Leto LXX
štev. 27 a
V LJubljani, v torek, 3. februarje I942-XX
S ped Uri one to »bbonmm—to Poštnina plačana v gotovini
Prezzo — Ceaa L 0.70
SEOVEJSEC
Naročnin« 13 Lir u inosam-«t»o JO Lti — a» deliska tcdaja e« lolatao H Lit. u inozemstvo SO Lit Cek rač Llubliana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerat«,
Podrutnieal Novo mesta
Izključna poohlaščenka za ngtalevanje Italijanskega in tujega izvora Unione Puhblicita ltaliana S. A. Milana
Ichala »»ak daa t|atra| raiea poncdellki la dnava po praznika.
UrcdnUtvo la apravai Kopltariava 6, L|abl|aaa. a Redazioaa, Amministrazioaei Kopitarjeva t, Lnbiana. 1 Telaloa «001 4004.	g
\bb«Muua«otl: Maaa (2 Lirai Eatsro, m* •a » Ura. Edurioea
dotnamoa. anno 34 Lira. Eatsro »Ura. C. C. Pj Lubtaaa 10.690 par gli tbb*> namesti (0349 pa« la tnaarcioai,
Flltalai Nora maato
Concesslonarla eseluslva per la pnbblieltg di proventenza italiana ed eatera Unlonr Pubblicita Italiana S. A_ Milana
Obletnica ustanovitve fašistične milice
Svečane proslave po vsej kraljevini — Mussoiini je v Rimu razdelil najvišja odlikovanja zaslužnim legionarjem
Rim, 2. februarja. AS. Včeraj so po vsej | na trgu Bocca della VeritA. kier so bili raz-
Italiii praznovali 19. obletnico ustanovitve Pro stovoliske milice za narodno varnost. Spomin ski dan te oborožene straže revolucije ie pole kel v znamenju resnih in slovesnih obredov katerih so se v slehernem mestu in kraju ude ležili dostojanstveniki Stranke, organizacije Via de, zastopstva Oboroženih sil. bojevnikov ter goste množice liudstva. Po vseh sedežih pre delnih povelistev in poveljstev legi i so delili priznanja za vojaško hrabrost, določena za pa dle ali žive hrabre leoionarie. Vse manifesta ciie so imele izrazito voiuški značaj in so se začele ter končale s pozdravom Dnceiu ler Ita liii. ki ie zdai v orožju za pravico, za čast in za novi evropski red.
Poglavitna slovesnost ie biln v Rimu. Po seben značaj ie dobila s tem. da se ie ie ude ležil sam Mussoiini. ki je osebno razdelil odli kovanja hrabrim miličnikom. Slovesnost je bila
nore jeni bataljoni vseh vrst in panog milici ter triie bataljoni »M«. Med njimi ie bil tudi bataljon vojske da ie pričal o nezlomljivi slr-nienosti oboroženih sil fašistovske Italije. Slo vesnosti se ie udeležila ogromna množica jjud siva. ki ie burno pozdravila Duceia ob niego vem prihodu. Mussoiini ie na trg prišel ob zvoku trobent, spremljali so ga: glavni tajnik stranke, kvadrumvir maršal de Bono. načelnik generalnega štaba, podtajnik ministrstva za oborožene sile. načelnik štaba milice, načelnik nemškega odposlanstva v Italiji general von liintelen, ter japonski vojaški odposlance.
Mussoiini ie bil v uniformi vrhovnega poveljnika milice in je naglo pregledal razpore-iene bataljone. Ko ie pogledal vsakemu ponos; nemu miličniku v oči. so ca vojaki spremljali s pogledom, ki je izražal popolno vdanost.
Krajevne bitke v Džebelu
Vojno poročilo št. 611
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V krajevnih bitkah y Džebelu so itali-jansko-nemške čete, ki še vedno napredujejo, premagale nasprotne oddelke. Letalstvo je navzlic slabemu vremenu ponovno napadlo umikajočega so sovražnika in bombardiralo ladje v tobruškem pristanišču.
Na Malti je nemško letalstvo v svoji ofenzivi imelo nekaj polnih zadetkov na ne-kem letališču, kjer je nastal velik požar. Številna letala so bila razbita na tleh. V napadu na neki nai konvoj, ki je bil omenjen v vojnem poročilu št. 609, so bila za gotovo uničena tri sovražna torpedna letala, in nc eno.
Bern, 2. febr. AS: V nekem dopisu iz Londona poročajo švicarski listi o izjavi govornika angleške admiralitete, ki je dejal, da je bila zmaga Osi v Libiji omogočena zaradi prihoda številnih okrepitev, ki so prišle ponoči preko morja. Govornik je pripomnil, da je admiral
Cunningham pred nekaj tedni izjavil, da je bilo 30% konvojev Osi v Sicilsketn prelivu potopljenih, vendar pa je po uspehih Osne ofenzive dvomljivo, če te številke odgovarjajo resnici. V Londonu tudi pravijo, da bodo angleške vojake, ki so odrezani od ostalih angleških čet pri Bengaziju, rešili po morju.
Visoko odlikovanje generala Bastica
Kralj inftCesar ie podelil Veliki križ Sa-vojskega križa vojaškega reda armadnemu generalu Ettoriju Ba*ticu, vrhovnemu poveljniku italijanske armade v Severni Afriki. Najvišje odlikovanje priznava vojaško vrlino tako »po sobnemu poveljniku kakor tudi libijskim četam, ki so zadale velik udarec sovražniku, nad-močnemu po številu in po vojnih sredstvih. General Bastico je bil z generalom Rommelom, poveljnikom nemških oklepnih oddelkov, moder poveljnik, ki je bliskovito presenetil sovražnika in mu po hudi bitki prizadeial velike izgube. Visoko odlikovanje pa je tudi priznanje zaslug, pridobljenih v težki dobi pred ofenzivo, ko so italijanske in nemške sile s spretnim manevriranjem v bitkah ohranile svoif moč, ki jim je omogočila novo ofenzivo
Nkčno delovanje na južnem odseku vzhodnega bojišča
Barce in E1 Abiar zasedena • V zadnjem tednu so Sovjeti izgubili 164 letal Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 2. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča kljub močnim snežnim nevihtam spet močno delovanje. Na srednjem in severnem odseku so bili številni sovražnikov? napadi odbiti. Topništvo je učinkovito obstreljevalo važna industrijska podjetja v Leningradu.
Na angleški južni obali so nemška bojna letala zadela tri velike trgovske ladje, med njimi eno petrolejsko ladjo.
V	Cirenajki so oklepni oddelki1 zasedli Bar-C" in E1 \biar. Letalstvo je podpiralo zasledovanje sovražnika in je sežgalo sovražna skladišča pri Marsa Matruhu.
Nemške podmornice so pred kanadsko obalo potopile en rušilec, zahodno od Gibraltarja eno korveto, na cirenajski obali in pred Murman-skom pa po eno oglednRko ladjo.
V	časn od 24. do 30. jannarja je izffubilo sovjetsko letalstvo 164 letal; od t'ga je bilo sestreljenih 94 v zračnih bojih. 13 od protiletal-
Quisling imenovan za ministrskega predsednika
Berlin. 2. februarja. AS. >Zwolf Uhr Blatt« piše o imenovanju Quislinga za norve;kega ministrskega predsednika in pravi, da se je izvršil odločilni preobrat v zgodovini Norveške, katere bistveni interesi so istovetni z interesi Nemčije in končuje s Qu:slin?ovimi besedami-»Norveška, ki je bila kraljevina, mora postati ljudska in to je naloga, ki jo bo izpolnila norveška vlada.«
Črna borza v Londonu
Stockholm, 2 februarja AS. Londonski dopisnik »Svenska Dagebladet« poroča, da je bila v Londonu odkrita tajna organizacija, ki se je res na veliko bavilo s črno borzo. V ta škandal je bilo zapletenih 40 ljudi.
V	Ameriki ne bo novih volitev
Lizbona, 2. februarja. AS Iz Amerike so prispela poročila da bodo člani amerikanskega Kongresa obdržali svoje mandate ves čas, dokler bo trajala vojna, brez ozira na dejstvo, da bi morale biti letos volitve, ker preneha mandat vsem članom poslanske zbornice in *>4 senatorjem. Kongres bo tako še vnaprej razpravljal o vseh državnih zadevah, ki jih bo zahteval razvoj dogodkov. Nihče ne ve. kaj bo prišlo. Tudi ne bo počitnic ali poletnih dopustov, je izjavil senator Alabame Hiti.
Tokio, 2 febr. AS. Japonci so docela zasedli otočje Nusa okoli Kavijenga v Novi Britaniji. Na otočju so že postavili vojaško upravo.
skega topništva, ostanek pa na tleh. V istem času je bilo na vzihodnem bojišču izgubljenih 33 lastnih letal.
Berlin, 2. februarja. AS.Iz dopisa vojnega poročevalca nemke uradne poročevalske agencije so se izvedele nekatere zanimive podrobnosti, ki v jasni luči kažejo, kako velikanske izgube so imeli doslej Sovjeti na vzhodnem bojišču. Iz pripovedovanja sovjetskih ujetnikov, iz odkritij v zasedenih krajih in iz poročil, ki so jih prinesla ogledniška letala, se vidi, da se je v zadnjih mesecih sovražnik boril z divizijami, sestavljenimi iz preostankov onih divizij, ki so se rešile iz prejšnjih uničevalnih bitk. Tudi, če so Sovjeti tu in tam dosegli kak skromen krajevni uspeh niso ti uspehi v prav nobenem sorazmerju z odgovarjajočimi sovjetskimi žrtvami v ljudeh in \ vojnem gradivu. Poročilo zaključuje, da gre v tej bitki za novo Evropo za pravcato mesarsko klanje velikih množic ljudi, ki so ga hoteli boljSeviški vodutelji. Iz vsega se da sklepati, da po zastoju v zimskih mesecih boljševiki ne morejo upati na večje uspehe spomladi. To tem manj, ker bodo takrat prešle v napad sile nove Evrope.
Berlin. 2. februarja. AS. Silovite krajevne bitke »o se razbesnele zadnje dni severovzhodno od Orla med nemško pehoto in med velikimi oddelki Sovjetov. ki so bili odbitij Vsi ostali poskusi sovražnika, da bi spet zavojeval večje kraje, zasedene po Nemcih so ostali brez uspeha zaradi energične nemške obrambe. Na nekem drutrem bojišču so nemške čete zasedle 16 krajev Zadnje dni je nemško topništvo ponovno bombardiralo sovjetske edinice, ki so hotele napasti na srednjem bojišču
Preden je Murisoliui razdelil odlikovanja, je imel naslednji nagovor:
»Preden bom začel izročati kolajne v odlikovanje pokojnih in živih, hočem pozdraviti vas, skvadristi iz toskanskih pokrajin. stari vojščakl revolucije, ki ste zahtevati In dobili zasluženo čast, da smete spet prijeti za orožje Z občutkom ponosa izrekam svojo pohvalo vam, črne srajce, leglonarji. preskušen! Iz Afrike, iz Španije iz Grčije, iz Rusije, po ognju tolikih zma-
govitih bitk. V tej vojni, ki zajema v dveh nasprotnih si taborih ves človeški rod, imate vi silo, ki je ni mogoče nadomestiti In ki se jI ni mogoče ubraniti, silo ideje, vere v Italijo In v fašizem. Izpričali ate Jo a krvjo, kakor delajo vojaki, vredni tega imena. Do skrajne mere sem prepričan, da boste Jutri In povsod storili tako, kakor ate storili včeraj.'
Kratke, jedrnate Ducejeve besede so v vrstah miličnikov vzbudile silovito navdušenje, vsi so drastno zavpiU: »PrisegamU Nato je Duce razdelil zlatih svetinj za vojaško hrabrost, potem pa so oddelki z zastavami in znamenji korakali mimo njega Ko je odhajal, mu je množica z gromovitim vzklikanjem izražala brezpogojno vero, upanje in ljubezen.
Začela se je borba za Singapur
Angleži so popolnoma izpraznili Malajo — Tudi Mulmein so izpraznili
Prvi boji za Singapur
Tokio, 2. febr. AS. Po zadnjih poročilih z bojišča se je bitka za Singapur že začela. Medtem ko Japonske hitre čete napredujejo na mostu, ki veže celino s singnpurskim otokom, pa topništvo obdeluje s svojim ognjeni važne vojaške cilje, letališča, vojašnice, skladišča goriva in cestna križišča. Nasprotnikov letulski odpor je neznaten.
