Beti prišla še v Krstinjo
Konfekcijski obrat za 140 žensk (zdaj jih dela že nad 60) so odprli za dan vstaje hrvaškega naroda —  Betine norme, disciplina in osebni dohodki
Za praznik odprli dom
Dom starejših občanov v Kočevju lahko sprejme 124 oskrbovancev — Dar upokojencev: barvni televizor
KRSTINJA — Od sobote ima metliška Beti 2060 zaposlenih in še en nov konfekcijski obrat. Tega dne so namreč v Krstinji v občini Vojnič na Hrvaškem za dan vstaje hrvaškega naroda slovesno odprli nov sodoben obrat te največje belokranjske delovne organizacije.
Slovesnosti, ki je prerasla v pravo ljudsko slavje, so se poleg vodilnih delavcev Beti in občine Vojnič udeležili tudi številni visoki gostje, med njimi podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože Knez in podpredsednik sabora SR Hrvaške Mato Crkvenac, slavnostni govornik, kije tudi prerezal trak in tako odprl ta prvi industrijski obrat v Krstinji in okoliških nerazvitih kordunaških krajih.
Sedaj je v tem obratu, ki sodi pod temeljno organizacijo Konfekcija Ža-kanje, zaposleno oziroma na priuče-vanju nekaj čez 60 ljudi, od tega je velika večina žensk, povprečna starost pa le malo presega 20 let. Za večino od njih je to prva zaposlitev, saj do sedaj v teh krajih skorajda ni bilo možnosti za delo. V končni fazi pa bo v tem lepem in sodobnem obratu delalo 140 žensk; kakšno je zanimanje za zaposlitev, pove tudi podatek, da seje že v prvi fazi za 60 delovnih mest prijavilo več kot 250 žensk.
Celotna naložba, ki je veljala 656. milijonov dinarjev, je bila končana v za naše razmere izredno kratkem času, saj je bila pred letom na mestu, kjer sedaj stoji lepa tovarna s 1.800 m: prostora in z urejeno okolico, še njiva, proizvodnja pa je stekla komaj osem
Na žagi družbeno varstvo?
Neurejene razmere na sevniški žagi so žgoče
SEVNICA — Pred leti zgrajena nova žaga v Sevnici, kjer je kmalu zrasla še sodobna decimirnica, letos pa tudi lupilnica, je največji tovrsten objekt na širokem območju brežiškega gozdnega gospodarstva.
Žal na sevniški žagi škriplje po samoupravni strani in v medsebojnih odnosih, zato sta predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komiteja ZK na zadnjem zasedanju občinske skupščine dala pobudo za uvedbo ukrepa družbenega varstva. Predsedstvo sindikata ie dalj časa ugotavlja nedisciplino med zaposlenimi. Predsedstvo OK ZKS je razmere ugotavljalo skupaj z osnovno organizacijo ZK gozdarstva in predelave lesa, izluščilo neažurnost samoupravnih organov, očitki pa so tudi na vodenje tega tozda.
Sedaj je na potezi posavski družbeni pravobranilec samoupravljanja, kamor je pobudo za uvedbo ukrepa družbenega varstva tudi naslovilo predsedstvo sindikalenga -sveta. Občinski izvršni svet naj bi do prvega naslednjega zasedanja občinske skupščine proučil razmere na skupnem sestanku z osnovno organizacijo ZK na žagi.	A 2
mesecev zatem, ko je novomeški Pionir začel graditi ta obrat. Beti je za to naložbo prispevala petino potrebnega denarja, dobro polovico so dobili kot zelo ugoden kredit iz sklada za nerazvita območja Hrvaške, ostalo pa so bančni in drugi krediti.
Sredi oktobra bodo v obratu v Krstinji. ki leži okoli 75 km od Metlike, zaposlili še 10 delavk, tako da bo imelo delo za sedaj blizu 80 ljudi. Redna proizvodnja naj bi stekla v začetku prihodnjega leta. »Sedaj, ko smo se preselili v svoje prostore, so tudi razmere za priučevanje neprimerno boljše, kot so bile prej, ko smo se stiskali v-šolskem razredu. Priučevanje vodijo inštruktorice'iz Metlike, naše nove delavke so zelo prizadevne in zagnane, tako da mislim, da s proizvodnjo ne bo težav in da bodo delovni rezultati taki, kakršne od tega obrata pričakujemo,« pravi vodja obrata v Krstinji Jože Cigič.
• Delovne razmere so zelo dobre, seveda pa bodo v tem obratu veljali vsi Betini pogoji za delo, od norm do discipline in seveda tudi osebnih dohodkov, ki bodo za te kraje zelo visoki. Za primer: v Beti znaša povprečni osebni dohodek okoli 82.000 dinarjev, ena od novih delavk v Krstinji, Ana Gušič, ki ima krojaško šolo, v desetih letih dela ni nikoli dobila več kot 25 tisočakov osebnega dohodka.
A. BARTELJ
BERITE DANES!
na 5. strani:
• Odgovori, ki zamašijo ie usta
na 9. strani:
• Vrača se nevarna bolezen
na 16. strani:
• Neurje razkrilo zdravilišče
OGLED NOVEGA BETINEGA OBRATA V KORDUNU — Direktor Beti Miroslav Štimac(prvi z leve) je gostoma, podpredsedniku skupščine SR Slovenije Jožetu Knezu in podpredsedniku sabora SR Hrvaške Matu Crkvencu, razkazal nov sodoben obrat v Krstinji, ki so ga slovesno odprli zadnjo soboto na slovesnosti v počastitev dneva vstaje hrvaškega naroda. (Eoto: A. B.)
KOČEVJ E — Ob dnevu vstaje so v Kočevju odprli novi dom starejših občanov. Na otvoritvi je predstavil dom in potek njegove gradnje direktor Jože Novak, predsednik občinske skupščine Stane Letonja pa je poslušalce seznanil s sedanjim stanjem v občini Kočevje in bodočih nalogah, nato pa je dom tudi odprl.
V bogatem kulturnem programu so nastopili delavska godba iz Kočevja, nonet Rog iz Željn s harmonikarjem Cvetom Križem, mažoretke, plesni skupini Mačke in Tri pike.
Otvoritve doma so sc udeležili predstavniki občin Kočevje in Ribnica. varovanci doma. njihovi svojci
Trenutno: potrkajmo na les!
Pri Pionirju štejejo najnovejše ukrepe ZIS za dobrodošle izvoznikom
in mnogi drugi. Na otvoritvi je predstavnica društva upokojencev iz Kočevja, Milka Cilenšek, v imenu društva podarila domu starejših občanov barvni televizor.
Po otvoritvi so si prisotni tudi ogledali prostore doma. v katerem je bilo takrat že 38 starejših občanov, ki so doslej bivali pri svojcih ali po raznih domovih po Sloveniji. V dom se varovanci še vseljujejo, saj je v njem skupno 124 postelj (od tega 82 v stanovanjskem in 42 v negovalnem delu). Dom je namenjen občanom iz kočevske in ribniške občine. Je sodobno opremljen, v njem so tudi prostori za rekreacijo in zabavo, zdravstvena ambulanta in celo frizerski salon.
J. P.
NOVO MESTO — Kakšen je položaj 4200-članskega kolektiva DO Pionir in kako se otepajo splošne gradbene krize, je v večurnem pogovoru z najodgovornejšimi ljudmi Pionirja 25. julija spoznavala delegacija občinske skupščine na čelu s predsednikom Boštjanom Kovačičem in predsednikom izvršnega sveta Ivom Longarjem.
Ob dejstvu, daje zadnja leta v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji več gradbenih podjetij prišlo v likvidacijo ali pa sov izgubi, novomeškemu Pionirju kar dobro gre, in to kljub vse hujši konkurenci doma in na tujem. To dokazujejo poslovni rezultati ob polletju, ki izkazujejo za 121 odst. več celotnega prihodka kot v tem času lani in za 166 odst. večji čisti dohodek. Noben od 12 tozdov ni imel izgube, skladi pa so štirikrat večji, kot so bili pred letom dni. Poprečen zaslužek zaposlenih je v prvi polovici leta znašal 76.725 din (junijski je bil dobrih 100.000 din), še vedno pa pionirjevci zaostajajo z osebnim dohodkom za poprečjem v panogi, še bolj pa za poprečjem v gospodarstvu. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom ob polletju pa jih bodo najnovejši ukrepi v zvezi z osebnimi dohodki bržkone prizadeli, čeprav Pionir kot celota po prvih podatkih ne sodi med kršitelje resolucije.
Ker imajo v delovni organizaciji
med zaposlenimi polovico ljudi iz drugih republik, ki bivajo v lepo urejenih samskih domovih, je vse bolj očitno, da predpisani sindikalni standard veliko stane.
Značilno za Pionir v tem trenutku je. da velja za najbolj usposobljenega graditelja turističnih objektov v državi. Ta sloves prinaša nova naročila predvsem v Istri in na obalnem območju. Tudi v Zagrebu si je Pionir ob hudi konkurenci pridobil obsežna nova dela na stanovanjskih objektih, medtem ko na Dolenjskem in v Posavju — tako rekoč doma — večja dela prevzamejo drugi graditelji.
Goste so podrobneje seznanili še s smelimi načrti za nadaljnji razvoj v tem srednjeročnem obdobju, usmerjen v industrializacijo proizvodnje in posodobitev, ter s samoupravno problematiko. Izkazalo se je. da v poslovnem smislu organiziranost po teritorialnem principu ni najbolj ustrezna in da tudi od povezav z dvema
Na Dolenjskem jutri dražji kruh
Kila kruha iz moke tipa 850 poslej 110 din, podražile se bodo še posebne vrste kruha — Zakaj ni moke? — V Trebnjem že črpajo občinske rezerve
NOVO MESTO — Veliko vroče krvi in razburjenja so minule dni povzročile cene kruha in moke. Najprej ob tistem neupravičenem povišanju cen, ki mu je sledil odobravajoč ukrep zveznega izvršnega sveta, in končno sedaj ob odloku, ki govori o načinu oblikovanja cen pšenične moke tipa 850 in cen osnovnih vrst kruha iz te moke.
Znano je namreč, da so sredstva javnega obveščanja 23. julija prinesla novico, po kateri kilogramska štruca kruha iz moke tipa 850 ne sme presegati zneska 110 din, oziroma 90 din za 800-gramsko štruco. Takšnim zagotovilom pa vsakdanji nakupi kruha po
Dolenjskem niso pritrjevali. Ne le, da domala nikjer ni bilo moč dobiti kilogramske štruce kruha, ki bi veljala le 110 din. pač pa je takoj zmanjkalo tudi moke. Zakaj?
Odgovor je dokaj enostaven. Kot pravijo novomeški tržni inšpektorji, ki so zadevo raziskali, pekom ni kaj dosti očitati. Osnovno vrsto kruha iz moke tipa 850 so pekli celo pod ceno. 800-gramska štruca takega kruha velja vsega 65 din. A le do jutri, ko se bodo cene dvignile. Na dovoljene zneske seveda. Tako bo od I. avgusta naprej kilogram kruha iz moke tipa 850 veljal 110 din, manjši, 800-gramski hlebec pa 90 din. Vprašanje je seveda, zakaj
ČETRTKOVA HUDA URA — Pretekli četrtek je ob večernih urah divjalo neurje, kije ponekod v novomeški in obeh belokranjskih občinah naredilo veliko škode. Močan veter je razkrival strehe stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, rušil sadno drevje in električne drogove, poškodoval poljščine, meteorna voda pa je ponekod zalila kleti. Ocenjevalne komisije že oceni- jejo škodo. V metliški občini znaša okrog 5 milijonov dinarjev, medtem ko za novomeško in črnomalj k ni ocenjena v celoti. Samo na objektu zdravilišča v Dolenjskih Toplicah znaša škoda zaradi razkrite strehe in prodora vode okrog 15 milijonov dinarjev. Več na zadnji strani. Na sliki: posledice neurja v Škrjančah pri Novem mestu.so bile podobne kot v drugih krajih, razkrite strehe in izruvano sadno drevje. (Foto: M. Markelj)
tega kruha ni na trgu. Pojasnilo je enostavno. Dolenjski peki so namreč temu kruhu namenili le 10 odstotkov v skupnem obsegu peke. kar je seveda pomenilo, da je ta kruh izredno hitro pošel. Nekoliko bolje bo že v prihodnje, ko bo delež tega kruha znašal okoli 30 odstotkov skupne peke. In ko že omenjamo nove cene, zapišimo, da bo od jutri kilogramski hlebec polbelega kruha iz moke tipa 500 stal 200 din. 800-gramski pa 180 din. Prav tako se bodo s I. avgustom podražile posebne vrstekruha, ki jih je sedaj največ na trgu. Po svoje je to razumljivo, saj prinašajo pekom največ denarja in tako se je pred kratkim na policah že pojavil povsem nov. pariški kruh, za katerega kilogram je potrebno odšteti kar 295 din. Kakšne so njegove sestavine, ki naj bi upravičile tako ceno, inšpektorji še raziskujejo.
Za konec še nekaj o moki. Namigi, da so jo dolenjski trgovci zaradi višjih cen skrili v skladišča, so neosnovani, Pregled inšpektorjev je pokazal, da te moke enostavno ni, krivi pa so proizvajalci, ki je iz neznanih vzrokov ne dobavljajo prodajalcem. Zaenkrat je moke dovolj le v pekarijah, medtem ko v trgovinah moke tipa 850 ni domala nikjer, moko tipa 500 in 400 pa trgovci dobivajo v izredno majhnih količinahh, po vsega 50 ali 60 kilogramov. Nič čudnega ni, če so se v Trebnjem že odločili, da bodo moko za prodajo jemali iz občinskih rezerv. Če se stanje s preskrbo ne bo kmalu izboljšalo, bodo morali to storiti tudi v drugih občinah.
B. BUDJA
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo precej sončno in vroče vreme.
velikima sozdoma v Ljubljani in na Reki ni pričakovanih učinkov.
Pionirjevci so želeli boljše sodelovanje z vodilno občinsko garnituro in več razumevanja za kolektiv, ki sesam uspešno otepa mnogoterih težav. Poudarili so, da bi lahko domači investitorji bolje izkoristili možnosti renomira-nih projektantov in storitev inženiringa. V zvezi z nekaterimi v planih opredeljenimi gradnjami pa bi morali na Dolenjskem hitreje priti do končnih rešitev.
V pogovoru so načeli tudi več let sporni točki, kot sta gradnja skupnega kamnoloma in uresničitev načrta o skupni sodobni žagi za vse lesarje domačega območja.
R. BAČER
* ★ ★ * ★ 3 *
a v-J
gusta. ob 15.30 bo v Adlešičih tra-* dicionalno srečanje internirancev* in vojnih ujetnikov iz Slovenije in* Hrvaške. Hkrati bo v prostorih tu-J kajšnje osnovne šole otvoritev* razstave
SREČANJE
INTERNIRANCEV
ADLEŠIČI — V nedeljo, 3.;
Petdeset let po španskij državljanski vojni«, ki so jo Adi-*
ešičani pripravili muzejem NOB iz bodo
v sodelovanju zj
J slovesnosti * programu sodelovali
Ljubljane. Na*
V
kulturnem^ člani do-*
J mačega kulturno-ptosvetnega dru-J
* štva. gostitelji pa vabijo vse inter-* J nirance in prijatelje Bele krajine. J
* da se udeležijo srečanja.
Velja tudi delo v naselju
V Žužemberku je za brigadirje pomembna delo na trasi in popoldne, ko gre za širše interese
ŽUŽEMBERK — Morda je letos bolj kot doslej stopila v ospredje problematika mladinskega prostovoljnega dela. V začetku leta je bil sprejet družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu za obdobje 1986—1990, kar nedvomno pomeni, da družba želi brigadirje tudi v bodoče, obenem se pojavljajo trditve. da M DA (v sedanji obliki) niso več potrebne, številne brigade so nepopolne.
Kako se v tem navzkrižju hotenj in nasprotovanj znajdejo »operativci« v brigadirskih naseljih? O zvezni mladinski delovni akciji Suha krajina 86 nam je govoril njen komandant Janez Soderžnik.
»Kaj mislim o krizi MQA? Vem za primere, da so mladinci dobesedno jokali, ker ni biloveč prostora v brigadi. Mogoče je navdušenja za M DA res manj prav v Sloveniji, vendar brigade so. Posamezna mladinska delovna akcija pa je taka. kakršno si naredimo.«
Na ZMDA Suha krajina 86. kjer sodelujejo brigade Trebnje, Ba-rajevo, Žalec. Dragaš, Trnje in Busovača, je po nekaj težavah, ki so se najbolj odrazile v delnem bojkotu zaključka 1. izmene, življenje v 2. izmeni steklo zelo dobro. Janez Soderžnik, izkušeni brigadir iz Slovenskih Konjic, je očitno znal
zastaviti stvari tako, da je uspeh akcije zagotovljen. »Na naši akciji sta enakovredna delo na trasi in delo popoldne v naselju. Tako vredno-
Janez Soderžnik: »Brigadirji sami ustvarjajo brigadirsko življenje!«
tenje sicer zahtevajo zvezni predpisi na to temo, vendar smo vsaj malo izjeme po tem. koliko nam je to že uspelo spraviti v življenje. Interesne dejavnosti vodijo brigadirji sami, ceneje je. kvaliteta pa ne trpi.«
V brigadirskem naselju organizirajo poleg filmskih predstav, najrazličnejših tečajev in športnih srečanj še idejno-politično izobraževanje in morda malce izjemne »javne tribune v amfiteatru«. Slednje se menda ponašajo z izjemmo odkritostjo besed o prav vseh temah.
M. LUZAR
Kako in ali sploh na morje?
Nekdaj običajno vprašanje »kam na morje« se je letos spremenilo v »kako in ali sploh na morje". Zaradi neznanskih cen (naravnanih na žep tujih gostov, ki pa jih noče bili) seje uresničila dolga leta pogrevana napoved, da se bodo vrata Jadrana zaloputnila pred delavci z majhnimi plačami, do kljuke pa ne bodo dosegli niti tisti s povprečnimi osebnimi dohodki.
Sc pred tremi leti je potrebovala štiričlanska družina za 14 dni morja tričetrt povprečnega jugoslovanskega mesečnega dohodka na gospodinjstvo, letos pa mora družina za dva ledna spanja, hrano v najcenejših restavracijah, prevoz in kakšen sok ali liter vina odšteli 35 starih milijonov, kar so štiri slovenske povprečne plače!
V nedavni anketi je na vprašanje, kaj bi storili, če bi imeli več denarja, več kot polovica vprašanih odgovorila, da bi sc bolje hranili in oblačili. Za morje v odgovorih ni bilo prostora. Jadran je tako vsak dan manj mare nostrum. naše morje.
Na tisti negostoljubni, skorajda sovražni vročini je pač težko uživali in hkrati misliti na ozimnico, šolske knjige, kijih je treba kupili, drva in tretji sveženj ukrepov naše nove vlade.
M. KAV ER
St. 31 (1929) Leto
NOVO MESTO
XXXVII
Četrtek.
31. julija 1986 Cena: 100 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Načrtovano navzgor, šlo navzdol
Medobčinski vodstvi ZK in ZS ljubljanske regije o rezultatih gospodarjenja v   prvih petih mesecih letos in o usklajevanju z resolucijo za letos
LJUBLJANA — Kljub resolucijskim usmeritvam doslej sprejeti ukrepi gospodarske politike niso spodbudili doseganja načrtovanih gospodarskih rezultatov, l o se odraža predvsem v stagnaciji proizvodnje, zmanjšanju izvoza na konvertibilno in povečanju na klirinško območje, preusmeritvi na domače tržišče, zmanjšanju akumulacije in neprimernih ukrepih na področju delitve dohodka.
To jc ena glavnih ugotovitev na nedavni skupni seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica in medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije. Na njej so ugotovili še, da je čutiti zastoj pri naložbenih dejavnosti v gospodarstvu, da zaradi spodbudnih ukrepov kmetijstvo zmanjšuje proizvodnjo (osnovno čredo), da še vedno niso povsod usposobljeni za izdelovanje programov, ki bi zagotavljali višji dohodek, da zaradi prekoračevanja osebnih dohodkov ni bilo ustreznih ukrepov, da ponekod preveč branijo prekoračitelje, ni primerjav, zakaj posamezne OZD odstopajo pri pridobivanju in delitvi dohodka, premalo so upoštevani kakovostni dejavniki gospodarjenja pa tudi inovacije so premalo spodbujene in nagfajene.
SKRB ČOLNARJEV ZA EKOLOGIJO
VINICA — Tukajšnji TV D Partizan je pretekli konec tedna pripravil čolnarjenje po Kolpi od Starega trga do Vinice. Udeležilo se ga je 12 čolnarjev s kajaki in kanuji iz črnomaljske in kočevske občine pa tudi s Hrvaške. To čolnarjenje je imelo tudi ekološki pomen, saj so udeleženci postavili 25 opozorilnih tabel, naj bi ljudje ne odlagali smeti. V Damlju, kjer je leta 1943 slovenska delegacija za 2. zase-danje'AVNOJ prestopila reko Kolpo, so jim domačini pripravili prisrčen sprejem, mladina je zakurila taborni ogenj, čolnarji pa so se pomerili v slalomu s kanuji, streljenju z zračno puško in lokom. Prav tako so jim zaželeli dobrodošlico prebivalci Fra-tovccm, ki so jih pogostili kar sredi reke. Čeprav se je tokratnega spusta zaradi mrzle Kolpe udeležilo za polovico manj čolnarjev, kot je bilo prijavljenih. pa je po uspelem čolnarjenju zanimanje za ta šport v krajih ob Kolpi močno naraslo, tako da pri TVD Partizan pričakujejo, da bo spust v prihodnjem letu že množičen.
Po teh ugotovitvah so sprejeli več usmeritev in sklepov, ki nalagajo organom in organizacijam v vseh okoljih, da bodo sproti spremljali in ocenjevali razmere ter po potrebi takoj ukrepali. Izvršnim svetom občin bodo dali pobudo, naj spremljajo uresničevanje srednjeročnih investicijskih načrtov, da bi tako spodbudili njihovo uresničitev. Seveda je potrebno tako ocenjevati tudi gospodarjenje in razvoj OZD ter občin. Rast osebnih dohodkov je treba uskladiti z resolucijskimi določili, pri tem pa posvetiti posebno pozornost zgubarjem.
Še posebej so poudarili, da bosta vodstvi ZK in sindikata vztrajali, da izvršni sveti občin zagotove nadzor nad doslednim izvajanjem sprejetih programov usklajevanja osebnih dohodkov z resolucijo in da bodo izvajanje te aktivnosti ocenjevali vsak mesec.
Poleg tega bodo občinski komiteji ZK in občinski sveti ZS zahtevali
od vseh odgovornih delavcev in vodstev družbenopolitičnih organizacij v posamezni organizaciji združenega dela. da bodo sproti seznanjali delavce in samoupravne organe s položajem v njihovem okolju in z rezultati tekočega poslovanja.
- J. PRIMC
PLANINSKI TABOR
Planinsko društvo Lisca-Sevnica je letos že štirinajstič organiziralo planinski tabor ob Bohinjskem jezeru. Pod skrbnim vodstvom smo preživeli 10 lepih dni. ko smo opravili več tur. V spominu nam bo najbolj ostala dvodnevna tura na Triglav, na katerega smo se povzpeli vsi iz tabora.
IRENA DVOJMOČ
OŠ Sevnica
Naša anketa
Telefon za praznik
krajevni skupnosti Dobliče-Kanižarica so razmeroma kratkem času dobili 160 telefonov
DOBLIČE — Krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica praznuje v spomin na 26. julij 1942, ko so bile Dobliče požgane, ljudje pa internirani na otok Rab, svoj krajevni praznik. Letos so ga praznovali še posebej slovesno, saj so zaključili gradnjo telefonskega omrežja v vseh šestih vaseh krajevne skupnosti.
Čeprav so v dobi iški krajevni skupnosti v povojnih letih veliko naredili, pa na slovesnosti ob prazniku niso pozabili povedati, da morajo še modernizirati ceste in poti, hidromeliorirati in komasirati kmetijska zemljišča, razpeljati javno razsvetljavo, urediti avtobusna postajališča. Mnogemu se bodo morali
Obeti za obnovo Hmeljnika
Novomeški izvršni svet sprejel pobudo za prenos gra-du Hmeljnik na GIP Pionir, ki naj bi ga obnovil
še odpovedati krajani, tako kot so se tudi pri zadnjem večjem delu. napeljevanju telefona. Omrežje so zgradili v za naše razmere izredno kratkem času, saj so začeli z deli novembra lani. Opravili so okrog 5.000 prostovoljnih delovnih ur. Investicija je veljala 40 milijonov dinarjev, če pa bi upoštevali delo domačinov ter drogove, ki so jih prispevali, bi bila ta vsota občutno višja. Kar 20 milijonov dinarjev je prispevalo prvih 160 naročnikov, ostalo pa črnomaljski izvršni svet, komunalna skupnost, Gok in Rudnik Kanižarica ter krajevna skupnost. Posebna zahvala velja po mnenju krajanov izvajalcu. Tegradu iz Ljubljane, ki je delo opravil kvalitetno in v roku. Predstavnik te delovne organizacije je na slovesnosti pohvalil dobro sodelovanje s krajani, ki ga želijo prenesti tudi v druge krajevne skupnosti, če jim bodo pomagali pri gradnji telefonskega omrežja.
NOVO MESTO - Grad Hmeljnik je izredno pomemben kulturni spomenik, eden od desetih slovenskih gradov izjemne zgodovinske vrednosti, ki pa je v rušev inah. Zaradi tega je bila zelo dobrodošla pobuda društva ekonomistov Dolenjske — naslovilo jo je na občinski izvršni svet — da bi grad prenesli na GIP Pionir, seveda z namenom, da bi ga ta obnovil.
