OBČINSKA KNJIŽNICA TRŽIČ LETNIK XV ŠTEVILKA 3 MAREC 1975 Samoupravni sporazum O razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov nadomestilih in prejemkih Osebni dohodki so ena izmed najpomembnejših področij v poglavju medsebojnih razmerij v združenem delu in nam obenem najbližji in najzanimivejši. Končno smo, kljub toliko novim samoupravnim aktom, uspeli pripraviti tudi osnutek samoupravnega sporazuma o de litvi dohodka in osebnih dohodkov. Osebni dohodki so temeljna pravica iz združenega dela, zato delavci o njej odločajo neposredno. Sporazum bo sestavljen posebej za vsako TOZD in SSSS. Sprejeli jih bodo zbori delavcev, delavci pa bodo morali tudi podpisati izjave, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz določb sporazuma. Samoupravni sporazum bo določal: — razporejanje dohodka — merila za ugotavljanje osebnih dohodkov — načini določanja višine osebnih dohodkov, kjer se upošteva načelo, da je delovni prispevek edina zakonita podlaga, po kateri se ugotavlja osebni dohodek; podlaga za osebni dohodek pa je delavčevo živo in minulo delo. Sporazum bo vseboval določila sindikalne liste, ki jih mora seveda določiti konkretno. Tako bodo določeni: — osebni dohodki pripravnikov, — izplačila osebnih dohodkov za nadurno delo, nočno delo, praznike itd. in razna nadomestila osebnih dohodkov; — pravice delavcev iz minulega dela (dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno dobo v delovni organizaciji; — dnevnice, nočnine, prevozni stroški, terenski dodatek, nagrade in druga izplačila. Vsebuje tudi prejemke, oziroma izdatke iz sklada skupne porabe: — regres za letni dopust, — razne solidarnostne po- moči delavcem in njihovim družinskim članom, — odpravnina ob odhodu delavca v pokoj, — nagrade ob delovnih jubilejih. Fredlogi sporazumov so pripravljeni enotno za vse TOZD in SSSS, razen posameznih poglavij, ki se zaradi različne organizacije, oziro- Organizacija združenih narodov je leto 1975 proglasila ja mednarodno leto žensk, da bi pripomogla k hitrejšemu prehodu od zapisane do resnične enkopravnosti žensk. V tem letu se ne bomo zavzemali toliko za sprejem novih deklaracij, ampak za iskanje poti, po katerih bo mogoče uresničiti že proglašene pravice in enakopravnost, podprli bomo poziv vladam, naj bi storile svoje za to, da bodo ženske zares mogle napredovati. Kakor gre sicer za prikazovanje enakopravnosti žensk v splošnem razvoju, gre v bistvu za položaj človeka brez razlike po spolu. Če je položaj nekega moškega v neki družbi slab, je položaj ženske še dvakrat slabši. Po načelu: enakopravnost, razvoj, mir, po proglasu OZN, bomo v Sloveniji načrtovali razglabljanja in akcije pod naslovom »Ženska v združenem delu«. 8. marec kot mednarodni dan žena ima še vedno aktualno vsebino, zato se moramo ob proslavljanju zavzemati za to, da bo ta dan vsebinsko odražal svoje poslanstvo ne samo s pogledom nazaj v zgodovino, temveč s pogledom naprej, s podvojenim prizadevanjem za hitrejše razreševanje vseh perečih družbenih vprašanj, ki zadevajo ženino polno uveljavljanje, da bo lahko proizvajalka in družbeno-politični subjekt. 8. marca mineva 65 let, odkar so na drugi mednarodni socialistični ženski konferenci 1. 1910 v Köbenhavnu na Danskem zastopnice socialistk sprejele predlog sekretarke Mednarodnega ženskega sekretariata, Klare Zetkin in njenih sodelavk o mednarodnem ženskem dnevu. Odtlej naj bi ga socialistke prirejale vsako leto in v vseh ma poslovanja razlikujejo. Pri sestavi smo upoštevali tudi določila samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke usnjarsko-predelovalne industrije SRS. Vsebina sindikalne liste je zaradi enotnega položaja delavcev določena za vse delavce delovne organizacije enako in želeno bi bilo, da bi ta določila enotno sprejeli. V času javne razprave želimo čimveč predlogov, oziroma utemeljenih pripomb, saj bomo le tako sprejeli sporazume, ki bodo vsem v zadovoljstvo. Ivanka Horžen državah z zahtevo po volilni pravici, prikazani kot del družbenega vprašanja in v znamenju skupnega boja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu iskoriščanju. Hkrati naj bo naše praznovanje v znamenju prehojenih 55 let od leta 1920, ko naj bi se po navodilih komunistične internacionalne ustanavljale posebne ženske komunistične organizacije. Tega so se konec leta 1920 lotile tudi slovenske komunistke pod vodstvom Tončke Čečeve. Obzna-na pa jim je to preprečila. Pred 40 leti je jugoslovanska oblast razpustila Zvezo delavskih žena in deklet, ki je delovala s svojimi podružnicami po vsej Sloveniji, postala pa je takratnim oblastnikom »nevarna« zaradi vse močnejšega komunističnega jedra. Po komaj petih letih 1. 1940, je zaradi komunističnega delovanja njenih članic doživel podobno usodo »Dom visoko-šolk« v Ljubljani, ki ga je univerzitetni senat razpustil. In končno bomo ob letošnjem 8. marcu ocenili prehojenih 30 let osvoboditve našega človeka — torej tudi ženske — borke, jetnice, aktivistke med NOB in bojevnice v povojni graditvi. Ko smo si postavili nalogo, da moramo rehabilitirali politično udeležbo žensk v predstavniških in političnih telesih, lahko govorimo, da uspehi niso izostali. V skupščinskih telesih izvoljenih 34 % žensk — ob jesenskih volitvah v SIS sprejetih 39 % žensk izpričuje, da pripravljenosti žensk za politično delo ne gre zanemarjati. Naj si letošnji 8. marec zastavi vprašanje, zakaj smo od 60 % žensk med kmečkimi proizvajalci, zaupali izvolitev le 10 % in zakaj ženska v vod- skupnosti še vedno ni prodrla (18 %). Pa vendar si ženska kot delavka v združenem delu prizadeva za možnosti, pravice in dolžnosti, da bi se lahko aktivno in ustvarjalno borila za hitrejše reševanje vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Ne samo njen, splošno družben problem je pospešeno reševanje otroškega varstva in družbene prehrane, kar so v svojih stališčih poudarili tudi lanski kongresi ZK in zveze sindikatov. V neposredni povezavi med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi ob družbeno strokovni iniciativi, samoupravnih interesnih skupnosti bodo prizadevanja hitreje obrodila sadove. V boj za to zmago pa mora stopati družbeno in politično osveščena in usposobljena delegatka, ki ji moramo omogočati vse oblike izpopolnjevanja. Pred nami so volitve v krajevne in občinske organizacije socialistične zveze. Od izvolitve žensk v vsa ta telesa, od aktivnosti v novo ustanovljenih svetih za vprašanja družbeno-ekonomskega in političnega položaja žensk bo odvisno, kakšen bo položaj ženske v združenem delu. Delavce, zlasti pa žensko zadevajo mnogi v letu 1974 sprejeti zakoni. V zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je s 1. 1. 