la, N. Y., v Št. Peter; Anton Tojč iz Seattle, Wash., v Reko; Jakob Lav-rič iz Clayton, Pa., v Podleso; Fran Vučič. Josip Vučič. Jera Vučič iu Fr. Blatnik iz Clayton, Pa., na Zvirče, Josip Simčač iz Clifton. \V. Va., v Lipo; Matilda Zakrajšek z otrokom iz Thomas, \V. Va.. v iMigovco; Marija Seljak z otroci iz Thomas, \V. Va., v Novo vas; Fran .Tazbinšek in Josip Dekleva iz Cleveland, Ohio, v Ljuibljauo; Ivan Peloza in Mihael IV-loza iz Milwaukee, Wis., v Št. Peter: Pavel Car iz Memphis, Tenn., v Reko; Mirko Avsec, Josip Avsec in Iv. Avsec iz Chisholm. Minn., v Pudob; Martin Pragovic iz Milwaukee. Wis.,. v.Zagreb; Katarina Krpan m Ivan Krpan iz Mariner Harbor, N. Y.. v Zagreb; Iv. Zakir iz Ilibbing, Minn., v Velike Lašče; Josipina in Franjo Degoricija iz Youngstown. Pa., v Zagreb; Ignacij Flus iz Connellsville. Mo., v Sv. Križ; Josip Stančič iz Mariner Harbor, X. Y., v Zagreb; Karol Lovriha iz Stone Ridia\ N. V., v Trst; Josip Krpečanič iz Middle-town, X. Y., v Zajrreb; Anton Miš iz West Newton. Pa., v Sotesko; Fran Sebanc iz Sheboygan. Wis., v T rebel-no; Fran Vrabec iz Shebo\gan. Wis., v Logatec; Štefan Kranjc iz Sheboygan, Wis., v Maribor; Jovo Marko-vič iz Mariner Harbor, N. Y., v Zagreb; Ivan Contenti z družino iz West Newton, Pa., v Ribče; Herman Kause iz New York City v Berlin; Martin Frana z družino iz llerminie. Pa., v Zagorje; Josip .Tešili in Ivan Jerman iz llerminie. Pa., v Zagorje: Josip Butinar iz Pittsburg, Pa., v Trsi; Ivan Skerber iz Gilt on. Pa., v Lož; Kost o Dimitre iz Indianapolis. Ind.. v Belgrad; Tomo Tomac in Filip Tomac iz Munnissing. Mich., v Zagreb; Mate Grbac, Jakob Medica. Ivan Grbaj; in Peter Sverko iz Win-tlirop, Cal., v Delnice; Cecilija O-sterman iz Brooklyn, N. \., v Stari trg; Ignacij Trošt iz St. Louis, Mo., v Št. Vid; Karol Dražič iz San Francisco, Cal., v Bribir; Peter Kobe iz Butte. Mont., v Vrh; Anton. Matilda. Avguštin in Fran Pleskovič iz Tyre, Pa., v Novo mesto; Ivan Razpet iz Tyre. Pa., v Škof jo Loko; .Josip Brodar iz Pittsburg. Pa., v Novo mesto; Anton Blezič in Anton Dre-' sič iz Indianapolis, Ind., v Bribir: Josip Andler z družino in Matija Klarič iz Chisliol^i. Minn., v Delnice; Luka Sturin iz Trail. B. C.. Canada, v Gorenjo vas; Fran Za bukove e iz Ely. Minn., v Vel. Ilovo; Anion Oberstar iz Ely, Minn., v Ribui-. co; Matija Pogača r in A polonija Do-lez z otrokom iz Ely, Minil., v Trbinc: Anton Sturm iz Ely, Minn., v Jesenice; Ivan Jereb iz Waukegan, 111., na Vrhniko; Ivan Skrinar iz Victor, j Colo., v Crcšnjevec; Fran Gabrov-i šek iz Little Falls, N. Y„ na Vrhniko; Gregor Jesenko iz Dorrisville. 111., v Skofjo Loko. Vsi ti potniki so kupili parobrod-; ne listke pri tvrdki Frank Sakser I Co., 82 Cortlandt St., New York. NAZNANILO. Slov. katol. pod p. društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. za Cla-ridge> Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mese-cu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ko-jega izmed spodaj navedenih uradnikov dopošljejo. Pri redni društveni seji dne 12. decembra t. 1. izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1910: Predsetf-nik Anton Smrov Box 284; podpredsednik Ivan Močnik; I. tajnik Lovrenc "Bitenc. Box 435; II. tajnik Ferdinand Pregelj; blagajnik Andrej Prašek, Box .'tGl; zastopnik društva Anton Šmrov, Box 284. Claridge, Pa.; zastavonoša Ferdinand Pregelj in Ignac Vidmar; pregledovale! knjig Blaž Likar, Ferdinand Pregolj in Pavel Pušler; porotni odbor: Vincenc Seslar, Josip Jaklič in Tvan Drečnik: redarja: Anton Jakelj in Martin Brat kovic; predsednik bolniškega odbora Anton Pintar. Pozdrav vsem društvenikom! Lovrenc Bitenc, I. tajnik. Kje je VINKO KLEŠNIK? Doma je iz Gornjega Kašeljna. Če mi naznani svoj naslov," pošljem mu njegovo pismo iz starega kraja. — Frank Petans, 1409 State St., De i Kalb, HI. j — slovensko katoliško podp. društvo ^^^ sveteBarba < Za Zjedinjene države Severne Ameriks Sedež: Forest City, Pa. nkorporlraao dne 31. januarja 1902 v državi Pcnmv »GiČS ODBORNIKI: % Predsednik: ALOJ. ZAVER!., p. O. Box 317, F..rr*t City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUlllC, Box 537, Forest City, Pa. •-o----- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. B<.x 517, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, LI. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa. / POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OPdlLGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans, JOS PETERNLL, I. porotnik, I'. O. Box «J5, Willock, Pa. - \ IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. - —• -j . il • » • o—■ »— Dopisi naj se pošiljajo I, tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. 