Rim, 2. febr. AS. Neko ameriško brzojavno poročilo iz Siogapurja pravi: Po različnih bojih, med katerimi so bili nekateri precej trdi, ie bila vsa angleška sila, ki se je borila na Malajskem polotoku, prepeljana v Singapur. Most. ki veže otok Singapur z Malajsko celino, je bil uničen. Otok Singapur je dolg 40 km, širok pa 20 km. Ožino branijo strojnice in topovi. Vojno pristanišče, ki je veljalo 30 milijonov funtov šterlingov in so ga delali celili 12 let, je na severovzhodu otoka. Singapur ima 4 letališča m več zasilnih letališč. Vodo dobivajo iz dveh velikih rezervoarjev. Poveljnik Singapuna je naročil v svojem dnevnem povelju: »Bitka za Malajski polotok je končana, začel se je boj za Singapur.«
Tokio, 2. febr AS. Glavni cesarski stan poroča, da so japonske čete že popolnoma zasedle Pontinak, glavno mesto zahodnega nizozemskega Bornea.
Manilla, 2. febr. AS. Filipinski general Emi-lio Aguinaldo, znan po vročem rodoljubju, je preko radia pozval severnoameriškega generala Mac Arthurja, naj se vda Japoncem, pripominjajoč, da je brez uspeha vsak odpor, ki povzroča le veliko trpljenje Filipincem.
Tokio, 2. febr. AS. japonske zračne sile 60 izvedle v več valovih množične zračne napade na Singapur. Napadi 60 trajali ves dan 31. januarja in včeraj cel dar. ter so zelo poškodovali vojaške naprave na trdnjavi. Bombe velikega kalibra 60 padle na letališče Seletar. Delno porušenje vodovodnih napeljav, ki vodijo preko mo6nt, kateri veže otok Singapur z malajsko celino in ki so ga angleške oblasti podrle, je imelo za posledico pomanjkanje vode med velikimi množicami prebivalcev, ki so 6edaj v trdnjavi. Vode ne primanjkuje le civilnemu prebivalstvu, temveč celo vojaštvu.
šanghaj, 2. febr. AS. Japonske čete, ki so
Erodirale iz Kuchinga na Borneu, so dospele v ingkavvang, kjer so se združile z drugimi japonskimi oddelki, ki so se tam izkrcali in nato skupno napredovale proti Begkaiangti. Skoraj nikjer ni bilo odpora. Vojaštvo Nizozemske Indije je bežalo proti jugu.
Angleži so se umaknili iz Mulmeina
Rim, 2. febr. AS. Londonski radio poroča, da so angleške čete zapustile Mulmein, ki so ga zasedli Japonci. Angleži so se umaknili na zahodni breg reke Salvveen po srditih bojih. Japonci so izvedli napad z velikimi silami in v različnih smereh. Podpirale so ga množice letal. V Londonu ne skrivajo, da je izguba Mulmeina težka, ker gre za veliko pomorsko oporišče, odkoder bo lahko sovražnik vznemirjal angleško plovbo in angleške koristi v Bengalskem zalivu. Mulmein bodo Japonci verjetno uporabili kot izhodišče za napade na Rangoon.
Stirling priznava nadmoč japonskega letalstva
Lisbona, 2. febr. AS. Kakor piše »Dailv Mail«. je bivši poveljnik ameriškega brodovja admiral Stirling priznal nadmoč japonskega letalstva. Stirling je tudi rekel, da imajo Japonci na različnih mestih odlična letališča. Tudi Bir-maniji grozi nevarnost japonske zasedbe. An-
Novi gospodarski ukrepi v Turčiji
Ankara, 2. febr. AS. Turški ministrski predsednik Refik Saydam je imel včeraj govor, v katerem je prikazal turškemu prebivalstvu gospodarski položaj v državi in ukrepe, ki jih jc vlada izdala.
Poudaril je, da je Turčija ostala izven voj-
ne. da pa ie vojna poostrila gospodarskejtežave v državi Nato je pripomnil, " . ~ ' . v preteklosti naučila, kako se je treba prila-
da se je Turčija
goditi trenutnim potrebam in da bo zato razumela spremembe zakona o državni obrambi, ki so bile podvzete po preizkušnjah v zadnjih mesecih.
Potem je ministrski predsednik dejal, da ima njegova vlada glavno skrb za nadzorstvo nad uvozom in izvozom ter za pravično razdelitev najpotrebnejših pridelkov. Glede po-množitve kmetijske pridelave, ki je v tem času življenjskega pomena, je pripomnil, da je vlada skušala n«j'i rešitev tega vprašanja z nagradami in krediti za kmetijstvo. Ob koncu je ministrski predsednik ostro obsodil verižništvo,
ki škoduje vsej državi, in rekel, da ima Turčija še dovolj živeža za svoje potrebe.
Carigrad, 2. febr. AS Narodna skupščina ie odobrila zakonski predlog, ki spreminja za kon o državni obrambi. Predsednik vlade je rekel, da nove spremembe dajejo vladi večjo moč za ureditev uporabe živeža, za določitev potrošnje in za določitev cen.
Carigrad, 2. febr. AS. Turški vladni krogi so izdelali zakonski predlog za povečanje proračunskih izdatkov za državno obrambo na 60 milijonov turških lir. V novem predlogu je tudi predvidena emisija novih zakladnih bonov v znesku 23 milijonov turških lir.
Ankara, 2. febr. AS. V radiu je govorjl turški ministrski predsednik o turški zunanji politiki in je rekel, da je bila turška zunanja politika določena že v začetku svetovne krize, temelječ na narodni zavesti in ni zguhiln nič na svojem dosedanjem značaju, niti se ni «nre-menila
glija po njegovem mnenju ne more postaviti enakih sil v borbo z japonskim letalstvom. Vojaški položaj letalstva Združenih držav je po njegovem mnenju zelo težak. Pomisliti je samo treba, da lahko Japonci preprečijo vse pomorske zveze med Združenimi državami in Avstra-li jo.
Novi predsednik Čileja
Buenos Aircs, 2. februarja. AS. Iz Santiaga poročajo, da je bil izvoljen za predsednika republike demokratski kandidat Juan Rio namesto dosedanjega predsednika Aguirre, ki je odstopil.
Vznemirjenje v Ameriki zaradi De Valerovib pritožb
Lisbona, 2. februarja AS. Po poročilih, prispelih iz VVashingtono, jc ravnanje irskega ministrskega predsednika De Valero glede izkrcanja ameriških čet v Bclfastu vzbudilo precejšnje vznemirjenje v tamkajšnjih _ političnih krogih To vznemirjenje je tem večje, ker jo v Združenih državah precej Ircev, ki imajo velik vpliv na socialno in gospodarsko življenje. De Valera sc jc ponovno pritožil zaradi kršitve irske nevtralnosti in zlasti zaradi tega, ker je VVashington na ta način molče priznal, da poleg Južne Irske obstuja še Severna Irska. Irci, ki so že tako ogorčeni zaradi ravnanja Anglije, ki ni opustila nobene priložnosti za žalitev njihovega narodnega čuta, v celoti odobravajo De Valerov protest, kar bo gotovo tudi vzpodbodlo irske kroge v AmerikL
Protiletalske vaje v Stockbolmu
Stockholm, 2. februarja. AS. Tukaj so bilo prve vaje protiletalske obrambe v letošnji zimi, Ici so se jih udeležili tisoči ljudi, tako vojakov kakor članov civilne obrambe. Izveden je bil tudi navidezen napad padalcev, ki so jih branilci obstreljevali.
Z vsega sveta
Hrvatska
Zastopniki
Italije, Nemčije in Japonske 60 državam, članicam trojne zveze dostavili prepis vojaškega sporazuma, ki je bil podpisan 18. januarja 1942. v Berlinu. V Zagrebu je zunanji minister Lorkovič obenem z zastopniki Italije in Nemčije podal za tisk razne izjave, v katerih 6e podčrtava skladnost skupnih idealov v tej vojni.
Nemčija
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Romunijo 60 se te dni razvijate na Dunaju. Na teh pogajanjih so romunski ra nemški zastopniki zlasti obravnavali vprašanja dobave papirja in vprašanja, ki 6e nanašajo na industrijo žefeza.
Turčija
Plače so povišali v Turčiji državnim uradnikom in javnim nameščencem in sicer za 25% nižjim uslužbencem, za 15% pa višjim uradnikom.
Španija
Silen vihat
6 snežnimi meteži divja nad Biskajskim zalivom in v pokrajini pri Santandru. Prometne zveze 60 skoraj V6e prekinjene, pa tudi telefonske in brzojavne zveze 60 pretrgane. Egipt
Stekla zelo primanjkuje
v Egiptu. Železniško ravnateljstvo je zato sklenilo, da bodo okna na železniških vozovih zapirali s platnenimi zavesami, ker ni dovolj stekla za šipe.
Argentina
Profesor Piccard je obvestil vse večje meteorološke postaje na svetu m celo vrsto znanstvenikov, da pripravlja nov polet v stratosfero. Polet bo najbrž izvedel konec februarja in 6icer se bo dvignil v zrak z balonom z letališča v Buenos Airesu.
Finska
Zaradi pomajkanja kuriva bodo ostale vse osnovne šole na Finskem zaerte do konca meseca.
Japonska
Vse banke.
ki delajo s tujim kapitalom, hodn na JamnaJmai zaprli. Delovale bodo'lahko samo banke,' jo hočejo sodelovati pri novem redu v A nji.
Odbor za preskrbo in cene
V soboto se je pod pi edsedništvom Duceja sestal novoustanovljeni medministrski odbor za preskrbo, razdelitev in cene. Poleg političnih faktorjev. kot znano, pripadajo temu odboru tudi predsednik konfederacij delavstva in podjetništva v industrijski kmetijski in trgovinski stroki.
Duce je uvodno podčrtal pomembnost delovanja odbora, ki mora izvršiti enotnost v smernicah za politiko in nje izvrševanje glede preskrbe, razdelitve in cen kmetijskih in industrijskih proizvo-oov ter služb. Sporočil je, da se bo odbor čim večkrat sestal.
Kmetijski minister je poročal na široko o zbiranju žita, ki se ugodno razvija, ter je podal primerjalne podatke za lansko leto. Sprejemajoč to poročilo na znanje, je odbor izrazil svoje prepričanje, da bodo kmetje v celoti izvršili svojo dolžnost napram narodu, ki je v orožju, tako da bodo oddali vse količine žita, ki presegajo njih družinske in gospodarske potrebe z ozirom na dobo, ki nas še deli od nove žetve. Zadnje podaljšanje roka za oddajo do 28. lebruarja bo omogočilo kmetovalcem, da se bodo lahko poslužili premij za čimprejšnjo oddajo, ne da bi jih zadele težke kazni iz zakona i dne 8. julija lani. katere so določene za one, ki bodo imeli nezakonito v posesti te proizvode.
Odbor je nato odobril pretvoritev in unilika-cijo rnzdeljevalnih služb za življenjske potrebščine ali kontingentov, kakot jih je odredilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove Kot znano je bila naloga razdeljevanja in oddaje po pokrajinah tako racioniranih kot kontingentiranih življenjskih po-tiebščin doslej poverjena raznim organizacijam: Conal. Sadac in Sapac, ki so bili trgovske družbe, čeprav so izšli iz konfederacije trgovcev. V odlični meri je to javna služba in je zato bilo priporočljivo dati izvrševanje te službe Pokrajinskim trgovskim zvezam, ki bodo ustanovile posebne urade z ločenim finančnim poslovanjem. Razdeljevalni urad bo imel za predsednika delegata podpredsednika Pokrajinske zveze trgovcev, katerega imenovanje r« mora biti odobreno tako po prefektu kot po pokrajinskem tajniku. Poverjene naloge novemu uradu bodo naslednje:
1. Razdelitev med one. ki imajo na lo pravico (trgovci, vektrgovci in trgovci na drobno) kontingentov življenjskih potrebščin na osnovi navodil kmetijskega ministrstva trgovinskim strokam; 2. Združitev mej veletrgovci in detajlisti, ki pripadajo trgovskim strokam; 3. Izdaja nakupnih bonov v korist detajlistov vseh strok in računo-
vodstvo o gibanju blaga od grosista do detajlasta, v konzum »udi če gre za predmete, katere prodajo gro6ieti, ki ne pripadajo trgovinskim strokam; 5. Razdelitev kontingentov med pripadniki iste stroke predstavlja v korporativni ureditvi prerogativo sindikalnih organizacij. Zato bo razdeljevalnemu uradu poverjena naloga razdeliti kontingente, ki pripadajo posameznim trgovskim skupinam, dočim pripada za netrgovske 6troke taka razdelitev pristojnim organizacijam.