1975 pridobila zlasti podaljšani porodniški dopust, v maju sprejeta Resolucija o načrtovanju družine in družbenih prizadevanjih za njen nastanek in razvoj pa nas obvezuje, da si bodo vsi družbeni in politični dejavniki prizadevali, da bo tako začrtano gibanje zagotavljalo srečno otroštvo naših otrok in zavestno, srečno starševstvo ob pospešeni gradnji stanovanj v urbanistično urejenih soseskah, celodnevni šoli ali šoli s podaljšanim bivanjem, družbeni prehrani in še o čem. Budno moramo paziti, da se ne bodo pritihotapili ob sicer pozitivne zakonske določbe diskriminacijski ukrepi, ki ženski ne bi zagotavljali enotnih možnosti pri vstopu na delo, pri izobraževanju ob delu ali pri napredovanju pri delu. Letošnji 8. marec praznujemo tudi v pogojih velikih naporov za stabilizacijo gospodarstva, v pogojih boja za varčevanje, znižanje stroškov itd. Toliko bolj pričakujemo, da bodo organizacije združenega dela ob letošnjem proslavljanju 8. marca usmerile in namenile predvidena sredstva za darila za namene, ki bodo pospešili konkretno reševanje vseh znanih odprtih vprašanj, ki najbolj prizadevajo zaposleno žensko. Od sindikalnih organizacij, krajevnih in občinskih organizacij SZDL, ZZB, šolskih kolektivov in drugih dejavnikov pa pričakujemo, da bodo pripravili za ženske v svojih delovnih in družbenih sredinah proslave ali delovna srečanja, kot jih zaslužijo delavke v organizacijah združenega dela, kmetijske proizvajalke, družbene delavke na vseh ravneh pri vseh velikih in drobnih političnih, družbenih in humanitarnih delih. Žene - matere! Iskrene čestitke ob vašem in našem skupnem prazniku vam izrekajo samoupravni organi, vodstvo delovne organizacije in družbenopolitične organizacije. 1975 - mednarodno leto žensk Zaključni račun OZD PEKO za leto 1974 Poslovno leto 1974 označujejo nekatera nova dogajanja iz družbenoekonomskega področja, ki prinašajo tudi v poslovnem pomenu nove kvalitete, istočasno pa so na rezultate vplivale tudi splošne gospodarske prilike doma in v svetu. Iz družbeno ekonomskega področja moramo omeniti predvsem novo organiziranost združenega dela, ki je v nastajanju. V naši delovni organizaciji smo od tega že izvedli prvo fazo pri snovanju temeljnih organizacij združenega dela in je vse leto poslovalo 5 temeljnih organizacij, od tega 4 proizvodne in posebna TOZD, ki kupuje vse proizvode proizvodnih TOZD in jih nato prodaja na raznih tržiščih. Tako konstituiranje je bilo vpisano 2. 12. 19/4 tudi v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Kot važna novost je bilo v 1974. letu vpeljano tudi samoupravno sporazumevanje z raznimi interesnimi skupnostmi, iz česar so izhajali v glavnem tudi vsi prispevki, bodisi iz osebnih dohodkov posameznikov, bodisi iz dohodka TOZD. Na poslovna gibanja v tem letu je v nemajhni meri vplivala svetovna in domača energetska kriza, kar je imelo za posledico na eni strani skokovito rast cen surovinam in na drugi strani umiritev in padec konjukture na trgu z industrijskimi izdelki. Negativne posledice na dogajanja v naši delovni organizaciji je imela tudi domača inflacija, ki je imela za posledico visok porast zakonskih in družbenih obveznosti, predvsem pa razvrednotenje lastnih finančnih virov, česar nismo mogli nadoknaditi niti z novo doseženo akumulacijo. Nedvomno so na končne rezultate vplivale tudi naše notranje slabosti. Predvsem so bile opazne organizacijske pomanjkljivosti pri pripravi in planiranju proizvodnje, ponovno se je znižalo število proizvodnih delovnih ur, od 55,1 % na 52,8 % vseh opravljenih ur, povečalo se je število bolezenskih izostankov od 3,70 % na 3,82 %, število defektov se je v proizvodnji obutve povečalo za 16 %, vse v primerjavi z 1973. letom. Seveda pa lahko ugotovimo tudi pozitivne vplive na rezultate. Iz količine potrebnega dela v minutah na enoto proizvoda izhaja, da se je dvignila produktivnost po posameznih TOZD od 7 %—20 %, da se je znižalo število reklamacij kupcev od 1,33 % na 1,19 %, da smo v lastnih prodajalnah prodali po količini za 10,8 °/o in po vrednosti za 14 % več parov obutve in da so skupne zaloge izdelkov po stanju ob koncu leta za 7,5 % nižje kot ob začetku leta. Našteli smo glavne zunanje in notranje vplive na rezultate delovne organizacije kot celote, v naslednjem pa preglejmo finančne rezultate, ki vsa dogajanja izpričujejo v vrednostni obliki: I. CELOTNI DOHODEK Celotni dohodek v letu 1974 ni povsem primerljiv s preteklim letom zaradi interne Realizacija v letu 1973 Realizacija v letu 1974 predstavlja povečanje za realizacije med TOZD, če pa ga primerjamo samo v delu, ki ga sestavlja dosežena eksterna realizacija, dobimo naslednjo sliko: (v 000) din 622.328 (v 000) din 743.432 19,5 % Dejansko izkazujemo v zaključnem računu celotni dohodek v vrednosti 1.248.145.000 dinarjev in vsebuje tudi interno realizacijo ter je zaradi tega višji od lanskoletnega za 48,8 %. Pri skupni eksterni realizaciji je lastna trgovska mreža udeležean z 49,5 %, izvoz na zahod z 8,5 %, izvoz na vzhod z 20,3 % prodaja obutve ostalim domačim kupcem z 3,5 %, prodaja proizvodov PUR z 5,3 %, proizvodi Gumo-plast z 3,5 %, prodaja materiala in odpadkov z 8,3 %, ostalo prodajo v višinii 1,1 % pa predstavljata servisni izvoz z 0,9 °/o in prodaja v tovarniškem bifeju z 0,2 %. Z letnim poslovnim sporazumom smo predvideli celotni dohodek v višini 1.042.008.000 dinarjev in je torej dejansko doseženi za 19,8 % višji. V celotnem dohodku je vsebovana za 39,6 °/o interna realizacija, z 59,2 % eksterna realizacija, 1,2 % celotnega dohodka pa predstavljajo izredni dohodki. II. PORABLJENA SREDSTVA V istem odstotku kot celotni dohodek, torej za 48,8 % so se povišala tudi porabljena sredstva. Med njimi so se stroški za porabljeni material povišali za 51,9 %, nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga za 40,5 % in amortizacija za 28,0 %, dočim ostali stroški ne izkazujejo bistvenih premikov v odnosu na preteklo leto, oziroma nebistveno vplivajo na dohodek podjetja. Pri obračunu amortizacije moramo omeniti, da smo jo obračunali po z letnim poslovnim sporazumom določenih stopnjah, jo povišali po zakonu za dvo in troizmensko delo, to vse povečali za 26 % v smislu uradno ugotovljenega inflacijskega količnika, do dovoljene neobdavčljive meje pa smo povečali nekatere stopnje tako, da smo amortizacijo obračunali po skrajnih neobdavčljivih možnosti. V proizvodnih TOZD so bili skupni poslovni stroški, vključujoč tudi osebne dohodke in zakonske in pogodbene obveznosti za 2,9 % nižji od vkalkuliranih, vendar smo ob tem po sklepih izvršnega odbora izdali posameznim delovnim enotam za nevkalkuli-rane stroške dobropise v višini 1,5 % v breme skupnih potreb delovne organizacije, tako, da dejansko znižanje stroškov znaša le 1,4 %. Porabljena sredstva, v katerih so z 2 °/o zajeti tudi izredni izdatki in med njimi znižanja cen izdelkov zaradi razprodaj z 1,3 %, predstavljajo 83,3 °/o celotnega dohodka, dočim za dohodek ostane 16,7 %. III. DOHODEK IN DELITEV 1. Sestav dohodka Doseženi dohodek delovne organizacije je bil v letu 1974 za 36,6 % večji. Ta podatek sicer navidezno kaže, da se je dohodek povišal manj kakor celotni dohodek (48,8 %), vendar je to le posledica že omenjene interne realizacije, ki je vsebovana v celotnem dohodku in vsebuje kot dohodek le vkalkulirane osebne dohodke. Na ustvarjeni dohodek je poleg vkalkuliranih osebnih dohodkov, ki so se povišali za 16,9 % in vkalkuliranih pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki so se povečale za 87 %, vplival tudi skupni dobiček, ki predstavlja 31,2 % dohodka, dočim so vkalkuli-rani osebni dohodki vsebovani v dohodku z 52,8 % in vkalkulirane zakonske in pogodbene boveznosti z 16 %. Dobiček je bil dosežen iz razlik med stalnimi in dejanskimi nabavnimi cenami z deležem 13,9 %, iz prihrankov v proizvodnji z deležem 8,3 % in iz razlik med lastnimi in nabavnimi cenami izdelkov ter doseženimi prodajnimi cenami z 93,3 %, negativno postavko z 15,5 % pa predstavlja presežek izrednih izdatkov nad izrednimi dohodki. Ker se ti izredni izdatki pretežno nanašajo na znižanja cen v prodaji in na dane skonte v prodaji, jih moramo odpisati od tega dela dobička, tako, da ta dejansko znaša 77,8 % doseženega dobička. Dobiček, dosežen pri eksterni prodaji predstavlja 7,6 % realizacije, upoštevaje presežek izrednih izdatkov pa 6,8 %. Negativne postavke pri dobičku predstavlja izvoz v celoti in sicer izvoz na zahod s 7,9 % in izvoz na vzhod z 1,6 % izgube, ki pa se skupaj z dejanskimi prodajnimi stroški v višini 2,83 % povišata na 10,7 % izgube na zahodu in 4,4 % na vzhodu. 