Pobuda je bila v izvršnem svetu z veseljem sprejeta, saj je to edina možnost za revitalizacijo tega pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika, ki bo ohranil svojo javno tradicijo, ki ji bo dodana poslovna vsebina visoke ravni za Pionir. Prenos naj bi opravili brezplačno predvsem zato, ker bodo stroški obnove ogromni. Prav tako naj bi poiskali možnost za prenos Knežije z vinogradi na Pionir. Ko bodo to zakonsko urejali, naj bi izvršni svet in kmetijsko zemljiška
Ni vse odvisno od denarja
Zakaj brigadirstvo postaja nepopularno? — Tudi zaradi premajhne pomoči političnih organizacij
ŽUŽEMBERK — Večina republiških in zveznih mladinskih akcij na območju Slovenije izkazuje iste težave, zlasti finančne. Na seji koordinacijskega odbora za mladinsko prostovoljno delo v Sloveniji, ki je bila 27. julija v brigadirskem naselju Žužemberk, so razčlenjevali problematiko, ki jo ta hip občuti nad 2000 brigadirjev po Sloveniji.
Za vse mladinske prostovoljne akcije v republiki je značilno, da imajo hude težave z zagotavljanjem sprotnih sredstev za delo brigad, ker se podpisniki družbenega dogovora ali sporazuma delajo »Francoze«. Ne nakazujejo denarja ali pa niti ne pristajajo na predlagane obveznosti. S podatki je bila na seji ovržena v javnosti dokaj znana parola, da se brigadirsko delo ekonomsko ne izplača.
Prav primer iz Suhe krajine nazorno dokazuje nasprotno.
V zadnjih 10 letih je prek 7000 brigadirjev prispevalo 180.380 delovnih ur pri gradnji vodovodov, cest in telefonskega omrežja, poleg tega so agromeiiorirali 767 hektarov površin.
Skupna vrednost investicijskih programov na območju štirih občin Suhe krajine je znašala 254 milijonov dinarjev, od tega so brigadirji naredili za 172 milijonov dinarjev del ali 67 odst. vrednosti programov. Hkrati pa je šlo v 10 letih za stroške brigad z uniformami vred 95 milijonov dinarjev. Pač pa v Suhi krajini že dve leti ni brigade Rdečega križa, ker ni prijav dijakov in študentov iz ustreznih šol. Kljub vsemu temu, so znova poudarili na seji. fizično delo v brigadah še daleč ni najpomembnejši dejavnik, kije pripeljal do odločitve, naj brigadirstvo v Sloveniji še nadalje živi.
Kot so poudarjali v zelo živahni razpravi, so v posameznih občinah (te-so v večini, isto pa velja za republiške vrhove) so politične organizacije preveč ravnodušne do mladinske problematike in nudijo organizatorjem brigadirskega dela premalo opore in podpore. Medtem ko predstavniki občin tarnajo in glasno kritizirajo interesne skupnosti, ki niso dale alt pristale na dogovorjene prispevke, so
tudi preveč nekritični do lastne zavzetosti. Z malo več dobre volje in okretnosti bi lahko rešili marsikakšno težavo pri pripravi delovišč ali naselij, kar je pogoj za uspešno delo. Glede pomembnejših težav pa naj bi se za pomoč obračali h koordinacijskemu odboru, kar doslej ni bilo v navadi.
V večini brigad sodeluje tudi vse več pionirjev in pionirčkov, ki potem opravljajo dela. namenjena starejšim in močnejšim vrstnikom. To ne gre in tudi praksa zadnjih dveh let. ko marsikje niti enot Rdečega križa ni mogoče ustanavljati zaradi nezainteresiranosti mladih ustreznih socialnih in medicinskih poklicev, se nebi smela nadaljevati.
Po sestanku, kije dal širši vpogled v trenutne in splošne težave na posameznih akcijah v Sloveniji, so si gostje ogledali brigadirsko naselje v Žužemberku in tudi nekatera delovišča na terenu.
R. BAČER
skupnost poiskala kmetijski zadrugi za ta nadomestna zemljišča.
Sama obnova bo seveda v vseh pogledih, ne le finančno, zelo zahtevna. V nekaj letih naj bi objekt v glavnem le toliko zaščitili, da ne bo več propadal. Zelo pomembna in zahtevna bo že faza čiščenja ruševin in zbiranja podatkov, primerjav, saj je obstoječa dokumentacija o gradu kljub njegovi pomembnosti zelo borna. Izhodišča za obnovo gradu bo pripravil Zavod za varstvo naravne in kuiturne dediščine v sodelovanju z ekipo Pionirja in ustreznimi strokovnimi institucijami. Tako predvidena revitalizacija Hrne-ljnikaTlaje možnost kadrovske okrepitve zavoda za tovrstno delo. ki bi se ga prav na Dolenjskem zlepa ne zmanjkalo, saj imamo še nekaj zelo lepih in pomembnih gradov, ki bi lahko veliko »dajali«. Prav tako je možnost, da se v Pionirju oblikuje strokovno izvajalska skupina, ki bi , lahko po obnovi gradu Hmeljnik ali hkrati z njo prevzela tovrstno restavratorsko delo tudi na drugih takih objektih ne le v domači občini in regiji, ampak tudi širše. Taka usmeritev bi brez dvoma pomenila pomembno dopolnitev dejavnosti in novo kakovost v izredno redki ponudbi pri nas.
Z. L.-D.
priznanja zaslužnim — ob
prazniku krajevne skupnosti Dobliče-Kanižarica so najzaslužnejšim v krajevni skupnosti podelili priznanja OF. Priznanje je prejel tudi predstavnik delovne organizacije Tegrad iz Ljubljane (na fotografiji desno).
Ob prazniku so podelili priznanja OF krajevne organizacije SZDL. Priznanja so prejeli: Martin Vrtin, predsednik skupščine KS; Cvetka Pintarič, tajnica KS; osnovna organizacija ZSMS, Anica Kolbezen, zborovodja tukajšnjega pevskega zbora ter Tegrad. Krajevna organizacija ZZB NOV je ob tej priložnosti razvila svoj prapor, v kulturnem programu pa so sodelovali domači pevski zbor, recitatorji in folklorna skupina iz Semiča.
B. M.
Gobarji na Kočevskem
Dolenjski in ljubljanski gobarji so na Kočevskem nabirali in spoznavali gobe — Jeseni razstava gob
KOČEVJE — Zveza gobarskih družin Slovenije je 19. julija v sodelovanju z gobarskima družinama Ljubljana in Kočevje pripravila poučen gobarski izlet na Kočevsko. Udeležilo se gaje 21 članov gobarskih družin iz Ljubljane, Kočevja, Novega mesta in Ribnice.
Udeleženci izleta so najprej tri ure in pol v gozdovih v okolici Kočevja nabirali gobe, nato pa sta znana gobarska strokovnjaka dr. Dušan Vrščaj in inž. Andrej Piltaver
NA GORJANCIH Z MLATILNICAMI - S krškega polja in drugih ravninskih predelov so takile pripomočki za mlatev izginili že pred leti saj jim žito požanjejo kombajni in zrnje sproti pospravijo v vreče. Na gorjanskih strminah ženske še vedno žanjejo s srpi. Potem zmlatijo snopje z mlatilnico, ki ji mora streči precej pridnih rok. Posnetek je iz Mladja, kjer so imeli mlačev minulo soboto. (Koto: Jožica Tepcev)
(strokovnjak za golobice) strokovno obrazložila vse o nabranih gobah.
Določevanje gobje bilo v prostorih društva upokojencev v Kočevju. Skupno je bilo določenih 110 vrst gob, od tega 25 vrst globic, 14 vrst mlečnic, 8 vrst mušnic. 7 vrst gobanov (jurčkov), štiri vrste polstenk in še 52 vrst različnih kolobarnic, ježkov, lesnih gob itd.
To je bilo prvo tako nabiranje gob. Gobarji so ugotavljali, kakšne gobe rastejo na Kočevskem. Med drugim so ugotovili, da so že zdaj. sredi poletja, nabrali nekatere gobe. ki sicer rastejo jeseni.
Gobarjem tokrat ni uspelo pripraviti gobarskega kosila, vendar so poskusili vsaj nekaj vloženih gob, ki jih je za to srečanje prispeval Božo Resnik, določevalec gob iz gobarske družine iz Kočevja. Tako so prisotni pokusili celo dve vrsti vloženih mušnic; rdečelistno mušnico in čokato mušnico ter še rjavo zeleno golobico.
Resnik je naslednji dan pripravil v prostorih društva upokojencev v Kočevju še razstavo nabranih gob. Čeprav ta razstava ni bila načrtovana in nikjer napovedana, si jo je kljub temu ogledalo okoli 100 ljudi, za razstavo pa so zvedeli od gobarjev.
Kočevski gobarji, ki jih je bilo na tem srečanju gobarjev največ, so sklenili, da bodo jeseni ob občinskem prazniku pripravili prvo večjo rastavo gob. Take razstave organizirajo ribniški gobarji že več let, in sicer ob ribniškem semnju.
J. P.
C
Bodo ceste res boljše?
Aprila, ko je večina pri nas bolj ali manj naglas pričakovala poceni! ev naftnih derivatov zaradi stalnega občutnega padanja cen nafte na svetovnem trgu. je iz zvezne vlade prišlo pojasnilo, da pocenitve ne bo. ker bi bilo sicer treba čez dva ali tri mesece cene spet dvigniti, tako pa da bodo skoraj zagotovo zdržale do konca leta. To se ni zgodilo, čeprav cene nafte na svetovnem trgu še naprej padajo in se dobi sodček že za 7 dolarjev. Zadnja podražitev bencina naj bi po razlagalt iz Z/S bila predvsem v korist cest in zunanjetrgovinske menjave. Ni kaj. eno in drugo je prepotrebno krepke finančne injekcije. vprašanje je le. ali je bencin res najprimernejši vir. in pa. kako močna bo ta injekcija za ceste, ki so doslej videle veliko premalo bencinskega dinarja. Natančnih podatkov pa ZIS ni dal.
l.EOPOLDINA DFJAK, blagajničarka v črnomaljski ekspozituri LB: »Podražitev bencina je nepoštena. Od nove vlade sem pričakovala kakšne drugačne ukrepe, ne pa. da nadaljuje s podražitvami. kakršne jc poznala stara oblast. Če bodo odslej ceste res kaj boljše, jim tokratno podražitev še nekako oprostim. Vendar pa obljubam ne verjamem preveč, izučile so me že obveznice. Belokranjske ceste so asfaltna krpa na krpo.«
ANTON BARTOLJ, uslužbenec geodetske uprave iz Sajevca pri Ribnici: »Medtem ko se je letos bencin v Švici. Avstriji in ZRN že štirikrat pocenil, se je pri nas dvakrat podražil. Pravijo, da bo šlo več za ceste. Podatki kažejo, da bo šlo zanje razmeroma malo. so pa slabe. Za ceste veliko prispevamo že sami občani v obliki samoprispevka. Pred leti smo krajani za asfaltiranje občinske ceste proti naši vasi prispevali po okrog 100 tisoč din današnje vrednosti. V kočevski občini so s samoprispevkom sofinancirali celo asfaltiranje magistralne ceste Kočevje-Brod na Kolpi.«
MARICA OBERSTAR. čistilka v SŠTUD Kočevje; »Avto vozi lesin. Zaradi podražitve bencina nam je vsem hudo, vozili se bomo še manj, čeprav se že doslej nismo dosti. Drago je vse, ne le bencin. Jesti moraš, saj se brez hrane ne da živeti, a tudi brez bencina je danes težko, saj smo se navadili na vožnje. Sicer pa se o hitri rasti cen in počasni rasti plač sploh ne splača razpravljati.«
FRANC STUPAR, prodajalec na Mercatorjevi črpalki v Metliki: »Pri nas se prodaja bencina po podražitvi ni zmanjšala, vendar to pripisujemo dopustniškemu času. ko je poraba večja zaradi turistov. Ljudje se seveda močno pritožujejo nad novo ceno. Cene nafte povsod padajo, pri nas se pa bencin draži. Bencin je predrag, ne moremo se po canah primerjati z Nemčijo. Že avto je tako drag, potem pa so še take cene bencina in vzdrževanja. Vendar avto tudi pri nas ni luksuz, ampak potreba.«	,
MARKO KLINC, obrtnik iz Novega mesta: »Že 15 let se vozim po jugoslovanskih cestah. Kljub vsem prispevkom na njih ni bistvenih sprememb, posebno ne v Sloveniji. Kakšna je samo .dolenjka'! Zanimivo bi bilo vedeti, po koliko mi plačujemo nafto na svetovnem trgu. Naši politiki govorijo o cenah bencina v tujini, kar pa ni primerljivo, saj so plače pri nas zelo drugačne od zaslužkov v drugih državah. Cene bencina so prav gotovo previsoke. Naredim 30 tisoč kilometrov letno in to je ogromen strošek, posebno še. ker se avto uničuje zaradi slabih cest.«
KAREL PINTERIČ iz Mosteca pri Brežicah: »Kot upokojenec bom podražitev še posebej občutil. Marsikam se bom raje peljal s kolesom kot z avtomobilom. Posledice bodo vidne na splošnem standardu, saj se je s tem podražila pot na delo. dražji prevozi blaga pa bodo prej ko sla j zvišali tudi druge cene. Ko sem se oni dan na črpalki začudil računu, se je črpalkar pošalil, naj nihče ne računa na pocenitev, ker niso peki.«
BOŽO SLADIČ, gozdni delavec 7. Mirne: »Zadnje podražitve so spet najbolj udarile po žepu nas delavce, ki že tako slabo zaslužimo. Če seje podražil bencin, še nekako razumem, saj se brez njega da živeti, a kako naj preživimo ob vse dražjem kruhu in drugi hrani. Zdi se mi. da bi bili za primerno plačilo vsi pripravljeni več delati, da ne bi le životarili. Z bencinom se je nevarno igrati, s kruhom pa ni šale.«
NIKO SOMRAK, referent za komunalno dejavnost pri sis materialne proizvodnje v Krškem: »Podražitev bencina je po mojem pravilna. Da bi le šel denar res tja. kamor je namenjen. Bencinski dinar bi tako in tako morali v pretežni meri namenjati za ceste. Tako delajo na zahodu. Primerjava cen bencina pri nas in pri sosedih pa niso na mestu, saj bi morali pogledati še plače in standard nasploh.«
JONE BI.DEK, poslovodja Petrolove črpalke v Sevnici: »Prva dva dneva po podražitvi smo prodali manj goriv, potem seje promet povrnil. Same podražitve nikamor ne peljejo. Za eno točenje goriva je treba že kar globoko seči v žep. Včasih so se ljudje vsaj v šali zahvalili za vožnjo z vabilom na kozarček. Sedaj se bo kmalu bolje oddolžiti z nekaj litri bencina.«
kmetijstvo
Gobe, blagodat Suhokranjcev
r
Kuharjevi
umno
kmetujejo
J. Kuhar iz Mladja h napredku spodbuja tudi sovaščane
MLADJE — Kar trije Jožeti Kuharji žive v majhnem gručastem naselju Mladje na grbi severnega pobočja Jankoviče ob cesti med Šutno in Prušnjo vasjo, a niti malo si niso v »žlahti«. Menda je Kuhar precej razširjen priimek tudi v okoliških vaseh, pa si Jože, čisti Kmet iz Mladja 5, tudi s tistimi Kuharji ni v sorodstvu.
Sicer pa pustimo to zanimivost, kajti o dolgoletnem kooperantu krškega Agrokombinata, 47-let-nem Jožetu, kije končal kmetijsko šolo na Grmu in na težko
Jože Kuhar
dostopnem, hribovitem gorjanskem območju svojo kmetijo usmeril v pridelavo grozdja, mleka in pitancev, se da napisati marsikaj pomembnejšega. Kuharje, navsezadnje, za pomemben prispevek k organizaciji odkupa mleka (saj je v okoliških krajih spodbudil kmete za organizirano oddajo mleka), za aktivno delo v telesih upravljanja temeljne organizacije kooperantov in v krajevni skupnosti Podbočje prejel letos priznanje občine Krško.
»Več zraste v dolini in lažje je obdelovati zemljo, tudi zato sem dokupil skoraj 3 hektare pri Žado-vinku. Tako imamo zdaj 16 ha površin, od tega 10 ha obdelovalnih,« pravi Kuhar. Zaveda se, da brez znanja tudi v kmetijstvu ne gre, zato mu svojih otrok ni bilo treba prepričevati o tem. Hčerka je kmetijski tehnik v leskovški kleti Agrokombinata. Veseli ga, da seje tudi najstarejši sin odločil za kmetijsko šolo na Grmu, ker je nadarjen za kmetijstvo.	p.	p.
Ob odkupu ogromnih količin gob včasih ne manjka dosti do pretepov
ŽUŽEMBERK — Preko zadruge je bilo v prvem jeku letošnje odlične gobje sezone odkupljenih skoro 11 ton gob. pretežno jurčkov, najmanj še enkrat toliko pa so jih odkupili drugi. Poleg uradne konkurence nastopajo še zasebniki. Celo Italijan, ki je za nameček ljudem delil še kavo.
Kmetijska zadruga Žužemberk ima odkup gob za eno svojih najboljših dejavnosti. Letos so gobe odkupovali na
Plusi in minusi pšenične letine
Pridelek pšenice je Sloveniji zadovoljiv
Letošnji pridelek pšenice v Sloveniji ne bo rekorden, je pa vseeno povečini zadovoljiv, če upoštevamo, da jesensko vreme ni šlo na roko setvi, saj je precej pšenice vzkalilo šele ob decembrski otoplitvi po hudi suši in novembrskem snegu. Še posebno trda in suha je bila belokranjska zemlja, kar se seveda odraža v slabi belokranjski letini.
Na slovenskih pšeničnih poljih so začeli žeti sredi julija, brž ko se je klasje dovolj osušilo. Za nekaj dni so žetev prekinile nevihte. Vreme je nagajalo tudi z nedavno ohladitvijo in za nameček smo imeli še hudo neurje prejšnji teden. Vse to je žetev zaustavilo še za nekaj časa, vendar pa so na bolj peščenih zemljiščih z žetvijo nadaljevali že konec prejšnjega tedna. Tako bodo polja v Prekmurju požeta že te dni. Znano pa je. da bo pridelek nekoliko slabši. Razlog za to je v slabem vremenu ob jesenski setvi, ni pa mogoče odpisati tudi tako imenovanih subjektivnih dejavnikov. Pri kmetovalcih niso bili izjeme tisti, ki so zanemarili primerno tehnologijo, niso opravili drugega dognojevanja in tudi ne zadostno zaščitili pridelek pred plesnijo in rjo.
Žal moramo zapisati, da so navodila kmetijske pospeševalne službe še najmanj upoštevali kmetovalci v Beli krajini, kjer je bilo vreme že tako neugodno in bi bilo primerno ravnanje tembolj potrebno. Zato slaba letina v tem delu Slovenije ne preseneča.
Koruza, sladkorna pesa, vinska trta in oljna repica kažejo kar dobro, pri slednji je bil pridelek celo boljši, kot so pričakovali.
Kmetijski
Novosti iz Gorenja (Muta)
Ne da bi želeli delati brezplačno reklamo, je treba priznati, da zna Gorenje res narediti marsikaj, ob vsem širokem izboru bele tehnike celo stroj za uničevanje tajnih listin. Zadnja leta je v svoji tovarni v Muti razvilo tudi več novih kmetijskih strojev in pripomočkov, zlasti za vrtnarstvo in vrtičkarstvo, in kot so dejali na posebni novinarski konferenci, si Gorenje od tega obeta precejšnje razvojne možnosti.
Kot novost na trgu Gorenje ponuja poseben drobilnik organskih snovi, ki ga je moč uporabiti za pripravo živinske krme ali pa humusa. Z njim se dajo zdrobiti vsi mogoči organski odpadki, ki nastajajo, denimo, na vrtu, s tem pa zelo pospešiti zorenje komposta, posebno še, če dodamo ustrezne dodatke.
O novosti — sejalnici za vrtnine — smo na tej strani že pisali. Uporabna je za sejanje vseh vrtnin in na večji površini bi se gotovo izplačala. Gorenje Muta je dalo na trg tudi predelano parkovno kosilnico, preimenovano v mali komunalni traktor. Nanjo je moč priključiti večino univerzalnih priključkov. Tovarna ponuja še enoosni univerzalni traktor, rotacijski plug in različno vrtno orodje.
• Vrtnega orodja bodo vrtičkarji še posebej veseli. Ponudba orodja je v naših trgovinah kaj klavrna že za naše razmere, kaj šele za angleške ali nemške, kjer že dolgo vedo, da je dobro ročno orodje pol opravljenega dela. Kot našo posebnost in novost bo Gorenje ponudilo univerzalni ročaj za orodje, kar bo za tretjino pocenilo orodje, ne da bi trpela njegova kakovost.
Zeleni program, kot v tovarni imenujejo skupek novosti v izdelovanju poljedelskega, vrtnarskega in cvetličnega orodja, je vreden pozornosti tudi zato, ker bo pripomogel do pospeševanja vrtičkarstva, ki nikakor ni nekoristen konjiček. Na 4 ali 5 arih zemlje je moč pridelati dovolj vrtnin in krompirja za štiričlansko družino in imeti s tem še prijeten hobi. Ob vedenju, da hrana pri nas je in bo ostala — draga. V glavnem vemo, zakaj.
Inž. M. L.
petih odkupnih mestih, domačini pa so prinesli v zadrugg^J0.200 kilogramov svežih jurčkov, 6.500 kg lisičk in 250 kg suhih gob. Za vse to so v zadrugi izplačali blizu 1 (T milijonov dinarjev, kar se je izteklo v žepe domačinov, ki sicer nimajo dosti možnosti za zaslužek.
Vse teže pa se v zadrugi otepajo z nelojalno konkurenco. Priznavajo konkurenco s stani domačih podjetij, kot so Emona, tovarna Krka, Droga, medtem ko se Šampijonka poslužuje čudnih metod. Za to tovarno je letos odkupoval kar italijanski državljan s svojim kamionom in z vozilom italijanske registracije. Ponujal je višjo ceno, ljudi pa je privabljal še z zavitki kave. Ko so kamioni resnih odkupnih podjetih naleteli na tako nelojalno
LETOŠNJI KRUH — Žetev zlatega zrnja je pokazala, da je letošnjo pšenično letino odmerilo slabo vreme ob jesenski setvi, letošnji hlad in dež pa kmetovalci sami z neustreznim ravnanjem. (Foto: MiM)
SREČANJE
BELOKRANJSKIH
VINOGRADNIKOV
Črnomaljska podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine prireja v nedeljo, 3. avgusta, na Tanči gori pri Dragatušu tradicionalno srečanje vinogradnikov. Jubilejno, 10. srečanje se bo začelo ob 15. uri. V programu je seznanjanje udeležencev z opravili v vinogradu, dajanje nasvetov za kletarjenje in informacij o letošnjem odkupu grozdja. Društvo je tudi pripravilo strokovno poučen izlet. Srečanje se bo zaključilo z veselico, ki bo ob slabem vremenu v gasilskem domu na Tanči gori.
J. B.
Nasade jablan bodo namakali
V šestih letih za tisoč hektarov melioracij
KRŠKO — Čas od 1981 do 1986 je za temeljno organizacijo kooperantov Agrokombinata obdobje melioracij in zemljiških zložb. Do izteka leta bodo pripravili za intenzivnejše pridelovanje hrane tisoč hektarov zemljišč. Trenutno urejajo območje Račne, ki meri okoli sto hektarov, in območje Lokvanjskega potoka z 58 hektari površine.
Začeto delo bodo nadaljevali v naslednjih letih. Denar jim tudi za naprej daje Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Od nje dobivajo 80 odst. nepovratnih sredstev, če ji zagotovijo povečano kmetijsko proizvodnjo.
Razdrobljene parcele so trenutno na Krškem polju največja ovira za intenzivnejšo obdelavo zemlje. Parcele merijo povprečno po 20 arov, zato lastniki sami zahtevajo, da izboljšavi zemljišč sledi komasacija. Med večje posege sodi tudi namakanje. S pripravami nanj so že začeli. Ta projekt obsega površino 100 hektarov, in sicer namakanje Intenzivnih nasadov jablan v Stari vasi pri Krškem in v Kostanjevici.
J. T.
Odkupovalci za žanjci
Dali bi posojilo za nakup kombajna v Mirenski dolini
SEVNICA — Lani so v tej občini presegli prejeto obveznost pridelati 230 ton pšenice. Za letos so jim jo dvignili na 270 ton.
Kmetijski pospeševalec pri .temeljni organizaciji kooperantov kmetijskega kombinata, Janez Jazbec, pravi, da so do sredine minulega tedna v ravninskih predelih odkupili vsega 170 ton.. »Bojim se, da za letos določene količine ne bomo dosegli. Sedaj je ostala le še pšenica, ki so jo povezali s snopovezalkami po hribih. Suši se še v kozolcih, verjetno pa od mlatilnic ne bomo dobili večjih količin.«
Nima pripomb na kakovost odkupljene pšenice, pač pa, podobno kot drugod, ugotavlja slabše pridelke. »Znašajo od 2,5 do 3 tone na hektar. Le redki kmetje so dosegli več. Že minulo jesen je bila setev težavna zaradi suše. Letos je bilo ob cvetenju deževno. Kmetje so uporabili večinoma vso potrebno zaščito in pšenico tudi dognojevali, »pravi Jazbec«,
Kombinat ima le en sodoben kombanj. Letos seje popeljal tudi v nekatere hribe. Resda je na terenu več zasebnih strojev, vendar se le-ti zaradi izrabljenosti kvarijo. Zadružni kombajn si želijo kmetje na območju krajevnih skupnosti Šentjanž in Tržišče. Pri sevniški kooperaciji pravijo, da bi nabavo takšnega stroja kreditirali, če bi se našel strojnik na tem območju.
A. Ž.
kunkurenco, v posameznih primerih res ni dosti manjkalo do fizičnih obračunavanj.
Čudno obnašanje v gobji sezoni pa je pokazala tudi prevolska šola. V zadrugi so hoteli vpeljati sodelovanje. Ponudili so šoli 10 odst. provizije za gobe, ki jih naberejo šolarji in oddajo zadrugi. Dogovorili so se, za posel, ki bi šoli navrgel 500.000 din, pa se niso zmenili. Zdaj le ugibajo zakaj tako slab interes, ko je vendar znano, da šolam manjka denarja.