Ministrske norme ki bodo v kratkem objavljene — ki v glavnem potrjujejo dosedanja navodila — določajo med drugim, da je treba zbliia-nje med producenti in detaili6ti, ki ne pripadajo i6ti stroki, napraviti v skladu s pristojnimi sindikalnimi organizacijami
Da bi se izognili morebitnim težavam pri dosegi sporazuma med raznimi organizacijami, ki lahko ovirajo redno razvijanje razdeljevalne akcije, je bilo pojasnjeno, da mora skrbeti za razdelitev v primeru, da ne pride do sporazuma med organizacijami, pokrajinska prehranjevalna sekcija, ki je odvisna naravnost od prelektov.
Zato se je izkazalo za koristno osredotočiti v rnzdeljevalnem uradu izredno važno nalogo računovodstva o vseh racioniranih ali kontingentiranih predmetih, čeprav se prodajajo naravnost na drobno po producentih ali veletrgovcih, ki ne pripadajo isti trgovinski stroki, nadalje osredotočiti izdajo nabavljalnih bonov v korist detajlistov vseh strok.
Razdeljevalni urad, čeprav bo posloval v okvirju pokrajinske trgovske organizacije, bo delal na osnovi smernic, ki jih daje prelekt ko» predsednik pokrajinske prehranjevalne sekcije, napram kateremu je odgovoren.
Zaradi tega ni samo imenovanje predsednika razdeljevalnega urada jiodvrženo potrditvi prefek-ta in zveznega tajnika, temveč je tudi imenovanje predpostavljenega uradništva v uradu odvisno od te potrditve.
Predsedniku razdeljevalnega urada bo pomagal sosvet, katero tvorijo krajevni ravnatelj kmetijskega konzorcija, ravnatelj pokrajinske zveze indtistrijcev, tajnik fašistične ustanove za zadružništvo. Mnenje tega sveta je obvezno glede vseh vprašnaj, ki interesirajo netrgovske 6troke.
Osredotočenje funkcij, ki so bile dosedaj poverjene raznim ustanovam (Conal, Sadac in Sapac) bo vsekakor služilo pospeševanju pre-skrbovalne službe. Tako prevzame v vseh pokrajinah Italije en 6am urad vse te po6le 6 polno odgovornostjo
Maksimalni cenik št. 5
veljaven od I. februarja I942°XX
Vi-oki komisar za Ljubljansko pokrajino je tia itodlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1911-XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo In na drobno za spodaj navedeno blago.
Maksimalna cene določajo v kategorični obliki mejo. pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodaiatl nižje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej.
Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst. so dolžni prodati potrošnikom jio isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. — (Številke v oklepajih pomenijo trošarino za I kg.)
a) Na drobno
1.	Kruli, testenine, moka, riž, fižol
Kruh iz enotne moke: v kosih od 100—200 g kg 2.40 lire. v kosih od 200—500 g 2.30. v kosih od 500—1C00 g 2.40; testenino iz enotne moke 2.40 (0.1 r>), psenična moka. enotna 2.60 (0.05), koruzna moka, enotna 2.20 (0.05), Riž »Splendor«
I.20	(0.30); fižol: la nizke vrste 4.65 (0.05), visoke vr<-'(p (preklar) 5.25 (0.05).
2.	Olje, slanina, mast, surovo maslo, marmelada
Jedilno olje (olivno) liter 12.50 (0.60). surovo maslo k« 28.90 (0.50). trebušnina (panceta) 22 (t.60). slanina sveža 12 (1.60), soljena 16.50 1.60), prekajena 15.40 (1.00), mast 16 (1.60); tiarmelade: a) v steklenih lončnih do 1 kg 1 vrste 20.95 (1.20). v steklenih lončkih do 1 kg
II.	vrste 18.15 (1.20): b) v posodicah iz lepenke do 1 kg, I. vrste 18.10 (1-20), v posodicah iz lepenko do 1 kg, II. vrste 16.30 (1.20): c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kc. I. vrste 17.05 (1.20), v posodicah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg. II. vrste 13.90 (1.20); 4) v posodicah iz lepenke od 1—5 kg 500 g. I. vrste 15.60 (1.20), v posodicah iz lepenke od 1—5 k« 500 g. II. vrste 13.55 (1.20); e) v posodah iz lesa od 1—5 kg 500 g, I. vrste 15.75 '1.20), v posodah iz lesa od 1—5 kg 500 g, II. vrste 13.75 (1.20): f) v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg, I. vrste 14.65 (1.20), v čebričkih iz lesa od 0—25 kg, II. vrste 12.60 (1.20): g) trda v kosih od: 50 g bru t to komad 0.80 (1.20), 100 g komad 1.55 (1.20), 250 g netto komad 3.95 (1.20), 500 g 7.55 (1.20), 1000 a 14.50 (1.20), 5000 g 67.75 (1.20); h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 8.30 (1.20).
3.	Kis
Vinski, liter 4.30 (0.60), špiritni 3.20 (0.00).
4.	Mleko
Micko, liter 1.80 (0.08), kondenzirnno mleko doza a 880 g 15.90 (0.80), doza a 385 g 7.55 (0.80).
5. Sladkor
Sladkorna sipa 7.90 (0.15), sladkor v kockah 8 (0.15).
6. Drva in mila
Drva: mehka 1 slot 26.40 (1.60), mehka v svežnjih po 25 kg 7.60 (1.60). bukova in enakovredna za prostorni meter 169 (3.50). Cene veljajo za razžagana drva, franko skladišče. Bukovo oglje kg 1.25 (0.03), bukovo oglje v vrečicah 1.60 (0.03); milo, enotno: kisline 23—27% 4.50 (0.40) lir za kg.
b) Na debelo
L Testenine, moka, riž, fižol
Testenine iz enotne moke 1 stot 300 lir, pše-tiična moka, enotna 227.30, koruzna moka, enotna 195, riž »Splendor« 281; fižol: la nizke vrste 405, visoke vrste (preklar) 455 lir za stot.
2. Olje, surovo maslo, mast, slanina, marmelada:
Jedilno olje (olivno) 1 stot 1056 lir, slanina osoljena 1340, mast 1293, surovo maslo 2650, trebušnina (panceta) 1804 lir; marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg, I. vrste, stot 1750, v steklenih lončkih do 1 kg, II. vrste 1501: b) v posodicah iz lepenke do 1 kg, I. vrste 1521. v posodicah iz lepenke do 1 kg, II. vrste 1338; c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg, I. vrste 1403, v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg, II, vrste 1120; d) v posodicah .;> isnenke od t kg do 5 kc 500 g. I. vrste 1275. v posodicah iz lepenke od 1—5 kg 500 g, II. vrvfelOOO-, •) t posodah 1« les« od 1-5 kg
500 g, I. vrste 1288, v posodah iz lesa od 1—5 kg 500 g, II. vrste 1101; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg, 1. vrste 1190, v čebričkih iz lesa od 0—25 kg, II. vrste 1003; g) trda v kosili od 50 g brutto 1333. 100 g 1265, 250 g netto 1285. 500 g 1227, 1000 g 1174, 5000 g netto stot 1090 lir; h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov, slot 694 lir.
3.	Kis
Vinski kis, hI 350 lir. špiritni kis 250 lar.
4.	Mleko knudcnzirauo
Doza a 880 g, zaboj 48 doz 034.50 lir, doza a 3S5 g, zaboj 48 doz 301.30 lir
5.	Sladkor
Slakorna sipa, 1 stot 736 lir, sladkor v kockah 749.20 lir.
6.	Drva. in mila
Drva: Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, nerazžagana: mehka 1 stot 19.60 lir, bukova in enakovredna za prostorninski meter 126 lir, bukova in enakovredna franko vagon nakladalna postaja za prostorni meter 110, mehka 17 lir za stot; oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja, stot 85 lir; milo enotno: kisline 23—27%, stot 361 lir.
Opombe: 1. Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno am-balažo, izvzemši vreče. Trošarina, razen pri rižu, ni všteta v gornjih cenah. Pri cenah na drobno je všteta. 2. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Velja kot smernica pri urejevanju cen za okrajna načelslva. 3. Okrajna uačelstva za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisariatu. 4. Spredaj navedene cene so zaokrožujejo tako, da deli nad 2.5 cent, dajo 5 cent., deli pod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo. 5. Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z oznako cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je izdalo Združenje trgovcev v Ljubljani. 6. En prostorni meter drv sme tehtati največ 550 kg pri trdih in 325 kg pri mehkih drveh. 7. Cena za mleko velja z dostavo na dom po mlekaricah. 8. Dostava drv na dom, tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in Izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. 9. Vsako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po naredbi o conah z dne 12. marra 1041 M. s. št. 358 in ostalih zakonitih predpisih,
Ljubljana, dne 31. januarja 1911-XX.
Visoki komisar: EMILIO GRAZI0LI
Imenovanje upravnega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 17. decembra 1941-XX št 181 o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega zavoda in smatrajoč za potrebno, da se mu imenuje upravni odbor, odloča: Za Člane upravnega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda se imenujejo: Giorgio Gatti, predsednik, dr. Giorgio Pardi, predstavnik zveze bojevnikih faši-jev, lda de Vecchi, zaupnica Ženskih fašijev, odvetnik dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljana, dr. Francesco Paolo Sanmartino, pokraj, zdravnik, Anton Kosi, načelnik oddelka za socialno skrbstvo pri Visokem komisariatu, dr. Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev, dr. Branko Alujevič, predsednik Pokrajinske delavske zveze, podpolkovnik Carlo Strada, predstavnik Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda. Z rednim sklepom, ki ga mora odobriti Visoki komisar, si izbere upravni odbor tajnika svojega zaupanja.
Ljubljana, dne 12. januarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino-.
Emili« Graiioll
Opozorilo Visokega komisarja
tistim, ki hočejo na Kočevskem kaj kupiti
Oni, ki nameravajo kupiti ali vzeti v najem kmetska posestva, oziroma kupiti ali voditi trgovine, obrtne delavnice ter javne lokale v krajih te pokrajine, ki so jih zapustili Nemci po poreklu, morajo na posebnih vzorcih predložiti tozadevne prijave pri sreskih načelstvih v Novem mestu in Črnomlju in v uradih kmetijskega zavoda za nepremičnine »Emona« v Ljubljani (ulica 3. maja st. 14), v Kočevju, Mozlju, Koprivniku, Starem logu. Kočevski Reki in črmošnjicah.
Prijave se morajo vložiti do 15. februarja 1942-XX. Prijavniki lahko dobe potrebna pojasnila v zgoraj Imenovanih uradih.
Ljubljana, 28. januarja 1942-XX.
Visoki komisar a Ljubljansko pokrajino Emilio Orazioli.
Odbor ljubljanskega podpornega zavoda imenovan
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 17. decembra 1941-XX št. 181 o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega zavoda in smatrajoč za potrebno, da se za la zavod imenuje občinski ljubljanski odbor, odloča: Za člane ljubljanskega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda se imenujejo: centu-rijon Tuli j Campana, predsednik, Georgina Fur-lani, pokrajinska tajnica oddelka za delavke in delavke na domu, članica, dr. Oton Fettich, odvetnik, član. Franc Jančigaj, ravnatelj ljubljanskega magistrata, član, Narte Velikonja, predsednik društva »Družina«, član.
Ljubljana, dne 24. januarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Orazioli.
Nove cene tobačnih izdelkov
Ljubljana, 2. februarja. Visoki Komisar za Ljubljansko jx>krajino v smislu odredbe 19, maja 1941-XIX št. 415 in v smislu zakona, izdanega 8. avgusta 1941-XIX o monopolskih zadevah v Ljubljanski pokrajini, v smislu člena 3. ministrskega dekreta s 1. junijem 1941-X1X, odredbe, izdane 3. maja 1941-XIX št. 291 s pravico izenačili cene tobačnim izdelkom narodnega monopola, ki sc prodajajo v Ljubljanski pokrajini, novim cenam, ki veljajo v Kraljevini, odreja:
Z veljavnostjo 1. februarja 1942-XX se cene tobačnim izdelkom zviajo, kakor sledi:
Njuhalni tobak: rezan: Macubino od L 40 na L 50 pri kg; v prahu: Sun di Spagna od L 80 na L 100. — Tobak za pipe: Dalmazia od L 200 na L 230 pri kg; la mešani od L 100 na L 125 pri kg. Cigare: Cavour od L 3 na L 4 kom^: Regalia od L 3 na L 3.S0; Toscani Superiori Tki L 0.90 na L 1; Vt Toscani Superiori od L 0.45 na L 0.50; Virginia od L 1 na L 1.10. — Viržinkc: Roma od L 0.35 na L 0.40. — Cigarete: Savoia od L 0.65 na L 0.80; Eneo od L 0.50 na L 0.60; Serraglio od L 0.45 na L 0.50; Macedonia Extra od L 0.42 na L 0.46; Tre Stelle od L 0.30 na L 0.S5: Tre Stelle s filtrom od 1, 033 na L 0.75; Tipo Esportazionc od L 0.32 na L 0.38: Stadio od L 0.26 na L 0.30; A. O. I. od L 0.2S na L 0.32; Nazionali od L 0.22 na L 0.25.