2. Delitev dohodka Zaradi preglednosti navajamo v naslednji tabeli dejanske podatke o delitvi dohodka v primerjavi z letom 1973 (v tisočih dinarjev) 1973 Struk. 1974 Struk. Index Doseženi dohodek 152.234 100 208.177 100 136,7 pogodbene obveznosti 7.117 4,6 7.262 3,5 108,5 zakonske obveznosti 9.280 6,0 23.410 11,3 252,3 namensko za stan. — 2.340 1,1 — ža osebne dohodke 86.417 56,9 128.239 6,16 148,4 za druge os. prej. 1.852 1,2 2.610 1,2 140,9 rezervni sklad 3.033 2,0 4.164 2,0 137,3 posojilo nerazvitim 5.982 3,9 6.034 2,9 100,8 skunpe rezerve 2.347 1,5 2.216 1,1 94,4 sklad skupne porabe 7.000 4,6 7.500 3,6 107,1 potrebe druž. služb 744 0,5 2.500 1,2 336,0 poslovni sklad 28.572 18,8 21.902 10,5 76,6 Skupaj 152.234 100,0 208.177 100,0 136,7 Pri delitvi moramo omeniti, da smo po sklepih vseh TOZD iz dohodka namensko razporedili zaradi izpada bančnih sredstev din 2.340.000 kot dodatna sredstva za stanovanjski sklad. Za sklad skupne porabe je bilo sklenjeno, da izločimo skupaj 10.000.000 din, v zaključnem računu pa je to prikazano deljeno za potrebe družbenih služb in za lastne potrebe. Tabela že sama zgovorno kaže vsebinsko stran delitve, omenimo naj le, da povišanje sredstev za osebne dohodke izvira iz tega, ker smo pokrili tudi vse osebne dohodke, ki so bili v začetku leta v zalogah izdelkov, v tem zaključnem računu pa nismo pokrili le osebnih dohodkov, ki so vsebovani v nedokončani proizvodnji. Če upoštevamo OD v zalogah, bi bil indeks OD le 130,0, udeležba v dohodku pa le 53,9 %. Sklep o delitvi dohodka na del za osebne dohodke je bil že potrjen na zborih kolektiva, ko smo se odločali o tretji delitvi in so bila sredstva tudi že obračunana in izplačana, el rezervni skladi OD delovnih enot v višini 1.248.224,85, ki so v delitvi zajeti, še čakajo na izplačilo. Ob obravnavi dohodka moramo tudi ugotoviti, da smo od ustvarjenega dohodka po predpisih obračunali tudi 2.837.787,45 din republiškega davka na dohodek, ki pa je zajet v delitvi med zakonskimi obveznostmi. IV. OSEBNI DOHODKI Po samoupravnem sporazumu med podjetji usnjarsko predelovalne industrije bi za osebne dohodke lahko namenili 129.930.052,13 din, dejansko pa smo porabili skupaj s prejemki iz civilno pravnih razmerij 128.340.155,77 din, kar dokazuje, da smo ostal vi skrajnih mejah sporazuma. Povprečni izplačani osebni dohodki na 182 delovnih ur so znašali mesečno v proizvodnih dejavnostih z vključenimi skupnimi službami 2.628,08 din, v poslovalnicah pa 3.161,34 din, oziroma povprečno v delovni organizaciji kot celoti 2.728,18 din. V primerjavi s preteklim letom so se povišali v proizvodnji za 20,2 % in v trgovski mreži za 20,6 %. Posamezne delovne enote so dosegle naslednje povprečne mesečne osebne dohodke: Modelirnica Sekalnica Izdelava zgornjih delov 511 Izdelava zgornjih delov 512 Izdelava zgornjih delov 550 Goodyear Lepljena I Lepljena II Lepljena III Gumama Plastika PUR Kartonaža Transport Vzdrževalni obrati Skladišča, vratarji, snažilke Skupne službe Prodajna mreža 2.999,36 2.770.04 2.527,98 2.469,74 2.085,72 2.664,48 2.520,70 2.509,78 2.679.04 3.170,44 2.724,54 2.578.94 2.487.94 3.099,46 2.977,52 2.626,26 3.110,38 3.161,34 V. FINANČNA SREDSTVA Ob koncu leta 1974 razpo- lagamo z naslednjimi poslov-1. Poslovna sredstva nimi sredstvi (v 000 din) poslovni sklad za lastne potrebe 236.822 delo poslovnega sklada v skupnih rez. 8.482 del posl. skl. dan kot posojilo nerazv. 20.482 trajna sredstva iz bančnih virov 17.073 Skupaj poslovni sklad 282.859 krediti za osnovna sredstva — dolgoročni 5.170 krediti za obratna sredstva — dolgoročni 18.677 Skupaj krediti — dolgoročni 23.847 Domači vlagatelji (Ob. Sk. Trbovlje) 3.409 Skupni trajni viri poslovnih sredstev 310.115 (Nadaljevanje na 3. strani) Zaključni račun ... (Nadaljevanje s prejšnje str.) Lastni viri trajnih poslovnih virov predstavljajo 91,2 %, tuja sredstva pa le ostanek 8,8 %. Ta sredstva so dolgoročno vezana v osnovnih sredstvih v vrednosti 52.652 tisoč din, tako, da od trajnih virov koristimo za obratna sredstva 182.341 tisoč din. V vseh zalogah imamo ob koncu leta vezanih 199.952.000 N din in so torej te pokrite iz lastnih virov 91 odstotno. Ostanek pokrivamo s kratkoročnimi krediti v višini 26.415.000.—• din, ki delno tudi finansirajo ostala sredstva v obtoku. V odnosu na stanje ob začetku leta se je lastni poslovni sklad povečal za 12,2 %, dočim so se povprečne vezave v osnovnih sredstvih povečale za 6 % in v obratnih sredstvih znižale za 1,7 %, kar je povzročilo boljšo likvidnost in nadaljno investicijsko sposobnost podjetja. skupno še za 6.379.763.— din nedokončanih investicij, oziroma investicij v teku. Za investicijsko vzdrževalna dela je bilo z letnim poslovnim sporazumom predvidenih za proizvodnjo 4.230.000.— din in za prodajno mrežo 1.388.000.— din ali skupno 5.618.000.— din. Porabljeno je bilo dejansko za proizvodnjo 4.447.340.— din in za prodajo 350.712.— din ali skupno 4.798.052.— din. Skupno torej ni bilo prekoračenja, presežek v proizvodnji v znesku 217.340.— din pa krije prihranek v prodaji. VII. TOVARNIŠKA MENZA Tovarniška menza z bifeji je poslovala v okviru skupnih služb podjetja. Svojih stroškov poslovanja v letu 1974 — točneje v II. polletju zaradi podražitve ni mogla pokrivati z določenimi prodajnimi cenami za obrok in rednih prispevkov v višini 3.— din k obroku ter je iz- 2. Sklad skupne porabe a) redni sklad SSP v 000 din stanje ob začetku leta 257 povečanje za razporeditev po ZR 1973 7.000 ostala povečanja (obresti, vračila) 19 Skupaj razpoložljivo v letu 1974 7.276 poraba za obr. iz leta 1973 37 samski dom 1973 41 dotacije 1.190 proslave 193 regresi za dopust 2.597 prispevek za gradnjo šol 827 finansiranje skupnih služb 1.201 ostalo (pogr., klim. zdr., član., upokoj.) 213 Skupaj poraba v letu 1973 6.299 Stanje 31. 12. 1974 977 Formirano po ZR 1974 7.500 Razpoložljivo za leto 1975 8.477 b) stanovanjski sklad v 000 din stanje ob začetku leta 246 povečanje iz prispevkov od OD 4.268 povečanje od anuitet delavcev 1.155 povečanje od obresti in ostalo 150 Skupaj razpoložljivo v letu 1974 5.819 poraba za obresti 10 odplač. kreditov 64 posojila delavcem 3.612 nakup stanovanj 180 Skupaj poraba 3.866 Ostanek za leto 1975 1.953 Formiranje po ZR 1974 dodatno 2.340 Razpoložljivo 1. 