7, Forest City, Pa. -Društveno glasilo je "GLAS NARODA." t 'A »T tf J/ J/ or & t PRIPOROČAMO VAM Dr. J. E. TH O MP S ONA DR. J. E. THOMPSON je graduriral kot zdravnik na univerzi Vale v New llavvn, C'onn. ter dne '11. junija 18S*J bil prornoviran /.a doktorja medicine. I>ne 20. junija i.-teya leta dobil je državno dovoljenje <1:; o«!p:»» pacientelo v New Yorku, kur je dooii od ('oontv Clerks Otliee. Leta lss4 bi! je |»o I>elevu'e College Hospital imenovan licenciatiom. Leta ls*»; dobil ie eaf-tno dfplumo iz universe v Haiti. D::. J. K. Tii.mi > >n je kasneje študiral na raznih mejili v Evropi specialne bolezni. On je preko 11 let i zdravniški vešča k in liaskus za mestni zdravniški department v New Yorka, tudi je že več kot in let glavni zdravnik in ravnatelj Slovenskega zdravišCa v New Yorku. kot najboljšega in najisku.šenej^a zdravnika, ktcremn lahko z mirno veh t jo in popolnim zaupanjem poverite svojo bolezen v zdravljenje. Dr. THOMPSON vam jamči za hitro in popolno uspesno zdravljenje sle deri h boleznij: Posledice onanije, triper; canker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo. ali gubitek moškega ži-votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic. pljuč, prs, mehurja; kilo ali^ bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; bož-i jast; vodenico, vse spolne bolezni ■ na notranjih ženskih ustrojih; , neredno mesečno čiščenje; beli r *ok; padanje maternice; neplodo-vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-' č'no, lišaje, hraste in rane; ma-' žulje na licu; u§i na spolnih delih, ! i. t. d. ; Ako ste 1>olni. nemočni ali slabi i ter potrebujete hitro iu uspešno zdravn ško pomoč. Vam ne bode nikdar žal, če se takoj obrnete na tega slavnega zdravnika. Zdravljenje vseh spolnih in tajnih boleznij ostane strogo tajno. Pisma pišite v materinem jeziku ter jih naslovljajte: Slovensko zdravišče Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., NEW YORK, IV. V. -- Kje je moj prijatelj MARTIN PK-i LIAli ? Bivala sva skupaj v Mo-nonjjahola City. I'a. Prosim rojaki*. i-e kilo ve. i!y Sosenkn. Box .'II. Sainviville. III. URADNE VESTI IZ STAREGA KRAJA. A 92 9 3 OKLIC. Okrajno sodišče v Mokronogu na- ^ znanja. o-, slednje volje. Ker jo teran so^iščn neznano, ali in kterim osebam irre do nione zaim-i j šeine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, bteri nameravajo iz kteregakoli pravneira naslova za-1 htevati zapuščino za-se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v jed- j nem letu od spodaj imenovanega dne j pri podpisanem sodišču in se zjrlase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je mrdtem postavi! za skrbnika 2f. Gustav Omahen. notar v Mokronogu. obravnavala z onimi, ki se z.slase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočitat bi ^zasegla nenastop-Ijeni del zapuščine, ali ve bi se nikdo i ne zjrlasil za dediča, erlo zapuščino! država kot brezdedično. Okrajho sodišče Mokronog, odd. I., ,'JO. novembra, 1909. ' Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M iN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami^, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar zfizči kombinacijo YARX0STI, HITROSTI IN UD0BX0STI. P0SEBVA SKKB IN FOD- VORBA ZA SLOVENCE. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Lise, ali pa pri lokalnih agentih. NAZNANILO IN PRIPOBOČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FEANK SKOK A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. Upravništvo "Glasa Naroda". V Za vsebino tnjib oglasov ni odgo-vorno ni upravništvo ni uredništvo. ^^mM^L^^M ■ - ............. - Jugoslovanska ^^ KatoK Jednota. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, 'MINNESOTA. ^^a:® otaotki: t--" - T' Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, IU. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. ' Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn^ Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. X yv J * ; NADZORNIKI: T ALOJZIJ VIRANT, predseduik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.. Lorain, Ohio. • » V««IBKHl'CHUBP TORI] IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan. --------POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa IVAN MERHAR, in. porotnik, Box yo, Ely, Minn. "V u » ■ o-- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., (Mist, m. ———o—-- DrnStveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. 