Kot je povedal direktor žužemberš-ke zadruge Janko Skube, računajo avgusta na novo gobjo bero, kjer odkup ne bo nič drugačen, pač pa za prihodnjo sezono načrtujejo nove akcije in dogovore med domačimi podjetji, da pri odkupih ne bo več tolikšne zmede. V žužemberški zadrugi so ob nelojalni konkurenci od drugod užaljeni predvsem zato, ker prihajajo v Suho krajino samo takrat, kadar ta lahko kaj ponudi, ob reševanju celotne problematike v zaostalih vaseh je pa zadruga največkrat sama.
RIA BAČER
Težave
višinskega
kmeta
Jože Rom z Bistrice se boji, da bo njegova kmetija propadla
BISTRICA — Še med drugo svetovno vojno je bilo na Bistrici 11 družin, potem ko je bila požgana, pa so obnovili le še štiri hiše. Sedaj živita v zaselku dve družini in Jože Rom se boji, da bo kmalu ostala prazna tudi njegova domačija. »Nimamo naslednika in to je najhuje. Zato tudi nimam volje popravljati gospodarskih poslopij,« potoži. Deset rodov so bili pri njih gospodarji Jožeti Romi, nesreča njegovega sina pa je pred nekaj leti prekinila to tradicijo.
Jože sicer nikoli ni mislil, da bo kmet, a ker je leta 1943 domačija pogorela, seje po vojni moral vrniti domov in pomagal obnavljati. »Vpisal sem se celo v večerno gimnazijo, a poleg težkega dela šole nisem zmogel, za kar mi je bilo pozneje žal. Nič kolikokrat sem preklel dan, ko sem se odločil za kmeta, ampak takrat sem mislil, da bo vseeno drugače, lažje. Človek mora imeti železno voljo, da vzdrži na kmetiji, tembolj, če je kmetija samotna, tako kot naša. Hribovskemu kmetu ni kaj zavidati,« pove Jože.
Štiri otroke sta morala 2 ženo spraviti do kruha, dohodek pa je bil v glavnem od živine in vinograda ter nekaj od gozda. Ker je divjačina uničevala pridelek, ši je moral dokupiti zemljo v 7 kilometrov oddaljenih Dobličah. »Včasih smo imeli tudi po 10 krav. sedaj sva z ženo obdržala 4, pa prav
Jože Rom
toliko prašičev. Razen kosilnice _ pri nas ne moremo uporabljati nobenih strojev, ker je svet tako kamnit, da ga tudi čistiti nesplača. Kar dobiva od kmetije, pa je malo, tako da se morava v glavnem preživljati z mojo skromno pokojnino. Mleka ne moreva prodajati, ker sva predaleč. Nekaj časa sva gojila kumare, pa sem jih moral sam voziti v Črnomelj in se ni splačalo.«
Kljub vsem tem težavam Jože ne more kar pustiti kmetije vnemar, a tudi delati ne more. »Saj. sem navajen na skromno življenje
in ne potrebujem veliko, najtežje pj* je, ker sem bolan in moram
vsak dan v Črnomelj po injekcije proti astmi. Tako mora žena veliko kmečkih del postoriti sama. Pred štirimi leti smo namreč zgradili nov hlev in že zaradi tega, ker moram odplačevati kredit kmetijski zadrugi, hlev ne sme biti prazen,« toži o tegobah višinskega kmeta Rom.
B. M.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL
Ureja Tit Doberšek
Grozdje odprimo soncu
Minila je polovica poletja, a brez pravega poletja, saj pogosto deževje ob koncu junija in v juliju ter za ta čas mrzle noči in jutra niso najbolj ugodni za letošnjo kakovost vinskega pridelka. Zato bo najbrž kar držalo staro izročilo, ki pravi o kakovosti vina glede na poletno vreme? Česar julij ne skuha, avgust več ne speče. To pomeni, da ni pričakovati posebno kakovostnega vinskega pridelka zaradi izpada potrebne toplote v prvi polovici poletja. Zaradi tega je prav, da naravi pomagamo z
\
I
>
>
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
L
odpiranjem grozdja soncu
s tem, da okrog grozdja potrgamo nekaj listov trte (defoliza-cija). Tako grozdje v času zorenja (od srede avgusta dalje) dobiva več sončne svetlobe, bolje dozorevajo grozdne jagode, ki se lepše obarvajo, pridobivajo več sladkorja, kislina v jagodi se zmanjšuje. To so prednosti grozdja, ki je izpostavljeno soncu, v primerjavi z grozdjem, ki ostaja v senci. Z odstranjevanjem nekaj spodnjih listov na mladikah okrog grozdja, ki so po navadi že porumeneli in odmirajo, je okrog grozdja večja zračnost, pri grozdju je manj vlage, kar zmanjšuje obolelost dozorevajočega grozdja s sivo grozdno plesnijo (Botvtis cinerea). Odstranjevanje odmirajočih listov okrog grozdja je posebno koristno v vinogradih severnega vinorodnega območja, (kamor sodijo tudi naši vinogradi), ker je v teh krajih manjše število sončnih ur kot v južnih vinorodnih predelih. V severnih vinorodnih predelih je zato manj topfdte, vlažnost (zlasti okrog grozdja) je večja. Zato je ta agrotehnični postopek v teh krajih posebno koristen, zlasti še v času zorenja grozdja ob oblačnih in deževnih dnevih. Z odst-
ranitvijo 3 do 4 listov (čeprav zdravih) na mladiki ne pride do zmanjšanja odstotka sladkorja v grozdju, kot sodijo nekateri vinogradniki. Z izmenično odstranitvijo nekaj listov pridejo do grozdja sončni žarki. S tem okrog grozdja zmanjšamo vlažnost, preprečimo gnilobo grozdja in povečamo toploto okrog grozdja. Razlika v temperaturi med grozdjem v senci in grozdjem na soncu je 8 do 10° C. Zato je odstranjevanje listov okrog grozdja potrebno predvsem pri bujnih sortah in sortah z zbitimi grozdi, ki radi gnijejo (šipon, kraljevina, frankinja in dr.).
Odstranjevanje pregostih, zlasti še odmirajočih listov okrog grozdja v manjših vinogradih opravljamo postopoma, vsaj dvakrat. Prvič odstranimo te liste v začetku avgusta, ko jagode dobivajo mokco (oprh), drugič pa kakih 20 do 30 dni pred predvideno trgativjo. Or-ganograftja vinske trte nas uči, da na zorenje grozdnih jagod ne vplivajo samo sončni žarki, ki padajo neposredno na listje trte, ampak tudi tisti sončni žarki, ki padajo na samo grozdje. Rumeni in odmirajoči listi pa niso več sposobni asimilacije in so zato nekoristni v procesu zorenja grozdja, so le balast okrog grozdja, kjer povečujejo vlago in pospešujejo gnilobo grozdja. Zato je nujno in koristno ta balast pravočasno odstraniti.
Nadaljnja ovira pri zorenju grozdja in pri povečanju gnilobe je bujen plevel, ki se bohoti okrog trt in pod njimi. Sedaj za zatiranje plevelov v vinogradu ne smemo več uporabljati herbicidov, saj bi lahko poškodovali mladike in grozdje, ki so se zaradi teže grozdja povesile k zemlji. Zato bomo v tem času plevele najbolje zatirali s plitvo kopjo, plitvo obdelavo (ročno) vsaj pod trtami, če pa to ni mogoče, bomo plevele pokosili (poželi), da ne bodo rasli v trsje in po nepotrebnem zasenčevali grozdje.
DT
T
s
l
s
I
N
*
S
I
S
l
s
I
s
>
s
I
N
I
S
I
>
I
s
I
N
I
S
I
I
s
I
s
I
>
I
N
I
I
N
I
>
I
S
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
s
I
s
I
N
I
S
J
Zaščititi steljnike!
Pred agromelioracijo naj bi del vinomerskih stelj-nikov proglasili za naravno znamenitost — Usodne napake iz preteklosti
METLIKA — Za prihodnje leto v metliški občini predvidevajo začetek agromelioracijskih del na okoli 400 hektarih steljnikov, ki se razprostirajo na obeh straneh ceste, ki pelje od Metlike proti Drašičem. Dela naj_bi opravili v dveh letih.
Ker gre za izredno obsežen in občutljiv poseg, so že pri naročilu dokumentacije, ki jo dela ljubljanski geodetski zavod, zahtevali, da od vsega začetka pri tem projektu sodelujejo tudi naravovarstveniki, saj so steljniki ena najlepših značilnosti belokranjske pokrajine. Iz nedavne preteklosti je znan primer, ko so za Dragatušem izkrčili najlepši in najobsežnejši belokranjski brezov gozd in s tem brutalnim posegom brez kakršnegakoli občutka za krajinske značilnosti in lepoto pokrajine uničili podobo tistega dela pokrajine.
Najmanj tretjina tega agromelioracijskega območja naj bi bila zaščitena in zlasti tisti del vinomerskih steljnikov med cesto proti
Slamni vasi in cesto proti Drašičen naj bi proglasili za naravno znatne nitost. Poleg tega j e seveda treba vse zadevo res dobro premisliti in jc
• Nekaj podobnega se je zgodilo predlani, ko so pri hidromelioraciji območja Podturnščicc pri Dragatušu nepopravljivo uničili še eno tamkajšnjo krajinsko značilnost in iz meandrov tega potoka, kjer je bil nekdaj pravi naravni rezervat, naredili pust in grd odvodni kanal. Podobnih primerov je najbrž še več, vsekakor pa v Metliki zatrjujejo, da se to ne bo ponovilo pri agromelioraciji steljnikov.
premotriti iz vseh zornih kotov, kajti ve se, da je steljniška zemlja slaba, kisla in skoraj brez humusa. Res pa je tudi, da kmetje v drašičkem koncu nimajo dovolj zemlje in da se bodo še posebej potrudili, da bodo sicer slabo zemljo spremenili v kolikor toliko plodne njive.
A. BARTELJ
‘TPsat
KiSSP«
OBVAROVATI ZNAČILNO PODOBO — Pri načrtovani agromelioraciji 400 ha steljniških površin nameravajo tretjino steljnikov pri Metliki obvarovati in proglasiti za naravno znamenitost.	•
liri IZ NKŠIH OBČIN jfj IZ NKŠIH OBČIN
Ukrepi so bili upravičeni
Veliko dela za začasno kolegijsko vodstvo v Zavodu za požarno varnost Novo mesto — Vse nepravilnosti bodo vendarle odpravili v danem roku
NOVO MESTO — Čez mesec in pol se izteka polletno obdobje začasnih ukrepov družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto. Zadnje poročilo začasnega kolegijskega vodstva, ki ga je dobila občinska skupščina pred tednom, praktično daje zagotovilo, da bo v danem roku odpravljeno vse, zaradi česar so bili uvedeni ukrepi, za katere tudi sindikalna organizacija v zavodu ugotavlja, da so bili potrebni.
Nepravilnosti in mnoge težave so bile v veliki meri posledica slabega vodenja in organizacije, ne pa le pomanjkanje denarja, kot se je prikazovalo. Disciplina v zavodu je bila na tleh, rednih vaj niso imeli, dežurna ekipa je ponoči spala, zaradi česar pripravljenost za intervencijo ni bila dobra, pa tudi uživanje alkohola med delovnim časom ni bilo izjema. Začasno vodstvo je najprej spravilo v red vse te stvari. V začetku je bilo sicer veliko odpora, kasneje pa se je stanje s stalnim informiranjem delavcev o vseh ukrepih popravilo. Svoje so prav gotovo prispevali tudi boljši osebni dohodki pa boljša urejenost celega področja nagrajevanja, ki ga bodo še dogradili z ocenjevanjem delovne uspešnosti.
V zavodu so uvedli redne vaje, sami delavci pa so v tem času tudi marsikaj postorili z zanemarjenimi prostori zavoda in opremo, s čimer so prihranili precej denarja. Začasnemu vodstvu je uspelo precej razširiti program lastne dejavnosti, kar se že pozna tudi pri finančnih rezultatih. Polletni rezultati so zelo ugodni, dvetretjinsko pa so bili doseženi v drugem trimesečju. Poslovni sklad je na primer štirikrat večji od planiranega in šestnajstkrat večji kot lani v enakem obdobju. 'Gre predvsem za vrsto pogodb o sodelovanju z delovnimi organizacijami tako na področju preventive kot tudi za »zaposlitev« za primer potrebne
Več modnih in cenejših pletenin
Nova proizvodna dvorana in novi stroji za Barvarno Beti — Tudi energetsko varčnejša proizvodnja
METLIKA — V okviru posodabljanja tehnologije in zamenjave zastarele opreme v barvarni, obratu Betinega tozda Metraža, bodo prihodnji mesec začeli graditi novo proizvodno dvorano za tako imenovano suho apreturo. Gre za naložbo v vrednosti 1,5 milijona nemških mark, v novi proizvodni dvorani pa bo v dveh etažah 1.300 m2 prostora. Tako bo barvarna dobila nove, sodobne aparate za barvanje ter sušilno fik-sirni razpenjalnik.
• Sedaj sklepajo pogodbe zanovo opremo, začetek proizvodnje v novih prostorih pa načrtujejo za konec februarja. Letna proizvodnja v Metraži se bo po končani naložbi povečala za 500 ton pletenin. tako da bo skupaj znašala 2.500 ton. Seveda gre pri novih količinah za višjo stopnjo tehnološke obdelave, predvsem bodo to pletenine iz lahkih in kakovostnih materialov za razne modne konfekcijske izdelke, zlasti še za rekreacijo in oddih. Potrebe po takih modnih pleteninah in po barvanju so vedno večje, kajti konfekcijske zmogljivosti v Jugoslaviji so vedno večje, tako da ima taka proizvodnja lepo in zagotovljeno prihodnost.
Poleg tega bo nova naložba v Metraži tudi energetsko varčnejša, saj bodo porabili manj vode. pare in elektrike in se bodo seveda zato izdelavni stroški na enoto proizvoda zmanjšali. Vendar s to naložbo nikakor ni opravljena prepotrebna zamenjava odpisanih in iztrošenih strojev, saj bodo sedaj zamenjali le tretjino zastarele opreme, v načrtu pa imajo do konca tega srednjeročnega obdobja zamenjati 80 odst. sedanje opreme, tako da bosta potrebna še najmanj dva taka posega.
Za to naložbo bo Beti prispevala 57 odst. lastnih sredstev, ostalo pa so krediti banke in izvajalcev. Nanovo bodo zaposlili le 13 ljudi in sicer enega inženirja, dva kemijska tehnika in 10 kvalificiranih delavcev.
A. B.
intervencije, s čimer so zagotovili bruto osebni dohodek kar za 6 delavcev. Uredili so odnose s prostovoljnimi društvi in občinsko gasilsko zvezo. Omeniti velja tudi. da so bile vse intervencije v tem času izvedene zelo dobro.
V času ukrepov so v zavodu opravili še s celo vrsto nu^gvilnosti in pomanjkljivosti. IzboiPn! so evidenco, poskrbeli za ustrezno zavarovanje delavcev in opreme, za zdravniške preglede delavcev, za zadostne zaloge potrebnega materiala za intervencije, zaposlujejo nove delavce za operativo itd. Urejajo varovanje poškodovanih vozil, ki je bilo pod kritiko, pa dimnikarsko službo, kjer je ugotovljenih vrsta nepravilnosti. Prav tako bo v teh dneh črtano s spiska napak področje SLO. pripravlja se potrebno gradivo za posebno združevanje denarja za opremo, ki bo teklo preko
POT POPRAVLJAJO
PANGRČ GRM — V tem zaselku, enem manjših v krajevni skupnosti Stopiče, te dni popravljajo pot proti Gorjancem. Večino del na poti, ki je ena glavnih povezav več tamkajšnjih krajev z više ležečimi košenicami in gozdovi, bodo opravili z buldožerjem, še precej dela pa bo ostalo za krampe in lopate. Popravilo je bilo potrebno v glavnem zaradi zadnjega neurja, ki je v tem koncu divjalo še posebej močno.
požarnega sisa, pa dogovarja sodelovanje z drugimi dolenjskimi občinami m končno oblikovanje (in financiranje) regijskega centra. Direktor in komandir naj bi čez dober mesec prišla v normalno Urejen delovni kolektiv. Razpis za oba je prav tako že zunaj.
IZGINILI OVCI
JURKA VAS — Jože Golobič iz Jurke vasi pri Novem mestu je 26. julija prijavil miličnikom, da mu je nekdo zmaknil dve ovci. Živali sta bili tega popoldneva s čredo na paši na T ravnem dolu. pašnik pa je bil ograjen z električnim pastirjem. Obstaja sum, da so se mesnine polastili Romi. ki so jih tod videli, ko so nabirali gobe.
OSNAJTEK ZA DOBRUŠKO GMAJNO
ŠKOCJAN — Junija je Zavod za družbeno planiranje izdelal osnutek zazidalnega načrta za Dobruško gmajno, naselje, kjer ob tovarni Strešnik prebivajo Romi. Po tem dokumentu o katerem bo seveda stekla javna razprava je v tem kompleksu predvidenih 11 stanovanjskih hiš. Od ten naj bi 3 obstoječe objekte adaptirali. 8 pa zgradili nanovo. Poleg stanovanjskih hiš je predviden še objekt za socialnopatro-nažno službo. Vsi objekti bodo priključeni na električno in vodovodno omrežje, ogrevani pa bodo na trda goriva na klasičen način. Ob hišah, ki bodo zamenjale zdajšnje barake, zbite iz desk in lepenke, bodo tudi manjši vrtovi, odpadke pa bodo stanovalci novega naselja metali v kontejner. Tak je osnutek zazidalnega načrta, ki naj bi ga v praksi postopoma uresničevali.
NASTOP GOSTOV — Ob dnevu vstaje so zdraviliški gostje v Dolenjskih Toplicah sami pripravili program za proslavo. Oblikovali so mešani pevski zbor, (na posnetku) ki je zapel nekaj partizanskih pesmi, domačinki Jožica Fa-bjan in Rezka Majer sta nastopili z recitacijami priložnostnih verzov, prvoborec Prane Kržišnik — Ris iz Ljubljane pa je v pogovoru obujal spomine na dogodke iz partizanskih časov na Dolenjskem.
Zdravstvene akontacije
Še sedaj ni jasno, koliko denarja bo letos na voljo za metliško zdravstvo — Brez presežkov
METLIKA — Zaradi tega, ker ni sprejet finančni načrt metliške zdravstvene skupnosti za letošnje leto, tudi niso mogli skleniti novih sporazumov z izvajalci. Zato so tudi dvanajstine, ki jih zdravstvena skupnost daje izvajalcem, sc pravi novomeški bolnišnici, metliškemu zdravstvenemu domu in drugim, le akontacije in jasno je, da 60-odst. povečanje na lansko leto ne bo zadostovalo.
Denar za zdravstvo se v metliški občini zbira po prispevni stopnji 11,30 odst. od bruto osebnih dohodkov, od 1. julija pa je ta stopnja za pol odstotka večja. Če naj bi letos skupna poraba rastla po stopnji 97 odst., bi se za zdravstveno skupnost nateklo 540 milijonov dinarjev, kar je 97 odst. več kot v lanskem letu, kljub temu pa bi jim zmanjkalo 35 do 40 milijonov dinarjev za izravnavo osebnih dohodkov izvajalcev.
OBRAMBNI DAN BRIGADIRJEV
NOVO MESTO — Pred kratkim je tukaj potekal obrambni dan brigad-rijev 2. izmene zvezne mladinske delovne akcije »Suha krajina 86«. Brigadirji so najprej prisostvovali tehničnemu zboru v vojašnici Milana Majcna, po ogledu spominske sobe tega narodnega heroja so jim v Domu JLA zavrteli domači film Rdeči udar, potem pa so brigadirje povabili še na kosilo. Po »prostem« ogledu Novega mesta so se brigadirji vrnili v Žužemberk.
Li
Ni lahko do telefona
Prihodnji mesec bodo zazvonili telefoni na južnem območju Novega mesta — Prispevek občanov
NOVO MESTO — Večina prebivalcev krajevnih skupnosti Reg-rča vas in Šmihel pričakuje, da bodo v njihovih hišah že avgusta pozvonili telefoni. Ta tako vsakdanja stvar, ki je že dolgo potreba vsakega vsaj polrazvitega okolja, je bila zanje doslej skoraj nedostopna. pa čeprav obe krajevni skupnosti spadata v mestno območje. Na celotnem južnem območju Novega mesta je bilo nekaj redkih telefonskih naročnikov, javne govorilnice pa do pred kratkim nobene. Bilo je, kot bi Novo-meščani tega konca živeli kje v oddaljenih hribovskih zaselkih. A kot so zmogli pred leti z lastnimi prispevki in delom pripeljati vodovod, asfaltirati cesto, napeljati del kanalizacije in javne razsvetljave. so zbrali voljo in denar tudi za ureditev telefonskega omrežja.
Jože Gorišek iz Regrče vasi, eden od marljivih članov gradbenega odbora, takole opisuje potek akcije: »Ko smo v Regrči vasi zaključili prvo fazo izgradnje kanalizacije. je prišlo do pobude, da bi se lotili vsaj postavitve javne telefonske govorilnice. Zamisel pa je hitro prerasla v akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja. Akciji se je pridružila šmihelska krajevna skupnost in že lani smo začeli nabavljati kabel in ostali material. Kandidati za telefon so prispevali po 95.000 din in letos spomladi, ko je stekla izgradnja, še opravili do 50 delovnih ur. Tako nam je uspelo v razmeroma zelo kratkem času dokončati vse, kar smo lahko sami storili, ostalo so opravili strokovni delavci. Seveda je danes vse skupaj neprimerno več vredno.«
Ko Gorišek ocenjuje akcijo, poudarja delovno zagnanost občanov, med njimi pa še posebej
predsednikov obeh krajevnih skupnosti M. Hrastovška in Jerčina in predsednikov obeh gradbenih odborov T. Goloba in M. Brulčeve.
»Telefoni bodo pozvonili v Regrči vasi, Šmihelu, Škrjančah. na Boričevem in v novem naselju na Regrških košenicah. Tako razširjena mreža je lepa pridobitev za Novo mesto. A če ne bi občani sami segli v denarnice in poprijeli za
Jože Gorišek: »Brez lastne udeležbe v denarju in delu še dolgo ne bi prišli do telefonov.«
delo, potem bi do telefonov še dolgo ne prišli. Omeniti moram seveda tudi finančne prispevke pošte, Elektra, Pionirja in občinskega sklada stavbnih zemljišč ter pomoč skupnosti krajevnih skupnosti, ki je dala premostitveni kredit. Toda ob vsem tem znaša delež krajanov več kot polovico, kar nedvomno kaže, tako velika je volja ljudi po razvoju in napredovanju. Iz mestnega območja z vsega nekaj telefonskimi naročniki smo postali območje s telefoni v več kot 90 odst. gospodinjstev. Za nas vse je to res praznik!« zaključuje Gorišek.
M. MARKELJ
Gradenj zaenkrat ne bo
Nekaj zazidalnih načrtov ne bo uresničljivih
Da so težave še večje, je morala ta skupnost prispevati še za pokrivanje izgube za lansko leto, in sicer je dala za pokrivanje lanske izgube za novomeško bolnišnico, 8.77 milijona dinarjev, za metliški zdravstveni dom 5.83 milijona din, za gradnjo nove pralnice za bolnico pa je znašal delež metliške zdravstvene skupnosti 9,70 milijona dinarjev.
Kakorkoli že. ob polletju ta metliška skupnost ni imela presežkov, kako pa se bodo stvari uredili za naprej, bo jasno prihodnji mesec.
A. B.
NOVO MESTO — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sta na skupni seji pretekli četrtek sprejela odlok o ugotovitvi, kateri deli oziroma sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda občine so v nasprotju z družbenim planom novomeške občine za obdobje od 1986 do 1990.
Z občinskim družbenim planom za sedanje srednjeročno obdobje v celoti nista skladna zazidalna načrta za Šentjernej, in sicer sejmišče II ter za novomeško pokopališče na Marotu. Delno neusklajeni z. družbenim planom pa so zazidalni načrti tovarniškega predela IMV. industrijskega rezervata tovarne zdravil Krka v Ločni in Cegelnici, Novolesa v Straži. Dolenjskih Toplic (Na kamenju) in Žabje vasi ter urbanistični red za posamezne dele 29 naselij v občini. V vseh primerih gre tako rekoč za območja, ki so bila po sprejetju družbenega plana vključena v prvo območje kmetijskih zemljišč in se kot najboljša obdelovalna žemlja seveda ne smejo nameniti za pozidavo.
V Šentjerneju se zaradi tega že pojavlja problem s parcelami za individualno gradnjo, s čimer se— pravijo v
Šentjerneju — ne nazadnje zavira razvoj kraja. Bo pa še huje. V Šentjerneju je sicer predvidena individualna pozidava za hipodromom, a bodo zemljišče komunalno urejali šele po letu 1990. V sedanjem srednjeročnem planu ni našlo prostora zaradi pomanjkanja denarja. Problem novomeškega pokopališča bo zaenkrat, do leta 2000 ali še kaj čez, rešen s širitvijo šmihelskega, prečenskega in pokopališča v Stranski vasi. v tem času pa naj bi vendar tudi poiskali lokacijo za novo mestno pokopališče.
MANJ GOSTOV, VEC NOČITEV
NOVO MESTO — V letošnjih prvih šestih mesecih je vse hotele in gostišča v. novomeški občini obiskalo 35.853 gostov, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Glavni delež gostov seveda odpade na Krkin tozd Zdravilišča in hotel Grad Otočec. Ti gostje so opravili 116.739 nočitev, kar je šest desetink odstotka več kot lani. Tujih gostov je bilo v prvem polletju 8.215. kar je 5,3 odstotka manj kot lani, so pa ti gostje opravili za skoraj 14 odstotkov več nočitev kot v enakem lanskem obdobju.
Metraža ne potrebuje skladišča
Pletenine iz Betine Metraže gredo iz proizvodnje naravnost h kupcem — Pol za Beti, pol za trg — Ženske ne delajo ponoči_________
METLIKA — V eni večjih Belinih temeljnih organizacij, v Metraži, 300 zaposlenih naredi na leto okoli 2.000 ton pletenin vseh vrst. Polovica njihove proizvodnje gre za potrebe Belinih konfekcijskih tozdov, polovico pa prodajo konfekcijski in obutveni industriji po vsej Jugoslaviji.