1. 1975 4.293 3. Rezervni sklad kazala končno izgubo v viši- Redni rezervni sklad v le- ni 110.684.— • din, kar znese tu 1974 ne izkazuje drugih 7,4 % od vrednosti realizacije premikov razen povečanja iz kuhinje. Izguba kuhinje je delitve dohodka in znaša ob dejansko višja že za doho- koncu leta 15.727.310,35 din. dek, ki so ga ustvarili bifeji v višini 210.276.— din. in če VI. INVESTICIJE upoštevamo tudi to, je od- Za leto 1974 je bilo pred- stotek izgube v kuhinji po videno z letnim poslovnim dosedanjih cenah znašal sporazumom in potrjenim re- 21,5 %. Izgubo je tako v celo- balansom investicijskih via- ti krila naša delovna organi- ganj za proizvodne TOZD zacija, čeprav imamo abonen- skupno 16.074,500 din in za te tudi iz drugih podjetij. TOZD prodaja 20.000,000 din. Nujno je zato izdelati nove Dejanske zaključne inve- kalkulacije o dejanski ceni sticije ob koncu leta pa pred- obrokov in dosedanjo izgubo stavljajo v proizvodnem de- razporediti sorazmerno tudi lu podjetja 13.026.826.— din na odjemalce iz drugih de- in v prodajnem delu lovnih organizacij. K pošlo- 12.402867.— din, ostalo pa je vanju menze je naše podjet- Skupaj planirana sredstva za leto 1974 36.074.500.— Dejansko angažirana sredstva 31.809.456,— je prispevalo v obliki redne dotacije po 3.— din k obroku 1.115.959.— din in pokrilo izgubo v višini 110.684.— din, kar znese skupaj 1.226.643.— din. Ta znesek ne presega dovoljene meje po samoupravnem sporazumu, ki določa največ 100.— din mesečno na zaposlenega. VIII. ZAKLJUČEK To poročilo prikazuje finančne kazalce za delovno organizacijo kot celoto. O doseženih rezultatih po TOZD bo sestavljeno posebno poročilo, ki bo obravnavalo zaključne račune in delitev dohodka za vsako TOZD posebej. Nova prodajalna V ponedeljek, 10. februarja, je bila v Leskovcu otvoritev naše nove, 117 prodajalne, če lokacije za trgovine razdelimo v A, B in C kategorije glede na frekvenco kupcev v tistem delu, potem bi lokacijo naše trgovine v Leskovcu uvrstili v B kategorijo. Lokal je od glavne trgovske ulice oddaljen ca. 100 metrov, to- da še vedno ima ta ulica vpliv nanj, ker je lokal od tam viden. Leskovac je mesto s približno 55 tisoč prebivalci, z okoliškimi kraji, ki potrošniško gravitirajo k Leskovcu pa približno 150.000. Mesto ima dobro razvito kemično (NARTA), tekstilno in tudi kovinsko industrijo. V me- stu je že 20 prodajaln z obutvijo (Borovo, Obuča, Fruška gora, Planika itd.). Naš lokal ima 70 m2 prodajnega prostora in 70 m2 skladiščnega prostora. Notranja oprema je izdelana tako, da je potrošniku prikazana obutev ne le v izložbi, pač pa tudi v prodajnem prostoru. Poslovalnico smo uvrstili v III. kategorijo, predvideva se minimalno 175 milijonov starih din prometa. želimo, da bi naša poslovalnica s svojim bogatim sortimentom zadovoljila čim več potreb po obutvi prebivalcev Leskovca in okolice, kolektivu poslovalnice pa uspešen start. Francka Bergant — Naš novator — Letos je leto novatorstva in tehničnih izumov. To smo objavili že v prejšnji številki. Danes pa smo obiskali našega novatorja. To je mladi strojni ključavničar v obratu PUR, Stepišnik Herman, rojen 3. 4. 1941. Kako je postal novator, oziroma kako je prišel na idejo o zboljšavi nam je dejal: »V maju leta 1972 je bila končana montaža DESME I in začela se je poskusna proizvodnja PUR podplatov EMA in RASTA. Modeli za podplate so bili izdelani v Italiji. Proizvajalci modelov so priznali, da zobcev na podplatih ne bo mogoče kvalitetno izdelati, že pri poskusnem vlivanju se je namreč pokazalo, da se reža za iztis zamaši. Vložek za iztis je bil v zgornjem delu modela pritrjen z vijaki, zato je bil samo prvi par podplatov kvaliteten, ostali — naslednji pa so bili izloček. Prišlo mi je na misel, da bi se vložki za iztis pritrdili na zgornjo polovico z magneti, kar je omogočilo čiščenje po vsakem vlivanju. Mojo zamisel so sprevedli orodjarji. Sedaj pa izdelujejo take modele tudi v Italiji.« Analitična ocena delovnih mest V zadnji številki ČEVLJARJA v lanskem letu je bilo omenjeno, da se bomo v pričetku letošnjega leta lotili zahtevne naloge — analitične ocene delovnih mest. Prvi sestanek popisovalcev delovnih mest, ki ga je vodil tov. Pavle Kogej, dipl. psiholog iz Ljubljanskega zavoda za organizacijo poslovanja, je bil 7. februarja. Popisovalci so prejeli ustna in pismena navodila ter posebne obrazce »opis in kategorizacija delovnega mesta«. Vsak popisovalec naj bi opisal in ocenil 10 do 15 delovnih mest. Za oceno delovnega mesta je osnova opis delovnega mesta. Jasno moramo ločiti, kaj je vrednotenje ljudi in kaj je vrednotenje delovnega mesta, je poudaril tov. Kogej. Pri vsem je potrebno upoštevati, da bodo popisovalci ocenjevali delovno mesto in ne delavca, ki na njem dela. Ne se ozirati na to, kdo dela na delovnem mestu in koliko časa že dela. Kriteriji za ocenjevanje so naslednji: 1. ZAHTEVANA ŠOLSKA ZNANJA Pri tem upoštevamo znanja, ki jih delavec praktično uporablja za normalno opravljanje svojega dela. 2. ZAHTEVANA FUNKCIONALNA ZNANJA To so tista znanja, ki jih mora delavec pridobiti v času uvajanja na konkretnem delovnem mestu, katera ni pridobil v redni šoli. 3. PROGRAMIRANOST DELA čimbolj so delovni postopki oziroma način dela podrobno vnaprej določeni, tem bolj je delo programirano in manjša je stopnja samostojnosti in obratno: čimveč odgovornosti zahtevamo od delavca, čim manj mu dajemo podrobnih navodil, tem manj je delo programirano. 4. VPLIV NA POSLOVANJE OZIROMA DOHODEK Posamezna delovna mesta imajo lahko manjši ali večji vpliv na delovanje skupine, oddelka, enote ali službe, nekatera delovna mesta pa imajo lahko vpliv na uspešnost oziroma na delovanje celotne organizacije. 5. DELOVNI NAPOR Tu ločimo: fizični napor napor čutil in napor pri delu s strankami 6. DELOVNI POGOJI Sem štejemo: delovni čas nevarnost nesreč in obolenj umazanost, smrad, prah, dim temperatura mokrota, vlaga in ostale otežujoče pogoje dela V Cerknici Poslovalnico v Cerknici bodo adaptirali v juniju in juliju letos, zato sem bila_tem bolj radovedna, kako je tam sedaj. Preureditev bi se sicer bolj prilegla v mrtvi sezoni, a kaj ko ni mogoče vse naenkrat. Prodajalna je resnično potrebna adaptacije. Zunanji izgled je tako žalosten, fasada bi že davno morala dobiti drugo lice, napisa rit nikjer več. Po adaptaciji se promet ne bo bistveno povečal, le kar bodo večje zaloge in s tem večja izbira. Imele pa bodo boljše delovne pogoje in boljši pregled nad zalogami. V cerkniški poslovalnici Peko so namreč zaposlene tri prodajalke. Poslovod- prodajale. Lanski promet bi bil lahko boljši. Zelo neredno smo dobivali robo«. Sicer pa se s prodajo pohvalijo. Posebno dobro je šla v prodajo sezonska znižana obutev. Lani so plan prodaje presegle samo dinarsko, parsko pa so bile za 300 pod planom. Vzrok za to so copati. Copate so namreč dobile šele v drugi polovici decembra in v januarju. Le kdo pa bo čakal na copate do srede zime, pa čeprav ni mraza. »Ko je bil manever JESEN 74 bi prodajale »za med« delovne čevlje ali kakršnekoli visoke čevlje, pa jih nismo imeli,« je dejala Jelka. Takrat je v Cerknici zapadel prvi Milena, Jelka in Fani kinja Šajm