1 1 KRANJSKE NOVICE. Zopet obsojen. Znani rogovilež v Novem mestu, M. Malovič, je nedavno >tal pred sodiščem in sicer je bil zopet tožen zaradi Ižaljeiiija časti. Ko sta dva člana mestnega stavbin-skega odseka konTisijonelno ogledovala prezidavanje Malovičeve hiše, je mož tako zabavljal in zmerjal, da jra je eden gospodov tožil. Malovič bi , bil tudi obsojen, a na prigovarjanje < dr. Slanca mu je tožnik velikodušno odpustil ter se zadovoljil s tem. da < je Malovič plačal dijaški kuhinji 10 kron. Podivjani fant. Ignacij Tomšič, 20letni delavec iz Spodnje Šiške, je dne 28, junija na Šišenskem vrhu »rečal neko 1 dlet 110 deklieo. ki je nabirala borovnice. Prijazno ji je rekel, da ji bo n.alo višje v hribu jxrkasal kraj. kjer je več borovnic. Deklica mu je verjela in šla z njim. Naenkrat pa jo je Tomšič pograbil, jo vi-jrel na tla in izvršil nad njo grd zločin. Dekletce je bilo na to več mesecev v bolnici. Gostilničarji hočejo lastno pivovarno. Osrednji odbor gostilničarjev za nakup lastne pivovarne je razposlal*** gostilničar jem na Kranjskem okrožnico. v kateri poziva člane In vse o-ne. ki še niso < lani. da s** podpišejo, da so voljni kupiti delnice, s katerimi bi se osnovala lastna pivovarna,' ki bi stala kro^ milijon kron. S tem hočejo gostilničarji sebe zasigurati in tudi slovenskemu občinstvu nuditi slovenski proizvod. I)a bi se le spretne roke lotile podjetja! PRIMORSKE NOVICE. Radi ognja in strahu onemel. Oarenj je uničil dne 29. nov. hišo Martina Žerjava v Boljuci pri Trstu. Žerjavov sin Martin je iz strahu onemel.>? Zdravniki upajo, da ozdravi. — Škode je 4000 kron. J Goriški zrakoplovec Rusjan, ki je Slovenec, je ponovil poskus s svojim zrakoplovom nedavno na Velikih Ro-jah. Poskusi so se prav dobro obnesli. Dvignil se je s svojim zrakoplovom kakih 5 m visoko v zrak in je obletel Roje z brzino po 40 km na uro. (i. Rusjan -napravi v kratkem javno ijoskušnjo. Zrakoplovee je popolnoma zadovoljen in je trdno uver-jen. da preseneti javnost o priliki javne poskušnje. Irredentistična demonstracija v Trstu. Nedavno je predaval v gledališču "Politeama Rossetti" v Trstu nek profesor Pio Schineti. kate- • rega je iz Italije pozvalo tržaško društvo "C'ireolo pro colt ura' \ Tema predavanja bi imela biti: "Sicilia ne! secolo XIX.'7 "Sicilia v XIX. stoletju". Ali predavatelj se že takoj o pričet k u ni držal pravega tema, temveč je pričel govoriti o najnovejši zgodovini Italije in proslavljati Garibaldija, li odrešen rka** skupne Italije iz jarma p tuj in cev — Ko je predavatelj prišel še na imena drugih imenitnih italijanskih mož, ki so znani kakor veliki sovražniki Av-strje, sra je policijski komisar Zecchi-ni opozoril, da mu odvzame besedo, ako bo nadaljeval v tem smislu. — No,i reguicolo Schineti je pa izjavil, da on drugače ne more govriti. in da rajše sam preneha, kakor da bi mora! po nalogu — policije. Po tej izjavi je nastal med poslušalci pravi hrup, žvižganje in kričanje na račun vlade iti policijskega komisarja. — Udeleženci predavanja so se mej prepe- lf§ Ci M ■■■AM vanjem raznih irredenti.stičnih. in re publikanskih pesmi vsuli na ulico In demonstrirali, kričaje navadne irredentist ične izraze — proti Korsu in na Veliki trir, kjer jih je končno policija razgrnila. ŠTAJERSKE NOVICE. Kradež in samomor. Dne 1. dec. zjutraj so dobili delavko Terezijo , Draži: iz \Liribora z njenima sinoma 12Ietnim Janezom in 141etnim Francem. ko so kradli perutnino pri posest i.iku Rečniku v Razvanju. Ta- ' tieo so zaprli v sobo pri Rečniku in orožništvo je med tem izvršilo v njenem stanovanju v Mariboru hišbo preiskavo; našli so IG komadov ukradene perotnine. Ko so orožniki do-šli po delavko, da bi jo odgnali v zapor. so jo našli mrtvo: prerezala si je 7. Rečnikovo britvo vrat in bila v nekaj minutah mrtva. KOROŠKE NOVICE. Boj policije z delavci. Nedavno je j prišla iz Sopronje v Beljak telesraf-ska zapoved, da naj oblast zapre nekega Krušlja, ki se era sumi roparskega umora. Ker je bilo ravno izplačevanje delavcev — Krušelj je bil naddelavec pri neki gradnji — so Kriisija laliko dobili. Ali ni šlo tako lahko, da bi ira policija obvladala. Prišlo je do pretepa in ker so se vš: delavci aretiranju uprli, so morali priti še .