Drobne gospodarske
Nova rudarska družba v Srbiji. V Belgradu je bila ustanovljena rudarska družba »Balkan-me-tal», z glavnico 1 milij. din, pri kateri je vodilno udeležena Preussag. (Pruska rudarska in topilni-ška družba).)
Izkaz Francoske banke za konec lanskega leta kaže, da je banka imela 85 milijard frankov zlata in deviz, 4.4 milijarde trgovskih menic, predujmov državi 68.7, obtok bankovcev je znašal 267 milijard, dočim so znašale V6e obveznosti banke 355 milijard frankov.
Iz srbskega bankarstva. Bankverein v Belgradu, ki je lani prevzel posle Jugoslovanske Union-banke v Belgradu. je z veljavnostjo od 1. januarja letos prevzel tudi belgrajsko podružnico Praške kreditne banke. Ta prevzem bo odobren na naj-biižnji skupščini delničarjev Bankvereina.
Okupacijski stroški v Franciji. Po poročilu agencije Štefani je prišlo do nove pogodbe med francosko državo in Francosko banko, po katerem se bo skupna vsota predujmov za kritje okupacijskih stroškov zvišala od 142 na 150 milijonov frankov.
Nezaposlenost v Zedinjenih državah. Na delovnem trgu v severnoameriških Zedinjenih državah se nahaja okoli 4 milijone nezaposlenih. ker se le počasi prilapojuje delovni trg potrebam vojne. Roosevelt je bil prisiljen zaprositi kongres za vstoto 400 do 600 milijonov dolarjev za porljx>re nezaposlenim. Na enega nezaposlenega bi torej odpadlo 150 dolarjev. Poleg tega nameravajo uveljaviti še določilo, da bodo uezaposleni dobivali poslej podpore samo pod pogojem, da se naučijo kakšnega novega posla.
Iz Srbije
Prodaja tekstilnega blaga v Banatu. Podban za Banat je izdal naredbo, s katero ie uredil prodajo tekstilnega blaga. Po tej naredbi je mogoče novo tekstilno blago kupiti satrio na podlagi odo-brenja referenta za tekstilno blago pri Trgovinsko-industrijski zbornici v Petrovgradu. Tozadevne prošnje je treba vlagati pri pristojnih občinah, ki morajo ugotoviti resnično potrebo in upravičenost nakupa. Občine jx>tem s 6vojim poročilom in predlogom dostavljajo prošnje omenjenemu referentu.
Zvišanje delavskih plač v Banatu. Podban za Banat je spremenil dosedanjo uredbo o minimalnih delavskih plačah ter je vse delavske mezde zvišal. Po tej uredbi ne more biti mezda za nekvalificiranega delavca, starejšega od 18 let, nižja od 6 dinarjev, izpod 18 let pa 4.50 dinarjev na uro.
Centrala za les. Na predlog ministra za narodno gospodarstvo je srbska vlada izdala uredbo, 6 katero je ustanovila centralo za drva, ki bo skrbela za pravično razdeljevanje drv med prebivalstvo.
Dekleta v Kruševcu 60 ustanovila pevski zbor, ki 6edaj poje v tamošnji pravoslavni cerkvi.
Sava zamrznjena tudi pri Belgradu. Radi hudega mraza, ki 60 ga imeli zadnje dni tudi v Srbiji, je zamrznila Sava tudi pri Belgradu. Prav tako je zamrznila tudi Donava, ki je pokrita z debelo plastjo leda od Budimpešte do Bogojeva. Večina ladij se je še pravočasno rešila, razen ladje »Tisa«, ki je ostala sredi ledenih plošč na Savi.
Minister za socialno politiko o pobijanju pegastega legarja t Srbiji Z ozirom na pojavo pegastega legarja v nekaterih srbskih krajih, je minister za sooiaino politiko in ljudsko zdravje sprejel belgrajske časnikarje ter jim dal izjavo o
ukrepih, ki jih je za pobijanje te nalezljive bolezni že izdalo zaupano mu ministrstvo. Minister je dejal, da »o v celi Srbiji ugotovili pegasti legar še ne pri 200 osebah, in to predvsem v krajih ob Drini in MoravL V vse ogrožene kraje in okraj« so odšle že skupine zdravnikov, ki na licu mesta podvzemaio vse potrebno za zdravljenje »n izolacijo bolnikov ter za razkuževanje bolnikovih stanovanjskih prostorov. Ob tej priliki minister opozarja javnost na potrebo večje snage in čiščenja tako domov, kakor umivanja in pranja, s čimer bo«lo tudi izginile raziirjevalke te nevarne bolezni — uši.
Žalost za umrlim gledališkim igralcem Raden-kovičem. Pred dnevi smo poročali, da je v Belgradu umrl veliki srbski gledališki igralec Dužan Ra-denkovič Z njegovo smrtjo ie med srbskim igralskim kadrom nastala velika praznina, ki jo bo zelo težko izpopolniti. Ljubljenca gledališkega občinstva se srbsko časopisje še vedno spominja s toplimi posmrtnimi članki Dušan Radenkovič je umrl v gledališču med prvim dejanjem »Djida«.
Razdeljevanje sladkorja in soli v Mladenovcu. V Mladenovac je v zadnjem času prispela večja pošiljka sladkorja in soli. Sladkor so oblasti delile po pol kg na osebo v mestu, na deželi pa po 200 gramov za mesec dni. Soli so pa vsi dobili po pol kilograma na osebo.
Prijava izpitov na Ekonomsko-komercialni visoki »oli v Belgradu. Izpite za februarski rok na Ekonomsko-komercialni visoki Soli v Belgrada |e treba prijaviti dne 2., 3. in 4. februarja t. 1.
Nezadovoljstvo Belgrajčanov s peki. Odkar imajo v Belgradu zopet koruzni kruh, ga peki pripravljajo tako neokusno in nespretno, da ga skoraj ni mogoče uživati. Testa niti dobro ne zmesijo, vanj devajo tudi preveč vode in potem te zmesi niti dobro ne spečejo, tako da morajo ljudje pri pekih pečen kruh doma še prepeči, da ie sploh užiten. Zato se srbsko časopisje zavzema, naj bi Diris rajši doial ljudem koruzno moko, da si bodo sami pekli kruh, ki bo gotovo boljši, kakor je pa sedanji pekovski
Iz Hrvatske
Tečaji za voditelje ustaške mladine. V Zagrebu se je pričel že lil. tečaj za voditelje ustaške mladine. Tečajnike je pod vodstvom šefa ustaške mladine prof. Oršaniča sprejel tudi Poglavnik ter je imel nanje navduševalen govor. V njem ie poudarjal, da sedanje hrvatsko države ne bi bilo, če bi ne bil obstajal hrvatski ustaški osvobodilni pokret.
Glasilo ustašev na Hrvatsk-m »Ustaša« je pričelo objavljati pod naslovom »Hrvatska borba« podatke o v«eh ustaških akcijah za ustanovitev sedanje hrvatske države. Članek jo napisal dr. Pavelič.
Šole za jadralno letalstvo na Hrvatskem. V najkrajšem času se bo pričel reden pouk v hrvatskih šolah za jadralno ietalstvo, ki jih bodo odprli v Zagrebu, Sarajevu in Liču. Za letalski šport se na Hrvatskem zanima 50.000 dijakov in dijakinj ter ostale mladine.
Delokrog hrvatskega državnega informativnega in propagandnega urada. V Zagrebu je bila izdana uredba, s katero je sedaj določen delokrog hrvatskega državnega informativnega in propugundnega urada. Po tej uredbi spada v delokrog tega urada vse časopisje, sploh ves tisk, film, govori, radio in vsa ostala propagandna sredstva. Ta urad daje smernice za pisanje in zadržanje hrvatskega časopisja, vrši cenzuro tega časopisja in sploh vseli publikacij, daje dovoljenja za izdajanje novih časopisov, nadzoruje izdelavo filmov, izdaja dovoljenja za odpiranje kinogledališč, tiskarska in ostala sorodna podjetja, odobrava prirejanje raznih razstav itd. Dosedanji tiskovni urad »His«, kakor tudi ravnutelj6tvo za film sta ukinjena.
Funkcionarji nemške narodne skupine pri dr. Paveliču. Poglavnik je te dni sprejel v svojem dvorcu voditelja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem dr. Altgayerja in vse njegove pomočnike in sodelovce. Ob tej priliki se mu je dr. Altgayer zahvalil za dosedanjo naklonjenost in vse zakone, ki jih je dr. ,:>avelič izdal v korist nemške narodnostne skupine. Za' pozdrave in vdanostne izjave se je dr. Pavelič toplo zahvaljeval ter je zatem v svojem govo-
skupnih borb. Svoj govor je dr. Pavelič končal z vzklikom >IIeil Hitler« in »Za dom«, nakar so Nemci odgovorili s »Ileil« in »Spremni«.
Sedanja hrvatska država ima organiziranih 40.000 gasilcev.
Načrtna ureditev potrošnje na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski minister je imenoval posebne okrajne in občinske gospodarske inšpektorje, preko katerih bo nadzoroval točno izvajanje vseh izdanih ukrepov zaradi pravične in enakomerne razdelitve živil in ostalih življenjskih potrebščin med ljudslvo.
Poročilo tržnega odseka. Zagrebški tržni odsek objavlja tedenska poročila o dovozu živil na zagrebški trg. Iz poročila posnemamo, da je bilo prejšnji teden na trgu precej divjačino in to sami divji zajci, katere so prodajali po 150—2000 kun kos. Svežih jajc je bilo malo. Prodajali so jih po ceni 5.50 kun kos. Trg je bil založen z govejim mesom, kakor tudi s svinjskim mesom slabše vrste. Cene mesu so uradno določene. Teletine je bilo zelo malo, ovčjega mesa pa sploh ne. Mleka je bilo malo, zadosti pa kisle smetane in svežega sira. Maslo so prodajali na nakaznice. Na trg so ga prinesle nekaj tudi kmetice. Z ozirom na pomanjkanje mesa, so meščani kupovali perutnino, katero sc prodajali po 70 kun kg. Zaradi zime je bil trg s povrtnino slabo založen. Tudi rečnih in morskih rib ni bilo. Sadja je bilo pravtako zelo malo, ker prodajalci menijo, da so zanj uradne cene prenizko določene.
Hrvatska na mednarodnih sejmih. Po uspehih, ki jih je doseglo hrvatsko gospodarstvo na nekaterih mednarodnih sejmih, je hrvatska vlada sklenila, da bo s svojimi proizvodi sodelovala tudi letos na večjih italijanskih in nemških vele-sejmih. Kakor smo že poročali, bo letos zastopano hrvatsko gospodarstvo tudi na ljubljanskem velesejmu.
Evangeljska cerkvena občina v Zagrebu odpira trgovsko šolo. Hrvatska vlada je dovolila evangeljski cerkveni občini v Zagrebu, da lahko odpre zasebno dvorazredno trgovsko šolo. Učni jezik na tej šoli bo nemški razen predmetov narodne skupine: hrvatski jezik, zemljepis, zgodovina in hrvatska stenografija.
Komisar v zdravniški zbornici v Zagreba. Minister za zdravstvo je imenoval za komisarja v zdravniški zbornici v Zagrebu šefa-zdravnika dr. Bevca, za njegovega namestnika pa mestnega zdravstvenega inšpektorja dr čepuliča
Enkratno aradovanje tudi v vseh hrvatskih državnih uradih. Po Poglavnikovi odredbi so sedaj tudi po vseh hrvatskih državnih uradih uradne ure vsak delavnik od osme ure zjutraj do pol treh popoldne. Ob Bobotub od 8—14. Ob nedeljah je pa samo dežurna služba od devete do 11. ure
novice,
Koledar
Torek, 3. februarja: Blaž, škof in mučenec; Oskar, škof; Celerina, mučenica; Frigid, škof; Re-medii. škof; Gozbert, škof in mučenec.
sreda, 4. februarja: Andrej Corsini, škof; Ev-tihij, mučenec; Janez Bril6ki, mučenec; Raban Alaurus, škot.