Fani, Brence Jelka in Otoničar Milena. V skladišču imajo vskladiščeno samo gumijasto obutev, ker je preveč vlažno. sneg in oznanil zimo, ki je ni in ni. Tudi v Cerknici je trgovina odprta deljeno dopoldne in popoldne. Poskusile so že Poslovalnica je potrebna adaptacije Za pomlad-poletje pa pravi poslovodja Fani: »Če bomo imele pravo robo, oziroma če bodo naročila prihajala redno in pravočasno, pa če bo vreme ugodno, bomo dobro NON-STOP, pa se ni obneslo. Tamkajšnji kupci so navajeni na klasičen delovni čas. Izložbe aranžirajo same, pospravljajo tudi in kot same pravijo, so »deklice za vse«. Idriji V Idriji mi res ni bilo treba spraševati, kje je trgovina PEKO, ker je v centru Idrije. Pred poslovalnico je lep spomenik NOB, v ozadju pa mogočni idrijski grad. V .prodajalni sta bili obe: poslovodja Jurjevčič Stanka in Brelih Milena. Delata deljen delovni čas. Premalo sta doma, pravita, saj morata vso režijo opraviti med opoldanskim odmorom ali zvečer. Obe imata doma šolarje, zato zares težko shajata s časom. Najbolj ju tare skladišče, ki je oddaljeno 1 km od prodajalne. Nemalokrat tovorita z ročnim vozičkom škatle s čevlji po Idriji. »Saj smo že iskali, pa ne dobimo, tu v centru je vse že zasedeno,« pravi Stanka. V sezoni prodaje imata dela čez glavo, v tako imenovanem mrtvem času pa bi bilo dela premalo, če bi hoteli imeti še eno moč. Verjetno bosta problem rešili na ta način, da bi vzeli v uk vajenko. Poslovalnica v Idriji V Idriji se namreč pozna, da rudnik stagnira, pa še konkurenca je močna. Nedaleč stran sta prodajalni Borovo in Alpina. Kupci se pa tudi razlikujejo od večjih središč. Ne iščejo več modernih čevljev, hočejo le praktične in Ste že bili v Dubrovniku? Res je to eno izmed najlepših mest ob našem Jadranu. Toda, če potujem z avionom v Dubrovnik zato, ker imam na sodišču težaven spor, in če ni dolgo, ko je avion namesto na letališki stezi v Beogradu pristal na polju, tudi misel, da moram spet v Dubrovnik, ni prijetna. Naša trgovina je na Stradami, ki je glavna in urbanistično zaščitenaa ulica v Dubrovniku. Napisov z izveski v tej ulici ni, vse firme so v izložbah ali na vhodnih vratih. Prodajalna je bila v marcu 1973 adaptirana okusno in prostor, ki je sicer majhen, je funkcionalno in prijetno urejen. Manjka pa primerno ne predrage. Sezonsko zniža-žanje je šlo prve dni izredno dobro, tako, da so ostale le velike in manjše številke. Lan- ski plan sta presegli, parsko pa sta v zaostanku. Vzrok je isti kot v Cerknici — prepozna dobava copat. Prodaja jima je lepo tekla do novembra, v decembru pa sta začeli dobivati izvozne ostanke in nista uspeli znižati zalog. Poslovalnica je bila adaptirana v maju 1973. Prodajni prostor je lepo urejen, dovolj velik, le izložbe so premajhne. Dopust planirata tako, da se zvrstita in ga seveda prilagajata potrebam trgovine, sicer pa ne gre drugače. ogledalo, saj se vsi pritožujejo, ker se v dosedaj montiranem ogledalu ne da videti kako izgledajo čevlji na nogi, razen če kupec ne stopi čisto k ogledalu, celotnega izgleda človeka pa se sploh ne da videti. Pa tudi izložbena okna niso z notranje strani zašči- tena, so zakrita z zavesami, kar kvari izgled prodajalne. Poslovodja šain Dinko, ki je v prodajalni šele od aprila 1974, mi je večkrat ponosno zaupal, da se je promet zelo povečal in da se vsi trudijo, da bi prodali še več. Ob mojem obisku jim je zmanjkalo škornjev in so zato vso pošiljko skoraj sproti prodali. Čeprav je bil dan lep in sončen, sem opazila, da je dosti žensk nosilo škornje, zato me ni čudilo, da je bilo povpraševanje po škornjih precejšnje. Pomočnica Ljubica Gaio vic je povedala, da je zadovoljna in da gre posel v redu, včasih pa ji manjka kakšnega modela, ki bolj gre. Mlada pomočnica Gordana Polunič je bila bolj plašna, toda upam, da si bo s prakso že pridobila pogum, medtem ko je Svetac Božo, ki je šele dobro pričel delati v prodajalni izjavil, da upa, da mu bo šlo v redu. Ko sem gledala, kako so vsi hiteli streči stranke, bil je popoldan, ko Dubrovnik zaživi, sem se čudila, kako veliko ljudi se je ustavilo v tako kratkem času. Kupci so bili postreženi hitro in zadovoljni so odhajali, naši prodajalci pa so se trudili, prepričevali, da je v redu čevelj, da lepo pristaja ipd. Poslovodja Šain Dinko je še povedal, da je delo in odgovornost razdelil med osebje. Vsak je zadolžen za svoj posel in zanj odgovarja, tako da delo teče normalno in ni več problemov, kot so bili, preden je poslovodja nastopil delo v poslovalnici. Gordana Polunič tako odgovarja za dva lagerja in za blagajno ter čistočo. Ljubica Galovič odgovarja za dva lagerja in aranžiranje izložb, Svetac Božo odgovarja za skladišče, medtem ko je bila pomočnica Anka Lazarevič ob mojem obisku še na porodnem dopustu. Verjetno je bilo moje srečanje z osebjem preveč površno, da bi lahko o njih napisala kaj več, saj sem se oglasila pri njih le mimogrede. Menim, da si je naša poslovalnica spet pridobila na ugledu, ker je urejena ter osebje ustrežljivo. Skladišče je oddaljeno nekaj metrov od prodajalne, vendar urejeno in počiščeno, tako da si pravzaprav ne morem predstavljati, kako je bilo prej tako neurejeno, kot je bilo meni iz disciplinskih sporov poznano. Naši prodajalci so mi povedali, da je v Dubrovniku seveda velik problem stanovanje, ker je zelo drago. Skoraj vsi so prišli iz bližnje ali daljne okolice Dubrovnika, pa so sedaj najemniki, kar pa je kar drago, zato si vsi želijo rešiti svoj stanovanjski problem. Vida Rozman »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Brelih Milena in Jurjevčič Stanka in Dubrovniku l) arhhI&uje Shramba Kam s čevlji? Ključno vprašanje pri opremljanju predsobe. Poiščite proste kotičke in odkrili boste, da je za čevlje še veliko neizkoriščenega prostora, ki ga boste s pridom uporabili v ta namen. Seveda pa je velikost tista, ki bo odločala ali boste čevlje postavili na police, s petami zataknili za prečke ali pa obesili zanje pripravljene nastavke. Za vse izvedbe pa je nujno, da poskrbite za kroženje zraka med spravljenimi čevlji. Omara za čevlje vam bo v veliko korist. Vanjo boste spravili obutev, ki se redko uporablja, ostali prostor pa izkoristite za shranjevanje čistilnega pribora, če boste zu- nanje površine oblepili z zrcali, boste istočasno rešili še drug problem. Pri izredno majhnih prostorih boste koristno uporabili prosto površino vrat, če boste nanje obesili omarico za čevlje. Prostor pod odlagalno ploskvijo ali sedežno klopjo tudi lahko izkoristite. Vanj zložite obutev in ves spremljajoči pribor in zagrnite z zavesami. Breda Obrat plastike Obrat plastike je še mlad. Letos bomo praznovali 5 obletnico. Prvi stroji za brizganje plastike so bili postavljeni v sekalnici. Od tedanjih 3 strojev, vsi so od tovarne ENGEL iz Avstrije, smo se razširjali in sedaj imamo 10 strojev. Zaradi neenakomernih naročil peta in napetni-kov, kar je bila naša proizvodnja, smo imeli večkrat velike zastoje ali pa smo mora- li delati ob sobotah in nedeljah. V lanskem letu smo začeli izdelovati ohišja za vrtalne stroje in ohišja za telefone za ISKRO Kranj. V začetku smo imeli naročila za majhne količine, pozneje pa so se naročila večala, predvsem zaradi hitre