štirje stražniki, ki so i premagali Krušlja le s sabljo v roki. HRVATSKE NOVICE. Demonstracije. V Reki je govoril na nekem shodu v gledališču Feniee pater Pavisich in je navzočim ženskam takt« zmešal glave, da so po predavanju izpregle konje njegovega voza in zapele religijozno pesem. Seveda so bili takoj na nogah tudi pro-fctidemonstrantje, ki so klicali "Doh s farji'' itd. in so nazadnje pred pa-trovim stanovanjem zapeli merseil-laiso. Policija je demonstrante razkropila. V "Hrvatski knjigarni" v Zadrti je pokupil ravnatelj bogoslovnice dr. Gjivoje vso naklado famozne .Teirliče-v<> brošure v hrvatskeife prevodu. Pametna misel! BALKANSKE NOVICE. Bolgarski car v Belgradu. Zagreb, 1. dec. Hrvaški listi poročajo, da so še ob priliki obiska bolgarskega carja Ferdinanda vršile v belirrajskem ko-; nakn napi t nice, v katerih je kralj Peter izjavil, da ga veseli pozdraviti pri svoji mizi vladarja bratskega naroda. Kralj Peter je tudi dejal, da je bodočnost Jugoslovanov v skupnem delu Srbov in Bolgarov. Združeni Bolgari in Srbi bodo kljubovali skupnemu sovražniku ter odločevali o pri-hodnjosti balkanskega polotoka v korist slovanski narodnosti. — Car Ferdinand je odgovoril, da ni samo on, ampak tudi bolgarski politiki so prepričani. da je bodočnost slovanskih narodov na balkanu v skupnem delu. i Govor carja Ferdinanda so sprejeli s j klici: "Živijo, car!" Analfabeti na Hrvaškem naraščajo! Najlepši dokaz, kako madžarski imperijalizem vrši svojo kulturno misijo med narodi, ki jih tišči v svojih krempljih. Ljudsko šolstvo na Hrvaškem je popolnoma nedostatno in <»d madžarsko-vladnega režima izboljšanja pač ni pričakovati. Časopisje in posamezne politične stranke sicer že dolgo razpravljajo o tem, kako pomoči ljudstvu na višjo kulturno stop-.... » ; ; CARNEGIE TRUST COMPANY, i IIS Broadway, New York. I Glavnica ia prebitek................$2.500.000,00 j Depozit&rna za državo in za mesto New York. j LRADMKI: H Charles C. Dickinson, President. , James Ross Cct.ran, Vice-President. Roeebt L. cJmuh, Vice-President. Stanton C. Dickinson, Treasurer. JiouEKT B. Mooriiead, Secretary, John* J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Trees., Ai heist E. Chandler, Ase't. Sec'y., j Lawrence A. Ramaoe, Trust Officer. Charles E. Hammett, Ass'L, Tr., Le\ester G. Ball, Auditor, Chas. 21. Scism, AaVt- Auditor, Philip J. ( Kosy, Jk., Cashier. \ Določena i Je do* i tarn« xa Xew York Cotton Excbatifire. j New York Pmrtace Exchange in New York C olTce txrhansre I Zastopnik državne biatfain«: 7.a državo Tennessee. Cirncgie varnostne eiiraxnbicc pod Unčniiai prostsri. j ^ ^ mm ^ a ^ ■ ^ ii ^ ii 'fc ■■ ^ ■■ * ii ^ — ^ ■ ^fc ii ^ ii » ii * ii ^ iT ljo, a kaj temeljitega se še ni u-crenilo. -- Radi vohunstva obsojen. Belurra.il. -i. dec. Dra^oslav Kuzelj. ki je več et bivat na Dunaju, sin nekega in ^itomeric na Češkem rojenega zdrav-lika, ki biva se laj v Caržaku, je bil Xi.su pred vojnim sodiščem obsojen ia 1~> let teske ječe zaradi vohunstva ca Avstro-f)grsko. Kuzelj, ki je bil ned na Dunaju živečimi krogi zelo man. je bil gojenec dunajske gledališke šole Otto. Obtožen je bil, da je m časa spora meti Srbijo in Avstro-Igrsko izdal neke vojaške skrivnosti lvstro-ogrskemu konzulu v Nišu. Srbske vesti. Srbska "Meda namerava baje znatno zvišati carinski tarif za uvoz avstrijskega blaga, s če-ner namerava onemogočili ,sploh uvoz iz Avstrije. — Lisi i poro-•ajo. da bo kralj Peter prihodnje leto v spremstvu prestolonaslednika A-leksandra, Pašiča in Milanoviča obiskal najpreje Petrosrrad in od tam naravnost London. Rim. Pariz, Bero-lin, Dunaj in Carigrad. Xa evropskih dvorih so svetovali Milanoviču. naj gre Peter najprvo na Dunaj k Franu Josipu kot najstarejšemu evropskemu vladarju, a Tia Dunaju so _ zahtevali, da se preje sklene trgovinska jKJgodba. Xato je srbska vlada sklenila, da potuje kralj najpreje v Petrosrrad, trgovinske ]">ogodbe z Avstrijo pa sploh ne sklene. RAZNOTEROSTI. Izganjanje hudičev v XX. stoletju. Xa lotarinškem se zelo verujejo, Sme. 122 E. 3rd St.. New York.. N. Y. (21-24—12) NAZNANILO. C. in kr. konzulat v Denverju. Col., naznanja listini državljanom avstro-1 ogrske monarhije, ki stanujejo v državah Colorado, Montana. Wyoming. Idaho. Utah in v teritorijah New-Mexico in Arizona, da lahko izpolnijo svojo dolžnost glede voja.Škeira , nabora s tem. da se dajo pri tem konzulatu zdravniški preiskati, če s«) sposobni za vojaško službo. Te preiskave se vrše vsako soboto ob 0. uri zjutraj v uradu tega konzulata soba št. 20.) Jackson Block. Corner 17th St. & Tremont St. Vojaški (obvezanci naj prinesejo seboj listine, po kterih bi se mogla določiti njih istost, kakor: potni list, delavske biikvice. na vsak način pa sliko (foiografijo). Prtiskovalnemu zdravniku se pla-' ča pristojbina od -$3.00. C. iu kr. konzul: Grivičič, m. p, (21-23—12) NESREČNA SLOVENSKA DRUŽINA. Uboga slovenska družina s sedmimi nedoraslimi otroci, oče pa že več mesecev bolan, nahaja se v zelo siromašnem položaju. Zima se oglaša, ni kuriva, ne gorke obleke, ne živil, in vedno v strahu, kedaj jo na ulice poženo, — to je gorje te družine! Težko se je nam odločiti za vedne prošnje, ali od kje drugje je upati pomoči, kakor od dobrosrčnih rojakov? Matere, ktere imate same ljube otrol!V in se nahajate v boljšem položaju, usmilite se. tudi z malin: darom te družine! Ta družina stanuje v Syracuse. N. Y. Darove pa radostnega srca sprejema in odda na pravo mesto 4'Glas Naroda". V prvo pomoč smo te dni odposlali ' $5.55. POZOR, ROJAKI! Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe t v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in iz-, delujem vsa v notarski posel spadajoča dela. , Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno, t ' Cbisholm, Minn. j SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-i aOČAJTE SE NA "GLAS NABO-. DA", NAJVEČJI IN NAJCENZJ-> Al SLOVENSKI DNEVNIK! i ! i i ■ 50.000 knjižic ■■■■I ZASTONJ MOŽEM, gf^^pj ^IJ i W B Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku. Ako trpite na kterikoli tajni moški bolezni, želimo, da takoj pi-ete f>o to čudežno knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižit-a pove, kako m- na domu teme-Ijito zdravi sifilis ali zastrupljenje krvi, životna slabo=t, zguba spolne kreposti, revma» |H| ii I |VJ J i« tizem ali kostobol, organske bolezni, želode«-, jetra in bolezni na obi>tih in v mehurja. lWB M m^M ^ M Vsem tistim, kteri so se že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega vspeba, I^B^HH^BHBhH^^I je ta breiplačna knjižica vredna stotine dolarjev. Ona vam tudi pove, zakaj da trpite in 1 kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož je zadobilo perfektno zdravje, te- II^b^H^^^^^HH lesno moč in poživljenje potom te dragocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vsebuje liHHI^SH Ftvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta knjižica sc dobi popolaeaa zastonj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite odrezek spodaj in pošlite nam ga 5e da-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ nes, na kar vam mi pošljemo našo knjižiro v vaSem materinem jeziku popolnoma zastonj. POŠLJITE NAM TA ODREZEK ŠE DANES. Dr. JOS. LISTKU & CO., Ann. "o2 Northwestern Eblg, 22Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Va;o knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete takoj. Ime ..................................................................................-..... Pošta................*...................................Država.............................. NAZNANILO. ' Gospodom tajnikom raznih podp. društev. — Vsled želje in potrebe izdelali smo ravnokar jako primerno knjigo za posamezne društvene postaje, kojo lahko rabijo tajniki ali blagajniki. Knjiga je sestavljena iz posameznih) pol.^vsaka pola ima vse potrebne rubrike za člana in članico ier se uporablja lahko ena stran za dobo treh let. Rubrike so tako praktično sestavljene, da se naredi lahko koncem leta natančen skupen ali križni račun o vplačanih doneskih in sicer za člana ali njegovo soprogo. Naroča so lahko vsako poljubno Število listov po 25, 50 ali več-skupaj. Ti listi so perforirani in stavljeni v lepe platnice. Cena je jako nizka. Na željo odpošljemo vsakemu g. tajniku en list na ogled. — Tiskarna Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New-York, N. Y._ NARAVNA CALIF0RN1JSKA VINA, NA PJRODAJ Dobro črno in b.lo vino muškatel od leta i'MW po 30 centov gal. reesling :t5 c. gal.. Vino od leta 190S črno in muSkatel po 40 c gal , reesling 4.5 c. gal. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki mošt 24 steklenic 3Sn.—; drožnik po gal. Vino pošiljamo po 28 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S poŠto van jem STEPHEN JAKSE, Contra Costa Co., Crockett, California ~~pozoTWki ! Novoiznajdena, garantirana, xdrava Alpen Tinktura za pieiaate in golobrad- cc od ktrrega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brici in brada popolnoma (rastejo. Re- omatizem in trganje v rokah, nogah it križu, kakor potne noge, kurje oCeta, bradovice in ozebline, vse te bolezni sc popolnoma odstranijo. Da je to resnica, C i $500. Pifiite takoj po cenik, i .sirjia Vam poiljem zastonj I oAKOB VA5CIC, P 0. Box 69, CLEYELAND, 0 I^n^ iRL^ Kdor^k up□ j« ^CKSsš*1^ pite po lepo hI^ basi slovenski cenik. Cene ao zelo nizke, oziraj* «• na blatro. Mi pošiljamo božična in novoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem. Pišite danes po cenik. DERGANCE W1DETICH A CO, ! : 1622 Arapaboe St.. Denver, Colorado i Najbolj varno naložen denar je v slovenski j [ MESTNI ^HRANILNICI LJUBLJANSKI L Stinjc brnnilDih ulog: Rezervni znklad: > nad 35 milijonov kron« , nad 1 milijon kron. Za varnost denarja jsinci in je porok poleg rezervnega zaklada « aeslna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso j svojo davčno močjo. Zato vlagajo y to hranilnico sodišča denar j mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. * Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki j dan in jih obrestuje < ;po 4=|°|o « »ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. | Dn© 1. In IG. vloženi denar sc obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi viožne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov ' denar, nc da bi se obresiovanje prenehalo. ' Rentni davek od vložfenih obresti pln-uje hranilnica sama ' in ga vlagateljem ne zzuračuna. ► Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. a Hranilnica se nahaja v svoji palači t Prešernovih, prej Slonovii ulicah 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. Naš zaupnik v Zjed. državah je že več let . 