»S prodajo naših pletenin nimamo nikakršnih težav, od tiste polovice, ki jo prodamo na trgu, imamo kar 80 odst. stalnih kupcev, tako da delamo po naročilu in ne na zalogo. Vse, kar naredimo, grespro-ti, tako da niti nimamo skladišča gotovih izdelkov, moramo pa imeti nekaj večjo zalogo surovin in polproizvodov,« je povijal direktor tozda Stane Mrvar. Čeprav je Beti pretežno ženska delovna organizacija, so v Metraži v večini moški, ženske pa razen redkih izjem sploh ne delajo v nočni izmeni in tako je Beti med tekstilci, kar zadeva nočno
Ker Metraža neposredno ne izvaža, njihovi kupci tudi uvažajo zanje. Res je sicer, da je 70 odstotkov surovin domačih, uvažati pa morajo kemikalije in barve, kar predstavlja okoli 40 odst. vsega njihovega uvoza. Prvo letošnje polletje je Metraža zaključila bolje, kot so planirali, in to kar se tiče dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka, povprečni -osebni dohodek pa znaša za to obdobje z vsemi dodatki na nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih 92 tisočakov. V pletilnici delajo v treh, v barvarni pa v štirih izmenah.
delo žensk, svetla izjema. Ker v Srednji šoli tekstilne usmeritve v Metliki izobražujejo za poklic pletilec. barvar in apreter, jim prav ljudi s temi poklici najbolj primanjkuje, še zlasti barvarjev in apreterjev. Pa tudi sicer se fantje po končani osemletki zelo neradi odločajo za te poklice.
V prvi polovici leta je proizvodnja v Metraži kljub težavam potekala tako rekoč nemoteno in brez j zastojev. Glede na zaloge, prijavljen uvoz in aranžmaje s s poslovnimi partnerji se jim tudi v naslednjih t treh mesecih ni treba bati za proizvodnjo. To pa je v naših razmerah v današnjih časih že precej. Za naprej se pa nič ne ve.
A. BARTF.LJ
Novomeška kronika
VENTIL — Nekaj stanovanj v enem izmed blokov na Cesti herojev je ostalo brez vode. Stanovalci, prepričani. da je zaradi popravil brez vode vsa Plava laguna, so si pomagali z vodo iz Krke. prav pa je prišla tudi pipa na pokopališču. Na koncu seje pokazalo, da voda ne teče samo zaradi tega, ker je ena od stanovalk, ki ji je kar precej curljala pipa, do konca zaprla ventil v stanovanju.
MOPED — Nadobudnežu so starši za doberšolski uspeh kupili motorček. Hvaležni potomec se je prelevil v intendanta, nabavljal je kruh, mleko, meso. Vse do dne, ko je brenčalce za hipec pustil (nezaklenjeno) pred prodajalno kruha na Glavnem trgu. Fantič s štruco kruha v roki kar ni mogel verjeti, da motorčka ni več. Mama je med družinskimi solzami poklicala milico, v službi je bil še zagret kadet, ki se mu je ljubilo ustavljati mopediste. In moped so v pol ure našli. S še štirimi'' takimi vozilci se je odpravljal nadolgo pot v eno naših jutrovih dežel.
SRNJAD — Ena novomeških lovskih družin je imela v gosteh nemške lovce, ki so odstrelili 9 srnjakov. Nemci so si nataknili rogove in odhiteli domov, tu pa je ostalo meso. Kam z njim? Ponudili so ga dolenjskim gostincem (tudi Otočcu in Šmarješkim Toplicam), ki pa so se morali slastni zadevi odreči, ker je bil še v veljavi odlok, da je meso divjadi zaradi radi-oaklivnega cezija neprimerno za uporabo. Pa je pametna glava meso ponudila Zagrebčanom, kjer takih odlokov ob Černobilu niso sprejemali. In ko je bil nekdo radoveden, komu bodo Hrvatje prodali meso. je bil odgovor kratek in odkrit: Otočcu in Šmarješkim Toplicam.
Ena gospa je rekla, da je kar prav, da se kandidati za voznike pri AMD uče vožnje v najnovejših golfih. Kasneje se bodo morali kot zdravniki, miličniki, socialne delavke in drugi tovrstni poklici tako in tako mučiti v fičkih in stoenkah.
'31
Od 17. do 23. julija 1986 so v novomeški porodnišnici rodile: Liljana Vujanič iz Gorenje Straže — Marka, Biserka Babič iz Brihovega — Valentina. Milena Pezdirc iz Podzemlja — Mojco, Marjeta Starešinič iz Krasinca — Mateja. Nevenka Po-plašen iz Gorenje Straže — Marka. Ljudmila Macele iz Kota pri Semiču
— Uroša. Branka Brudar iz Mostarja
— Andrejo, Janislava Uvodič s Senovega — Luka. Mara BilješkOvič iz Blatnika — Marinka, Milica Glavan iz Krškega — Katjo, Marija Avhar iz Gornjega Globodola — Marka. Marija Rogelj iz. Cešnjevka — Marto, Majda Levak iz Črnomlja — Leonelo, Mirjana Zvab iz Krškega — Andraža. 1 atjana Peruti s Senovega — Ano, Katica Poplašen iz Semiča — Nenada, Sonja Vehovar z Rake — Matija, Silva Uršič s Senovega — Roka. Vidosava Tomič iz Črnomlja — Zorico. Jožica Kozoglav iz Šentjošta — Gregorja. Damjana Hribar izGlobočic—Petro. Ljubica Priselac iz. Reštovega — Maria, Vika Molek iz Dolenjega Polja — Jerneja. Sonja Vidrih iz Žihovega sela
— dečka, Milena Gračan iz. Kovačjega grada — dečka, Marija Mervič iz Koroške vasi — dečka in Veronika Hočevar iz Gornjih Lakovnic — dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ŠTEVILNI OBISK METLIŠKIH POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV je pokazal, da razpolaga Belokranjski muzej s premajhnim številom stolov. Na grajsko dvorišče jih postavijo blizu sto, kar je očitno premalo. Treba bo misliti na nakup.
METLIKA JE DOBESEDNO PR-EPRAVL.IENA s plakati za najrazličnejše veselice in zabave. Nekdo je izračunal, da bi bil poprečni osebni dohodek delavcu premalo, če bi hotel obiskati vse veseliščne prostore in tam spiti le liter vina.
FILMSKE PREDSTAVE V OKVIRU METLIŠKIH KULTURNIH prireditve Noči do jutra so dobro obiskane. Na grajskem dvorišču si bodo gledalci lahko ogledali še filme: Goli v sedlu. Vesna in Poletje v školjki. Slednji bo pritegnil mlajše gledalce. Vesna pa starejše.
LEGENDARNE POPOLNOČNE KOČIJE BODO IMELE svojo predstavo 9. avgusta ob 21. uri na grajskem dvorišču. Igrali, peli in zabavali bodo. četudi se ne prištevajo med klovne. Dodatki k njihovemu nastopu bodo filmi, posneti v Metliki. Pa še kakšna smešnica tu in tam.
PREJŠNJI TEDEN SF. JE SPUSTILA starejša generacija- metliških čolnarjev od Osilnice do Metlike. Fantje so bili dobro opremljeni, predvsem pa založeni s pijačo in jedačo. Taborišča jim je postavljal Zvonko Pugelj-Volk.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ZA TURIZEM TAKO IN DRU GAČE — Da bi polepšali kraj, so se odločili v središču Vinice postaviti betonska korita, ozal jšana s cvetjem in zelenjem. Medtem ko trgovine. Ljubljanska banka in celo turistično društvo še razmišljajo, kako priti do korit, pa pred pošto rože cvetijo že od pomladi.
_ DOPRSNI KIP—Pred knjižnico v Črnomlju stoji doprsni kip. vendar je nemogoče, da bi mimoidoči na podstavku lahko prebrali, kdo je mož. ki ga je upodobil kipar Kalin. Črke so namreč že povsem obledele, nikogar pa ni. da bi jih obnovil. Ali pa je morda tisti, ki naj bi to delt) opravil prepričan. da tako in tako že vsi vedo, da kip ponazarja dipl. inž. agronomije in revolucionarja Janeza Marentiča, in ponovna obnova črk sploh ni potreb na.
CLNIKI — Nasprotno pa so v gos tilni Rog prepričani, da pisanja in informiranja ni nikoli dovolj in preveč. Kako bi si sicer razlagali, da imajo v gostinski sobi obešene kar štiri cenike. Priznani črnomaljski pivci pravijo, da kaj takega ni moč videti niti v bolj uglednih gostilnah, kot je Rog. Seda j ugibajo, ali se gostinci niso odločili za toliko cenikov zato, da bo izglodalo ceneje, ker so pač cene ci. garet na enem. pijače na drugem, jedače na tretjem ... lističu.
Drobne iz Kočevja
GOLOBJE PLAVAJO PO R1NŽ1 — Samo z mostu pri cerkvi je te dni v Rinži videti pet crknjenih golobov občasno pa še kakšnega, ki se utaplja Enega so pred dnevi požrle ribe. Vča sili so nekateri ljubitelji živali reševali tudi ranjene golobe, jim zdravili polomljene noge (medtem ko so jih spet drugi streljali in lovili v zanke) danes pa Kočevci v glavnem neprizadeto gledamo, kako se utapljajo
V PREPOVEDANI SMERI Odcep ceste proti Trati pri Elektru je enosmeren. Avtomobilisti pa pridno vozijo v obe smeri. Posledica je, da sta bili tu samo v teh dneh dve prometni nesreči. Če že nobenih predpisov ne spoštujemo, zakaj bi prometne?
KRUHA IN IGER — Medtem ko drugod že negodujejo, da imajo preveč iger in tudi kruha, se je v Kočevju pretekli teden pri obojem nekaj zatikalo. Ostanimo le pri kruhu: v prodajalni pekarije so ga v ponedeljek popoldne prodajali samo po 70 din štruco, ker je bil pač star, od sobote, svežega pa niso imeli. Se slabše je bilo v sredo, ko popoldne kruha sploh ni bilo. niti tistega od sobote ne. Proda jalke so to obrazložile tako: v soboto ljudje kruha niso kupovali, zato je os tal. v sredo pa ga je vsak nakupil že dopoldne po več štruc ali hlebcev, ker je bilo objavljeno, da bo v četrtek dražji.
Ribniški zobotrebci
KNJIŽNICA ZApVt A — Poročali smo že, da je ribniška delavska univerza v likvidaciji in hkrati z njo tudi ribniška knjižnica, ki gostuje v Domu JLA. Zato je knjižnica zaprta, kar pa občanom ni prav. Zdaj iščejo rešitev, da bi že to poletje spet začela poslovali v okviru osnovne šole ali kulturne skupnosti.
PRIPRAVA ZA AKUMULACIJO — Dela v zvezi z gradnjo zadrževalnika pri Prigorici so v velikem razmahu, saj hočejo graditelji izkoristiti toplo vreme, ko je vodostaj nizek. Zelo razgibana pa so dela pri Ribnici, kjer pelje cesta za Sajevec. Tu so odkopali del asfaltirane ceste in naredili obvoz, da bodo 12 m globoko položili cevi. ki bodo odvajale odvečne vode potoka Ribnica v novo akumulacijo.
DVAKRAT SO GASILI — Gasilska desetina v Sajevcu, ki sodi pod GD Bukovica, uspešno dela. Letos so sodelovali že pri gašenju dveh požarov. in sicer, ko je gorelo v Hrovači in Brežah. V Sajevcu imajo tudi gasilski dom.
Trebanjske iveri
UBOGI ŠOFER IN LADA — V trebanjski občini smo skušali izmeriti utrip (ne) zadovoljstva ljudi z založenostjo trgovin. Ker so bili sobesedniki male ankete pretežno moški, so ti tarnali predvsem o pomanjkanju tehničnega blaga. Lastnik lade je razočaran. ker nikjer v Jugoslaviji ni našel polža od volana in zdaj leve ovinke spelje brez težav, pri desnih pa mora menevrirati in si pomagati tudi z vzvratno vožnjo.
ŠE ENA TRGOVSKA — Da ne bo vse v jugoslovanskem merilu, kjer je ••zaradi obsežnega terena«, kot pravijo športni navdušenci, tudi napak lahko več, res ostanimo le v domači občini. Gospodinja je zadnjič dva tedna po vseh trgovinah zaman iskala plastične 10-milimetrske zidne vložke. Potrpljenja je bilo konec, vložki pa prepotrebni, zato pot pod noge, pravzaprav na avtobus v Ljubljano, in vložke je našla v naši prestolnici. Račun pa se ni izšel: vložki so stali 40. avtobus pa 60 jurjev.
PLAČA — V Agrostrojevem obratu »Milan Majcen« v Šentrupertu so delavci precej nezadovoljni z debelino mesečnih kuvert. To danes sploh ni več kaj posebnega, ampak kvečjemu pravilo: Bolj zanimivo je, da delavci pričakujejo, da bo bolje, ko bo obrat prerasel v tozd. Malo naj sc ozrejo okoli sebe in pokukajo čez občinsko mejo ...
iii
Šepajoča razvojna dejavnost
Kljub ne povsem točnim podatkom iz ankete je moč zaključiti, da inventivna dejavnost v črnomaljski občini ni dovolj razvita — Izjema le Iskra
ČRNOMELJ — Inventivna dejavnost v črnomaljski občini se vse prepočasi razvija. To je moč razbrati tudi iz podatkov, ki jih je lani z anketo zbrala medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko. Anketirali so sedem večjih delovnih organizacij, ki imajo skupaj zaposlenih nekaj več kot 4.300 delavcev.
Vendar pa je natančnost teh podatkov precej vprašljiva. Kot so menili delegati na sejah črnomaljske občinske skupščine, so podatki preveč črnobeli. enostranski, ne-samokritični, nekateri so celo nerazumljivi, netočni, tako rekoč neresnični. Delegati iz delovnih organizacij so se zato spraševali, kdo je izpolnjeval anketne lističe, da je lahko zagrešil toliko napak. Res pa je, da so bila pomanjkljiva tudi vprašanja. Kakorkoli že, dejstvu, da je inventivna dejavnost v črnomaljski občini slabo razvita, kljub nekaterim vprašljivim podatkom iz ankete ni moč ubežati. Izjema je le semiška Iskra. Skoraj 90 odst. odpisana proizvodna sredstva v občini pa kar kličejo po inovacijski dejavnosti.
Odgovori na anketno vprašanje o sodobnosti tehnologije so zelo subjektivni. Kot kaže. v nekaterih delovnih organizacijah precenjujejo tehnološko raven in je njihova »visoka« produktivnost lahko viso-
Ves denar za nov kamnolom
V drugem trimesečju se je poslovanje IGM Kanižarica močno popravilo
Slaba cesta
Same luknje od Mozlja do Brezovice
MOZELJ. BREZOVICA —Cesta med Mozljem in Brezovico v kočevski občini je polna lukenj in skoraj neprevozna. Sc dobro, da so v avtomobilih obvezni pasovi za privezovanje, sicer bi marsikoga vrglo zaradi lukenj iz vozila, trdijo nekateri bolj zares kot za šalo.
Začela so se tudi že pripravljalna dela za posodobitev te ceste in izravnavo ovinkov, vendar so zdaj zastala. Denarja še ni. Delavci pridejo sem le. če izvajalec nima dela drugod, da tako kar najbolje izkoristi mehanizacijo in delavce. Tudi izdaja soglasja PTT se že kar predolgo vleče.
Seveda pa vse to ni opravičilo za slabo cesto. Kljub vsemu bi jo moralo cestno podjetje bolje vzdrževati, saj je cesta regionalna in tudi edina taka povezava Kočevja z Belo krajino. Ze lani je bila ta cesta slabo vzdrževana in naj bi tisto, kar so pri njenem vzdrževanju privarčevali lani, dali nanjo vsaj letos.
J. P.
ka le glede na slabo opremljenost. Na tuje licence v glavnem niso vezani. Pravilnike o nagrajevanju inventivnih predlogov imajo vsi. vendar
dveh letih ni poraslo, v povprečju pride en predlbg na 52 zaposlenih (v regiji na 101), kar pa je še daleč od želje, da bi imeli predlog na vsakega dvajsetega delavca. Prevladujejo koristni predlogi, nekaj manj je tehničnih izboljšav, zelo malo pa izumov.	(j	m.
Odgovori, ki zamašijo le usta
• Premalo namenjajo v črnomaljski občini pozornosti poklicni inovacijski dejavnosti: razvojne službe so slabe opremljene, novi kadri prihajajo prepočasi, nagrajevanje je nestimulativno. Iz vsega tega je moč zaključiti, da v delovnih organizacijah še niso začeli z načrtnim ugotavljanjem potreb po inventivni dejavnosti, ampak to počno bolj ali manj stihijsko.
NOVA CISTERNA
je moč sklepati, da so večinoma le formalni in se zaradi nenačrtne inovacijske^ dejavnosti le redko uporabljajo. Število predlogov v zadnjih
LOŠKI POTOK — Novo avt-oeisterno z zmogljivostjo 4000 I vode in 400 litrov penila je pred kratkim dobilo gasilsko društvo Hrib v Loškem potoku. Denar za nakup vozila so zagotovile SIS za varstvo pred požari občine Ribnica in delovne organizacije z območja KS Loški potok. Potoški gasilci pričakujejo podobno pomoč tudi pri nakupu ostale potrebne gasilske opreme. Prireditev ob prevzemu nove cisterne je potekala pod pokroviteljstvom Inlesovega tozda Loški potok.
12. SREČANJE POBRATENIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
MIRNA — Krajevna skupnost Mirna bo junija prihodnje leto'gostitelj že srečanja pobratenih krajevnih
M. G-
Črnomaljski delegati niso zadovoljni z odgovori na njihova vprašanja
ČRNOMEU — Odgovori no delegatska vprašanja, ki jih postavljajo delegati zborov črnomaljske občinske skupščine, so v zadnjem časa povzročili nemalo vroče krvi. Ze na junijski seji so se delegati razburjali, da so zapisniki prvih dveh sej prišli skupaj šele preti tretjo sejo v lem mandatnem obdobju ter da ni odgovorov na nekatera delegatska vprašanja. Še več n e je volje pa je bilo na junijski seji. ko so odgovori sicer bili, vendar so jih delegati prejeli šele na klop tik pred sejo.
»Na tako dostavljene odgovore ne moremo dati niti pripomb, saj nimamo mnenja baze.« so se jeziti delegati, hkrati pa so se spraševali. ali ima sploh smisel postavljati
nova vprašanja, ko pa odgovorni še niso v celoti odgovorili niti na prejšnja. Mnoge med odgovori bi namreč težko imenovali odgovore. so bolj pojasnila ali kratke informacije, med katerimi ne* katere niso daljše od enega stavka. Človek se sprašuje, kje so list j bolj vsebinski Odgovori, ki so jih nekdaj poznali na občinski skupščini. Ob prebiranju odgovorov v zadnjem času pa se delegatu mimogrede porodi misel, da gre odgovornim bolj za to. da bi spraševalcem zamašili usta. kot pa se potrudili in poiskali informacijo. ki jo želijo r krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
Da se ljudem na občinski skupščini zdijo delegatska vprašanja zares »manj vredno blago«, so potrdile tudi besede enega od »Občinarjev«, ko je dejal, da si morajo prizadevali, da bi bilo delegatskih vprašanj čim manj. Reakcija delegatov je bila pričakovana: potem lahko ukinemo tudi delegatske skupščine, saj se prav pri pobudah in vprašanjih kaže odprtost našega delegatskega sistema.
M. REZEK
Dograditi vrtec, šole
12.
KANIŽARICA — Po prvem trimesečju, ko je bila zaradi zime mrtva gradbena sezona, se je stanje v 76-članskem Gokovem tozdu IGM Kanižarica do polletja močno izboljšalo, tako da so to obdobje zaključili pozitivno. Proizvodnja v tem tozdu obsega v glavnem tako imenovano betonsko galanterijo, se . pravi, da izdelujejo betonske bloke, razne plošče, robnike, mejnike, ventilacijske tuljave ter druge betonske elemente po naročilu.
Betonske plošče izdelujejo v glavnem za svojo delovno organizacijo Gok, ostalih izdelkov pa prodajo največ v maloprodaji. Kljub temu da čutijo upadanje gradnje, še nekako gre. V svoji trgovini prodajajo gradbeni material, od opeke do cementa, dobro pa sodelujejo tudi z opekarno Zalog. Letos so imeli v trgovini najmanjši promet februarja, le 7,1 milijona dinarjev, maja in junija pa več kot 46 milijonov dinarjev.
V kratkem pričakujejo večja dela, tako da bo betonska proizvodnja zasedena za dalj časa. Imajo svoja peskokopa v Nerajcu in Suhorju pri Vinici, odprli bodo še nov kamnolom v Hrastu, kar je sedaj njihova glavna naložba. V tem kamnolomu je zalog za 30 let. Slej ko prej bodo morali obnoviti tudi dotrajane stroje v kamnolomih, urediti nameravajo tudi trgovino, vendar za sedaj ni denarja. V zadnjem času so precej popravili tudi osebne dohodke, tako da so za maj znašali okoli 80 tisočakov.
A. B.
skupnosti iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. Vsaka KS bo z enajstimi ljudmi sodelovala na desetdnevni delovni akciji v mirenski krajevni skupnosti. V številkah je precej simbolike — osemkrat po 11 brigadirjev daje število 88. toliko let pa je živel Josip Broz — Tito. Zato število vsake delegacije pobratene krajevne skupnosti nikakor ni naključno izbrano. Letos so Mirenčani sodelovali na podobnem 11. srečanju v Sremu.
To je najnujtieje v ribniški občini — Novi predlogi, kako bi načrtovana dela čim hitreje, čim uspešneje in s čim manjšimi stroški uresničili
RIBNICA — Poročali smo že. da v ribniški občini zbirajo s samoprispevkom in posebnim samoupravnim sporazumom tudi denar za gradnjo novih zmogljivosti za otroško varstvo, potem za obnovo šolskih stavb in še za nekatere druge namene. Te dni v občini razpravljajo o predlogu, po katerem bi sprejete načrte o tem delno spremenili, in sicer le zato, da bi vse načrtovano uredili čimprej in s čim manjšimi stroški.
PRAZNIK POLJANCEV
PREDGRAD — Krajevna skupnost Poljanska dolina-Predgrad v
kočevski občini bo y nedeljo, 2. avgus-
ta, slavila svoj praznik. Proslava se bo začela ob 16. uri v Predgradu. udeležili pa seje bodo tudi gostje iz pobratene krajevne skupnosti Drežnica na Hrvaškem.
Po sedanjih predlogih naj bi sredstva samoprispevka namenili za gradnjo novih petih oddelkov otroškega vrtca v Ribnici, sredstva, zbrana s sporazumom, pa za obnovo šolskih stavb. Po drugem predlogu pa naj bi najprej (predvidoma do marca ali aprila 1987) samoprispevek in sredstva po sporazumu namenili le za izgradnjo vrtca, nato pa v nadaljnjem obdobju najprej za obnovo šolskih stavb in naposled za ostale načrtovane zadeve. Tako bi zbrana sredstva glede na veljavne predpise.
Med gradnjo huda kri
potrebe in tudi inflacijo najgospodarneje porabili.
Pomanjkanje prostorov v vrtcu je izredno pereče in predstavlja že politični problem. Letos je bilo v Ribnici odklonjenih 107 otrok, za katere so starši prosili za sprejem v vrtec, nadaljnjih 60 pa je v varstvu v neprimernih prostorih bivše osnovne šole. Čakalna doba za sprejem v vrtec je 2 do 4 leta. Od prek 800 predšolskih otrok, starih od enega do šest oz. sedem let, iz krajevnih skupnosti Ribnica. Dolenja vas in Velike Poljane jih je v otroško varstvo vključenih 265, kar je 30
odst. predšolskih otrok, medtem ko znaša tako povprečje za republiko 45 odstotkov. Z dograditvijo petih oddelkov pri vrtcu v Ribnici bi bile pokrite vse trenutne potrebe po varstvu otrok v občini.
Že večkrat pa smo poročali, daje zelo zaskrbljivo stanje šolskih zgradb v Ribnici in Sodražici. Novost je. da tudi inšpekcijske službe ugotavljajo, da je potrebno nekatere šolske zgradbe čimprej usposobiti za redno uporabo.
J. P.
Zdaj, ko je ploščad sredi mesta urejena, pa je na njen račun slišati več hvale kot graje — Ko bo denar, bodo uredili še okolico spomenika
KOČEVJE — Ureditev ploščadi na Trgu zbora odposlancev v Kočevju je bila med gradnjo deležna mnogih pripomb, kot da je gradnja prepočasna, predraga, da ne upošteva ureditve celotnega trga s spomenikom, da je premajhna tribuna, da je gradnja začeta v času, ko je potrebno varčevati vsak dinar itd.
Za odgovorne na ta in druga vprašanja ter pripombe smo zaprosili tajnika SIS za cestno in komunalno dejavnost, Vinka Zajca, in tajnika KS Kočevje-mesto, Boruta Hočevarja. Odgovori so bili taki:
Z ureditvijo ploščadi je mesto le pridobilo. Prej je bil tu neurejen travnik, prek katerega so si utrli krajani veliko divjih stezic. Zdaj je tu še vedno dovolj zelenja in tudi klopce za posedanje so postavljene. Komaj je bila ploščad dokončana, pa se je na njej zvrstilo več prireditev.
Načrti te ureditve so bili skoraj leto dni v javni razpravi. Občani so bili prek vseh sredstev javnega obveščanja, ki so med Kočevci najbolj razširjena, povabljeni, naj dajo pripombe na načrt, vendar bistvenih pripomb ni bilo. Tudi zdaj. ko je ploščad dokončana, jo v glavnem hvalijo tudi tisti, ki so imeli med gradnjo največ pripomb.
Dokončen obračun gradnje še ni narejen, vendar ne bo draga. SIS za cestno in komunalno dejavnost jeza ta namen načrtovala 20 milijonov din, vendar bo nanjo odpadlo manj. Ostali financerji pa so še krajevna skupnost, stanovanjska skupnost, hotel Pugled, Jugoplastika in Komunala.