dobave in zadovoljive kvalitete. Kvaliteto izdelkov ni bilo lahko doseči, zato smo se vsi trudili, da smo ugodili sedaj poleg delov za telefone tudi stikala. Vseh teh uspehov prav gotovo ne bi mogli doseči brez truda in prizadevanja vsakega posameznika in vseh sku- V prizidku — obrezovanje izdelkov iz plastike paj. Precej težav smo imeli pri izdelavi peta, delno zaradi orodja. Stanje se je izboljšalo in upam, da za vnaprej ne bo prišlo več do zastojev. Kralj Tone Irič Mileta in Matovič Bogdan izdelujeta ohišja za telefone njihovim zahtevam. V mesecu decembru smo delali vse proste sobote in nedelje, da smo izdelali zadostno število telefonov, ki jih je ISKRA izvozila v SSSR. Tako smo v lanskem letu izdelali skupaj približno 2,5 milijonov delov za telefone, poleg tega pa še razne druge dele. Seveda smo imeli večkrat težave z dobavo materiala. To nam je povzročilo tudi določene težave v proizvodnji. Zaradi pomanjkanja prostora za obrezovanje in kontrolo, smo bili prisiljeni iskati rešitev v razširitvi. V rekordnem času so nam sezidali prizidek, kjer je dovolj prostora in dobro služi svojemu namenu. Tako izdelujemo Matovič Miro pri stroju za brizganje plastičnih mas Nagradna križanka 1 APARAT ZA STIMULACIJO OBOLELIH MIŠIC MESTO OB SKAPRSKEM ČLOVEK S TELEPATIČ-WMI LASTNOSTMI DIJAŠKI POM Z VSO ŽE 1LUMRLA PTICA IJA NOVI ZELANDIJI URŠIČ FRANC. IF. FILMSKA IGRALKA (SOFIJA) NAROČITEV ABONMAJA TIPIČNOST OMAHEN JUDITA NEMŠKI PISATELJ D NOVELIST iiiiiiiiiim imiiiiiiiii ■ IIIIIIIIIIM ‘xSPlI. ..f v \ ” ? * ' JtT JEZERU OSKRBO VILHELM) Hill lili mn n ■ I■ > lllll K lili lili V. Ill MAREC ■ 111111111111 H 111 M 1 M 111 STRAH PRED VEČJIMI PRAZNIMI PROSTORI O A IME ITAL. ICRALKE RIBE A HUDA TATVIUA, ROPANJE ANICA DOVŽAN V DVOSEDEŽ- NI BICI KEL AMER. FILM. IWWÉW ITALIJANSKI PETROKEMIČNI KONCERN 1 PEL BELIC. MOTORJA ZAPOLNJE- VANJE ALBINA JANC HČERKIN MOŽ PEL OBLEKElž ČIPK NA PRSIH w VRSTA AMERIK. PLESA IW GLASBA Mia Človek, k onegavi letovišče NA SEVERU OTOKA LOŠINJA PISARNA EK0U0MA RIBJA KOŠČICA UMETNIJE ČAROVNIKA EGIPČANSKI ROG SONCA ŽM1TEK NADA TE RAW ANICA LA5TWIK LADIJ 5*2 DECI 5 TRAUNŠEK ALBINA POD, ZEMUA GORENJSKO LETOVIŠČE PRODAJALEC NA VATLE WM5TV0 M NOTR.ZADEVE TAVČAR ANA ruski mo Ml PÖH IK 'NIKOLAJ, 4821 -?G1 E TEREZIJA TlSLER FRANCOSKI POPEVKAR O E BANJA ŠEF KP INDONEZIJE krilati PEČEK, SPREMLJE -VALEČ EROSA T PRITISK RU5K0 ŽEN. IME MARIBORSKA TOVARNA MINISTROVO OBMOČJE AVSTRALSKI MEDVEDEK DE DMA ZASNOVA V KROMOSOMIH POLCA POBA, ERA OKRASNI VLOŽKI 11 PRUGAČNE-GA LESA I KERIN EMA SMRTIH STRAH, GROZA PRIPADNIK CGRSV.EGA NARODA RUMEUOžELEN STRUPEN PUH /MESTO RlA SEVERU AtOUSKECA, MORIA PONAVLJALNA ZNA' MENJA V SLOVARJIH D0BERIET ANA pPREHAlALI ŠČE V MESTU K GRŠKA ČRKA KIP GOLEGA TELESA KRAVJI ORGAN OČE SPIRALNA ŽICA OLGA GAŠPERIN OLIVERA KLEMEN NEŽA KERŠIČ IVANA VENE ENAKO-MERINO PO-CAJAUJE KMEČKI PRAZNIK TEKOČE SREDSTVO/4 POMIVANJE E KOVAklJE TEKOČINA V ŽILAH POPISUJ ■ČEVLJAR- NABIRALEC TRAV, 2EUŠČAR Rešitev križanke iz 2. številke čevljarja: Vodoravno: PEPSIN, TEKST, NAPETNIKI, PETE, AR, TRAVAR, SR, ZARJA, ELO, AP, OBRAT, PLASTIKE, BIRO, IRAN, IMOS, SAT, RZ, LOTOS, PREŠA, PREZID, ADITIV-NOST, REMIZE, RM, RADOJKA, ASA, GLD, AORIST, SEAN, TT, ZAKONSKI STAN, NK, APOLOGET, SLINARICA, ONOREVOLE, BAC, PUDER, STRIC, NAK, EMA, ARARA. Dobili smo 80 rešitev. Tokrat je bil žreb naklonjen reševalcem: 1. nagrada 80 din — Marija Rejc — gumama 2. nagrada 60 din — Salko Puškarevič — prodaja 3. nagrada 40 din — Mali Milena — tehnični sektor 4. nagrada 20 din — Pogačnik Tone — prodaja 5. nagrada 20 din — Jana Roblek — prodaja Žrebala je Francka Hlebš. Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 20. marca. Prišli v tovarno 550 odd. Kastelic Binca, Užmah Gabrijela, Špur Marija, Golobič Sonja, Pavošev Kati, Kovač Angela odd. 512 Zech Jelka, Dovžan Marica, Bester Ana, Bučan Dragica, Gosar Damjana, Vidic Ramona, Toporiš Mojca, Pirih Lidija, Snedic Tatjana odd. 511 Polajnar Marija, Smukavc Bogomir, Lučki Irena odd. 520 Kokol Ivan odd. 521 Žalik Leonida, Ahačič Marija, Hegič Refika odd. 522 Tišler Irena, Papier Sonja splošni sektor Čehic Ha jra PUR Klemenčič Marjan v prodajno mrežo Škofja Loka Fuis Marjan Kranj III Repnik Anica Novi Sad II Krstič Boško Leskovac Čirić-Stojiljković Marica, Stefanovič Gordana Ptuj Praprotnik Darko Valjevo II Ristovuč Slobodan Beograd. II Pavlovič Dobroslav Sarajevo čengič Seid Zenica Smriko Hajrudin Banja Luka Javorški Mihajlo Odšli iz tovarne sporazumno Kalšek Helena, Perko Angela, Razinger Marija, Ahčin Ana, Mušič Zvonka, Logar Majda, šenkiš Miro inv. upokojitev Pogačar Štefka, Vuk Veronika samovolj no Tomc Vlasta v JLA Sire Bojan iz prodajne mreže Ljubljana V Depoli Marjan Reka I Petrovič Tatjana Aranđelovac Živkovič Radovslav Zahvale Vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 511 se iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo ob mojem odhodu v pokoj in želim vsem skupaj še obilo delovnih uspehov. Vera Vuk Vsem zaposlenim v oddelku gumama 540, se naj lepše zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Intihar Vera Iskreno se zahvalju iem sodelavcem in sodelavkam iz prirezovalnice 512 za denarno pomoč ob smrti mame hči Fende Zofija Ob smrti mojega očeta Janeza Klemenca se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam prirezovalnice 512 za denarno pomoč in izraze sožalja hči Marija Klemenc Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam oddelka šivalnice 512/1 za izkazano pozornost in delovni skupnosti tovarne obutve »PEKO« Tržič za izraze sožalja hči Ivanka Sedej Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz prirezovalnice 512 za denarni prispevek in delovni skupnosti za izraze sožalja hči Marija Dolžan Iskrena hvala sindikalni organizaciji za denarno pomoč v času moje bolezni Ferdinand Špik Noši jubilanti Uvedli smo novo rubriko NAŠI JUBILANTI. Zdi se nam prav in lepo, da ob pomembnih obletnicah čestitamo tudi v našem časopisu. Tovariš JOŽE MOČNIK je praznoval 28. 2. 1975 petdesetletnico svojega življenja. V podjetju je zaposlen od 1. 1. 1947 na različnih delovnih mestih. Sedaj je šef tehnološke priprave dela v tehničnem sektorju. Za njegovo dosedanje uspešno in požrtvovalno delo in za nadaljnje dobro sodelovanje mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil še dolgo med nami vesel, zdrav in zadovoljen. Sodelavci JANKO JANUŠ — kvalificirani usnjar, sedaj zaposlen kot vratar, je bil nedavno star 50 let. Kljub »Abrahamovim« letom je zelo vitalen, kot gasilski podčastnik hodi vedno vzporedno z mladimi gasilci. Lani mu je Občinska gasilska zveza podelila medaljo za dvajsetletno delo v gasilstvu. Vsak prosti čas pa izkoristi za hojo v planine. Sodelavci mu želimo še veliko let zdravja in uspešnega dela. V februarju je praznoval tudi JOŽE GRAMC — sekalec zgornjega usnja v oddelku 512. Praznovanje ga je zateklo bolnega. Iskrene čestitke z najlepšimi željami, da se kmalu vrne v kolektiv zdrav in zadovoljen. Sodelavci »Romika nima zastojev« Več ali manj je znano, da je nemška čevljarska industrija v velikih težavah dn da dela večkrat s skrajšanim de. lovnim časom. Romika je obratovala do sedaj vedno_ normalno. Pri