62 Cortlandt St.. r!) k RJI/ C A I/CKD TA 6104 St" CI»Ir H" g ! WEV/ YORK. N. Y. rKAPtH OAll^LK VU. CL£VELAKD.0. 1 SLOVENCI TX SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLO VENSKI DNEVNIK! čeppie Generale Transailaotipe. [Francoska parobrodna družba*] A n/XTTf/^ in NOVO LETO I i ZA BOZIC ati^i ' DARILA svojcem v staro domovino in iz 1 ' Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa 1 NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi I I FRANK SAKSER CO., 82 CORTLANDT ST.. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. | ) NEW YORK, N.Y. CLEVELAND, OHIO. | ty Velika zaloga vina in žganja. Manja Qrill Prodaja bela v^i po..............70c. fallos 4 črno vino po.............50c. " '^MESHS^mF^ Droiaik 4 galone ......................$11.00 " jMOwM^ Brinjevec 13 steklenic xa...............fllOO SS^Saff 3111 4 (»odCek) xa..................»16.00 ^ajK«, 2a obilno naročbo se priporoča F , MARIJA GRILL, 530S St. Clair Ave.; IV. E., Clevel rrd.C Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inoniosta in LjoKljane. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, no.ooo konjskih mott ' La Savoie" " " 44 ..................12,(»00 " 25 OoO " «• ' La Lorraine" " " *' ..................12 lOO " 25 000 ** " "LaTonraine" " " " ____•/.............i0.C«O 12 000 " * "La Bretagne"...........................] 8.000 " 9.000 M M "La Gascogne"............................... ».000 " 9.000 " " Glavna ageucija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebro^zb Building. Parniki odplajejo od seiaj naprej vedno ob četrtki1* c* or: Jopslutuie ta pristanišča itev. 42 North River, ob M^^on St, N. Y.: •LA PROVENCE 23. dec. 1909. *LA TOURAINE 27. jan. 1910. »T.A TOURAINE 90. dee. 1909. La Bretagne 3. febr. 1910. La Bretagne 6. jan. 1910. *LA SAVOIE 10. febr. 1910. •LA SAVOIE 13. jan. 1910. *LA PROVENCE 17. febr. 1910. •LA LORRAINE 20. jan. 1910. *LA TOURAINE 24. febr. 1910. ^ POaXBHA PLOYXSBJL V HAVRE: Lepi parnik "FLORIDE" odpluje dne 25. decembra ob 3. tiri popoldan. Paniki S zvezdo saznaaorui bujo po dn rijaka. ML W. Kozminski, generalni agent za zapac, 71 pearl^prn St,, ChJcsLg/r, U» Ystaaovljena dne It. avgusta 1908. Inkorporlrana 22. aprila 1QOQ v državi Per na. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: *rt verjadi. nastavim revolver k zaprtim očem in dvakrat za po. j redoma sprožim. Niti ne rja ne se. ■ Sedaj srP0; riiti sem. .la a, mi>lim da je pelo večji kakor ti. sidi. Povem ti: nisem se 1 tresel, ko sem mu stal nasproti. Imel sem še eno krogljo." i1 "Kje si pa drugo izstrelil?" 1 '•Posi.-l s.-m mi: j., zunaj, ko sem ga zagledal. Odeapljal je od skednja k !u«nim vratom, skozi ktera je zginil. Najbrže ga nisem zadel. Drusa 5 kropija pa se mu je pra\ gotovo zarila v prsi, ker je stal v vsej svoji veli- J ko.-li komaj dva koraka <,d mene. Mo<;el sem dobro meriti." i ' Po vej ra kratko, kaj se je vse zgodilo." "No, -eveda sem takoj hitel k skednju, ker som spoznal Oškotovo i * pn»ko na poku in radi tega -om sklepal, da hoče medved h konjem. Še nisem prise' do skednja, sem slišal od strani krik. za kterega se pa nisem j bngal. Ko m pri^l do >kednja. sem videl, da ste dve deski vdrti in zvpiipI -err od O-ko t a in Omarja. da je medved to storil. Letel sem toraj naprej. Vide! sem na tleh ležati neko temno telo in neko večje je stalo' -zraven. To j« moral hiti medved. Jaz sera obstal, pomeril in sprožil. ' Medved je od>el proti vratom, jaz pa za njim. Šel je v hišo in jaz >em -mu sledil Ko sem prišel So vrat. sem ga videl notri. Vohal je Mibarekovo " ležišče.' * 11 "'Ali mu ni ničesar storil?" n ■star a nisem videl — zginil je. Videl sem samo medveda, in ta pa ni ene. Tskoj se je obrnil, mi šel nasproti ter se spel. Iz strahu sem } »o za bil takoj streljati, ker njegova velikanska dolžina me je tako p rese-netila, da sem komaj dihal. Nekdo mi je zakričal, naj vendar streljam, j j Kje e hi i kri; a,-, nisem videl, pač pa sem i ti prišel." — — j 1 "Gotovo o pravom