Novi grobovi
■f- Ivan Kastelic, eden najstarejših brivskih mojstrov v Ljubljani, je šel v večni pokoj. Društvo brivcev in frizerjev ga je izvolilo za svojega častnega člana. Njegov pogreb bo v torek 3. t. m. ob 3 popoldne z Žal, in sicer iz kapelice sv. Frančiška. Naj mu sveti nebeška luči Njegovim žalujočim svojcem izrekamo svoje sočutje.
■j- Zobec Matija. V Goriči vasi pri Ribnici je umrl v soboto zvečer ugledni in znani posestnik Zobec Matija. Kljub visoki starosti, bilo mu je že 82 let, je bil čvret in je rad delal in gospodaril. Kakor ]e bilo lepo njegovo življenje, saj je tako rad pomaga! revežem in vsakemu 6vojemu bližnjemu, tako lepa je bila tudi njegova smrt. K večnemu počitku so pokojnika položili na praznik ob 4 popoldne na pokopališče v Hrovači. Zapušča 76 letno ženo in 6 otrok, katerim izrekamo iskreno sožalje. Naj njtgova duša sprejme plačilo pri Bogu za v6e dobro, mi pa ga ohranimo v 6pominu!
Vsakomur svote
prinaša
Ilustrirani družinski mesečnik
Novelo zizvtrulmi Hlikaini, priloga v bakrolilkn,prikazi v slikah, potopisi, zanimivosti, moda. uirnuke. Aiih - v«e zatoltr letuo. NarofiUsoreJfinu uprava v Ljubljani, Kopitarjeva Ii
—	Kupčija z živinsko krmo na Kočevskem. V
Grčaricah je bil zadnje dni živahen promet z živinsko krmo. Družba »Emona« je prodala tu okrog 50 vozov sena in 6lame ter tudi nekaj voz svinjske krme. Seno je bilo po 45r-50 lir stot, 6lamo pa so cenili 6tot po 25 lir. Svinjska krma in tudi krompir je v opuščenih kočevskih hišah povečini zmrznil, ker ni60 bile kleti zavarovane pred mrazom.
—	Sneg v Ribniški dolini. V nedeljo je v Ribniški dolini spet 6nežilo in je pritisnil hud mraz. Živo srebro v toplomeru je zdrknilo na —21 stopinj Celzija. Nekateri najx>vedujejo še bolj strupen mraz.
—	Zago, last izseljenca Braune-ta v Kočevski Reki, je družba »Emona« dala v najem lesnemu trgovcu g Arku Janezu iz Ribnice.
—	Prošnja dobrim srcem. Reven dijak prosi dobre ljudi, da bi darovali obleko, perilo in čevlje — za njegovo mater, ki se je izselila na
b'"j(lg. Dobrotniki nuj bi blagovolili te darove oddati v porti v Mnrijanišču, Poljanska cesta 30, '-^'LJubljana.
—	Strojepisni tečaji, dnevni wi večerni, začetni in nadaljevalni, se prično v sredo dne 4. februarja. Največja strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Informacije in prospekte daje Trgovsko učilišče Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Akademiki! Tridnevnice za pripravo na prvi petek se udeležimo v cerkvi v Križankah od torka do četrtka (3. do 5. februarja) točno ob 7 zvečer. Začetek v torek 3. februarja ob 7 zvečer. Govori so pripravljeni nalašč za akademike, zato se jih gotovo udeležimo.
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 6. februarja. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. V6i ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Zadnji dan za oddajo popisnih pol za živilske nakaznice je sreda, 4. t. m. Kakor znano, je treba izpolnjene in podpisane pole oddati v ljudskih šolah, ki jih sprejemajo od 8 do 12 in od 14 do 18, ali pa pri vratarju na magistratu, ki jih sprejema ves dan. Vratarjeva 6oba je takoj na desni strani v veži mestne hiše za vodnjakom. Posebno opozarjamo, da vsaka 6tranka mora oddati po dve enaki, pravilno izpolnjeni poli. Ce pa vendar ta ali oni še ni dobil popisnih pol, jih dobi v ljudskih šolah aH pri vratarju na magistratu. Kdor popisnih pol ne bi oddal vsaj v sredo, 4. t. m., 6i bo 6am moral pripisati posledice svoje po-
Uvedba županov in občinskih sosvetov
vršnosti, ker nikakor ne bo mogel dobiti živitekih nakaznic. Prosimo prebivalstvo, ki bere dnevnike in je prebralo tudi pojasnila na popisni poli, naj opozarja druge na oddajo popisnih pol, da zaradi malomarnih ljudi ne bo motenj pn naglem razdeljevanju živilskih nakaznic.
1 Frančiškanska prosveta bo uprizorila v nedeljo, dne 8, februarja ob 3 popoldne veselo komedijo »Upniki na plan«. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da je za igro izredno zanimanje ter priporočamo, da 6i preskrbite vstopnice v predpro-daji od četrtka dalje v trgovini A Sliligoj, Frančiškanska ulica 1.
1 V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana 1. predava v 6redo. dne 4. t. m. g. mestni vrt. asistent Pirnat Franc o nadaljnjem spomladanskem delu v zelenjadnem malem vrtu, posebno o presajanju sadik iz tople in mrzle grede na prosto, o setvi zelenjave na prostem in o oskrbovanju in zalivanju zelenjavnih setev. Začetek točno ob 18 v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici V*6top prost.
I Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov prosi p n. članstvo, da 6e v obilnem številu udeleži pogreba pok. g. Ivan Nep. Kastelica v torek, dne 3. februarja ob 15 na Žalah.
1 Izvrsten sladek, prijetno aromatičen muška-telec toči Sr. Kham, Kongresni trg 8.
1 Strojniki in kurjači iz Ljubljane in okolice imajo v sredo dne 4. februarja 1()42 ob 6 zvečer sestanek v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Vabljeni!
1 Soboslikarski, pleskarski in ličnrski pomočnik? imajo sestanek v četrtek, dne 5. februarja 1942 ob 5 popoldne v Pokrajinski delavski zvezi, 1. nadstropje, soba št. 3. Vabljeni!
I Naš najodličnejši violinist Karlo Rupel je prevzel umetniško vodstvo komornega orkestra in bo prvič nastopil žnjim na javnem koncertu v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 7 zvečer. Komorni orkester bo izvajal skladbe Vivaldija, Skcrjanca, Faureja in Bacha. Solista v orkestru sta prof. Leon Pleiier in Albert Dermelj. Poleg tega bo sodelovala na koncertu naša odlična pevka Valerija Heyba-lova in zapela več Schumaunovih samospevov s 6premljevanjem klavirja, pianist Bojan Adamič pa bo izvajal raurejev Andante modetato za klavir s spremijevanjem godalnega orkestra. Natančni program bomo javili, danes pa že opozarjamo na to umetniško prireditev, ki bo v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Ko je nastopila violinistka Pina Carmirelli meseca julija prvič v Ljubljani, je imela izredno laskave ocene. Tako pravijo naši kritiki med dni-gim: Mlada, vendar pa umetniško že odlično izoblikovana violinistka Pina Carmirelli je prijetno presenetila svoje ljubljansko občinstvo. Da bo izkazala prvovrstno tehnično izšolanost in da bo njeno muziciranje nadpovprečno, smo lahko pričakovali. Pina Carmirelli pa je dala hvaležni publiki še mnogo več. Poleg bnljantne tehnike je pokazala ognjevit umetniški temperament, v interpretaciji posameznih del pa blesteč« kulturo. Ton njenega igranja je či6t in jasen, njeno muziciranje ne osva-je samo na glavni liniji kompozicije, marveč tudi v tistih rahlih odtenkih, ki v njih ne vibrira s čudovito nežnostjo zgolj umetničin inštrument, marveč tudi njena duša. Prihodnji koncert Pine Car-mirellijeve bo v petek. 6. t. m. ob pol 7 zvečer. Igrala bo Griega, Cajkovskega, Copolo, Hubaya, Paganinija in Casello. Na klavirju jo s|>remlja pianistka Marta Sala. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31.
Gledališče
Drama. Torek, 3. februarja: Zaprto. — Sreda, 4. februarji ob 17: »Vodac. Red B.
Opera. Torek, 3. februair ja: Zaprto. — Sreda, 4. februarja ob 17: »Madame Butterflv«. Red Sredo.
Radio Liubliana
Torek, 3. februarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Harmom-kaški duo Golob-Adamdč — 12.40 Trio Ambrosia-no — 13 Najxrved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja in komorni zbor pod vodstvom D. M. Sijanca: Operetna glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz gledališča Eliseo v Rimu: Koncert tria Vidusso-Abbado-Crepa — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa, radij-
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podstavi vladne oblasti, podeljene mu |>o 1 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1041-XIX št. 201 in smatrajoč ta nujno potrebno, da se v občinah te pokrajine postavijo župani in občinski sosveti, odreja :
Člen 1. V občinah Ljubljanske pokrajino se jk>-verja uprava županom, katerim so v j>omoč, kolikor Visoki komisar to smatra za mogoče, občinski sosveti.
Člen 2. Zupana imenuje z odlokom Visoki komisar za jKMlovno dobo Štirih let; lahko se zopet potrdi, o vsakem času i>a tudi odstavi.
Člen 3. Zujian opravlja posle, ki jih zakon o občinah dodeljuje predsedniku občine, občinski upravi in občinskemu odboru. Zupanovo odločbe izvršuje občinski tajnik.
Člen 4. V občini glavnega kraja piokrajine more Visoki komisar Imenovati enega ali dva podžupana, ki se lahko izbereta tudi izmed vladnih funkcionarjev in uradnikov. Podžupan pomaga županu in ga nadomesluje ob odsotnosti ali če je sicer opravičeno zadržan.
Člen. 5. Dve ali več sosednjih občin, ki skupaj nimajo več ko deset tisoč prebivalcev, imajo lahko enega 6amega župana.
Člen 6. Število občinskih sosvetnikov določi za vsako občino Visoki komisar, bili jih ne sme manj ko Sest in ne več ko štiri in dvajset. Zanje veljajo določbe čl. 2. Sosvetnikl se izberejo izmed posebno primernih oseb, ki pripadajo občini po svojem bivališču ali jx> izvrševanju pridobitne delavnosti. Visoki komisar določi združenja in ustanove, ki imajo pravico predlagati imenovanja za sosvetnike, in število zastopnikov, ki naj se jim dodeli glede na jx>inenihnost raznih gospodarskih strok v občini Ce se predlog ne odda o pravem fa^u ali iz katerega koli vzroka ni mogoč, izbere sosvetnike Visoki komisar neposredno.
Člen 7 Občinski sosvet ima samo posvetovalno f>odročje In oddaja mnenje v vseh zadevah, o
katerih župan misli, da mu jih ni treba predložiti Obvezno pa je mnenje sosveta v vseh poslih, ki t* sedaj odkazani občinskemu odboru.
Člen 8. Seje sosveta so sklejjčne samo, če jc navzočih vsaj polovicu njegovih članov; mnenja sklepa sosvet i absolutno večino glasov.
Člen 9. Za imenovanje za župana, podžupana ali občinskega sosvetnika so potrebni:
a)	polnoletnost,
b)	italijansko državljanstvo ali pripadnuri Ljubljanski pokrajini po rojstvu uli po dolgem bivanju,
c)	uživanje državljanskih pravic, dobro nrav stveno in politično vedenje,
d)	|K>trebna izobrazba za dobro izpolnjevanje dolžnosti.
Člen 10. Zujian, j>odžupan in občinski sosvet-niki morajo pred nastopom svoje funkcije priseči pred Visokim komisarjem ali funkcionarjem, ki ga on odredi, takole:
»Prisegam, da bom zvest Kralju Cesarju in njegovim Kraljevskim Naslednikom; da so bom zvesto ravnal po državnih zakonih; da l>om izjiol-njeval svoje dolžnosti marljivo in z vnemo, zn občno blaginjo in v korist upravi, in spravljal svoje vedenje, tudi zasebno, vedno v sklad z dostojanstvom svojega |>oložaja.
Prisegam, da nisem in tudi ne bom član združenj ali strank, katerih delovanje bi se ne skladalo z dolžnostmi mojega položaja.