njih je običaj, da stalne delavce primerno nagradijo in so tako tudi v letu 1974 obdarili 47 jubilantov, ki so delali 25 let nepretrgoma v podjetju. Dobili so poleg denarne nagrade še praktična darila. Ob tej priliki je g Lemm, ki vodi podjetje, osvetlil v kratkih obrisih položaj Romike. Poudaril je, da se morajo »stalni izboljšavi tehnike« zahvaliti, da do sedaj še nikdar ni »bilo potrebno delati v skrajšanem delovnem času. Naročila, ki so do sedaj zbrana, narekujejo za leto 1975 celo povečanje števila zaposlenih. Iz njegovih »izvajanj je razvidno, da je zaposlovala Romika leta 1949 1688 delavcev, danes pa jih ima 3000. Takrat so izdelali 2,6 mili j. parov v vrednosti 16,8 milij DM (117 milij. din), v letu 1974 pa 9,5 milij. »parov v vrednosti 125 milij. DM (870 milij din). Zahvale Sodelavkam iz oddelka 511 in 512 iskrena hvala za venec in šopek ob smrti očeta hčeri Rozman Ani in Konc Mari Ob bridki izgubi drage mame Doroteje Uranič, se najlepše zahvaljujem sodelavkam v oddelku 512 trak II. za podarjeni venec in izrečeno sožalje. žalujoča hčerka Francka Kersnik in ostali domači Ob boleči izgubi moje mame se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz prire-zovalnice 512 za denarno pomoč. hči Marija Plajbes Povodom moga odlaska u mirovinu, nakon 35 godina provedenog staža na radu kod preduzeča »PEKO«, zahvaljujem se cijelom kolektivu prodavaonice »PEKO<, Zagreb I. na priredjenoj svečanosti, koja je održana dne 25. januara 1975 godine. Zahvaljujem svima na po-sebnoj pažnji i srdačnosti, kao i na lijepim poklonima i evi j ecu. Pored toga zahvaljujem se poslovodji prodavaonice »PEKO« — Zagreb II. — drugu Ferko Miji, kao i njegovoj supruzi na prisustvovanju svečanosti, kao i na uničenim poklonima. Isto tako i posebna hvala bivšem poslovodji prodava-onice »PEKO« I. drugu Be-lačič Gustavu na uručenim poklonima i cviječu. Kesner Ljubica Bilo je osmega marca Prvič sta se srečala na vaški veselici. Ema takrat še ni znala plesati. Bilo ji je sedemnajst let. Igor je bil mladeinč iz sosednje vasi. Bil je že v službi, imel je poklic. Kako, da ni imel dekleta.? Bil je mamin ljubljenček. Oče mu je že davno umrl. Igor je Emo povabil na ples. Prav nerodno se je vrtela v začetku, proti večeru pa je že znala plesati polko in valček. Od tiste nedelje ni bila nikjer več sama. Kot senca jo je vedno spremljal Igor. Včasih si je želela, da bi šla s prijateljicami, a Igorju to ni bilo všeč. Težko se je navadila, da je bil vedno ob njej. Čas je mineval, pretekla so že tri leta, ko je Ema sama pri sebi ugotovila, da z Igorjem ne bo nikoli prav srečna. Predlagala mu je, da bi si poiskal drugo dekle, ona, da ima še časa in podobno. Ne, kaj takega ni pričakovala. Igorju so pritekle solze. »Moški, pa joče,« si je mislila, »no, nisem vedela, da me ima tako zelo rad.« Spet je bilo kot prej. Ema in Igor vedno ob njej. Spet je minilo leto. Igor je v službi napredoval, bil je že mojster. Nekega dne je Ema spoznala, da ji je usoda namenila Igorja in da ne more biti drugače, le nekaj časa je slutila, da se v njej poraja novo življenje. Lep pomladni večer si je izbrala Ema za to, da je Igorju povedala skrivnost. »Ti, veš, da bova imela otroka. Hčerka bo, to vem.« Igor jo je pogledal s tako čudnim pogledom, ki ga pri njem še ni opazila. Prepričana _ ie h;1^, aa se bo zjokal kot otrok, saj ie tat«* rad jokal, kadar ga ni hotela videti. »Ne, saj to ni mogoče, ne more biti res,« je zagrčal. »Ja, kaj pa se delaš tako nevednega, kako ne more biti res,« je dejala. Igor se je obrnil, rekel lahko noč in odšel. Ema je obstala kot prikovana. Ni vedela, kako je pozneje prišla domov. Sestra jo je ogovarjala in spraševala vse mogoče, ona pa ni zato nič vedela. Čez nekaj dni jo je brat vprašal: »Ti, kje pa je Igor, da ga že nekaj dni ni?« Nič ni odgovorila. V sebi je nosila bolečino. Prišel je čas, ko je morala povedati domačim. »No, saj sem vedela,« je dejala mama in zajokala na ves glas. »Ne joči še ti, ali ni že dovolj hudo meni?« ji je ušlo nič kaj prijazno. Minilo je poletje. Ema si je morala kupiti široko obleko in ni mogla več skriti, kako je z njo. Na Igorja ni več mislila. »Nič prida dedec,« so modrovale sosede. Za osmi marec so v vasi pripravljali zabavo za žene. povabili so tudi Emo. Toda Ema ni mogla. Tisto popoldne so jo odpeljali v porodnišnico. Se pred polnočjo je rodila hčerko. Ni vedela, ali naj joče od žalosti in bolečine, ali naj se smeje od sreče. Namesto šopka od Igorja je dobila hčerko. Brat in sestra sta prišla ponjo v porodnišnico. Ema je imela polne oči solz. Brat ji je rekel: »Le zjoči se, lažje ti bo. Nič ne skrbi, vsi bomo imeli radi našo Sonjo.« Ime je izbral brat. Ko je bila Sonja stara en mesec, se je Igor oženil. Vzel je tako, ki je imela hišo. Sonja je rasla. Ko je osmega marca praznovala svoj sedmi rojstni dan, je nastopila tudi na proslavi. Pela je pesmico »Tata, kupi mi avto«. Sonjin glas je nežno zadonel po dvorani. Marsikatero oko je bilo solzno. Tudi Igor je bil za odrom. Pel je pri moškem pevskem zboru. Slonel je ob steni in tako močno jokal, da še potem ni mogel nastopiti v naslednji točki. »Vidiš, to bi morala peti meni,« je dejal prijatelju. »Mami, poglej, zakaj pa tale joka,« je dejala Sonja in pokazala na Igorja. »Gotovo mu je hudo, kaj hudega se je moral spomniti,« je dejala Ema, prijela Sonjo za roko in odšla. Igor je jokal, ne prvič, ampak takrat je jokal od bolečine. Po treh letih zakona mu je žena povedala, da ne bosta imela otrok. ŠVICARSKA INDUSTRIJA OBUTVE PRED KATASTROFO Kriza je zajela tudi švicarske tovarne obutve. Tako je tovarna »Savoy« v Ticinu prejšnji teden odpustila 55 delavcev, ki so prihajali na delo iz Italije. Tovarna Bally je sporočila, da je zaprla tri obrate v Švici, dva v kantonu Valais. Prizadetih je bilo 100 delavcev. Tovarna Strub Glutz et Co. v Oltenu, ki je dosedaj zaposlovala 45 delavcev, jin je odpustila 20. Vodstvo tovarne namerava še to leto zapreti ves obrat. Proces krčenja števila tovarn obutve se nadaljuje že od leta 1966. Združenje industrijskih obratov obutve je poslej zgubilo 22 svojih članic ter jih ima smo še 36. Leta 1968 so ustanovitelji ustavili delo v tovarni Hug, ki je zaposlovala 900 delavcev. Prav tako tudi v tovarni Wälder v letu 1973; v tej je delalo 500 ljudi. Leta 1966 je bilo v švicarski industriji obutve zaposlenih še 11.000 delavcev, danes jih ie komaj 5.600. Polovica teh del*,— J~ tujcev, samo v tovarni Bally je 40 % tujih državljanov. Leta 1966 so v Švici izdelali 14,8 milijonov parov, leta 1973 10.2 mil., a lam 9,5 mil. parov obutve. Izvoz je leta 1966 dosegel 2,6 mil. parov, lani pa 2.5 mil. parov. Hkrati narašča uvoz čevljev; 8,7 mil. parov leta 1966, 19 mil. leta 1973 in 22 mil. leta 1974. Na tri pare čevljev, ki jih prodajajo švicarske trgovine, sta dva para iz tujine. Švicarji sami priznavajo, da so tega pojava krive previsoke cene švicarske obutve. Plače so v švicarskih tovarnah višje, toda glavni krivec je nihanje valut. Zaradi devalvacije lire so se italijanski čevlji za švicarskega kupca pocenili. Zato se je dvignil uvoz iz Italije, in sicer od 6.5 mil. parov v letu 1973 na 8.2 mil. v letu 1974. To je razlaga