V glavnem so dokončana vsa dela. Le med kavarno in ploščadjo bodo še postavili stekleno vitrino, kjer bo na eni strani KS objavljala razna obvestila občanom, druga stran pa bo namenjena obvestilom v zvezi s športom in rekreacijo.
V izdelavi je piojektna naloga za ureditev okolice glavnega spomeni-
ka. ki je tudi na tem trgu. Izdelujeta jo strokovnjaka Josip Didek in Marjan Keršič. Tako bo primerno urejeno tudi območje med Manufakturo. Železnino in Namo. Spomenik bo dobil primernejše ozadje (drevje) in tudi širši in primernejši dostop iz smeri nove ploščadi.
J. P.
S PESMIJO NA DOPUST
KOČEVJE — V Kočevju je klub kulturnih delavcev po odhodu pesnice Marjance Colarič v Novo mesto resda zaspal, vendar smisel za pesnikovanje ni zamrl. Celo nekateri obrtniki že v rimah naznanjajo svoj odhod na letni dopust. Tako lahko te dni v izložbi picerije preberemo: »Zaradi letnega dopusta zaprto do 11. avgusta.«
P-c
»V ŠVICI« IN »NA MALTI«
KOČEVJE. RIBNICA — Če te dni vprašaš občane, kje so ali pa bodo preživeli letošnji letni dopust. dobiš največkrat odgovor, da »v Švici« ali »na malti«. Za prvo se odločajo predvsem tisti, ki imajo kmetijo, ali pa imajo kmetijo njihovi starši, in torej hodijo tja »švicat«, za drugo pa tisti, ki gradijo ali popravljajo hiše in vikende, zaradi česar imajo dovolj posla z malto.
P-c
BOLJŠE ZVEZE
Ne stojijo križem rok
Največja pozornost posodobitvi in vzdrževanju cest — Povečana bo ATC
MIRNA — Poletje, kljub dopustom. v mirenski krajevni skupnosti ne daje podobe mrtvila. Nedavno neurje je tudi tod močno poškodovalo lokalne ceste, škode na makadamu niti ne ocenjejo. ker se ne zanašajo na pomoč od drugod, ampak na delo svojih rok.
Vzdrževanje teh cest. kot tudi razširitev makadamske ceste med Ševnico in Križem, bo zahtevalo še veliko žuljev in denarja. Še letos bodo začeli urejati makadamski priključek ceste Migolica — Cirnik. prednost pa ima razširitev 1200 metrov dolgega odseka ceste Volčje njive — meja KS Mokronog, s čimer bosta krajevni skupnosti povezani po bližnjici, omogočili pa bodo tudi avtobusni promet. Prav bi bilo. da KS Mirna ne bi ostala sama. ko naj bi (vsaj tako si želijo Mirenčani) že prihodnje leto ta odsek prekrili z asfaltom.
Do 10. avgusta letos obljubljajo delavci tozda Nizke gradnje ljubljanskega SCT asfalt v naselju Roje. V tem lepo urejenem naselju živi okoli 300 krajanov. Sami so za posodobitev cest prispevali 4.2 milijona. 6.9 milijona je primaknila občinska komunalna skupnost. delovne organizacije in stanovanjska skupnost so prispevali 7.1 milijona. preostali znesek do predračunske vrednosti 26 milijonov din pa pokrivajo s sredstvi samoprispevka in krajevne skupnosti. Za 4000 kv.
metrov površin oziroma za 1020 metrov asfaltirane ceste je pač potreben že precejšen kupček denarja.
Od maja lani do letos je v mirenski krajevni skupnosti dobilo telefonski
RIBNICA — Ko bo na Grmadi nad Ortnekom začel delati novi repetitor (to se bo zgodilo že jeseni), bodo gasilska društva ribniške občine povezana z enotnim sistemom za obveščanje in alarmiranje. Društva, ki bodo imela v svojih vozilih vgrajene radijske postaje, bodo med seboj povezana tako rekoč v vsakem trenutku. Zato si vsa društva prizadevajo, da bi čimprej dobila postaje.
M. G-č.
Manj čolnarjev
priključek 359 ljudi. Dopoldne je zelo težko dobiti medkrajevno zvezo, menda zaradi preobremenjene vozliščne centrale v Trebnjem. Upajo, da bo bolje, ko bo zaživel Trdinovvrh. Mirenčani so ponosni, ker jim je uspelo zagotoviti povečanje zmogljivosti avtomatske telefonske centrale na 800 številk. Nov blok z 200 priključki naj bi PTT podjetje priključilo julija prihodnje leto.
P. P.
Manj tudi šotorov — Ribe še ne poginjajo
POPISANA STENA
KOČEVJE — Z raznimi gesli
raznimi
»modrimi« ugotovitvami, imeni raznih ansamblov itd. je popisana stena kočevskega plavalnega bazena, ki je bil zgrajen s samoprispevkom, zda j pa je v njem skladišče. Napisi so predvsem na tistem delu stene, kjer so garderobni prostori. Huje pa je na delu stene, kjer je bazen. Tam namreč že na veliko odpada zunanji del stene oh velikih oknih. Oboje, čečkanje po zidovih in razpadajoči zid. pa je dokaz. da ne znamo vzdrževati tistega, kar je bilo z odrekanjem (samoprispevkom) občanov zgrajeno.
DOL. B1LPA. FARA — Tudi letos prihajajo v zgornji del Kolpe kajakaši. kanuisti in drugi čolnarit po Kolpi in n jenih brzicah. Letos jim vreme (še) ni naklonjeno. Včasih morajo zaradi dežavja odložiti spust po Kolpi. Prenočujejo običajno na skednjih ali pod šotorčki, redkeje pa v gostiščih.
Tudi taborjenje oh Kolpi se še ni prav razmahnilo, čeprav smo sredi poletja. Še največ se jih je odločilo za bivanje pod platneno streho konec zadnjega tedna, za katerega je bilo po daljšem obdobju končno le napovedano lepo vreme. Je pa zato divjalo v Kočevju in po okoliških krajih v četrtek zvečer pravo neurje, da so bile ceste na več krajih poplavljene, ker kanalizacija ni mogla sproti požirati v cli-kih količin vode.
Slabo in hladno vreme ter dežev je pa imata vendarle tudi dobro stran. Ribe (lipani, postrv i, sulci) v Kolpi ne pogin jajo oziroma vsaj ne v takih mtj-ožinnh kot sicer v vročem poletnem obdobju. Zaradi nar asi le ali kalne vode pa prihaja ribarit tudi manj ribičev.
J. P.
IZ NKŠIH OBČIN
»
EETRTK0V INTERVJU
»Pri nas ni zaspancev«
Dobro obveščeni pretehtajo vsako odločitev — Ukrepajo dolgoročno, ne na vrat na nos
DOBOVA — Za to krajevno skupnost je značilno, da zelo velikopotezno načrtuje svoj razvoj. »Lahko njim, pravijo drugi, ko pa imajo v kraju delovne organizacije z izrednim posluhom za gospodarski napredek.« To je zagotovo velika prednost, vendar; predsednik sveta KS Borut Mokrovič trdi, da imajo uspehe zato, ker so krajani pravočasno spoznali, da morajo načrtovati dolgoročno, da si ne morejo sproti izmišljati, kaj bi radi. Vse večje stvari morajo priti v občinske ali celo republiške plane in jih ni mogoče izpeljati čez noč.
Borut Mokrovič
— Usklajevanje interesov znotraj KS je pri vas potemtakem že utečeno in vam ne povzroča težav, ali jta vendarle še?
Če s tem mislite na sodelovanje občanov in delovnih kolektivov, potem lahko mirno rečem, da nam to uspeva, da pa nismo zadovoljni s financiranjem delegatskega sistema. Skupnih plansko zastavljenih akcij brez zaposlitve tajnika KS ne bi mogli izpeljati. V takih stvareh so krajevne skupnosti preveč odrinjene in prepuščene lastni iznajdljivosti. To ljudem ubija voljo, saj za administrativna opravila nimajo časa ali pa jih ne obvladajo.«
— Letos ste dobili v kraju nov objekt z družbenimi stanovanji in poslovnimi prostori, o kakršnem marsikje razmišljajo, da bi zadržali ljudi čim bliže doma. Pri denarju se potem vse ustavi. Ste bili pri vas bolj pogumni?
»Ne bi rekel. Ta objekt je zrastel kot plod dolgoletnih prizadevanj. Začetek načrtovanja sega v leto 1982. Vztrajali smo, pridobili investitorje in 7. njimi uspešno sodelovali do konca. To so bili stanovanjska skupnost, PTT in Agraria.«
— Kaj še načrtujete letos?
»Zaporni sloj asfalta na cestah. Z njim bomo prelili 11.500 m:. Denar smo zbrali s krajevnim samoprispevkom. Z njim smo zagradili tudi mrliško vežico.«
— Vaša krajevna skupnost je edina, ki redno izdaja svoje glasilo' in v njem obvešča krajane o vsem, kar se dogaja. Se to pozna pri odločanju?
»Vsekakor. Ljudje so dobro obveščeni in to jim omogoča, da stvari natanko pretehtajo, preden se o njih izrečejo. Glasilo dobi vsaka hiša, zato ni pri informiranju nihče zapostavljen. V prihodnje bomo pozorni predvsem za ekološke probleme. Osem let se na primer že borimo za prestavitev občinskega smetišča v neposredni bližini naselja in upamo, da bo to v srednjeročnem obdobju le rešeno. Vztrajali bomo tudi. da bodo ljudje do razprave o gradnji hidroelektrarn na Savi natanko seznanjeni s prednostmi in slabostmi pridobivanja električne energije iz vodnih, nuklearnih in termoelektrarn ter s posledicami gradnje H E za kmetijstvo in naselja na dobovs-kem polju.«
J. TEPPEY
Čez jezove čistejša Sava?
Priprave za HE Vrhovo — Inž. N. Kurent: premik pri čiščenju odplak — Izboljšanih 20 ha zemljišč
SEVNICA — Bo predvidena veriga spodnjesavskih elektrarn kaj pripomogla k očiščenju umazane Save? Inž. Niko Kurent iz podjetja Savske elektrarne je delegatom občinske skupščine v Sevnici minuli četrtek navedel primere, da se nekaj le premika.
Delegati so prisluhnili obvestilom o predvidenih ukrepih pri pripravi lokacijske dokumentacije za prvo v tem nizu elektrarn — Vrhovo. Izvršni svet sevniške občinske skupščine podobno kot laški zahteva mnenja naših vrhunskih strokovnjakov o možnih posledicah, med njimi tudi mnenje dr. Avguština Laha.
Bojazen, češ da bi za jezom vrhovske elektarne nastala grezni-
Preveč osamelih
Podbočanski borci žele več stikov in pomoči
PODBOČJE —Č epravje zdravje 92 članov krajevne organizacije Zveze borcev Podbočje zvečine bolj šibko, kajti povprečna starost članov je okoli 60 let, borci prizadevno delujejo v vseh krajevnih organizacijah.
Borci iz odročnih gorjanskih vasi žive v težjih razmerah, osamljeno, zato je njihova življenjska doba še krajša. Zato ne preseneča, da so tudi na letošnjem občnem zboru krajevne borčevske organizacije posvetili največjo pozornost socialnim vprašanjem in zdravstvenemu stanju članov.
Med uspehe štejejo to, da je vsak posameznik prišel do primerne in zaslužene priznavalnine, ki omogoča socialno varnost. Z ugodnimi stanovanjskimi pogoji so borcem omogočili gradnjo oziroma prenovo domačij. Še ftreslabo je razvita sosedska pomoč borcem v odročnih krajih, za te ljudi pa naj bi več storila zlasti patronažna služba. Vsako leto gredo borci tudi na izlet po Jugoslaviji.
IZ NKŠIH OBČIN
Pri kakovosti nič skozi prste
Invalidske delavnice imajo zagotovljen obstoj — Novi programi
SKOPICE — V Invalidskih delavnicah se težave nadaljujejo, vendar zdaj že vedo, kako se bodo izkopali iz njih. V prvem trimesečju so imeli nekaj nad 9 milijonov dinarjev izgube. Med tem so napravili predsanacijski program za odpravo motenj v tekočem letu, po katerem se bodo poleg utečene proizvodnje lotili nekaterih novih programov.
Iskro Kostanjevica, Eiektrozveze Ljubljana in Gorenje Velenje. Za osvojitev teh dveh programov potrebujejo invalidske delavnice 4.7 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi nabavili opremo. Na izvršnem svetu občinske skupščine v Brežicah smo zvedeli, da bodo to vsoto zagotovili iz občinskega rezervnega sklada iz Posavske banke.
• Po junijskih podatkih skupnosti za zaposlovanje je v občini 186 invalidov, sposobnih za delo. Od tega jih 116 opravlja lažja dela osem ur dnevno, 70 jih ima skrajšan delovni čas, 11 jih je brez zaposlitve, vendar sta trenutno dva že na poklicni rehabilitaciji.
Do jeseni računajo na izvršnem svetu tudi na zapolnitev kadrovskih vrzeli. Z zaposlovanjem novih ljudi naj bi poskrbeli za dobro organizacijo proizvodnje in izboljšanje kontrole nad izdelki, saj so prav zaradi slabe kakovosti skoraj izgubili izvozna naročila Tovarne polprevodnikov iz Trbovelj.
Lani so se začeli krhati še notranji odnosi. V kolektivu je začela usihati delovna volja. To ga je končno pripeljalo v izgubo in ogrozilo njegov obstoj. In tako je moral poseči vmes izvršni svet, saj ni mogel dovoliti, da bi z veliko muko in z zamudo ustanovljene delavnice propadle, še preden so sploh dokazale, kaj zmorejo. Morale se bodo širiti, ker čaka na primernejšo zaposlitev precej delavcev iz drugih delovnih organizacij v občini. Seveda mora biti proizvodnja prilagojena njiho-
ca, je inž. Kurent skušal zmanjšati s primeri, ki kažejo, da se v Sloveniji tudi praktično bolje skrbi za vode. Tako naj bi jutri ob prazniku občine Kranj izročili namenu veliko čistilno napravo. Nekatere načrte za čistejše okolje je vključilo v program svojega samoprispevka mesto Ljubljana, razprave pa so tudi v Celju. V zasavskem rudarskem bazenu obravnavajo naložbeni načrt za suho separacijo premoga. »Onesnaževalci dobivajo ime in priimek,« je zagotovil inž. Niko Kurent.
Vsi postopki okrog lokacijskega dovoljenja ne bodo končani pred januarjem prihodnje leto. O vsem bodo izvedeni predvideni javni postopki.
Energetiki omenjajo tudi, da bi na račun kmetijskih zemljišč, kijih bodo ob vrhovski elektrarni izgubili, lahko izboljšali 20 hektarov tamkaj zamočvirjenih zemljišč. Predlagajo, naj bi za to namenili okrog 50 milijonov dinarjev, ki jih bodo plačali za spremembo namembnosti
zemljišč. ALFRED Železnik
DRAGE OBJAVE
SEVNICA — Celo tako obsežna gradiva, kot so dolgoročni načrti i^Szv-oja občine, morajo biti po črki zakona objavljeni v uradnem listu. Če bi hoteli objaviti sevniškega, bi to stalo okrog 10 milijonov dinarjev. Sevniški delegati v republiški skupščini so zato dobili navodilo, da se.zavzemajo za to. da objave tako zajetnih gradiv ne bi bile potrebne.
PLOČNIKI NA ZDOLSKI CESTI
KRŠKO — Na Zdolski cesti v Krškem končujejo z asfaltiranjem okoli 800 metrov pločnikov. Krajevna skupnost Krško pričakuje pomoč komunalne skupnosti pri polaganju zaporne plasti asfalta na tej cesti.
Nanovo predvidevajo izdelovanje relejnih omar za Teleinformatiko Iskre v Ljubljani, program tuljav za
Višja škoda
Razdejanje ob junijskih neurjih — Pomoč
SEVNICA — Dvojejunijskih neurij je V sevniški občini naredilo znatno več škode, kot so znašale prve ocene.
Po opravljenih ogledih so namreč komisije naračunale kar za 950 milijonov dinarjev škode. Samo na cestah je je nastalo za okrog 230 milijonov dinarjev, 50 milijonov pa je je bilo na krajevnih cestah. Poškodovani so bili trije vodovodi. Pri kmetih kooperantih je bilo na njivah in travnikih za okrog 60 milijonov dinarjev uničenih pridelkov.
Letos ni malo hudih neviht. Tako je Alojz Šutar na seji občinske skupščine minuli četrtek poročal o hudem neurju na Jerman vrhu že letos maja. Močan naliv je prizadel mnoge njive, prav Šutarju je odneslo koruzo, in vinograde. Minuli četrtek proti večeru je pri Gorenjem Leskovcu podrlo kozolec. Mnogo dela so imeli električarji. Omrežje so morali popravljati na petih krajih. Pri Kompolju je drevo podrlo drog daljnovoda. Povešene žice so poškodovale pet drogov. Ljudje s strahom spremljajo vsako nevihto. saj domala nobena ne mine brez posledic.
Voda ni vdirala le v kleti starejših stavb. V Šmarju je vdrla Betonu tudi v novi blok.
Ob tolikšni škodi pričakujejo republiško solidarnost. Za odpravljanje posledic bi prišel prav predujem. Same davčne olajšave so premalo.
Ukinitev tozdov Kovinarski ne bi dala dela
Prekinitev dela za Luko Koper prepolovila zasedenost proizvodnje
KRŠKO — V Kovinarski Krško so se po zapletih z Luko Koper, ki Krčanom nikakor noče priznati večjih stroškov za dodatna dela in vgrajene materiale v terminalu za razsute tovore, znašli v hudih škripcih. Krčani imajo zdaj komajda polovično zasedene proizvodne zmogljivosti, izguba se kopiči in ob polletju po nekaterih ocenah znaša že okoli 700 milijonov din. Če se ne bo kaj korenito zasukalo, grozijo Kovinarski rdeče številke tudi ob koncu poslovnega leta.
Položaj je zelo resen in tega se zavedajo v okoli 700-članskem kolektivu in v občini. Ker delovna organizacija s petimi tozdi ne more v sporu s koprsko Luko ničesar premakniti z mrtve točke, se je pingpong prenesel na raven koprske in krške »vlade«. Pritegnili naj bi. bolj kot doslej, še republiško gospodarsko zbornico, ki je po izjavi podpredsednika GZS na nekem seminarju očitno bolj verjela argumentom Luke kot Kovinarske. Menda je bita posredi enostranska informiranost.
Občinski komite ZK Krško in občinski sindikalni svet sta ocenila. da se je Kovinarska znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju zaradi spleta različnih okoliščin. Od odgovornih delavcev Kovinarske, v prvi vrsti, zahtevajo. da zagotovijo naročila za proizvodnjo. od izvršnega sveta pa. da nemudoma oceni pfedsanacij-ski program, ki so ga izdelali v. Kovinarski. Sindikat posebej poudarja. da ne more biti rešitev kar tjavendan. kajti priloga, predsa-nacijskega prbgrama predvideva reorganizacijo 1)0, ki z drugimi besedami pomeni ukinitev tozdov in vrnitev k enoviti delovni organizaciji iz leta 1979. Na osrednjem delavskem svetu Kovinarske pa je več delavcev kot izhod iz krize predlagalo kar ukrep družbenega varstva. Trezno kaže. preučiti vse predloge, predvsem pa 2 dolgoročno poiskati delo in so-? cialno varnost delavcem.
S	PAVK	L	P	KR	C
KRŠKI BRIGADIRJI NA ROGLI V POPOLNI POSTAVI
KRŠKO — Do 9. avgusta bo na republiški mladinski delovni akciji Rogla 86 sodelovalo kar 36 brigadirjev mladinske delovne brigade »Matija Gubec« iz Krškega.
vim sposobnostim. To pomeni dobro izbran program, ne pa popuščanje pri kakovosti. Torej se bo tudi odnos naročnikov do Invalidskih delavnic moral spremeniti, saj so jim do zdaj vse preveč radi odstopali nerentabilne programe.
J. T.
Daljnovod gradijo z žičnicami
Letos Trbovlje-Sevnica, morda še do Brestanice
DOLENJI BOŠTAN.I — Sevnica je napajana le z enim 110 kV daljnovodom. v gradnji pa je nova zasavska zbiralnica, ki naj bi povezovala tudi bodoče elektrarne na Savi.
Od letošnje pomladi je pri Boštanju ob izlivi*. Mirne v Savo skladišče zagrebškega Dalekovoda. znanega graditelja daljnovodnih objektov v državi. Nimajo težav s preskrbljenostjo z materialom. Za dvosistemski daljnovod dvakrat po 110 kV Trbovlje — Brestanica imajo zloženih vseh 450 ton sestavnih delov za stebre. »25 let sem že pri teh delih, .vendar tako težavnega terena še ne.« pravi inž. Janez Kern iz Savskih, elektrarn kot vodja projekta. »Velika redkost je, da moramo za gradnjo stebrov uporabljati žičnice, od Zidanega mosta do Trbovelj lahko delamo lena ta način,« omenja težave pri postavljanju 82 stebrov.
S postavljanjem stebrov so v precejšnji zamudi, zato Savske elektrarne priganjajo, saj utegnejo biti jeseni razmere za delo povsem nemogoče. Do konca leta naj bi bil daljnovod nared do Sevnice. Prihodnje leto in leta 1988 naj bi nadaljevali do Novega mesta. »Ko bo vse to spojeno, bo imel sistem daljnovodov svoj smisel. Novo mesto se ne bo smelo več pritoževati nad dobavo električne energije.« meni Kern.
Težav nimajo z drugimi uporabniki prostora, npr. s telefonisti, in ne z nizk dnapetostnim omrežjem pri križanjih. Pohvalijo sodelovanje krajevnih skupnosti. Delno delajo tudi že na gradnji daljnovoda proti Brestanici. Za ta del so na voljo vsa upravna dovoljenja.
A. ŽELEZNIK
Brigadirji tudi na Raki
RAKA — Podobno kot v prvi izmeni republiške mladinske delovne akcije Spominski park Trebče 86, ki domuje v Bistrici ob Sotli, se vodstvo akcije tudi v drugi izmeni, ki bo zaključena 8. avgusta, srečanje s težavami zaradi nepopolnosti brigad. Mladih iz Metlike, ki so menda odšli z Novomeščani na zvezno M DA v Knin. sploh ni bilo. MDB Franc Rozman — Stane šteje le 10 brigadirjev, pionirjev iz Kopra je 35, na akcijo »Trebče 86« pa je prišlo še 20 študentov iz Češkoslovaške. Ker je za pionirje izkop okoli 1500 metrov jarka za vodovod na Raki pretežko delo. Smo na delovišču v krški občini prejšnji četrtek srečali samo mlade iz Bratislave in Litije.
Alenka Urbanc, komandantka MDB Franc Rozman—Stane iz Litije: Socialni položaj študentov in dijakov se slabša, zato iščejo med počitnicami zaposlitev. Da nas je namesto 36, kolikor/taj bi štela popolna brigada. prišlo le 10, je vzrok tudi v tem, da tri delovne organizacije, ki so zagotavljale četrtino brigadirjev, niso dale več kot dva. Sicer pa se mi zdi. da smo od 21.
julija na Raki vseeno že precej naredili. Lepo je delati v manjši skupini, vse se takoj lažje dogovorimo. Motijo nas le avtobusni prevozi iz tabora na delovišče, ki poberejo precej časa in moči brigadirjem.«
Jano Majchrovič. študent 4. letnika gradbene fakultete iz Bratislave: »Dvajset nas je prišlo, od tega je 11 študentk, zvečine pa prihajamo z bratislavske gradbene fakultete. Sodeloval sem že na treh delovnih akcijah v Slovaški. tudi pri zemeljskih delih zž nuklearno elektrarno, a se mi zdi. da bo ta akcjja najzahtevnejša. Ni namreč preprosta stvar skopati 1.20 metra globok in ozek jarek na trdi zemljiNs slovenskimi brigadirji se dobro razumemo, imamo razna srečanja.«
Helena Volčkova,študentka 3. letnika gradbene fakultete iz Bratiskave: »Kar precej žuljev imamo dekleta, ki nismo vajena tako težkega dela. A ko pomislim. da bomo zadnje tri dni šli še na morje, je vse težave lažje prebroditi. Zlasti še. ker so ljudje tod zelo prijazni. Všeč mi je tudi pokrajina.«
m
SLOVAKI MED DELOM — Brigadirji MDA »Trebče 86« naj bi do konca akcije na Raki skopali okoli 1600 metrov dolg jarek za vodovod. Kjer bo možno, jim bodo pomagali stroji in minerci. Na sliki: Slovaki med akcijo. (Foto: Perc)
Novo v Brežicah
PRESENEČENJI Z ZAMUDO — Prenova hiše, v kateri si Jugostekstil ureja prvo prodajalno v Brežicah, gre zares h koncu. Zdaj bodo morali poskrbeti že za jesensko konfekcijo ali pa pridobiti kupce s popusti za poletne modele. Samo moda ne bo zadostna vaba. Drugi, ki si zaradi mode ne delajo skrbi, pa ta čas komaj čakajo, kakšno presenečenje jim pripravlja nova gostilna. Morda bo pa le ponudila tudi kaj domačega s kmečke mize.
NAREDI SAM. ČEPRAV NE ZNAŠ! — Imamo najrazličnejše inšpekcije in načine usposabl janja v gasilskih in drugih veščinah, za nadzor nad priključki plinskih bomb pa nobene. V večjih mestih vsaj strokovnjaka iz plinarne lahko pokličejo, če so v zadregi, a tukaj se nimajo na koga obrniti. Ljudje zato sami šušmarijo, zamenjujejo cevi ali sploh ne, saj jih nihče ne opozori. In tako se bojazljivci razburjajo, samozavestnejši pa verjamejo, da vse znajo, ker imajo pač srečo, da nič ne eksplodira.
Od 12. do 18. julija 1986 so v brežiški porodnišnici rodile: Burdica Bukič iz Cerja — Mladena, Sanda Šikoronja iz Šenkovca — Matejo, Slavica Jurečič iz Hrastja — Anito, Enisa Vila s Senovega — Ramajano, Milenka Sekulič s Šenovega — dečka, Čanka Dedič iz Dobove — Alena, Merica Lubšina iz Dobove — Tanjo, Šefika Hečimovič iz Brežic — Sanela, Tatjana Salmič iz Presladola — Davida, Mira Čačkovič iz Samobora — Zdravka, Nada Jakovljevič iz Šenkovca — Senko, Marijana Ruklič iz Dubrave — dečka, Nada Bošnjak iz Samobora — dečka. Čestitamo!