Prisegam, da bom izpolnjeval vse svoje dolž.-nosti samo v korist nerazdružljlve blaginje Kralja Cesarja in države.«
Člen 11. Visoki komisar določi dan, ko prenehajo redne In Izredne uprave občin poslovati, da začno poslovati župani in občinski sosveti.
Člen 12. Vse določbe krajevne zakonodaje, ki bi bile nasprotne tej liaredhi, se razveljavljajo.
Ljubljana, dne 24. januarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emllio Grazioli.
Ste že naročen;
na letošnio zbirko
NAŠA KNJIGA"
•i
dii.
LETNI
Založba ,N«Se knjige"
Ce niste, pohitite z naročilom. — Naročnina za ji r v o skupino — do julija — ki obsega tri knjige v -kupnem obseju 1100 strani, jo /a rezane m»ode L. 84'- za broŠTau« invode L. 10?'- in se lahko plačuje v (t mesečnih obrokih po L. 14'-, oziroma I* 17"— (za vezane)
I. knjiga Izide februarja: Maiocchi, Klrurgovo življenj« 2 kn iga izide aprila: Budak, OgnjiSfe, I.del 3. knjiga izide juni at BudaU, OgnjISče, II. del
Odlična vsebina — umetniška kvaliteta. LFudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5
Zima in sneg v obmorskih krajih
Zima traja po obmorskih krajih naprej, kljub lemu, da je mraz že precej odnehal. Najbolj mrzlo je sedaj v Istri, kjer je zapadel dobro ped visok sneg od njenega severnega pa do skrajnega južnega konca, ln zanimivo, da je najbolj mrzlo v Poli, ki leži na skrajnem jugu pokrajine. Pola z okolico je precej močno zasnežena, kar se le redkokatero leto zgodi, in sne« leži 6edaj že dober leden, kar je so večja redkost. Kar čudno se odražajo pod belo snežno odejo veliki nasadi zelenih oljk, ki obdajajo Polo. Za oljkove nasade in za vinograde obstoja velika nevarnost pozebe, če bo zima še dolgo trajala.
Prav tako je tudi na kraški zemlji še vse pod snegom in mraz je prav občuten. Malo bolje je prav ob morju, kjer je sneg že povsem izginil in se je tudi temperatura dvignila na znosno stopnjo.
Iz svetogorske okolice pa poročajo: Ko smo 30. januarja zjutraj vstali v petkovo jutro, smo uživali pogled prave zime. Glavno mesto z vso okolico je mimo počivalo pod prilično 8 cm debelo snežno odejo. Proti večeru prejšnjega dne je bilo pričelo rahlo snežiti in je padal rahel, nekoliko južen pršič vso noč. Z jutrom se je nebo razjasnilo in je ogrevajoče sonce že v predpol-danskih urah ustvarilo najlepšo zimsko idilo. Svojevrsten je bil pogled na goriške vrtove, kjer so se ciprese, cedre, palme in slično južno drevje slikovito oblikovale pod težo mladega, mokrolnega
ska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v sloveščini — 20.30 Koncert komornega zbo-i ra — 21 Prenos iz milanske Scale: »Gianni Schic-chi«, Puccinijeva glasba — 22 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Skerjanca — 22.45 Radijska jx>ročila.
Poizvedovanja
Nalivno pero, črno, kopirno, sem izgubil v soboto pojx>Idne, najbrže v Gradišču pred Sumi; jem. Najditelja prosim, naj ga odda proti nagradi —naslov v uredništvu. Ker pero ni moja last, ampak izposojeno, zato še enkrat prosim: vrnite mi ga!
Prvi petek v cerkvi Naše Ljube Gospe, od angela pozdravljene
Brez dvoma je stolnica lepša, naravnost kraljevski prostor ima in žlahtno somernost. Toda rdeča cerkev tam nad stopniščem Marijinega trga ima svoj poseben čar, ki mu sam imena ne vem. Ne le zato, ker je to cerkev mladost, in mojih prvih močnih spominov in je sedaj tolažba in radost mojega srca. Ze Cankar jo opeva in mu je bila na poseben način ljuba. In ljudem tudi.
Pa ne, da bi drugih cerkva ne marali. O ne, stolnica je biser, ves izbran, sv. Jožef z novim oltarjem in z nepopisno mogočnim in svetlim prostorom naravnost edinstven, sv. Jakoba cerkev je žlahtna umetnina in Robbovi angeli ob tabernaklju so radost očem. Cerkev Srca Jezusovega je vsa odlična v svoji intimnosti 6V. Peter razkošen, trnovska cerkev je odmaknjena ostali Ljubljani, camosvoja je kakor Trnovo in Krakovo samo. Lesena cerkvica v Mostah je ljubljenka tistega živahnega in delavskega predmestja, ljubosumni so nanjo in ne zaman, zakaj velika ljubezen jo je zgradila.
Cerkev sv Terezije od Deteta Jezusa Je kakor dih svežasti ln za oni predel nr oni strani Ljubljanice blagoslov božji, zavetje premnogim, ki bi sicer tabernakelj in nebo v njem za vedno zgrešili. Preostajajo le se: ev. Anton nn Viču, ponos in ljubezen faranov, sv. Krištof, kt se Je skromno umaknil apostoloma Slovanov, Ciiri'u ii» Metodu, sv. Mihael tam na prelepem Barju, brez dvoma dragulj, ki ga ima Ljubljana edina, sv. Frančišek Aslški v ŠiSki s svojimi mogočnimi stebri, kjer sijejo svetilke, vsaka zase mojstrovina, kakor čudovita mavrična luč in dajejo v somraku tako «l"d»U prizvok i zasanjan ia nato še cerkev v sredini mesta naše ljube Gospe I £ajo lice
Vnebovzete pri uršulinkah, kjer je vonj po kadilu čisto svojeki. Ali se motim, ali niso vmes rože, in timijan in rožmarin? In skoraj bi jo pohabil, oeT-kvico na Selu, kjer je sama ubnnost in mir in tiho hrepenenje po onostranski gloriji.
Tako sem vse omenil im mislim da jih poznam. Vem. da so povsod prazniki s svojim vonjem, da so tudi prvi petki povsod na svoj način pesem iskrene pobožnosti.
Toda mar ni v tej cerkvi vsa Ljubljana kakor doma? Nekdo je rekel: izmoljena je. Mogoče, da, celo prav verjetno je. Pa je poleg tega še nekaj drugega: svoj, čisto svoj obraz ima in vsa živa je. Odkar se dnevno časti sv. Režnje Telo, je redko kdaj evbaristični Gospod sam. Tudi med urami, ko ni izpostavljeno.
Prve petke pa zacvete.
Na čudovit način.
Tisočim odpre vrata v sveto iu v najsvetejše.
Spovednioe postanejo zavetišča, ki so srcu ljuba in tako draga. Vso strogost izgube. Tako se mi zdi, kakor da dobe obraz matere, ki vse razume in zna vse ugladiti.
In ti obrazi! Tisoč različnih, otrok, gospš, gospodov, mladih fantov, zrelih mož, žen A, deklet, študentk in modistk in šivilj im zopet ljudi, ki sodijo v bančno službo ali trgovsko. Zadnjič sem videl moža in ženo. Stala sta na drugi strani ln ker sem moral čakati, sem opazoval ta dva obraza.
Ali je to napak? Ali je krivica gledati neopazno za obraz in za čelo. ko se za hipe zastor dvigne?
Ona morda tridesetletna, morda mlajša, mogoče pet let starejša. Obraz kot eden angelov na slove« sliki: Kristusov krst, ki sta jo ustvarjala dva mojstra, Verrochio ln Leonardo. Oči sinje in zasanjane, pod klobučkom kostanjevi lasje, ki bo-
in vrat. Roke so sklenjene na desnni prstan
s kamnom akvamarinom. On, tih za njo — velik, že v letih zrelosti, obraz krepak, okoli ustnic čvrsta volja im samozavest. Tedaj se je on dotakne na rami. Nekaj tiho zašepeta. Resnoba in milina dveh ubranih src se taiko jasno zrcalita raz teh dveh obrazov, da me prevzame ganotje.
In teh obrazov je toliko Na desno, na levo. V klopeh in v tistih mirnih kotičkih, kjer se človek v klopci odpočije, kjer so robovi od tisoč in tisoč sklenjenih rok že gladki kot ebenovina. Tam se zbranost sama nudi kot 6ad, ki je že pripravljen, da ga vzameš.
Tam vidim zdravnika. Praktični zdravnik, močno zaposlen, za prvi petek je našel čas. Pa ga v kavarni nikoli ne vidim, nima časa. Za to vsena-rodno pobožnost se je utrgal.
Jutro prvega petka.
Od zgodnjih ur notei do pol dvanajste in še preko, obhajila, obhajila.
Nekaj edinstvenega je ta pogled.
In obrazi, kako so lepi ti obrazi! Stari, uveli, trudni, od življenja razočarani, tu so pokojnu In mladi, cvetoči, kot zorna breskev, mikavni in sladki kakor, da bi jih bil slikar vesel — vsi pristopajo in se vključijo v vrsto tisočev.
Vseh stanov pripadniki, raznolike starosti, vsi so eno.
Narod moli, narod Je v stiski za svoje sinove in hčere in družine Narod ihti na božjem Srcu in prosi z vsem žarom: usmili sel Pretrese me, zona me obhaja, in tudi sam z ihtečim srcem prosim: Usmili se božje Srce, prizanesi.
Ovem se, da tu ni nič narejenega, izumetničenega, koleno se samo upogne, zadrega izgine, čutiš se samo še člen občestva, ki je po krvi in trpljenju eno. In z njim prosiš in trpiš in gledaš zlate zarje.
snega. Po ulicah so številni pomelači činlili hodnike in delali gazi. Ker je mraz popustil — toplomer je stal prilično na ničli, barometer se jo pa po prejšnjem padcu zopet dvignil na 758 mm — je bilo ozračje zimskoprijotno in je šetnja po mestu nudila mnogo prikupnosti. Razigrana mladež so je kepala in pripravljala drsališča, bolj razposajeni mladci so pa s sneženimi kepami dražili po opravkih hiteče mladenke. Meščani in deželani, ki si jih srečal, so bili nekam zadovoljni in vedri, ker so se otresli strupenega mraza. Vscobče razpoloženje je bilo ugodno. Sončnost dneva nf prenehala do večera. Sneg je naglo kopnel in delal ulice čimdalje bolj blatne, kar je kvarilo lepoto jutranje slike. Ker se vreme preveč južni in ne gre na dež, upamo, da se ulice no bodo že jutri spremenile v blatno žlobudro in bomo še kak dan živeli v zasneženi goriški zimi.
Sneg je prišel od morja, glavno tamošnjo obrežno mesto je pa brez njega. Po skalnatem kraškem j>obočju ga je nametlp skoraj za eno ped, briški griči in vipavska nižina ga imata pa okrog 10 cm na debelo.
Pravcato zimsko jiotegavščino so nam pa povedali potniki od bvške strani. Ko so se zjutraj odpeljali z avtobusom iz visoke soške doline, je bilo tam nebo jasno in ni snežilo. Pod kobariškim trgom, ko so že zapuščali bolj severne kraje, pa so naleteli na sneg.
Lokomotiva je ušla
Ljubljana, 2. februarja.