Združenja švicarske industrije obutve. Toda obstajajo še drugi razlogi tega pojava krize v švicarski industriji. Popustila je namreč poraba. Neki trgovec s čevlji v Ženevi je dejal, da švicarski čevlji srednje cene ne ustrezajo več modi. Združenje švicarskih bank (Union de Banques Sunsses) njeni, da je treba osredotočiti industrijo in proizvajati manj tipov čevljev. Prvovrstni švicarski čevlji so zdržali konkurenco na tujih trgih, pa tudi na domačem. Lansko poletje so švicarski industrij-ci zahtevali od vlade, naj uvede posebno carino in tako zaščiti njihovo proizvodnjo. Vlada je to zahtevo zavrnila. Industrijci bodo svojo zahtevo ponovili ter računajo, da bo vlada pod pritiskom delavskih sindikatov popustila. V Sionu je delavstvo protestiralo proti zaprtju dveh tovarn Bally v kantonu Valais. Janko Rozman Nova pridobitev V torek, 4. februarja, je začel obratovati diesel agregat, ki bo oskrboval tovarno z električno energijo v slučaju redukcij. Agregat je izdelala ladjedelnica ULJANIK iz Pule. Ima moč 460 KVA, to je približno 380 KW. Sestavljen je iz dvotaktnega diesel motorja firme General Motors z močjo 562 KM in trofaznega sinhronskega generator- Ing. Janez Mrak pri generatorju ja proizvod ladjedelnice Uljanik. Agregat je montiran v novi stavbi ob strugi Bistrice. Montaža agregata je bila izvedena s pomočjo domačih delavcev. Dela pa je vodil ing. Mrak Janez in Perčič Viktor. Zagon agregata sta izvršila predstavnika ladjedelnice Uljanik in General Mo-torsa. Agregat napaja v I. fazi gumarno, kasneje pa bo vklopljen v omrežje, če bo Elektro Kranj izdal soglasje, zadostuje pa za 40 % porabo naše tovar- Clani gasilskega društva PEKO so imeli 14. februarja letni občni zbor, kjer so obravnavali uspehe in pomanjkljivosti iz preteklega leta. Njihovo delo je bilo zelo razgibano in tildi uspešno. Opravili so 22 vaj ali 350 ur pouka v tehniki gašenja in reševanja, udeležili so se treh tekmovanj v republiškem, regijskem in občinskem merilu. V občinskem merilu so na tekmovanju dosegli tretje mesto, med industrijskimi gasilskimi društvi tekstilne in usnjarske stroke Gorenjske pa so prav tako dosegli tretje ,mesto, kar predstavlja izreden uspeh. Med letom je Z željo, da bi samoupravi j alci lažje in uspešneje izvajali poverjene naloge, smo za vse člane samoupravnih organov organizirali seminar, ki je bil izveden v treh skupinah, Program seminarja je bil izdelan tako, da so člani dobili ali osvežili tisto znanje, ki ga mora imeti vsakdo, če hoče dobro in uspešno delati v samoupravnih organih. Zato smo se še posebej potrudili, da smo na seminar povabili predavatelje, ki so dobri poznavalci gospodarskih gibanj pri nas. Vabilu so se radi odzvali glavni direktor, ki je govoril o poslovni politiki našega podjetja, direktor finančnega sektorja je predaval o ekonomskih merilih uspeha gospodarjenja, pravni referent tov. Vida Rozman pa je orisala pomen, vlogo in položaj samoupravljanja. Ob zaključku seminarja pa na žalost ugotavljamo, da je bila udeležba zelo slaba (42 %). Sprašujemo se, kje so ostali? Ko smo v nekaterih primerih preverjali ali bodo prišli vsaj v drugo skupino, so nam odgovorili: bila v TOZD Poliuretan ustanovljena nova desetina, v požarnovarnostnem tednu pa so imeli manjšo slovesnost, na kateri jim je glavni direktor tov. Janez Bedina izročil v uporabo novo motorno črpalko Rosenbauer. Gasilci so uspešno sodelovali pri gašenju večjih začetnih požarov. V razpravi na občnem zboru, je direktor pohvalil prizadevnost, pogum in požrtvovalnost gasilcev pri reševanju družbene imovine, ter obljubil, da bo podjetje finančno in materialno poskrbelo za nadaljnje uspešno delo. vse vem« ali pa tudi: »O tem sem že slišal« in podobno. še bolj drastičen primer pa se je zgodil v oddelku plastike, kjer so člani, ki so prejeli v roke vabilo, le-tega na mestu raztrgali. Vso pohvalo pa zaslužijo samoupravi j alci v Trbovljah, posebno pa še vodja TOZD, ki je organiziral delo tako, da so se seminarja udeležili vsi vabljeni. Tudi v tem obratu delajo na dve izmeni, tako kot večina oddelkov v Tržiču, in ni bilo Za prodajalce naše prodajne mreže smo na Bledu organizirali trodnevni seminar, katerega so se udeležili predvsem novi delavci oziroma tisti, ki so stopili v delovno razmerje po letu 1973. To leto je bil namreč organiziran zadnji tovrstni seminar in smo do letos sprejeli večje število novih delavcev. Udeležence smo razdelili na tri skupine s tem, da bo tretja imela seminar šele v prvih dneh aprila, medtem ko je bil za ostali dve organiziran v februarju. V prvih dveh skuDinah se je seminarja udeležilo 80 tr- Uspešno delo gasilcev v letu 1974 Tov. Jelko Hladnik, zastopnik Občinske gasilske zveze, se je v razpravi pohvalno izrazil o delu društva, vendar je opozoril na pomanjkljivost pri izobraževanju posameznikov, zato je nujno, da člani obiskujejo seminarje za izprašane gasilce, ter nato za gasilske podčastnike in častnike. Le dobro strokovno znanje je lahko porok za uspešno delo pri reševanju družbenega imetja. Na osnovi poročil in razprave bo izdelan plan dela za tekoče leto. Edo Petek vse vem vprašanje kako bo nadoknadilo izgubljeni čas 37 delavcev — samouprav-ljalcev. Pri nas pa je vedno in povsod prisotno dvoizmensko delo. škoda, da so samoupravi j alci tako malo zainteresirani za poslovna dogajanja v podjetju, zato pa se rajši v manjših neorganiziranih skupinah sestajajo in rešujejo probleme na neprimeren način. V ta seminar smo vložili mnogo dela in truda, vendar pa vse zaman! Milka Meglič govskih pomočnikov. S programom so bili izredno zadovoljni, saj so si ogledali tudi tovarno in obrat poliuretana. Posebno jih je zanimala sama tehnologija obutve, proizvodni proces in nova kolekcija, saj je za njih zelo interesantno kakšne modele bodo prodajali v naslednjih dneh. Upajmo, da je bil seminar koristen, uspehi pa se bodo pokazali pri prodajnih rezultatih v samih poslovalnicah. Več o tem bomo lahko napisali, ko bo seminar zaključila še tretja skupina. Milka Meglič ne. Vzgojno varstveni zavod Tržič OBVESTILO Vzgojno varstveni zavod Tržič obvešča vse starše, ki želijo vpisati predšolske otroke v vrtec Grad, Zg. Bistrica, Sp. Bistrica in Pristava za šolsko leto 1975/76, da bo vpisovanje od 17. do 28. marca 1975 vsak delovni dan od 8—14.30, v četrtek, 20. in 27. marca, pa "do 17. ure na upravi zavoda (vrtec Grad). Ob vpisu je potrebno vplačati tudi akontacijo oskrbnine za mesec september 1975 v višini 200 N din, ki pa zapade, če otroka odjavite. Izven zgoraj navedenega roka vpisa bomo sprejemali otroke le v primeru, če ne bodo zasedena vsa mesta v vrtcih. Pogoj za sprejem: otrok mora biti telesno in duševno zdrav, do septembra 1975 mora dopolniti 2 leti starosti. Vplačilo akontacije oskrbnine smo uvedli zato, ker so prejšnja leta nekateri starši prijavili otroka, vendar niso bili resni interesenti, mi pa tako nismo imeli točnih podatkov vpisa. Ravnatelj: Tilka Jan V februarju sta uspešno zaključili šolanje naši delavki — izredni slušateljici: Vida Bobič na ekonomski srednji šoli in Marija Lipovac na administrativni šoli. K uspehu jima iskreno čestitamo. 0 samoupravljanju že Seminar m trgovske pomočnike prodajne službo