Krške novice
ČEBELE — Brigadirji iz Slovaške so se na akciji na Raki precej pritoževali zaradi čebeljih pikov in žuljev. Toda ker vedo, da jih na koncu čaka še nekaj dni namakanja v sinjem Jadranu, lažje potrpijo tudi najmanj vajeni in pripravljeni za delo, kot je izkop jarka za vodovod. Ker so večinoma študenti gradbeništva, so tudi domačini pričakovali morda (pre)več od gostov, še zlasti, ker bi jim bili lahko za zgled sicer manj številni Litijani, ko se trije pionirji niso ustrašili lopate, čeprav je skoraj večja od njihove postave.
TOZDI — V Kovinarski bi se radi kar na hitro znebili tozdov, kot da so največji krivci za težave delovne organizacije, ki ima veliko izgubo in le malo dela. preden bi tudi v Krškem nastopila »detozdizacija«, bi bilo že v primeru Kovinarske treba vzeti pod lupo. kaj je pred sedmimi leti sploh pripeljalo do odločitve — za tozde. Tako bi osvetlili, kako in zakaj so se delavci opredelili za zdaj na moč kritizirano samoupravno organiziranost. Čez 7 let vse prav pride...
KORUZA LEPO USPEVA — Krajani Spodnjega Starega Grada in še nekateri. ki jim sicer položaj oz. funkcija ne dovoljujeta glasnega odobravanja te zadeve, se sladko hihitajo tistim, ki nasprotujejo brežiškim gozdarjem, ker so ob Savi na okoli 200 ha. kjer so poprej rasli topoli, posejali koruzo. Smejejo se. ker koruza navkljub prepovedi nadvse lepo uspeva. Za nameček pa se šušlja, da ni sporno lastništvo. marveč občinska meja, ker nekateri Brežičani menijo, da raste koruza v njihovi občini.
Sevniški paberki
SPLAVATI V TEDNU DNI — V ponedeljek so se na sevniškem bazenu začeli plavalni tečaji. Dopoldne, od 9. do 10. ure, je za otroke, zvečer, od 19. do 20.30. ko je bazen zaprt za ostale kopalce pa še za odrasle. Vsak konec tedna se na bazenu sicer kaj dogaja. Minulo soboto so bile zabavne igre, kjer je v vrsti preizkušenj med petimi moštvi zmagala postava Obale.
RAZLOG ZA POPRAVILO — Neurje minuli četrtek je vzelo elektriko tudi Zabukovju. Na sevniškem Elektru so iz Zabukovja v petek zjutraj dobili še bolj gorečo priprošnjo, da jim naj brž popravijo omrežje. »Če ne bo elektrike, gospodinje ne bodo mogle peči za zagrebško razstavo,« se je glasil telefonski poziv. Vzdrževalci so šli nemudoma na delo, za razstavo pa je bilo tudi vse nared.
TEKMA KOSCEV — Ob 2. avgustu, praznku krajevne skupnosti Tržišče. bo v soboto več prireditev. Kot običajno, bo vredno spodbujati številne kosce. Na.Dolu, pod cesto vzdolž Mirne, se bodo pomerili od 14. ure dalje. Lani so najbolj navijali za tekmo direktorjev.
KRAJŠI UVODNIČARJI
SEVNICA — Z zadnjim sklicem občinske skupščine so spremenili doslej ustaljeni čas zasedanj. Vrsto let so bile namreč seje ob osmi uri zjutraj. Tudi zaradi varčevanja z delovnim časom je sedaj predsedstvo skupščine premaknilo začetek zasedanj na 12. uro. Kljub vrsti vsebinskih točk dnevnega reda, kot je bil sprejem dolgoročnega načrta razvoja občine in osnutka za to petletko, se razprave niso zavlekle.
DOLENJSKI LIST
J 34,-tu
kultura | in
izobra-
ževanje
Utesnjena knjižnica
V Črnomlju najbrž ne bo denarja, da bi knjižnica do leta 1990 postala matična___________
ČRNOMELJ — Občinske izobraževalne skupnosti bi morale skoraj vsem slovenskim knjižnicam do leta 1990 zagotoviti izpolnitev minimalnih pogojev za matične splošnoizobraža-valne knjižnice, tudi črnomaljski. Tukajšnja pogojno matična knjižnica se je januarja letos sicer preselila v nove prostore v dijaškem domu, ki so s 162 kv. metri za tretjino večji od prejšnjih, a še vedno premajhni.
»Novih prostorov smo veseli, čeprav moram takoj pristavit, da bi potrebovali večji pionirski oddelek, skladišče ter večnamenski prostor, prostore za čitalnico in za opremljanje knjig. Po normativih bi morala knjižnica meriti okrog 700 kv. metrov,« pove vodja Lea Grabrijan. Možnosti z.cf razširitev sicer imajo: ali v sosednje prostore, ko se bodo odselili razredi osnovne šole, ali dozidavo, vprašanje pa je, koliko bi bilo predvsem za slednje denarja. Kljub utesnjenosti pripravijo v knjižnici ure pravljic, razstave, knjižne uganke ipd.
»Seveda premajhen prostor ni edino, zaradi česar ne dosegamo normativov. Čeprav_so se kriteriji znižali, pa je v Črnomlju še vedno težko verjetno, da jih bodo do leta 1990 izpolnili. Vsaj, kar se tiče denarja, bo zelo težko,« potarna Grabrijanova. Sedaj sta zaposleni dve knjižničarki, v naslednjih štirih letih pa bi morali zaposliti še tri. V tem času bi morali tudi povečati število knjig od sedanjih 21.400 na 35.000, tako da bi na vsakega
prebivalca prišli po dve. Že do sedaj bi morali vsako leto povečati število knjig za 1.750, a jim je to uspelo doseči in preseči le pred dvema letoma, ko je stekla sindikalna akcija za nakup knjig, sicer pa jih zadnja leta nabavijo po 1000 do 1.200, prejšnja leta pa sojih komaj po nekaj sto. »V skladu z razvojem knjižnice in informacijskega sistema v Sloveniji bi morali nabaviti še razno opremo, o čemer zdaj lahko le sanjamo,« pristavi Lea.
Rešitev za Valvasorjevo knjižnico
Knjižnico bodo preselili v kapucinski samostan, vendar pa morajo prej urediti prostore — Dela bo vodil gradbeni odbor — Primernejši prostori so samo eden od pogojev, da si Valvasorjeva knjižnica spet pridobi pravico opravljati matično
službo
KRŠKO — Ko so Krčani uvideli, da na gradnjo novih prostorov za potrebe Valvasorjeve knjižnice še dolgo ne.bodo mogli računati, so se odločili, da bodo primernejše, predvsem pa večje prostore za knjižnično dejavnost, kot jih ima Valvasorjeva knjižnica zdaj, pridobili na drug način. Z vodstvom kapucinskega samostana so se sporazumeli, da bodo knjižnico lahko preselili v samostan, kjer so medtem odprli za javnost nanovo urejeno kapucinsko knjižnico ter zbirko restravriranih slik in skulptur starih mojstrov.
Predvidevajo, da se bodo ureditvena dela lahko začela že jeseni, nato pa bodo tekla vse do leta 1989, ko naj bi se Valvasorjeva knjižnica zares preselila. Leta 1990 pa bo potekel tudi rok, ki gaje Valvasorjevi knjižnici dal strokovni svet SRS za knjižničarstvo, da si namreč knji-
Lea Grabrijan
Kljub vsem naštetim težavam pa v črnomaljski knjižnici, upoštevaje izposojevališči na Vinici in v Semiču, ki se jim naj bi v kratkem pridružilo še adlešiško, do konca leta 1990 pa tudi starotrško, število bralcev narašča. Konec preteklega leta jih je bilo 3.560, lani so si izposodili 23.133 knjig, izposoja pa bi bila še večja, če knjižnica zaradi selitve ne bi bila nekaj časa zaprta.
M.BEZEK
Preselitve seveda ni bilo moč opraviti kar takoj, saj je treba prej ustrezno pripraviti prostore in jih opremiti. Prenova 'bo tekla po načrtih, ki sojih strokovnjaki že izdelali, uporabno veljavnost pa so dobili šele. ko je dal soglasje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane. Kupucinski samostan v Krškem je namreč pomemben kulturni spomenik, zato je vsakršen poseg v njem dovoljen le s pristankom ustrezne službe.
Ureditev prostorov za Valvasorjevo knjižnico bo tekla pod vodstvom gradbenega odbora, ki ga je občinska kulturna skupnost imenovala maja. Odbor, ki mu predseduje Silvo Gorenc, ne bo imel na skrbi le same prenove, ampak tudi denar zanjo.
PRIZNANJ MANJ
PULJ — Na pravkar končanem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju so slovenski ustvarjalci dosegli manj, kot je bilo pričakovati po prvih odmevih oziroma po predvajanju celovečercev, izdelanih pri Vibi. Prislužili so si le dve zlati areni, in sicer Irena Felicijan za kostume v Tomašičevem Kormoranu in Matjaž Janežič za ton v istem tilmu. Za najboljši film festivala so proglasili film Srečno novo 49 v režiji Stoleta Popova.
žnica pridobi pogoje za opravljanje matične knjižnične službe v občini.
Kot je znano, je Valvasorjeva knjižnica z uveljavitvijo novega zakona o knjižničarstvu izgubila pogoje za opravljanje matične dejavnosti, to pa predvsem zaradi premajhnih prostorov, nezadostnega knjižnega fonda in preslabe kadrovske zasedbe. Očitno je, da bodo morali Krčani za svojo knjižnico še veliko napraviti, če že hočejo izpolniti zahteve zakona in imeti matično knjižnico v domačem mestu.
1. Z.
Nostalgična hvalnica Metliki
Lep uspeh Gašperičeve humorne pripovedi »Metlika je Šparta«, ki jo je na grajskem dvorišču v Metliki izvedel Jože Falkner
METLIKA — Gašperičeva humorna pripoved »Metlika je Šparta«, ki sojo prejšnji torek izvedli v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, je na grajsko dvorišče privabila doslej največje število gledalcev. Stari in mladi Metličani so povsem napolnili grajsko dvorišče, da bi slišali, kaj jim ima foni povedati o njih in njihovem mestu. Da bo predstava lepo uspela, je bilo jasno že med izvedbo, saj so Gašperičev tekst oziroma njegovega izvajalca, amaterskega igralca Jožeta Falknerja iz Trebnjega, večkrat nagradili z aplavzem na odprti sceni.
V tej humorni monodrami Ga-šperič obuja spomine na bližnjo preteklost življenja v Metliki, spominja se drobnih dogodkov in doživetij, ki so se na poseben način
zapisale v spomin otroka in mladeniča, a to obujanje spominov ni le pripoved o smešnih zadevah, ampak marsikje preide v nostalgično, skoraj melanholično oživljanje le-
pih starih časov, ki so, žal, za vedno minili. Hkrati pa je »Metlika je Šparta« tudi svojevrstna hvalnica temu belokranjskemu : -mestu in njegovim prebivalcem, dobrovolj-nim, šegavim ljudem, ki jim tudi novejši časi in tako imenovani hiter napredek niso mogli do živega in so svoj značaj, trdno povezanost, občutek pripadnosti ohranili do današnjih dni. Skratka, kot že naslov pove, je Metlika trdna in enotna kot Sparta. Metličan pa svojo dušo pokaže tudi takrat, kadar se pred gostilno sreča s cesto.
Jože Falkner je Gašperičevo pripoved jzvedel izredno sproščeno, skladno in tekoče, v maniri igralca v najlepšem pomenu te besede, izkazal pa se je tudi tam, kjer marsikateri poklicni igralec odpove— pri neposrednem stiku z avditorijem, jasni dikciji, tudi v narečnih značilnostih teksta, in skladnem dramaturškem loku, po katerem je predstavo vodil od začetka do konca. Vso stvar je lepo dopolnjevala glasbena spremljava Marjana Končarja-Jacka ter diapozitivi Metlike, ki sojih projicirali na steno za izvajalcem. Tudi prvi odmevi na to predstavo so nadvse prijetni in spodbudni.
A. BARTELJ
POLNO GRAJSKO DVORIŠČE — Metličani so prejšnji torek, ko je Jože Falkner v okviru poletnih kulturnih prireditev izvedel Gašperičevo humorno pripoved »Metlika je Šparta«, dodobra napolnili grajsko dvorišče.
Kres navdušil Francoze
Novomeška folklorna skupina zastopala Jugoslavijo na mednarodnem folklornem festivalu v mestu Le La-vandou — Povsod aplavz za kvaliteten nastop
NOVO MESTO — Prejšnji teden se je z drugega gostovanja v Franciji vrnila novomeška folklorna skupina Kres. Novomeščani so tokrat nastopili na 8. mednarodnem folklornem festivalu v turističnem mestu Le La-vandou, ki leži na ažurni obali. Na festivalu, ki je potekal od 15. do 20. julija, so sodelovale še skupine iz Francije, Italije, Madžarske, Poljske, Danske, Izraela, Konga, Bolivije in drugih latinskoameriških držav.
Kres kot edina skupina iz Jugoslavije je v Le Lavandouju nastopil skupaj z Italijani in Danci. Pod vodstvom Branke Moškon so novomeški plesalci prikazali dolenjske, belokranjske, prekmurske in dalmatinske plese in z, njimi navdušili občinstvo. Festival je potekal tudi v okoliških krajih, zato so se nastopajoči nenehno selili. Na dan francoskega narodnega praznika so prireditelji novomeško skupino popeljali proti alpskem delu dežele,
kjer je izvedla program za gledalce v Sisteronu (koder se je v Francijo vračal na Elbo izgnani Napoleon) in Veynesu. Poleg tega pa so kresovci nastopili še štirikrat: v Carquei-ranneu, v počitniškem naselju La Valerane, na gradu Bormes les mimosas in spet v turističnem naselju La Manne. Krajša nastopa so imeli novomeški folkloristi tudi v Ginouviersu, kjer so bivali.
• »Turneja je bila resda naporna, saj je bilo treba nastopiti tako rekoč vsak dan, se je pa splačala. Slehernega od nas je obogatila z nepozabnimi doživetji, plesalce še posebej s priznanji za res navdušujoče nastope, in takega uspeha skupina ne doživi vsak dan. Meni. ki sem Kres spremljala kot prevajalka, pa je bivanje v Franciji omogočilo, da sem se znova preizkusila v znanju francoščine,« je povedala Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca.
I. Z.
SLIKALI BODO NA VELIKO KOCKO
OTOČEC — Po daljšem času bo na Otočcu spet zaniniiva kulturna prireditev. Organizatorji vabijo obiskovalce, naj pridejo v nedeljo, 3. avgusta, v park pred gradom, kjer bo pet slikarjev poslikavalo veliko kocko. Ustvarjali bodo: Franci Curk, Jože Kotar, Jože Marinč, Marjan Maznik in Veljko Toman. Poseben čar tega likovnega »hepe-ninga« bo, da se bodo tudi obiskovalci lahko preizkusili s slikarskim čopičem. Prireditev bo potekala ves dan, tako da si jo bo lahko ogledalo čimveč ljubiteljev likovne umetnosti. Hkrati bo v gradu na ogled razstava slik, kijih bodo slikarji prinesli s seboj. Razstava bo odprta samo v nedeljo.
V Kostanjevici so spet zapela kiparska dleta
Na 26. Formi vivi us-tvarjajo štirje umetniki
KOSTANJEVICA — Tu se je pred kratkim začel že 26. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na njem ustvarjajo štirje udeleženci: Jorge du Bon iz Francije, Ivan Lesiak iz Jugoslavije, Alberto Carneiro iž Portugalske in Molly Mason iz ZDA. Kiparji bodo v zavetrju kos-tanjeviškega gradu delali vse do 30. avgusta, ko bo slovesen zaključek tega delovnega srečanja.
Zadnja leta spremljajo Formo vivo mnoge težave, kar se vidi že po tem, da je število udeležencev vsakokrat manjše. Za letos pa je dolgo celo kazalo, da se bodo morali simpoziju odpovedati. V občinski kulturni skupnosti niso mogli zbrati potrebnega denarja, pa tudi možnosti, da bi pomoč prišla od drugod, ni bilo kaj veliko. Na srečo jc vsakokrat pokazala razumevanje republiška kulturna skupnost in omogočila. da je ta. danes že znamenita mednarodna umetniška akcija preživela.
štSgJpfa Tbrme Myč.;itufpros-, tem. okoli gradu, bo tako spet bogatejša za nove lesene plastike. stvaritve, ki pravkar nastajajo. Kako nastajajo, se obiskovalci lahko sami prepričajo, če stopijo do delovišča. Kiparji jim
TAKO NASTAJASKULPTURA — Na kostanjeviški Formi vivi ustvarjajo kiparji v hrastovem lesu iz Krakovskega gozda. Brezobli- ' čna lesna gmota se pod ostrim dletom umetnika kmalu spremeni v torzo, po temeljitejši obdelavi pa v skulpturo, ki ji potem določijo prostor med drugimi lesenimi kipi v galeriji Forme vive na prostem. Od zamisli pa do končnega izdelka je včasih potrebno dolge tedne trdega dela. Posnetek je z enega od prejšnjih mednarodnih kiparskih simpozijev v Kostanjevici.
bodo tudi radi odgovarjali na vprašanja. Hkrati pa si obiskovalci poleg skulptur, nastalih na prejšnjih simpozijih in napolnjujočih edinstveno galerijo na prostem, lahko ogledajo zbirke v drugih kostanjeviških galerijah. zlasti še v Galeriji Božidar Jakac v gradu.
1. Z.
Osvežitev za galerijo
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so se odločili, da bodo nekoliko spremenili oziroma dopolnili že objavljeni program razstavne dejavnosti v letu 1986. Prvo tako dopolnitev po polletju pomeni razstava fotografskih stvaritev Petra Kocjančiča, ki jo galerija načrtuje v septembru. Razstavo, ki obsega tudi oblikovalska dela lani preminulega Petra Kocjančiča, bodo pripeljali iz Ljubljane, kjer je ta čas na ogled v Mestni galeriji.
Kot je zapisal Franc Zalar, je Kocjančič v svojem dolgem življenju doživel in preživel najbolj razburljivo obdobje fotografije, a ni bil nikoli samo dokumentaristični fotograf. Sledeč svojemu ustvarjalnemu duhu je težil za tem, da postanejo njegove fotografije umetniški
zapisi o življenju, ki je šel skozenj s svojo kamero. Se za življenja je postal eden naših najpomembnejših klasikov črno bele fotografije. Ne gre pa prezreti tudi tistega njegovega opusa, ki ga kaže kot nenehno iščočega na področju barvne fotografije.
Omenjena razstava bo prav gotovo prijetna osvežitev razstavnega sporeda v Dolenjski galeriji kot umetnostnemu hramu, ki daje pomemben utrip likovnega dogajanja večjemu delu Dolenjske. Poslej naj bi se pomembne fotografske razstave v tej galeriji redno vrstile vsako leto.
V njej naj bi se namreč odražal del prizadevanj Novega mesta, da bi postalo središče za umetniško fotografijo, o čemer smo že pisali.
Zdaj še nad slabosti univerz
Zadnje čase leti v Sloveniji vse več kritik na preslabo učinkovitost in kakovost dela v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, zlasti še v tako imenovanih usmerjenih šolah. Krivdo za to, da delo ni takšno, kakšrno bi moralo biti, pripisujejo najrazličnejšim pomanjklivostim. Veliko napak seje vrnilo že v sam šolski sistem, še več pa v njegovo izpeljavo. Analize so pokazale, da malone mrgoli večjih in manjših organizacijskih in vsebinskih ohlapnosti ter da skoroda ni šole, ki zaradi tega ne bi bila prizadeta.
Za slabostmi pa ne boleha samo srgdnje šolstvo, ampak morajo z njimi živeti in delati tudi višje in visoke šole oziroma obe slovenski univerzi. Tako ljubljanski kot mariborski univerzi očitajo, da sta premalo učinkoviti, da njuno delo ne dosega zahtevne kakovosti, pa tudi. da se preveč ukvarjata sami s sabo, da sta premalo odprti družbi ipd. Najhujših očitkov so deležne predvsem posamezne fakultete, ki delujejo v okviru obeh univerz, za nekatere celo trdijo, da na njih kvaliteta dela in znanja ne presega srednješolske ravni.
Da najrazličnejših slabosti tudi na univerzah ne manjka, je pokazal tudi sestanek predstavnikov ljubljanske in mariborske univerze s predsednikom republiškega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem pretekli teden v Ljubljani. Na sestgnku je prišlo na dan, da univerzi še ne sodelujeta med seboj tako, kot bi morali in da je že zaradi tega po nepotrebnem prihajalo do problemov. Navzoči so se strinjali, da bi morali univerzi enako kot pedagoško funkcijo opravljati tudi svoje znanstveno raziskovalno poslanstvo, in sicer se predvsem vpreči v razreševanje zapletene problematike v lastnih okoljih. Obenem bi se morali usposobiti za postdiplomski študij za kar največ delovnih oziroma študijskih področij.
Eden najpomembnejših sklepov tega sestanka pravi, da bosta univerzi začeli premike najprej vsaka na najvišji ravni, nato pa bo odpravljanje slabosti steklo tudi na fakultetah. Kako uspeva izvrševanje te naloge, pa bodo preverjali na novih sestankih.
1. Z.
FOTO STRIPI
RIBNICA — V Petkovi galeriji na ribniškem gradu razstavlja Aleš Pgbeljak foto stripe. Razstavo so odprli minuli petek in bo na ogled do 10. avgusta. To je prva tovrstna razstava v omenjenem razstavišču.
KMALU BIBLIOBUS
NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca pričakuje, da bo lahko že kmalu prevzela bi-bliobus, ki so ga za potrebe njene potujoče knjižnice izdelali v mariborskem Tamu. Vozilo bo lahko naenkrat sprejelo 3.500 do 4.000 knjig ali nekajkrat več kot zdajšnji kombi, ki je služil za razvoz knjig do najbolj oddaljenih bralcev v novomeški občini vse od ustanovitve potujoče knjižnice.
Krka »teče« tudi v Hannovru
Naši zdomci v tem nemškem mestu ustanovili kulturno športno društvo Krka, katerega pokroviteljica je novomeška občinska skupščina — Boštjan Kovačič: »Okvirno smo se že dogovorili o oblikah nadaljnjega sodelovanja in pomoči«	__________
NOVO MESTO — Junija so na Saškem živeči zdomci iz naše republike ustanovili v Hannovru slovensko kulturno društvo in mu dali ime Krka. V program, ki so ga sprejeli na prvem občnem zboru, so zapisali, da bodo gojili najrazličnejše oblike kulturne in športne dejavnosti, predvsem pa, da bodo • delali kar najtesneje povezani z-domovino. V ta namen so s'e obrnili na novomeško občino, od koder je tudi nekaj članov, in dosegli, da je pokroviteljstvo nad njihovim društvom prevzela tukajšnja občinska skupščina. Do zdaj so si tudi že izmenjali prve obiske: najprej je v Hannover odpotovala delegacija pokroviteljice, pred kratkim — o tem smo kratko poročali v prejšnji številki — pa je Novo mesto obiskala delegacija društva.
Predsednik občinske skupščine Boštjan Kovačič, ki je bil obakrat zraven in je sploh eden najbolj zagretih za tesnejše stike z našimi zdomci v Nemčiji, je povedal: »Odločili smo se, da bomo društvu Krka v Hannovru pomagali, kolikor bomo mogli. Dosedanja aktivnost članov nas je prepričala, da smo s prevzemom pokroviteljstva pravilno ravnali. Ne nazadnje so v tem društvu povezani naši ljudje, ki se bodo nekoč vrnili k nam v domovino.
V dosedanjih pogovorih se je oblikoval približno tak program sodelovanja. Izmenjavali si bomo kulturne in športne skupine, prirejali srečanja, še posebej pa pomagali mladim iz obeh krajev, da se zbližajo. Društvu Krka bomo pomagali preskrbeti učitelja za slo-
venski jezik in kulturnega animatorja. Ta človek bi otroke naših zdomcev, rojene v Nemčiji, kjer obiskujejo ali pa so obiskovali nemške šole, učil knjižne slovenščine in jih navajal na slovensko kulturo.
Seveda pa ima sodelovanje s tem društvom še druge namene. Prek društva naj bi se razvili stiki med hannoversko in novomeško gospodarsko zbornico ter kasneje tudi sodelovanje med nemškimi podjetji in novomeškim združenim delom. Naši zdomci bi poleg tega lahko veliko naredili tudi za turistično propagando naše dežele med Nemci in še kaj. da vsega niti ne naštevam. Zdaj moramo najprej uresničiti, za ktfr smo se že dogovorili.«
1. Z.
DOLENJSKI LIST
Fotoslišal: Milan Markelj
V TOVARNI SO MI REKLI, DA AVTO NI POVSEM SKOMPLETIRAN, A SE VSEENO ČUDIM, ZAKAJ SE NE GANE.
m
M
I
dolenjski list pred 20 leti
Jugoslovanske nacije ni
Titov intervju za angleški tisk — V Krškem gradijo velemost — Razburjeni Sodražičani
NA VPRAŠANJA predstavnika angleškega lista Sunday Timesa lorda Thompsona in Holdna je Tito rekel, da iz Jugoslavije ni mogoče napraviti nacije. Jugoslavija je socialistična država, v kateri so vse nacionalnosti popolnoma enakopravne. Toda iz narodnosti in republik nastaja socialistična skupnost samoupravljalcev. Po Titovih besedah je pri nas nemogoče, da bi bilo več strank. I mamo Socialistično zvezo, znotraj katere deluje ZK, imamo sindikate, mladinske, ženske in razne druge organizacije. To je dovolj širok okvir, v katerem lahko delujejo vsi, ki so za socializem.