času!" jj •'Da. ker sem prepričan, da bi se puška na njegovi butiei zdrobila. | "»»tem hi me razcgal. O sidi, rešil si mi življenje!" Za mojo roko zerabi iti si jo položi na prsi. ! ^ "Je žt dibro. Pusti to. Ti bi ravnotako ravnal, če bi bil jaz na tvojem mestu." "Da. toda vprašanje je. če hi s0 mi posrečilo to velikansko zver z no-j ** *.em usmrtiti. Ti si že preje lovil medvede, rujave medvede, ki so še večji' m ntvp.rnejši. kakor ta tukaj: jaz pa še ne. Ta zver je res večja, kakor i „ lev." ' "flbilnejši je res. T lo, ki leži zadaj, je najbrže Mibarekovo. Co- — lovo je mrtev. Zadnji napad mrzhee ga je nagnal na prosto. Toda čudno J se mi zdi. da je tako hitro obnemogel." "Medved je stal zraven njega. Ali ga je ta usmrtil?" '' Mogoe. Poglej ne najprvo po drusih." Stopimo v se,bo. Luč. ki jo obseva, pride od zgoraj. Ko pogledam.: cidini Čepeli konadzija. hi^nejra posestnika ui njegovo ženo na drogovih, j V rokah dricijo irereče trske. "Ti prideš tudi. -» -pod?" vpraša prvi. "Kje pa je medved?" "Pred vratmi leži." j "Alah. Alah!" Vsi splezajo po že opisanem drogu doli. se oddahnejo in prodajalec' og'ja pravi: j "Ali vidiš, da nismo bili prod njim varni! Prišel je notri. Kaka počasti. Skoraj tako velik je bi!, kakor vol." 'Saj .»te vendar imeli orožje — zakaj niste streljali?" "Misli*, da smo neumni! Postal bi na nas pozoren in bi splezal gori. i Medved pleza še bolje, kakor Človek. Ali ne veš teira?" "Znano n i je. Toraj vi niste hoteli streljati, a hadžija ste na to na^. ganjali?" j "Seveda' Saj je hotel živa! pobiti; mi se nismo zavezali za tako pre- < drznost in" — pristavi prekanjeno — "če je on napadel medveda, taisti ni mislil na ras!" "Jako pametno, a tudi zelo strahopetno! Kje je Mibarek?" "Zt.naj. Mrzliea se ga je lotila in zbežal je ven. Ce staree ne bi i odprl vrat. nj bi mogel medved notri priti. Kje je neki neprevidnež?" j "Zunaj leži mrtev. Prižgimo zopet pogašen ogenj." Sledijo nam z hiše, a se ne upajo iti v bližino zveri. Prepričati se ' hol-ejo, pred no narddijo ogenj, da je medved res mrtev. Halef gre po! lOškota m Omarja. . j Tudi ta dva komaj najdeta besede, s kterimi bi dovoljno izrazila svoje ___ ____t feljsSky ^ sP^Kj^ težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja naj ulj ucine^a^Vam /^^jlfl ^^^^ J^sS^i L»r. t,. L. COLLI IN S SS^Sgyr hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem \ I 1 JJP;■/:svetovno znam medicin- času popolnoma ozdraviti. Lstotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših Mf^'-rVL ir;_i0„ THb'-'. I OU^^S^S^S!^ J^*?1 Popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku naj- ^gP J^^ katera j?bilazSo btf- ^jp fW"1^ vihte^ kirhSa^člOTek" ,r Na tisoče takih in enakih zaJivalnili^isein se nahaja v Collins New York S^ff^stSiin zdra* vi^ ' I njegovo Svljenje in [vi-■'.-'■f;'-' Metllcal Institute. Kdor se poveri v zdravljenje tega zavoda sme biti signren. da I . | vih otrok. 1 | •.•:"!• zdravje". ^'■ a'- '. 'r ': ""-"r"- se nahaja v rokait izkušenega /-.dravnlka. ^Dobra ztlravila bo^ najgotov^je f • ."•' f I I Uradne url—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in jeziku na THE COLLINS NEW Yt^^^DICAL I^TITU^^^eUAem | " rlanes ^--V ©entov poštaih znamk j pražil, od 10 do V to^eTin petek cd ^yy^ Stpeet> New York, N . Y. 1 ^AŽŽaSggS ] Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. t^—<•» za-uderje nad meiverivlečejo k oirnju. Medtem vzamem gorečo vejo ia grem k Mibareku. Halef mi sledi. Starce ni um vi v-ded svoje rane. dasiravno je itak ne l)i ]irebolel. (Slava snu je zleknje.-a nazaj in prsa >o v pravem |»oidciui besede močnik mesa, krvi in zlomljenih rehei. Medved mu je zlomil tilnik in potem raztrgal pr-i. a llalefrv strel na je potom pregnal. Nobene besede ne sprei»ove,rimo in tiho se vrnemo k o^nju. Tam naznani Hale-f. kaj smo videli in potem pripoveduje, na kak način je bil meived premagan. Z ozirom na velikost živali celo Oško in Omar težko verjameta. da •>em ea napadel z golim nožem. Pri drugih je pa pohlepnost večja, kakor začudenje. Prodajalec ocjlja pretiplje medveda in pravi: "Nenavadno inastan je in dal bode veliko mesa. Tudi za kožuh se bode i žival nastrelil in lTi-ii tega je kožuh t\ <. Jaz sem jo potem zabodel, in radi tega je meso moje. Sape in eno gnjat vzamemo seboj: druno pa naj bmle Junakovo da ne bode mogel reči. da nismo upoštevali njegove jKiscstne pra- : vice." "Cosprd. ali jo res? Kožuh naj dobim? Saj to je vendar najboljše, kar ima medved. Kako se bode liana. najmilejŠa vseh žena čudila, k., pridem in ji pokažem to znamenje junaštva! In moj sinček, kterega bode m imenoval po tebi in meni. namreč Kara bc-n Nemzi Halef. bode spal na tem kožuhu in |>o tal bole .