Marsikdaj se splaši konj in pobegne brez voznika ter vleče voz na slepo po ulicah, dokler ga razsoden človek nc ustavi. Tudi avto-mobilisti vozijo včasih tako, da bi človek kmalu mislil, da so se splašili. Malokdaj pa slišimo, da bi si kaj takega privoščila lokomotiva. V nedeljo dopoldne pa se je zgodil tak primer na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kjer so pripravljali v kurilnici lokomotivo za vožnjo. Po nesrečnem naključju se je premaknil vzvod, ki stavi ja lokomotivo v pogon. Lokomotiva je bila že zakurjena in ko je para v kotlu dosegla zadosten pritisk, je lokomotiva kar sama od sebe na lepem odpeljala iz kurilnice, po — hvala Bogu — prostem tiru. Na lokomotivi ni bilo nikogar, zato je lokomotiva krepko vozila naprej, kamor jo je vodil tir Vozila je proti Vodmatu in pri tem dobivala vedno večjo hitrost. Srečno je pribrzela čez viadukt na šmartinski cesti in jx>tem odpeljala ob glavnih tirih nekdanje južne železnice naprej jk> nasipu proti Zeleni jami. Na srečo je bila na slepem tiru, ki se konča tik pred podvozom, pod katerim vodita Domžalska cesta in cesta Pod Ježami na cesto Ob Zeleni jami. Kakor večina slepih tirov, se jc tudi ta tir končal tako, da so bile tračnice močno zakrivljene navzgor. Takoj potem pa se je začelo fiobočje, [»odprto ob cesti z betonskim zidom. 65 tonska štiriosna lokomotiva s tender-jem je z zmerno hitrostjo zadela v krive tračnice. jih s svojo živo 6ilo jjoravnala, pri čemer so seveda trpeli njeni odbijači in zgrmcla ik> pobočju na spodnjo cesto. Ko je udarila ob cesto, se je ustavila tako, da je tender še ostal v vodoravni legi nekako nn tiru. Na srečo ni bilo nikogar ob tem času, bilo je okrog pol enajstih, v bližini, tako da nezgoda lokomotive ni napravila nikomur nobene škode. V ponedeljek jc ze začelo strokovno osebje ljubljanske kurilnice razstavljati lokomotivo, s katere bodo najprej sneli nekaj gonilnih drogov in najvažnejših delov pogonskega parnega stroja, nakar jo bodo dvignili nazaj na tire z žerjavom, ki bo lahko zapeljal kar na sosedni tir, ki gre še naprej čez viadukt Lokomotiva je kljub poševni legi ostala jKikonci in bo zato to delo mnogo lažje, kakor na primer dviganje lokomotive pri ozaljski nesreči, ko je lokomotiva ležala na glavi. Lokomotiva sama pri padcu ni bila hudo poškodovana in zato škooa na njej ni prevelika. Trpeli so le stekleni inštrumenti in prednja odbijači
Franeeneo Perrt:	5
Neznani učenec
žgodorinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovreniič.
Ko se vrne v Rim s 6lavo dobro opravljene vojaike natoge v nevarni pokrajini, doseže nemara pri cesarju poiniloščenje tudi za Varilijo in že njeno razporoko z Valertjem Messalom. Potem bi se poročila In bi ee lahko vrnil z njo na Vzhod, da bi skupaj z materjo pričakoval prihod božanskega Dioniza.
Mark ee je z nekoliko nepremišljeno ognjevitostjo svojih let popolnoma predal temu upanju, se izmikal nadzorstvu svojega tovariša in je s Saramalom uredil vprašanje glede 6estanka z Elea-zarjevim odposlancem.
Sestanek naj bi 6e vršil ne daleč ob robu puščave na kraju, imenovanem Rahelin grob, kjer naj bi bila po izročilu umrla najljubša Jakobova žena. ko je rodila zadnjega sina.
Mark Adonij naj bi prišel s krdelom petdesetih mož, katere bi pustil v določeni oddaljenosti od kraja sestanka. Enako bi napravil tudi Eleazar-jev odposlanec, ki bi 6e 6estal z Markom na sredi pota.
6.
Ko je bilo vse tako določeno, je Mark nekega jutra na čelu velikega krdela svojih konjenikov
1 odjezdil skozi Jopska vrat in krenil proti gričevju, kjer 6e je med oljkami in pašniki dvigalo mestece Betlehem Efrata. Med vojaki je vzel 6 6eboj tudi Trikongija.
Vreme je bilo kra6no, nebo jasno in čisto.
Ko so bili izven obzidja, je Mark z veselim hrepenenjem pogledal proti Sredozemskemu morju. ki 6e je tam daleč razprostiralo kakor evetla pot za bogove m 6anje, in misli na Varilijo. Ko 6e vrne = sestanka ji bo pisal. Gotovo ji bo imel sporočiti vesele vesti.
Mimogrede se ga je polastila misel, kaj če bi bil sestanek 6amo past, ki so mu jo nastavili uporniki, da bi ga spravili h kraju, preden bi jih začel z vojaštvom preganjati, da bi ga ti prena-peteži utegnili izvabiti na kak samoten kraj blizu puščave in ga umoriti.
Nič več bi potem ne videl svoje ljubljenke.
Pa ga ta misel ni užalostila. Nasprotno. Navdušila ga je in je postal celo razigran .Ob misli na nevarnost mu je začelo srce bolj polno utripati.
Možnost boja ga ni strašila, saj je bil Rimljan. S preprosto in prekijjevajočo mladeniško domišljijo si je, jahajoč pred svojim krdelom ob drgetanju in topolu konj predstavljal, kako se bo 6rečal z odposlancem upornega roparskega glavarja, ki 6e pride p>ogajat o vdaji. Zakaj ni namesto tega brezpomembnega človeka, kak knez. kak velik vojskovodja, kot Hanibal ali kot Mitridates? Tudi v takem slučaju bi se znal postaviti za dostojanstvo
i rimskega imena. S tem razcapancem — gotovo bo kak izmed tistih prevzetnih 6trgancev, ki po jeru-1 zaientskih ulicah pljuvajo za njegovimi vojaki, — si ne bo dal drugega opraviti, ko da mu 6 svojimi odredbami da čutiti svojo oblast. Najprej mu ukaže, da položi orožje pred njegove noge, da 6e poniža in da potem posluša pogoje za predajo, ki bodo: popolna prepustitev vseh upraviteljevi velikodušnosti.
Nenadoma pa je ves njegov ponos izginil. Spomnil se je matere in Saramalovega nasveta, naj vpraša za vesti o njej Eleazarievega odposlanca. Kako naj bi vzdržal 6voje rimsko dostojanstvo, če bi moral človeka, katerega je hotel ponižati, prositi pomoči v zadevi najtajnejšega hrepenenja svojega srca? Ob tej potrebi tn tem hrepenenju je dostojanstvo rimskega državljana zgubilo vsak smisel, njegova čelada in njegov oklep sta na tleh in samo kot človek pred človekom bi 6tal, kot mladenič, rojen v tuji zemlji, ki ni videl nikdar 6voje matere in jo išče z ljubeznijo in bridkostjo, ne da bi mislil, kakšnega rodu in državljanstva je.
Marka so te tni6li vznemirile in zagrenjen je prišel do prvih koč Betlehema Efrata — hiše kruha, kakor so ga imenovali Judje. Mestece se je dvigalo na kamenitem griču kakor zelenica med oljkami in cvetočimi pašniki.
Krdelo je šlo po cesti mimo nekega kamnoloma, kjer je bila tu in tam kaka votlina zavilo na levo 6kozi oljkov gozdič in prišlo na goljavo, po-
suto s ti6tim črnim kamenjem, ki oznanja bližino puščave.
Trikongius, ki * poznal pokrajino, ker je bil že toliko let v Judeji, je pokazal Marku kraj, kjer naj bi se vršil sestanek.
Z mesta, kjer so bili. se je videl neki grič in skalovje, po katerem te rastlo grmičje in divja oljka. Na griču je bila skala, ki jo je postavil Jakob, ko mu je tam rodila Rahela zadnjega 6ina in umrla.
Ko se je nahajal na tem določenem mestu, kjer se je rodil otrok ki ga je mati takoj ob rojstvu zapustila se je Markova vznemirjenost še povečala. Zakaj si je Eleazarjev odposlanec izbral prav ta kraj in ne kakega drugega? Čudne 6lutnje 60 vstajale v njegovem srcu in nerazložljiva tesnoba ga je mučila.
»Ostam ti z vojaki tu med oljkami,« je rekel Trikongiju. »jaz pa 6topim na grič in se dam videti.«
»Gosjx>d. ne hodi 6am, Judje so zahrbtni,« ga je of>ojoril Trikongius.
»Sam grem Ne smemo napraviti vtisa, da 6e jih bojimo. Ti čakaj 6 štirimi najboljšimi Oalačani v sedlu ob robu gozdiča. 0 najmanjšem hrupu pridi za menoj.«
»Nared, gospod,« je bevsknil Trikongius z na-mrgo enim čelom podčastnika, kateremu je višji zavrgel njegov modri nasvet, »a neprevidno je. Dovoli, da ti pojasnim «
Ne da bi čakal Trikongijevega pojasnila, je Marko vzpodbodel konja in jx> bliskovo prišel na vrh griča.
L3UBL3ANSK1-.
Preditma ob 1&. n 18.15, ob nede'|ah In prani kiti pa OH 10.30. 14.30. 16.10 In 18.30 pri
Fltin mladostnih ld°ulov, Športnega IzUvlJanJa in lepe ljubezni
V sinje vISave
Sllvnnn Jacblno, Mnrio Fcrrnrl. Mnrio Ginnnini in Atcto Fiorolli KINO St,iMi< TEL. 27-30
Zapleteno vnrnaantf o ljubimi In umoru
Nedolžna al' kriva
S Franci co Sincapoore. Kilipinl H«vnjskl doki' — Frederlc Mareh in Jean Benneti KINO tlNION tEL. 22-2i
BENIAMIVO OIGLI in K M M A OltA AT1CA v Hvojein nH.inoveUpin »evakem vetefiluiu
Vrtoglavica
Ostali iitralui Camitn Horn Kuth Helberc itd. flnsha: Huccini Waitner, Ulordani itd.
lilNU MATICA - TEL. 22-41
prvenstva zaključili. Presenetila je neodločna tekma Rome z Modeno. Prvi z razpredelnice je gostoval pri zadnjem in dosegel le 0:0. S tem
Šport
Presenečenje na Dunaju Švicarji premagali nemško reprezentanco z 2:1
Včeraj je odigrala nemška nogometna re-|irezentanca svojo drugo letošnjo mednarodno tekmo. Doživela je prvi poraz. 35.000 gledalcev jc prišlo na stadionske tribune dunajskega Pra-tra, da bi prisostvovalo najieti borbi med obnovljenim >Wunderteamomc in švicarsko enaj-storico. Med odličniki je bil na tribuni pokrajinski namestn k Vzhodne marke Baldur von Sphirach. Nemški napad ni bil na isti višini kot f!rcd 14 dnevi v Zagrebu in zmagali so Švicarji z 2:1.
Prvi polčas je potekel brez zadetka. Posebno žrelu situacija je bila za Nemce v 20. minuti, katero pa jc Decker zastreljal. Sploh so liili napadalci zaradi spolzkega igrišča precej nesigurni. O Hcrbergerjevi napadalni vrsti, ki jc igrala brez Conena, poročajo, da je bila prepočasna. Prvi gol jc zabil Dunajčan Decker v 72. minuti. Kmalu, zatem so dosegli Švicarji nekaj kotov, Kappenberg pa je izenačil na 1:1. Proti koncu igre sta sc obe moštvi trudili, da hi dosegli odločilni gol. Ko so bili gledalci že prepričani, da bo tekma neodločena, je napravil nemški vratar Jahn usodno napako. Interveniral je prezgodaj in jiosegel v borbo za žogo. Trenutek, ko je bil gol prazen, je izrabil odlično razpoloženi Kappenberg in jKislal žogo v mrežo. Tako so dve minuti pred koncem dosegli Švicarji odločilni gol in s tem zasluženo zmago. Rezultat 2:1 je ostal do konca nespremenjen. V zgodovini švicarskega nogometa je bila to prva zmaga pred dunajskim občinstvom. Razen že omenjenega Knppenberga, ki je bil junak dneva, se je odlikoval tudi vratar Bal-labio. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scarpi.
Doma ni bilo včeraj nobenih športnih prireditev. Tudi Mladikarji so odložili svoj med-klnbski turnir namiznega tenisa na poznejši čas.
Roma vodi pred Torinom in Venezio
Včeraj so v Italiji odigrali 15. kolo državnega nogometnega prvenstva. S tem so prvi del
je Roma izgubila dragoceno točko, po kateri se ji bo gotovo še kolcalo. Tudi Benečani niso imeli sreče. Gostovali so v večnem mestu, kjer jih jc Lazio premagal z 2:1. Od vodilnih klubov se jc najbolj afirmirala enajstorica Torina. Na lastnem igrišču je odpravila Fiorentino z 2:2. O Triestini smo že zapisali, da jo je začetna sreča zapustila. Tudi včeraj se ji ni nasmehnila in si ie morala z enakovredno Ligu-rijo podeliti delež 15. kola.
Podrobni izidi so bili: v Bologni: Bologna— Juventus 2:0; v Neaplju: Napoli—Genova 0:0; v Modeni: Modena—Roma 0:0; v Livornu: Milano—Livorno 2:0; v Milanu: Ambrosiana—-Ata-lanta 0:0; v Rimu: Lazio—Venezia 2:1: v Genovi: Liguria—Triestina 2:2; v Turinu: Torino— Fiorentina 3:1.