IZGRADNJO VELEMOSTU čez Savo pri Krškem so zaupali gradbenemu podjetju Pionir iz Novega mesta. Za občino Krško pomeni novi most drago, toda neizbežno investicijo. Vsako odlaganje bi samo povečalo škodo, ki žemekaj let prizadeva gospodarske organizacije, saj morajo prevoz tovora usmerjati v glavnem na Brežice. Vse to govori za neprekinjen potek gradnje, četudi seje pokazalo, da je premalo denarja.
PREBIVALCE SODRAŽICE je precej razburilo dejstvo, da bodo morali prispevati 7 din od kv. m zazidalne površine kot komunalni prispevek. Razburjenje najbrž ne bi bilo tolikšno, če bi bil pred popisom zazidalnih površin zbor volilcev, na katerem bi se pogovorili, v kakšne namene bodo porabljena sredstva, ki se bodo zbrala s tem pripsevkom.
DA BI GOSTJE videli, da so dobro založeni z mesom v hotelu Kandija v Novem mestu, večkrat spustijo svinje iz svinjaka na odprt prostor za svinjakom. Vprašanje je, če so gostje s tako razstavo svinj zadovoljni. Zato bi morala uprava hotela nekako zagraditi prostor, da se ne bi videlo, kako svinje rijejo po blatu.
JULIJSKO VREME ni bilcrnaklonjeno kopalcem v Krki. Voda je zaradi deževja precej narasla in tudi ohladila seje. Ob reki se zadržujejo le ribiči.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. julija 1966)
Presenetljivo odkritje o živem
Nenavadna teorija o morfični rezonanci — Vse živo je neizčrpen izvor znanja in izkustev, ki se prenašajo tudi prek morfogenskega polja _
BLAGAJNA JE še nedotaknjena. Vest je presenetljiva že sama po sebi, še posebno, če vemo, kako krepko se povsod po svetu posega po vsebinah najrazličnejših blagajn. To pot gre za blagajno prekooceanskega luksuznega parnika Titanica, kije potonil okrog 2.000 metrov globoko v mrzli Atlantik. Pred kratkim so si razbitine Titanica ogledali, trije možje v mali podmornici Alvin in seveda med drugim videli tudi slovito ladijsko blagajno — nedotaknjeno. Zdaj vemo, zakaj je še nedotaknjena. Tehnologija do pred kratkim ni dopuščala ljudem, da bi prodrli do temnega in globokega Titanicovega groba.
MANJ SREČE imajo iskalci . neke druge, a morda še bolj slavne ladje. Po vrhovih Ararata namreč že lep čas iščejo ostanke starodavne Noetove barke, katere obstoj je zanesljiv zaenkrat samo v Bibliji. Kot trdi vodja sedanje ekspedicije, Ronald Wyatt, bi barko že videl in fotografiral, če mu dostopa do starodavnih ostankov ne bi branili bojeviti Kurdi. Ti nimajo posluha za starine, ker se borijo za svoj današnji obstoj.
RAZISKOVALNO ŽILICO je
imel dokaj razvito tudi neki dunajski gasilski inšpektor, ki se je udeležil pregleda protipožarnih naprav v hotelu Zvonec. V jedilnici so ga zamikale zavese in lotil se je preskušanja, ali so vnetljive. Prižgal je žepni vžigalnik in plamenček podržal k zavesi. Zavese so bile zelo vnetljive. V hipu so se vžgale, ogenj pa je naredil veliko škode v jedilnici in sosednjih prostorih. Raziskave so pač draga stvar.
NEKOLIKO PREVEČ raztresen je bil tat, ki seje v Hannovru lotil vloma v neki avtomobil. Na smrt seje prestrašil, ko je vlomil in seje vključil zvočni alarm. Pobegnil je z mesta zločina, med begom pa je odkril, da je tam pozabil svoje dokumente in denarnico. Kje naj bi človek dobil izgubljene stvari nazaj, če ne na policiji? In mož seje odpravil na bližnjo policijsko postajo, kjer je res dobil izkaznico nazaj, a ne za dolgo. Policaji so ga pridržali do nadaljnjega, ker so pri njem našli vlomilsko orodje in so hitro zvedeli, kako je prišlo do izgube dokumentov.
Misli
Ptičjim možganom ne pomaga niti ptičja perspektiva.
V. S. RUS Nihče ne more priti do novih idej tako, da ponavlja lastna stališča.
A. O. ŽUPANČIČ Maloštevilni narodi nimajo prijateljev, imajo sovražnike in interes, da preživijo.
V. ŽAKELJ
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ilovice.
Nova gimnazija naj se zida
Vlada ima pomisleke o zidavi gimnazije v Novem mestu — Razneslo ljubljansko smodnišnico — V Rusiji zori revolucija, kakeršne še ni bilo_
(Ker ima) vlada pomisleke, bi li zidala novo gimnazijsko poslopje ali ne ter utemeljuje te pomisleke s tem, da navaja dejstvo, da naša gimnazija v številu jo obiskujočih dijakov nazaduje, sklenil je mestni zastop enoglasno zastaviti v to vse svoje moči, da se gimnazija zida in se poda v to svrho de-putacija in sicer gg. župan S. pl. Sladovič, dr. P. Defranceschi in trgovec Ogoreutz na Dunaj do merodajnih faktorjev ter jim izročili spomenico in pojasni celo zadevo naše gimnazije.
(S m o d n i š n i c a) pri Ljubljani bi bila skoro pokončala vso Ljubljano. Dne 27. t. m. udarila je strela v poslopje, koder je bilo 2000 kg smodnika. Začelo je tleti in čez dve uri se je ta smodnik vžgal s silovitim pokom, ki ga je bilo slišati več ur daleč. Poslopje je popolnoma razrušeno, mnogo škode je pri sosednjih poslopjih, precej tudi v Ljubljani sami.
(R usk i)car je razpustil dumo. S tem je napravil največjo bedarijo, kar jih je že napravil. Duma je
Zares nove znanstvene predpostavke in razmišljanja, ki krenejo po čisto novih potih, so običajno deležni hudih kritik in zavračanja, a najdejo si tudi precej zagovornikov in navdušencev. Že samo razburjenje, ki ga v znanstvenih krogih povzroči nova zamisel, kaže, da gre najverjetneje za stvar, o kateri se splača temeljito resno premisliti. Neumnosti pač ne razburijo strokovnjakov. Zato ni mogoče vzeti za neumnost teorijo morfične rezonance, ki ta čas burka svetovno znanstveno javnost.
Začelo seje pred petimi leti, ko je mladi znanstvenik Rupert Shel-drake, strokovnjak za fiziologijo rastlin na univerzi v Cambridgu in Harvardu, objavil svojo predpostavko, da se živi organizmi lahko nečesa nauče in pridobe izkustvo, ne da bi imeli neposreden stik s tistim posamičnim organizmom, ki se je do novega izkustva sam dokopal. Pojav morfične rezo-nanc.e ni podvržen času in prostoru. Tako se, denimo, pri poskusih v londonskih laboratorijih podgane nauče priti iz določenega labirinta, nakar bodo enako nalogo podgane v laboratorijih na povsem drugem koncu sveta lažje obvladale, ne da bi imele kakršenkoli stik, brez učenja.
Podobno naj bi pojav veljal pri ljudeh, živalih in rastlinah, v visoko organiziranih organizmih kot tudi v zapletenih molekulah. Smučarsko znanje, veščina selitvenih poletov tisoče kilometrov daleč, kristaliziranje, vse to naj bi se prenašalo prek morfogenskega polja, podobno kot s televizorjem ujamemo oddajo prek daljav.
Mladi znanstveik je teorijo morfične rezonance podal v knjigi »Nova znanost o življenju: predpostavka o formativni vzročnosti«. Delo je doživelo različen sprejem, od popolnega zavračanja do vnetega pritrjevanja. Večina pa se je nazadnje postavila v položaj nepristranskega čakanja, kdaj bo teorija potrjena s poskusi, kot pač za znanost velja. Le s poskusi dokazane predpostavke obstanejo.
Da bi dobili čimveč zanesljivih poročil o poskusih, ki naj bi potrdili veljavnost teorije o morfični rezonanci, so razpisali nagrado 10.000 dolarjev (4 milijone dinarjev) za tistega znanstvenika ali skupino znanstvenikov, ki jim bo uspelo narediti ustrezen poskus.
zahtevala osvobojenje političnih zločincev in razdelitev zemlje kmetom — ker so govorili odposlanci jako odkritosrčno, se je mogotcem zdelo to nevarno in svetovali so k temu nesrečnemu korakp. V Rusiji vlada mir, a ta mir je le tihota pred velikansko nevihto, ki utegne priti nad Rusijo v podobi revolucije, kakeršne svet še ni videl.
(K o k o š j a rej a) je na Dolenjskem močno razvita in je velikega pomena tudi za nadaljnji napredek našega gospodarstva. Iz Dolenjskega se proda na milijone jajc in na tisoče piščancev in drugih kur, kar znaša vsako leto lepo denarne vsote. Pri nas se redijo kokoši, ker smo temu vajeni in ker se dado jajca zlahka prodati, da pa.bi se vprašali, koliko nese vsa reja, to se ne zgodi nikjer.
(B o g o s I o v e c) iz tujine želi poučevati v francoščini in angleščini ali drugače kaj podobnega.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1906)
Ni v rodu
Altruizem ni podedovana lastnost — Mravlje
Ali je ljubezen in žrtvovanje za bližnjega zgolj ena od oblik sebičnosti, da bi pač rod preživel, ali pa se giblje zares zunaj teh meja? Na to vprašanje večkrat zadevajo biosociologi, ki raziskujejo življenje in obnašanje živali, ki živijo v skupinah. Mala črna sredozemska mravlja (Cataglyphis cursor) je lep primer, da altruizem ne ostaja le v mejah bližnjega sorodstva.
Kot ostale mravlje tudi ta živi v kolonijah, ki jim vlada kraljica. Za jajčeca, ki jih zleže kraljica, skrbi cela četa delavk. Raziskave so pokazale, da pri mnogih mravljinčjih vrstah delavke nekako bolj in raje skrbe za zarod iz lastnega gnezda. Raziskava treh francoskih biologov pa je pokazala, da ta skrbnost ni prirojena.
Michel Isingrini, Alain Len-oir in Pierre Jaisson so iz mravljišča črnih sredozemskih mravelj vzeli nekaj jajčec in jih dali v drugo mravljišče, dokler se iz jajčec niso izlegle ličinke. Nato so zarod ponovno preselili v rodno mravljišče. Ko so te mravlje kasneje odrasle in so morale skrbeti za nov zarod, so pokazale večjo skrb za jajčeca in ličinke, ki sojih raziskovalci ponovno podtaknili, tokrat iz mravljišča, kjer so omenjene mravljice začasno oskrbovale druge mravlje. Delavke so torej pozorneje skrbela za tuje kot za domače potomce.
Nagnenje in žrtvovanje do rodu torej ni podedovano, marveč pridobljeno. Mravlje delavke, s katerimi so opravili poskus, so za svoje vzele tiste mravlje, ki so jih vzgojile.
MiM
(Vir: Discover)
Ta mesec se je sestala komisija in podelila nagrado. Prejeli so jo trije znanstveniki, in sicer profesor psihologije in psihiatrije z univerze Yale Gary E. Schwartz, Alan Pickering s politehnike v Hatfieldu in klinični psiholog Arden Mahlberg iz Madisona. Na natečaj je prispelo veliko več študij in poročil o opravljenih poskusih, vendar pa je bila večina prispevkov, kot je dejal avtor teorije Rupert Sheldrake, nepopolnih ali ne dovolj prepričljivih.
Gary Schvvartz seje lotil zadeve s pomočjo skupine študentov, za katere je poprej ugotovil, da jim je hebrejščina španska vas. Med serijo petih poskusov jim je kazal hebrejske znake, vendar je bilo med njimi le polovica pravih hebrejskih besed, polovica pa je bilo izmišljenih. Študentje so potem svobodno ugibali, kaj posamičen znak pomeni, zraven pa so še beležili stopnjo lastne prepričanosti oziroma zanesljivosti pri ugibanju. Ko je Schvvartz nato analiziral odgovore, je prišel do zaključka, da je bila stopnja zanesljivosti občutno večja pri vseh tistih znakih, ki so bili res znaki za pravev hebrejske besede, kot pri lažnih. Še več, stopnja prepričanosti je bila višja pri besedah, ki so v hebrejskem jeziku najpogosteje uporabljane.
Schvvartz je torej na osnovi poskusa sklepal, da študentje posedujejo nekakšno intuitivno vednost o pravičnih oblikah njim sicer povsem neznanega jezika, v tem primeru hebrejščine, ki se ga niso nikoli učili.
Podobno je poskus opravil Alan Pickering, le daje izbral perzijske znake, medtem ko je Arden Mahlberg uporabil znake Morsejeve abecede. Rezultati vseh poskusov so si zelo podobni.
»Ti rezultati so me navdušili in opogumili,« je dejal tvorec teorije o morfični rezonanci. »Toda za popolno potrditev tako radikalne podmene so potrebni še mnogi bolj tehtni dokazi.«
Ali bodo kdaj zbrani, je seveda še veliko vprašanje, čeprav se za Sheldrakovo podmeno precej zanimajo znanstveniki z vseh koncev sveta. Sama podmena je po svoji zasnovi mnogo bližja vzhodnjaškim miselnim vzorcem kot zahodnjaškim, kjer pač razum odločilneje posega v tok razmišljanja kot intucija. Poznavalci moderne znanosti celo menijo, da bo teorijo nemogoče dokazati v njenih temeljih, ker je zaenkrat v popolnem nasprotju z osnovnimi zakoni, ki vladajo v zdaj veljavni molekularni biologiji.
Res pa je, da je zaslediti podobna vedenja v nekaterih starih vzhodnjaških filozofijah, ki govore o energijah in znanju, do katerega se lahko posameznik dokoplje z meditiranjem in duhovnimi vajami. A tu smo že na robu mistike in okultnih ved.
»Znanost naj bo odprta za vsakršne sugestije, ki pa jih ni treba vključiti v znanost, dokler niso ustrezno dokazane,« je dejal Michael Ovendon, fizik, kije sodeloval v sodniški skupini, katere naloga je bila oceniti študije in poročila.
Takšnega mnenja so ta čas številni znanstveniki. Toerija morfične rezonance z omenjenimi poskusi namreč še ni bila zadovoljivo dokazana. Znanstveno veljavo ji bodo morali dati tehtnejši poskusi in trdnejši dokazi. Vsekakor pa je presenetljiva in izjemno zanimiva novost v razmišljanju o živem svetu.
MiM
(Vir: Newsweek)
»Velika mačka v pižami« je zelo krvoločna žival, ki ji diši tudi človeško meso. (Foto: MiM)
Zadišal jim je človek
Tigri so bili v Indiji vse do nedavnega ogroženi, zdaj pa v rezervatu napadajo ljudi
Tiger je bil na indijski podcelini pred nekaj leti že močno ogrožena živalska vrsta, katerega številčnost se je naglo zmanjševala, ne nazadnje po zaslugi ljubiteljev lova in ženske nagnjenosti k oblačilom iz krzna divjih živali, kar je spodbujalo poleg dovoljenega lova tudi divji lov. Zaradi tega so v Indiji začrtali naravni rezervat za tigra, in sicer so tej živali namenili močvirnato in gozdnato delto Gangesa, imenovano Sundarba-ns. Od leta 1973 so si tigri v tem naravnem rezervatu precej opomogli. Njihovo število seje skoraj podvojilo, tako da so jih pri zadnjem štetju zabeležili že prek 260. Toda uspehu pri zaščiti te lepe divje živali so se pridružil* neprijetne stvari. Nekatere od velikih mačk so dobile apetit po človeškem mesu. Posledica je grozljiva: v nekaj letih so tigri ubili prek 50 ljudi.
Uprava Sundarbansaškega rezervata za tigre je poskušala pokol zaustaviti na več načinov. Ker je neki strokovnjak trdil, da so tigri bolj napadalni zato, ker pijejo nekoliko slano vodo v delti, so izkopali napajališča s čisto vodo. Toda napadi na tamkaj živeče vaščane so se nadaljevali.
Za ogroženo prebivalstvo so potem nabavili posebne zaščitnike vratu iz steklenih vlaken. Tiger namreč skoči žrtvi za vrat. Toda vaščani so zaščitnike odvrgli, ker jim je bilo pod njimi prevroče, klima je namreč v tistih krajih vroča in soparna.
Poskušali so tudi s petardami, da bi s pokanjem odgnali tigre od bližine bivališč vaščanov. A tudi s tem ukrepom niso dosegli zažele-
nih ciljev. Dogodilo seje celo, da je tiger požrl stražarja, ki je čuval zalogo petard.
Tigri so %e navadili na okus človeškega mesa. Zato je vse težje ribičem, zbiralcem medu in sekačem opravljati svoj posel v džungli. Preveč pogosto so žrtve ostrih tigrovih krempljev in zob. Poznavalci velikih mačk pravijo, da so ljudežerke najpogosteje tigrice. Pri njih najlažje pride do tega, da napadejo človeka. Ko imajo mladiče, so zelo hude in vsiljivca — to pa je vsakdo, ki stopi v bližino — napadejo. Pri takšnih napadih tigrice odkrijejo, da je človek lahek plen, in tako postanejo ljudožerke.
Takšna razmišljanja so vodila do naslednjega ukrepa, ki še največ obeta. Izdelali so lutke, ljudi v naravni velikosti, in jih oblekli v obleke vaščanov, da so dobile vonj po ljudeh. V lutko so namestili akumulator, ki napaja z visoko napetostjo kovinsko ovratnico okoli lutke. V rezervatu so razpostavili 15 takšnih lutk. Kar8 lutk je tiger napadel. Pri napadu pa je žival seveda dobila močan električni sunek. Izkušnja je.bila dovolj boleča, da so se tigri kasneje tistega prostora ogibali in prav tako se niso več lotevali ljudi, živečih tamkaj.
Čez čas so lutke umaknili, ker jih tigri niso več napadli. Do lanskega leta je bilo tudi napadov na ljudi več kot pol manj kot prejšnja leta. Kaže, da bodo morali električne vabe še nekajkrat podstaviti tigrom, da bodo pozabili na lahek, a zanje očitno okusen plen v ljudeh.
MiM
(Vir: Discover)
NAGRADA V ČRMOŠNJICE
JANEZ TOMC i/. Črmošnjic pri Stopičah je bil izžreban izmed reševalcev naše predzadnje križanke, žreb pa mu je dodelil knjigo mladega etnologa Janeza Bogataja Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke. V nji je pisec obdelal nekdaj cvetoče mlinarstvo in žagarstvo ob gornjem toku naše Krke, običaje, opremo in navade, ki sc bile povezane s toobrtjo. Knjiga je zelo zanimivo in domoljubno branje.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 8. avgusta na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 27.
liži NAGRADNA KRIŽANKA
g
mishi
Na slavo nic ne da), ne plaši se zamer, sprejemaj mirno vse, pohvalo in kleveto, in pusti s tepci vsak prepir.
A. S. PUŠKIN
Kdor zadržuje, krade ali uničuje dokumente, svetoskrunsko posega v zgodovino naroda.
S. HRIBAR
EM. GENE PRODAJAL- RAL V SE KA OLJA CESIJSKI VOJNI
NEKDANJI RODOVI V ITALIJI
AVT. OZNA
KA VENEZIE OMOTICA
SEST J. UOIR
GOVORNIŠKI
MEHKUŽEC
SKUPEK CELIC V TELESU
BIKOBORSKI
VZKLIK
UBRANOST
VRSTA
OGLJIKA
MOČVIRJE
GLASOVANJE
KROGLICAMI
RA0I0TELE
VIZIJA
KRAŠKI)
VINO
lunino;
ŠTEVILO
MARCES
MESTO V NDR (STEKLO!)
OBSEŽNOST
P00ZEM
ŽELEZNICA
KOS
POHIŠTVA
GANGRENA
NEPRIJETNA
SITUACIJA
REVSCNA
NAS OTOK
RU0AS|
LASZLO
ANGL. FIZIK L. EFEKTI
UČITELJ
ETIKE
Vrača se nevarna bolezen ,^°!lki"d„ar
Zaradi strahu pred škodljivimi posledicami cepljenja bolezen v razvitem svetu ponovno razširja —
proti oslovskemu kašlju se Iskanje novih cepiv
Naše stare mame se ob besedi oslovski kašelj še resno prestrašijo. Ta bolezen je bila pred pol stoletja ena od tistih, ki so nam veliko praznile zibelke in otroške posteljice, nekoliko starejše otroke pa je hudo mučila z napornim izkašljavanjem sluzi in bruhanjem. Ker je nalezljiv in je moril dojenčke , so se oslovskega kašlja zares lahko bali. Po zadnji vojni pa so bolezen precej ukrotili. Izumili so namreč cepivo proti njej in začeli z obveznim cepljenjem otrok. V Jugoslaviji je vakcinacija proti oslovskemu kašlju obvezna že od leta 1960. s kombiniranim cepljenjem pa zaščitijo otroke od treh mesecev naprej, in sicer jih cepijo trikrat do 5. leta starosti.
Bolezen je svoje ime dobila zaradi značilnega vdihovanja, tako imenovanega kikirikanja ali riganja. Otrok se pri kašljanju hudo namuči in ob predahu, ko more, sunkovito zajame zrak. pri čemer nastanejo omenjeni glasovi. Povzročitelj oslovskega kašlja je Bordet-Gengoujev bacil.
Poročila, ki prihajajo iz ZDA, govore, da se bolezen ponovno širi. Kljub cepljenju otrok pred vstopom v šolo in kljub 18 milijonom vakcin vsako leto je Center za nadzor bolezni iz Atlante sporočil, da število obolenj za oslovskim kašljem raste. Številke kažejo, da se je število obolenj v zadnjih treh letih podvojilo, od 1895 obolelih na 3275 v lanskem letu, predvsem zaradi tega, ker vse več staršev zavrača cepljenje svojih otrok.
Zdravniki vedo, da cepljenje proti oslovskemu kašlju lahko povzroča nekaj škodljivih stranskih učinkov, vendar le poredkoma. Pri občutljivih otrocih se da s testom ugotoviti nekatere morebitne reakcije. Resnejši stranski učinek se pokaže le na vsakih 300.000 cepljenj, to so predvsem šoki. krči in vročina, možna pa je tudi smrt. Raziskovalci domnevajo, da te stranske učinke pri redkih posameznikih povzročajo ba-kterialni toksini. Toda koristi vakcine so večje, kot so stranski škodljivi učinki.
Za starše pa so redki posamezni primeri hudih posledic cepljenja dovolj zastrašujoči, da se ogibajo temu zaščitnenju ukrepu. Na Japonskem so potem, ko sta zaradi cepljenja proti oslovskemu kašlju umrla dva otroka v dveh letih, v letu 1976 začasno prepovedali nadaljnje cepljenje. Ko so ga ponovno dovolili, so se starši branili dati svoje otroke cepit, posledica pa je bila, daje v letih od 1977 do 1979 zbolelo za oslovskim kašljem 28.000 japonskih otrok, 93 pa jih je zaradi bolezni umrlo.
Podobna slika velja tudi za Veliko Britanijo v istem časovnem obdobju. Po predvajanju oddaje na televiziji, ki je govorila o
primeru smrti otroka zaradi cepljenja z vakcino proti oslovskemu kašlju, je mnogo britanskih staršev prepovedalo, da bi jim otroke cepili. Posledica je bila mnogo bolj tragična, kot je bil tisti primer. Za oslovskim kašljem je zbolelo več kot 100.000 otrok, urnrlo pa jih je 36 v dveh letih.
Na Švedskem so cepljenje proti oslovskemu kašlju sploh opustili in otrok ne cepijo več, če starši sami tega ne želijo. Posledica pa je. da je te bolezni več. kot je je bilo v obdobju, ko so otroke še cepili. Ni pa podatkov o morebitnih smrtnih primerih.
r
tiste toksine, ki povzročajo nezaželene stranske posledice, ohranili pa tiste, ki spodbujajo samozaščitni odziv organizma. Zaenkrat jim raziskovanja še niso dala uporabnih rezultatov.
Ameriški raziskovalci so krenili na drugačno, sodobnejšo pot. Bakterije, ki povzroča oslovski kašelj, so se lotili z genskim inženiringom. Kot so sporočili ta mesec, jim je uspelo izločiti gen, ki odreja produkcijo enega od bak-terialnih toksinov. Zdaj se trudijo vgraditi v gensko strukturo bakterije takšno sporočilo (tako spremenjen gen), da bi bakterija izločala samo tiste toksine, ki dobrodejno delujejo in zgolj spodbujajo imunski odziv človekovega organizma.
Vse torej kaže, da se oslovskemu kašlju ponovno slabo piše. Še tisti starši, ki so v razvitem svetu iz strahu pred škodljivimi stranskimi učinki otroke puščali necepljene in jih tako dejansko bolj ogrozili, kot bi jih s samim cepljenjem, bodo morda že kmalu brez skrbi za otrokovo zdravje dali svoj naraščaj cepiti.
MiM (Vir: Time)
Užitna klapavica ni samo za v kuhinjski lonec
Užitna klapavica, ki živi tudi v našem morju, je postala zanimiva še za koga drugega kot za sladokusce. Zanjo se zanimajo znanstveniki oziroma raziskovalci, ki iščejo nova lepila. Užitna klapavica je. kar zadeva lepljenje, skoraj brez tekmeca. Ko se enkrat prilepi na skalo ali kakšno drugo podlago, jo je moč odbiti le s precejšnjo močjo. Izloča namreč lepilo. ki je tako močno, kot ga doslej še pri nobeni živi stvari niso odkrili. Za znanstvenike pa je zanimivo predvsem kot možnost za pridobitev lepila, s katerim bodo zdravniki nekega dne lepili odlomljene zobe in polomljene kosti, graditelji ladij pa zaščitili plovila pred korozijo.
Morski biolog Herbert NVaiteje polna tri letti marljivo izločal školjčno lepilo, dokler ni iz kakih 20.000 klapavic dobil 3 miligrame te izjemne snovi. Toliko jo je namreč potreboval, da je lahko raziskal njene lastnosti in sestavo. Triletno zbiranje in raziskovanje je obrodilo sadove pred kratkim, ko je javnosti lahko sporočil formulo školjčnega lepila. Gre za polifcnolno beljakovino. ki se izloča iz klapavičine »noge«. Z nitkami, ki imajo nekaj tega proteina na sebi. se školjka lahko prilepi na mokro ali suho podlago, lepilo pa se strdi že po treh minutah, nakar je zelo dolgo obstojno. V ostalih bioloških snoveh mu ga ni para.