-laven vojščak. ker preide medvedja moč na dečka. Da. da. kožuh vzamem. Kdo ga bode pa odri?" ( "Jaz. Z možgani, mastjo in pepelom bodomo 'kožuh vdrgnili. da ostane gibčen in da ne začne gnjiti. Tvoj konj bode moral nositi dvojno težo." M.^j predlog vsestransko odobravajo. Pro-dajalee oglja prinese star . lesen čcbei. v kterem lun-e osoliti medvedje meso. Ta čeber je tak. kakor njege posertnik. K^o ve. kaj je v-o bilo v njem! Očiščen pa gotovo ni bil nikdar. Ko so spravim na delo. vprašam Junaka, kaj >e je zgodilo z M i ba rekom (Dalje prihodnjič.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA"GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI p .-M Zdravju i najprimernejša pijača je LB1SY PIVQ4»» ktero je varjeno ix najboljšega importiranega češkega hmela. ^adr *egi • naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi t rt r st t svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se iobi r vser ; gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TraTnikar-ja 6H»2 St Clal# ^ kteri Vam drage volje vse pojcsnL THE ISAAC LEISY BREWINu COMPANY ] CLEVELAND, O. j ^--I--rmiiMB—"i—i.....m. _ i i m i »i _ > NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v na5o stroko spadajoče posle. San Francisco, Gal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debeve. 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-maii, Chicago, 111.: Mohor Mladie: Depue, 111.: Dan. Badovinae. La Salle, 111: ^Lit. Komp, Frank Cherne. 924—1st St. La Salle, III. South Chicago, 111.: Josip Ivom-pare. AVaukegan, 111.: Frank Petkovšek. Gary, Ind.: Jovan Milič. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej. Iron Mountain, Mich, in okolica: Marko Badovinae. South Range, Mich.: John BahoriŠ. Chisholm, IVIinn.: K. Zgonc. Ely, Minn.: I an Gouže. Eve-loth, Minn.: Jurij Kotze. E velet h, Minn, in okolica: Nick Milctič. Ilibbing. Minn.: Ivan PovSe. Nashwauk, Minn: Geo Maurin. Tower. Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovaeic in Ivan Rabiija. St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok. Aid ridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn. N. V.: Alojzij Če-šarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, O.. in okolica: Andrej Hočevar. Cleveland 0.: Frank Sakser Co., William Sitar. Oregon City, Ore.: M. Justin. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Bulger, Pa.: Geo. M. Schultz. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City. Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolico: Alojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton. Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Some. West Jordan, Utah: Anton Paicic. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Iloe-k Springs, Wy.: A. Justin. * * * Vsi nasi zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Clevelandn, Ohio, in okolici se naznanja, da je g JOSIP KOŽEN, VODJA NOTARSKE PISARNE, 6104 St. Clair Ave., N. E., Telephone Cuyahoga C. 4279 K, ob enem naš zastopnik za "Glas Na-ro.la" in pooblaščen sprejemati o-glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige. Rojaki v Collinwoodu opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek zvečer na njegovem stanovanju, 342 Park Avenne, Telephne Cny. Wood 432 W., in si tako prihranijo pot v Cleveland. Rojakom ga najtopleje priporočamo. UpravniŠtvo "Glasa Naroda". Avstr© - Ajierikanska črta j preje bratje CosulicHj ijajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka p Cene voznih listov iz New Yorka za HI. razred so , i Vsi spodaj naveden?novi parobro- TRSTA............................................tis.oo I di na dva vijaka imajo brez- „ žifini brzojav: LJUBLJANE...................................... -S-60 JlLIOE, LAUBA, BEKE................................................................oSf)0 MARTHA WASHINGTON 7A™S ARGENTINA. ZAGKLBA........................................ 39 2- V mesecih maja ia j oni j n se bo- KABLOVCA...................................... 39-25 deta zgoraj navedenemu brodovjn „ t> a 7pr.n , dridrnilla 6e dva draga nova pot- li' do aiSka parnika. TESTA »li BEKE......................$50.00, 55.00 i 60.C 0 ! PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York - Podružnice - Spljet^ Celovec in Trst ■ Delniška glavnica ■ - K 3,000.000. • Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- M I O) koči račun ter je obrestuje po čiatih^B- 3 [o Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzo. »Ili zastopnik za 2jediiyen<^dNEave je tvrdka FRANK SAKSER CO., Cortlandt Street, New Vofk, - Podružnice i Spljet, Celovec | lr» Trst ■ • Rezervni fond • k. aoaooa