Po včerajšnji nedelji je ostala Roma na vodstvu z 22 točkami. Za petami ji je Torino z 21 točkami, na tretjem mestu pa je Venezia, ki ima 19 točk. Sledijo: Genova 19, Atalanta, Triestina, Liguria in Ambrosiana 15, Bologna, Milano, Juventus 14, Fiorentina 13, Livorno 12, Napoli II, Modena 9.
V	B diviziji so dosegli naslednje izide: Fiu-mana—Lucchese 5:0; Udine—Novara 2:1; Vicen-za—Siena 2:2; Bari—Fanfulla 1:0; Savona—Pisa 3:0; Alessandria—Reggiana 1:0; Padova—Pro-patria 1:0; Spezia—Pescara 0:0: Tako ima Bari sedaj 24 točk, Vicenza 22, Alessandria pa 21. Med najboljšimi sta tudi Padova (20) in Novara (19).
Ranghilda je hitrajša od Sorensenove!
Veliko zanimanja je bilo na Danskem za jirvo srečanje med svetovno rekorderko Ragnhildo Hveger in novo plavalno zvezdo Kirsten Busch-Sdrensenovo. Prvo srečanje bi moralo biti že pred štirinajstimi dnevi. Zdi se pa, da Sdrensenovi ni bilo na tem, da bi tekmovala s tovarišico, katere ime je 42 krat zapisano na tabeli svetovnih rekordov. Čeprav je imela na kratke proge 100 yardov in 100 m boljše čase od Ragnhilde, je vseeno sporočila v Kopenhagen, da mora priti najprej Hvegerjeva v njeno rojstno mesto. Za zadevo se je najbrže pozanimala danska plavalna zveza in teden pozneje je le prišlo do dolgo pričakovanega srečanja.
V	nedeljo »o imeli v Kopenhagenu plavalni dcrby, v plavalnem bazenu pa polno hišo. Kopališče Frederiksberg je bilo do zadnjega razprodano. Gledalci so se razdelili v dva tabora, od katerih je prvi navijal za preizkušeno Ragnhildo, druga pa za vzhajajočo zvezdo Stfrensenovo. Pokazalo pa se je, da je Ragnhilda še vedno nenad-kriljiva in da so bile napovedi o sijajni formi mlade Sorensenove hudo preuranjene. Bodi kakor koli, dejstvo je, da je Ragnhilda zmagala na vseh progah, Sorensenova pa je dosegla le peto mesto.
Podrobni izidi so bili: 100 yardov prosto: 1. Ragnhilda Hveger 1:00.5; 2. Kirsten Ove Pe-tersen 1:00.6. 100 metrov prosto: 1. Ragnhilda Hveger 1:06.9; 2. Karen Margareta Harup 1:08.5. Za tako reklamirano Kirsten Busch Sorensenovo je bilo to srečanje naravnost porazno. V obeh plavalnih točkah je zasedla le peto mesto. Podrobnosti o njenih časih in razlogih za nenavadno slabi plasman ni v poročilih, s katerimi razpolagamo. Vsekakor pa presenečajo odlični časi, ki ponovno dokazujejo, da je mala Danska vodilna v ženskem plavalnem športu.
|Kujiinic|
Steklenice
Butelke, bordeaux, chl-anti, konjak Itd. kupuje Sr. Kham, Kongresni trg it. 8. k
Dvocevni radio
prodam za 600 lir ln gramofon e ploščami za 600 lir. Vse je v najboljšem stanju. Jernej Ambroži«, Glinška, ul. 7-1., Ljublj.
Radio-aparat
znamke Graetzor-Super. 8 f J, ▼ najboljšem stanju. prodam. • Lužar, TržaSka cesta 42, LJublj.
| Untcml j
Vrtnarskega vajenca
pridnega ln poštenega -sprejmem. Hrana ln stanovanje r hlSl. Naslov v upr. »Slov.« St. 848. v
|Viui|cm|
Poslovni prostor
v X. nadstr. poleg Flgov-ca takoj oddam. Informacije pri I. Knezu, Go-sposvetska e. X, dvorišče.
IŽtonlij
Lovska psica
belo-rjave barve se je zatekla. - Oddati: Korn, Poljanska cesta 8. j
LA GRANDE MARCA ITALIANA
VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA
0V0S
B ARB I E RI
ZABAIONE NATURAIE AlfUOVO
Ricoslituente - Inalterabile composlo di luorli duovo fre-schissimi, zucchero e vino maršala.
Naravni laični Punc
Krepilen • Nespremenljiv
Sestavljen iz zelo svežih jajčnih rumenjakov sladkorja in vina maršala.
S. A. F.lu BARBIER1 - PADOVA
Naznanjava žalostno vest, da je umrl najin ljubljeni oče, gospod
Ivan Kaslelic
brivski mojster, častni član brivske zadruge
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 3. februarja 1942, ob .1 popoldne, z Zal, Iz kapelice sv. Frančiška k Sv. Križu. Priporočava ga v molitev! LJubljana, dno 1. febr. 1942
Ivan in J o že, sinova, ter ostalo sorodstvo
Berite
'Slovenca
in oglašu/tt v njem!
Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani
obvešča vse svoje članstvo, da je umrl gospod
Ivan Nep. Kaslelic
brivski mojster in častni član združenja
Blagega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku v torek, dne 3. februarja, ob 3 popoldne, iz kapelice sv. Frančiška na Žalah.
Draijega tovariša ohranimo v častnem spominu!
Ljubljana, dne 2. februarja 1942 Združenje brivcev in frizerjev.
Oporoka osmih bojevnikov
>Nak, nikogar nisem videla — pač pa —, ko sem po deželni cesti šla proti Chelmsfordu, sem tam, kjer se mali gozdiček konča, za 6eboj zaslišala nagle korako. Pa nisem mogla nikogar videti, ker mi je bil gozdiček na poti — naenkrat j>a je šum minil, morda je tisti človek stekel v gozdiček — na tisto potem nisem več mislila.«
»Koliko je bila takrat ura?«
Dekle spet malce pomišlja.
»Natanko tega ne vem, mislim pa, pa je hila četrt na štiri.«
»Hvala, gosjKHlična Brent! To bi bilo za zdaj vse.«
Hammond se malce skloni ter pravi: »Ah, počakajte še trenutek, gospodična Brent! Ali bi tudi meni, prosim, odgovorili na eno vprašanje?«
Vznemirjena ga pogleda in njen glas zatre-peče, ko odgovori: »Če vprašujete, kar Vas zanima, le vprašujte I«
Hammond kar brezbrižno vpraša: »Torej zanesljivo mislite, gosjKKlična Brent, da ste tiste nagle korake res slišali za seboj?«
To vprašanje jo očitno zmede. »Da, najbrž je bilo za menoj, ker je tisti iz parka priha jal.«
»O tem pa mi nič ne vemo. gospodična Brent,« Hammond mehko odvrne. »Saj sem le tako vprašal.«
»Zanesljivo vem, da sem tiste stopinje za seboj slišala,« tiho dostavi.
»Hvala Vam, gospodična Brent.«
»Ali bi hoteli sporočiti polkovniku Westfallu, naj bi' M potrudil semkaj?« de inšpektor.
Gospodična Brentova vidno opotekaje se odide.
IV.
Komaj so se vrata za dekletom zaprla, je zunaj nekdo presunljivo kriknil. Takoj nato je nekaj težkega padlo na tla.
Inšpektor plane k vratom. Tisti hip ugasne luč, Hammond se v temi zaleti v prek lin jajočega inšpektorja, ki odpira vrata v vežo.
»Tri sto vragov! Hammond, ali imate žepno svetilko? — — Brž, brž!--Kaj....?«
Inšpektor še enkrat zakolne, ker se je spotaknil ob truplo, ki je ležalo v veži na tleh.
Tema je kakor v rogu.
Vrata v knjižnico se odpro, šumot zmedenih glasov ... nato svetel bel žarek prereže temo.
»Kaj se je zgodilo, gospod inšpektor?« vprašuje seržant.
»Kje je glavno stikalo?« rjove inšpektor.
»Na levi ob vhodu! — Počakajte trenutek!«
Seržant odhiti.
Takoj nato nekje zažvenkeče razbito stekla V veži je spet svetlo kakor po dnevi.
Na tleh leži gospodična Brentova.
Inšpektor se kratko ozre nanjo, nato pa naglo plane kvišku: »Kaj se je razbilo?«
Vsi zmešani se ljudje spogledujejo. Le Hammond se mirno skloni nad nezavestno deklico ter ji previdno privzdigne očesno veko. Nato se zravna ter pravi: »Sodim, da je razbito okno v čitalnici.«
Kennedy plane tja in besno zakriči. Čez pet sekund je ie spet v veži.
»Kdo je odšel Iz knjižnice?« ostro vpraša.
»Le gospod Bartlett, gospod inšpektor,« nekdo mirno odeovori.
»Bartlett? — Čemu pa?«
Roy Finsbury stopi korak naprej: »Jaz sem ga poslal v kuhinjo, naj bi prinesel malo whiskyja gos {»dom.<
Isti hip se vsi ozro nazaj. Bartlett namreč s pladnjem v roki stoji za njimi.
Kennedy naglo veli seržantu, naj preišče park, nato pa vpraša komornika:
»Kje ste bili?«
»V kuhinji, gospod inšpektor.«
»Kako dolgo?«
»Kakih pet ali šest minut, gospod inšpektor.«
»Dajte tej mladi dami požirek žganja.«
Komornik se nagne ter gospodični vlije malo žganja v usta. Dekle počasi odpre oči, si jih z roko zasenči proti svetlobi ter se zmedeno razgleduje.
»Roka!« zamrmra.
Inšpektor se skloni k njej. »Kakšna roka?« pozorno vpraša.
»Bela roka — tam ob vratih v park — ob stikalu — v mesečini sem .jo le slabo mogla razločiti.«
»Ali ste videli zgolj roko? — Ali niste videli tudi človeka?«
»N... ne... le roko.«
»Hm! Čudovito. — Prosim, blagovolite se vsi vrniti v čitalnico.«
»Pravcata zarota,« se jezi, ko zapira vrata.
»Zarota?«
»Kaj pa drugega — saj je listek izginili«
»Saj sem si mislil, da bo kaj takega.«
»Mislili ste si? Zakaj pa?«
»Res sem si mislil! Takoj sem pomislil na tisti listek, kakor hitro sem zaslišal žvenketati steklo. To se je dobro skladalo z drugimi mojimi opazovanji.«
»Na primer, ste opazili, da je tista fletkana
gospodična prav grda lažnjivka, kaj ne? Kar gabiti se mi je začelo, ko sem moral poslušati tisto njeno trapasto čvekanje o roki.«
Hammond se prijazno nasmehne: »Sem si mislil, da boste takoj opazili, Kennedy.<
»Kaj ne bi opazil, saj ni bilo težko. Tako bedasto ženšče! Najprej zakriči in pade, nakar še le nekdo ugasne luč. Kajpada je lahko videla celega človeka, saj so vrata v park dvokrilna, stikalo pa je na levi strani vrat. Še svoj živ dan nisem videl dva metra dolge roke, Hammond!«
»Jaz tudi še ne. Pa naj bo kakorkoli! Videla t>ova, kako se bo vse to skladalo s tistim, kar še pride. Ali bi ne bilo dobro, ko bi zasliševanje nadaljevala, kaj menite?«
»Soglašam! Pokličem polkovnika.«
Polkovnik Westfall je mož srednje rasti, vendar pa trdne postave in strogo vojaškega vedenja. Utegnil bi biti kakih šestdeset let star, vendar pa je njegovo, kakor mahagonijev les. rjavo obličje še kar mladostno ter se prav nič ne sklada z bujnimi sivimi lasmi in kratko pristriženimi brki. ki se na temnorjavi koži zde. kakor bi bili beli. Govori krepko in skoro ukazujoče, njegovi odgovori so kratki in jasni.
»Kako se pišete, prosim?« začne Kennedy.
»Harry Westfall.<
»Kaj ste po poklicu?«
»Polkovnik kraljeve armade — zdaj poveljnik štiri ni tridesetega obmejnega polka v Indiji.«
»Ali ste na dopustu?«
»Da, kakor vsako leto osorej.«
»Ta pot pa je dolga.«
»Dandanes ni več take sile S holandskim prometnim letalom se z lodhpura ali iz Karahije pripeljem naravnost v Amsterdam.«
Za Lititfslco tiskarno v Ljubljani: Ježe Kmntril
Izdajatilj: In2. Jož* Sodia
Urednik: Viktor M