Raziskave bodo nadaljevali in upati je. da bodo nekoč zdravniki zlomljene kosti in zobe res zlepili v pičlih minutah.
vetsd zgodba
DOMOV!
Še v temi sem se zbudila. Prebujanje je bilo lahko, samo oči sem odprla in vrgla odejo s selje. »Danes grem na pot! V svet grem, kot je odšlo prenekatero dekle iz naše vasi... Debelo bodo gledali, ko se bom vračala na obiske. Občudovali me bodo in nevoščljivost jih bo dajala, še posebno sosedovo Marijo,« sem si mislila.
»Ne hodi! Še enkrat dobro premisli!« Tako mi je bila dejala mati. Očeta tako ni bilo prejšnjo noč pri hiši, odšel je z drugimi vaščani v gozd podirat drevesa. Najbrž se je bal morebitnih grobih besed.
A ni nič pomagalo. Trdno sem se odločila, da grem boljšemu in zanimivejšemu življenju naproti. Da je v mestu vse drugače, so vedela povedati dekleta, ki so že odšlja tja v službo ali v šole. Za njimi sem se odločila oditi tudi jaz.
Dogovorila sem se za pomoč v gospodinjstvu prek oglasa. Gospodar mi je obljubil lepo plačo. Nisem se imela česa bati: dela sem bila vajena, kuhanja tudi.
Peš sem odšla do železniške postaje. Tu sem srečala nekaj bežnih znancev, ki so se vsako jutro vozili na delo v mesto. Zaspano so gledali predse, nihče ni govoril. Tudi v vlaku je bilo tiho, nekateri so zaspali, drugi so čemerno strmeli predse.
»Kum pa ti. Marta?« sem zaslišala znan glas. Ogovoril meje Luka. fant, ki sem ga bila že večkrat zavrnila. Saj ne, da bi mi ne bil všeč, le robavsen je bil, nič finega ni bilo na njem.
»Kam? V Ljubljano vendar! Proč od tod. Od vseh vas!« sem odvrnila. Nato sva vse do Ljubljane molčala in gledala vsak v svojo stran.
Na postaji sta me čakala gospodar in gospodarica, kot je bilo dogovorjeno. Z velikim avtom sta me odpeljala do hiše, kjer sta živela. Dobila sem čudovito sobo. Vse je bilo drugače kot doma: veliko sob. razkošje, udobnost.
Že naslednje jutro seje začelo delo. Ob petih meje prebudila budilka. Pripravila sem zajtrk za gospodarja, kasneje še za oba otroka. Potem sem pospravljala stanovanje. Slo/ni je počasi od rok. saj sem se ob lepih stvareh kar zaustavljala. Šele gospa, ki ni odšla v službo (najbrž ni delala), me je opomnila, da bo čas pripraviti kosilo. Kuhala sem po seznamu, ki ga je pripravila... Potem je sledilo pospravljanje, pomivanje posode, priprava večerje, pospravljanje in pomivanje, likanje perila... Dela ni in ni zmanjkalo.
v Šele ob osmi uri zvečer sem na smrt utrujena legla v posteljo. Želela sem si le spati. Tolažila sem se z mislijo, da se bom že privadila na novo življenje in delo.
Hitro sem utonila v spanec... ko začutim na sebi tujo roko. Nekdo je vlekel odejo z mene. »Zebe me, zakaj mi vlečete odejo dol? Spala bi rada. Zebe me,« sem hlipela napol v snu.
»Tiho bodi. Jaz sem. tvoj gospodar! Ubogati me moraš, pa bo vse v najlepšem redu,« je sopel v moje uho.
»Ne! Ne!« sem kriknila v njegovo dlan, ki mi je dušila usta...
Ko je bilo vsega konec, nisem več mogla zaspati... In nobeno naslednjo noč ne več...
Domov! To je bila moja edina želja. »Samo domov,« sem hlipala prenekatero uro v svoji snežno beli postelji, dokler se nekega dne niso končale moreče sanje in me je med nočnim hlipanjem pobožala materina roka. Bila sem doma.
NATAŠA
Ienac
Jereb: Umirajoča domačija
Strah pred škodljivimi posledicami cepljenja ogroža otroke. Zdravniki so za cepljenje.
Zmanjšanje cepljenja v razvitem svetu je sprožilo tudi čisto ekonomske posledice, in sicer seje cena za vakcino močno povečala.
V obdobju, ko so na veliko cepili otroke, je stala vakcina le pol dolarja (nekaj več kot 200 din), zdaj pa je njena cena že blizu 12 dolarjev.
Vse to je spodbudilo medicinske raziskovalce, da so začeli iskati, kako bi izdelali manj nevarno cepivo. Sedanje je zasnovano tako, da z vročino ali kemikalijami uničijo bolezensko bakterijo, nato pa s toksini vred, ki jih je izločila, snov uporabijo kot cepivo. Toksini namreč spodbudijo imunski odziv organizma, s čimer se doseže, da je organizem kos tudi živemu bacilu, če vdre v telo.
Japonski raziskovalci se trudijo, da bi iz cepiva izločili vse
Bati seje, dajo bo premagalo in se bo vrgla prvemu, ki bo prišel mimo, v objem. Sin Matevž si je z nesrečno ljubeznijo nabral samo let In ostal še vednosam. Hlapca, Moharja, so pred nekaj leti prinesli z gore, ko gaje pri podiranju drevjaoplazi-la veja in je ostal kar pri hiši, ker ni imel nikogar in kam iti. Nesreča je na njem zapustila posledice: ob spremembi vremena postane nemiren in ko mu je najhuje, se postavi na rob ravnice in začne z gromkim glasom oponašati zvonenje zvonov in pri tem niha z vsem telesom sem ter tja. Napol gluha Špela je prišla k hiši, ko je stara dekla umrla. Prej je služila v dolini pri razbrzdanem kmetu, ki je vedno rinil za njo in od nje zahteval telesnih užitkov. Tu je še šantava Meta, katero mu je njena mati iz napol podrte bajte in kopice otrok kar porinila, ko je bila še skoraj otrok, češ toliko bo že naredila, da si bo odslužila hrano in obleko.
Osojnikovo domačijo je vsa bližnja in daljnja okolica štela za bogato. Ne le po velikosti, marveč tudi po denarju. Zatoso se ljudje v dolini zadnje čase često, prečesto ozirali na Osoje in modrovali: »Lahko je Osojniku, ki ima vsega; denarja ima v hranilnici in doma na kupe. Lahko njemu, ki ima take ljudi, da mu zastonj delajo.«
Osojnik je vedel, da je vse to samo zavistno natolcevanje, saj ljudje dobro vedo, kako je z njegovimi, da jih ni nihče hotel vzeti pod streho. Na Osojah bi lahko shajali tudi z eno deklo in brez hlapca. Osojnik jih je imel kot za svoje družinske člane, jim pošteno dajal hrano in obleko, pa še vsako leto nekaj denarja.
Tudi denarja ni imel na kupe, nedoma ne v hranilnici. V hranilnico ga ni dajal zavoljo slabe izkušnje. Ko je propadla Avstroogrska, je imel v hranilnici lepo vsoto denarja, a se mu jezničilo, koso mu zamenjali štiri krone za en srbski dinar. Takrat se je zaklel: denarja nikoli več v nobeno hranilnico. Čeravno bi imel denar v hranilnici, nebi bilvtehčasihnična boljšem, ker so tudi hranilnice ostale brez denarja. Kolikor je imel razpoložljivega denarja, ga je vlagal v kmetijo in z njim nakupoval gozdove okoli Osoj. Marsikateri gozd je tudi drago preplačal, če se je le držal Osoj, da je zaokrožil posestvo. Tako se mu je zdel bolj pametno in varno naložen denar. In zdaj ti pride nekakšna gospodarska kriza, da se tudi lesa ne da nikamor prodati.
Osojnik seje na silo zravnal. Počasi je potegnil s hrbtom roke čez čelo in čez oči, da bi izbrisal misel, kakor svinec težko, kakor žerjavico pekočo, če bo moral koga prositi za posojilo. On, Osojnik, ponosen gospodar, da bi setako globoko ponižal in prosil za posojilo. »Haa, nič koliko je takih, ko komaj čakajo na to priložnost, da bi me dobili v precep in me potem stiskali, stiskali...! Občinski sluga kar naprej ob nedeljah pred cerkvijo okli-cuje rubeže. In da bi bil tudi on med oklicanim imeni? Ne, te sramote ne bo nikoli dopustil!«
Skrb mu je sijala iz oči, ko jegledal domačijo, skrb mu je s trdo roko risala gube čez čelo in podaljševala zareze ob ustih. Sklonil je glavo in potem ni več mislil. Preveč je prišlo vsega naenkrat. Prvič v življenju je občutil nenavadno utruje-
nost. Ta utrujenost ni tista prijetnaod dela, čutil je utrujenost staranja.
»Eh, to so samo spomladanske težave. To so ženske marnje, mehkužnost,« je zamrmral in zamahnil z roko, kot bi hotel odgnati nadležne mislijn odšel s podrsavajočimi koraki proti hiši.
Vsedel se je pred hišo na klop in se ponovno potopi I v razmišljanje in spomin mu je zaneslo daleč nazaj v preteklost.
Bilo je hudo med vojno pod Avstroogr-sko. T ako pa vendar ne, kot je sedaj. Česi imel kaj prodati, si lahko prodal za lepe denarce pa tudi s hrano niso bili tako v zagati. Vrstile soseslabeletinezaradi sušnih let, da je vsepovsod primanjkovalo hrane za ljudi in za živali. Tu na Osojah suša ni toliko prizadela. Krompir in koruza sta neverjetno dobro obrodila. Na košenicah, ki ležijo v bolj senčnatih in močvirnatih krajih, se je tista sušna leta nakosilo dovolj dobre krme. Res so morali hrano skrivati pred vojaško rekvizi-cijo, a imeli so je še vedno toliko, da so preživeli nekaj fantov in moč od »zelenega kadra«, kakor so rekli tistim, ki so pobegnili s fronte ali se zmikali vojaški službi terseskrivali pred oblastjo. Tu gori so se skrivali in pomagali pri kmečkih delih ter srečno preživeli nesmiselno vojno.
Danes pa taka kriza. Na Osojah življenje ni slabo. I mamo vsega, samo denarja ni. Za davke terjajo, denar pa dobi, kjer hočeš, če ne, pridejo rubeži, kot mrhovinarji.
»Ali sem tako slabo gospodaril?« se je začel spraševati Osojnik. »Ne, nisem!« se je takoj sam sebi opravičeval.
■ Ulili
VABILO NA VESLAŠKO REGATO
NOVO MESTO — V okviru meseca turizma bo Dolenjska turistična zveza v nedeljo, 17. avgusta, pripravila tradicionalno Novomeško noč na Krki in veslaško regato za pokal zveze. Regata se bo pričela ob 16., zabavna prireditev paob 19. uri. Organizator naproša vse lastnike plovil, da tega dne ob 18.30 uri pripeljejo okrašena plovila do gostišča Loka. Dolenjska turistična zveza bo tri najbolj do-misleno okrašena in 1 osvetljena plovila nagradila.
KARPLJUG TRETJI V OGULINU
OGULIN — Atleti novomeške Jskre so pred dnevi nastopili na tradicionalnem, 8. maratonu v okolici Ogulina, dolgem 21 kilometrov. V absolutni konkurenci je Karpljug zasedel 3. mesto, Bukovec je bil 6., Perko pa 11. Na_maratonu je sodeloval tudi Jože Štire, ki je v svoji kategoriji zasedel 7. mesto.
Uspeh z grenkim priokusom
Ob vstopu v 1. ligo so se črnomaljski rokometaši znašli v še večjih denarnih težavah
ČRNOMELJ — Potem ko je tri leta igrala v 1. slovenski ligi, je črnomaljska rokometna ekipa leta 1980 morala nazaj v 2. ligo. Čeprav so bili od takrat vedno v boju za prvo mesto v ligi in prestop med boljše rokometaše, se je Črnomaljcem to posrečilo šele letos. Pravzaprav pri tem ni bila odločilna sreča, ampak zares dobro igranje, saj velja tukajšnja članska ekipa za najboljše rokometno moštvo na Dolenjskem.
»Dolgoletna želja se nam je torej uresničila, naš cilj pa je, da tudi ostanemo v 1. slovenski ligi, pa tudi, da bi rokomet v našem mestu končno pognal korenine,« pove tajnik in tehnični vodja članske ekipe Vlado Radovič, ki pa je poleg tega pri klubu tudi organizator tekem, vodi finančne zadeve in je tako rekoč »deklica za vse«. »Ko smo pred šestimi leti izpadli iz 1. lige, so mnogi razočarani odšli, tako da je grozil propad kluba. Ostal sem sam z igralci in trenerji, zato sem moral poprijeti za vsako delo. Sedaj, ko smo zopet med boljšimi ekipami, bomo končno morali imenovati upravni odbor. Razmišljamo tudi o tem.
da bi se odcepili od TVD Partizan in ustanovili svoj klub,« razpreda Radovič.
Vlado prizna, dasov zadnjih letih zanemarili delo z mladimi, vendar bo to napako moč popraviti, saj imajo dovolj strokovnega kadra pogoji za vadbo in tekme tudi, prav tako je v Črnomlju že dovolj dolga tradicija tega športa. Vse pa se ustavi pri denarju. »Sedaj bomo imeli še večje stroške, a že doslej smo dobili za skromno delovanje — kar se seveda denarja tiče — od TKS za tretjino manj sredstev, kot bi jih potrebovali. Zato so igralci morali včasih seči tudi v lastni žep, znašli pa smo se tudi tako, da smo delali reklamo za delovne organizacije in tako dobili nekaj denarja. Ce bomo ustanovili lasten klub, bomo morali poiskati pokrovitelja,« načrtuje in upa Rado-5 vič.
B. M.
Vlado Radovič
V nov boj za 2. ligo
Jutri startajo s pripravami rokometaši Inlesa
RIBNICA — Rokometaši ribniškega Inlesa, ki sov minuli sezoni nesrečno ostali brez naslova republiških prvakov, pričenjajo jutri s pripravami na novo prvenstvo, ki se bo začelo 13. septembra.
V klubski upravi so trezno ocenili vzroke neuspeha, obenem pa dodali, da doseženega ne gre podcenjevati. Biti drugi v tako močni republiški ligi in igrati v finalu republiškega pokalnega tekmovanja, to sta brez dvoma dejstvi, ki morata zadovoljiti. Škoda pa je seveda, da jubileja, 30-letnice rokometa v ribniški dolini, ni uspelo proslaviti ž vrnitvijo v 2. zvezno ligo.
Po končani sezoni je bilo v klubu veliko govora o sipremembah in odhodih nekaterih igralcev. Položaj pa s«-je kmalu umiril in danes že lahko za-
T0 IN ONO IZ KOLESARSTVA
• 15., 16. in 17. avgusta bodo v Novem mestu tradicionalni dnevi kolesarjenja. Pričeli se bodo v petek z nočnim kriterijem na Dr-ski, nadaljevali s krožno dirko okoli Grma in končali z memorialno cestno dirko Milana Novaka. Po dosedanjih vesteh bo na prireditvi nastopila vsa jugoslovanska kolesarska elita, vključno z reprezentanti, ki se pripravljajo v Preddvoru za nastop na svetovnem prvenstvu.
• V tekmovanju revije Avto magazin za »zlato kolo« vodi prepričljivo Sandi Papež, medtem ko je njegov klubski tovariš Srečko Glivar tretji. V posebnem tekmovanju za kriterij slovenskih mest, ki ga vodi revija Antena, pa je na čelu Jože Smole.
• Starejši mladinci Krke so pred dnevi nastopili na »5. Trofeo Cedalini Giovanni« v Flagogni pri Vidmu. Na 121 km dolgi progi je Štangelj vodil do 19 km pred ciljem, vmes zmagal na vseh letečih ciljih ter si tako prikolesaril kar 5 pokalov in vrsto dragocenih nagrad. V končnem seštevku je bil Ravbar 11., Kruljac 13. in Turk 14. Novomeščani so bili najboljša tuja ekipa na 2. mestu, za kar jim je pripadel lep pokal.
■ Novomeško KD Krka organizira v nedeljo ogled tradicionalne dirke po Kranju, na kateri bodo nastopili vsi reprezentanti. Poseben avtobus bo odpeljal z novomeške avtobusne postaje ob 7. uri, prijave pa sprejemajo dopoldne na telefon 22-839 ali osebno v prostorih K D Krka na Loki.
ŠTIRI ZMAGE KOLESARJEV KRKE
GRADEC, AFLENZ — Novomeški in metliški kolesarji so konec minulega tedna nastopili na dveh dirkah v Avstriji. V gorski dirki v Gradcu je pri pionirjih zmagal Fink, 6. pa je bil Badovinac, med mlajšimi mladinci je bil 1. Zaletel, 2. Judež, 6. Šturm, 12. Pečnik, 18. Puš in 21. Pahor, medtem ko je v članski konkurenci Bojane zasedel 5. mesto. V Afienzu je na cestni dirki pri pionirjih Fink zasedel 5., Badovinac pa 6. mesto, pri mlajših pionirjih je bil Judež 1., Krevs 2., Šturm 3., Pečnik 4., Zaletelj 5., Puš 9. in Pahor 12., medtem ko je med starejšimi mladinci zmagal Štangelj, 3. je bil Kruljac in 11. Turk. Med člani je bil Božič 4. in Bojane 9.
pišemo, da bo ekipo še naprej vodil Nikola Radič, enaka pa ostajajo tudi imena njegovih sodelavcev. Nekaj sprememb je v igralskem kadru, saj ste z igranjem prenehala Karpov in Ambrožič, Deržek in Lesar se vračata v kočevski Itas, medtem ko bodo De-jak, T. Lovšin in Parezanovič oblekli vojaško suknjo. Na njihova mesta bodo stopili mlajši, spisek igralcev, ki bodo v prihodnji sezoni konkurirali za mesto v prvi ekipi, pa je tak: Gelze, Žagar, Sinanovič, J. Šilc, Fajdiga, Čirovič, Tanko, Lukič, F. šile, Pogorelec, Vesel, Mihelič, F. Lesar, J. De-jak, Mohar, Džekič in Mate.
In kakšni so cilji ribniških rokometašev? Želijo se uvrstiti do tretjega mesta, kar bi bilo ob predvideni reorganizaciji, ko bodo ponovno štiri 2. zvezne lige, dovolj za uvrstitev v drug-oligaško družbo. Za konec povejmo še, da bo ob koncu leta, ob dnevu JLA, velik rokometni turnir v počastitev 30-letnice igranja tega športa v ribniški dolini. Imena sodelujočih ekip naj bodo zaenkrat skrivnost.
M. GLAVONJIČ
PRVOKATEGORNIK
KRANJ — Med 57 šahisti, kolikor jih je pred dnevi nastopilo na mladinskem prvenstvu SRS, sta bila tudi Novomeščana Robert Rudman in Maks Rozman. Rudman se je uvrstil na odlično 8. mesto in izpolnil normo za prvokategornika. Tudi pionir Rozman, sicer drugokategornik, je igral dobro, saj je zbral 4,5 točke.
V TOREK SKUPŠČINA NK BREŽICE
BREŽICE — V prostorih hotela Turist v Brežicah bo v torek, 5. avgusta, ob 19. uri skupščina NK Brežice. Brežiški nogometaši se bodo na skupščini preimenovali v NK Svoboda, na dnevnem redti pa je še več drugih zanimivih točk. Tako bodo ocenili polletno delo in si zastavili program za v prihodnje, izvolili pa bodo tudi nove člane IO; za predsednika je vnovič predlagan Ivan Kapušin, za podpredsednika pa Vlado Deržič in Marjan Babič. Omenimo še, da so se brežiški nogometaši za prihodnjo sezono okrepili, saj je k njim že pristopil Lazanski, ki je minulo sezono igral za ljubljanski Slovan, treninge, ki so se že pričeli, pa vodi Ciril Kolešnik.
t
ŠOLANJE PILOTOV V PREČNI — Te dni je na letališču v Prečni potekalo šolanje jadralnih in motornih pilotov iz Dolenjske. Šest mladih fantov iz Trebnjega, Krškega in Novega mesta je opravilo 15 ur letenja na jadralnih letalih in si tako pridobilo pogoj za vpis v šolo za rezervne vojaške oficirje — pilote. Za ta pogoj pa bodo morali fantje opraviti še tečaj letenja na motornih letalih v naslednjem letu. Za poučevanje so v Dolenjskem letalskem centru porabili'lastne kadre.
Simuniču šestnajsti naslov
Uspešno bero dolenjskih atletov na republiškem prvenstvu v Postojni sta dopolnila še Milan Šimunič in Greta Hren
DOLENJSKE TOPLICE — Na republiškem atletskem prvenstvu, ki je bilo pred dnevi v Postojni, sta nastopila tudi atleta iz Dolenjskih Toplic, Milan Šimunič in Greta Hren. Oba sta se Vrnila domov z medaljama. Šimunič je s tem osvojil že šestnajsti naslov republiškega prvaka.
Čeprav ni skakal iz polnega zaleta, saj je bila druga odrivna deska preblizu jami, je Milan Šimunič s skokom 15.39 metra premočno zmagal v troskoku in si tako priboril naslov republiškega prvaka. Omeniti velja, da je bilo dosedanjih šestnajst republiških naslovov doseženih v posamičnih konkurencah (tek na 60 m, skok v daljavo in troskok) in da zmage v štafetah niso vštete. Šimunič, ki bo letos prenehal z vrhunskim treningom, bo ob stanju, kakršno je v slovenski atletiki, lahko še nekaj časa osvajal prva mesta na podobnih tekmovanjih.
Kot že rečeno, pa je na zmagovalne stopnice stopila tudi Greta Hren. V skoku v daljavo je z rezultatom 580 cm osvojila drugo mesto, ob tem pa je treba omeniti, da je imela dva prestopa v skokih, ki so zanesljivo merili prek 6 metrov. Upajmo, da bo imela Hreno-
va več sreče na bližnjem posamičnem državnem prvenstvu, ki bo v Beogradu.
KASTELIC MOJSTRSKI KANDIDAT
NOVO MESTO — Marjan Kastelic in Emil Luzar sta se pred dnevi udeležila kvalifikacijskega turnirja za republiško šahovsko prvenstvo. Med 41 igralci je Kastelic zasedel 4. mesto in izpolnil normo za mojstrskega kandidata in uvrstitev na republiško prvenstvo, ki pa sega iz objektivnih razlogov ni udeležil. Dobro je igral tudi Luzar, ki pa se mu pozna daljša odsotnost turnirskega igranja.
ZA POKAL »TRAPINA 86«
ZBURE — NK Mladost Trapina iz Zbur prireja 3. avgusta turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel na igrišču pod Vrhom pri Škocjanu ob 8. uri, organizator pa sprejema prijave pol ure pred pričetkom turnirja, prijaviti pa seje moč tudi v gostilni Perše v Zburah. „
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 1. VIII.
18.10 — 00.40 TELETEKST
18.30 USTVARJALNE IGRE: Črka v barvi
18.45 FLIPPER, 13. del ameriške nanizanke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 ŽELELI STE, POGLEJTE 20.15 NE PREZRITE 20.25 AMAZONKA: ZAČARANA REKA, 7. del angl. dok. serije
21.10 RISANKA
21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 BERGERAC, 15. del angl. nanizanke
23.00 KULTURA BIVANJA, propagandna oddaja
23.05 OTOK DR. MOREAUJA, ameriški film
Že leta 1933 so Wellsov roman Otok dr. Moreauja prenesli na filmski trak, a je bil pravi denarni polom, avtor ro-# mana pa mu je celo očital, daje traves-tijanjegove predloge. Tudi po 25 letih, ko so se filmarji spet lotili te zgodbe, bi Eeils lahko še glasneje protestiral. Gre za precej neokusno zgodbo, ko dr. Moreau na svojem otoku poskuša pospešiti razvojni proces živali v ljudi. Ker mu to ne uspe, sklene, da bo iz ljudi naredil živali.
DRUGI PROGRAM
15.00 X družbi z »Divjimi jagodami« — 15.30 Poročila— 15.40 Številke in črke (kviz) — 16.00 Guliverjeva potovanja (ameriški film)— 16.50 Zgodbe iz starih mest: Višegrad — 17.20 Risanka — 17.25 Dnevnik — 17.45 Dajmo, družimo se — 18.15 Začimbe
po svetu — 18.45 Kamčevci (humoristična oddaja) — 19.30 Dnevnik —
20.00 Ohridsko poletje 86 (oddaja resne glasbe) — 20.50 Glasovi zgodovine (1. del dok. serije) — 21.50 Hiša strahov (ameriški film) — 23.20 Poletna poč TV Ljubljana
TV ZAGREB
15.00 V družbi z »Divjimi jagodami«
— 15.40 Številke in črke — 16.00 Rezerviran čas — 16.50 Zgodbe iz starih mest: Višegrad— 17.20 Risanka — 17.35 TV koledar — 17.45 Dajmo, družimo se — 18.15 Začimbe po svetu
— 18.45 Kamčevci — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Pustolovščine Sherlocka Holmesa (2. del angl. nanizanke) —
21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik —21.55 Kulturni magazin — 23.25 Program plus
SOBOTA, 2. VIII.
15.15 — 23.35 TELETEKST
15.30 POROČILA
15.35 SMER DEVETI OTOK. 4. del TV nadaljevanke
15.50 VROČE-HLADNO, 1. oddaja video serije
16.20 USTVARJALNE IGRE: Črka v barvi
16.35 NARODNI PARKI: KORNATI
17.05 AMAZONKA: ZLATA REKA, ponovitev 6. dela
17.50 FRANCIS V HIŠI STRAHOV, ameriški mlad. film
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 TURČIJA: ROJSTVO ČLOVEKA, 1. del dokumentarne serije 20.15 ZRCALO TEDNA 20.35 MUPPET SHOW 21.00 VEDNO LEPE MELODIJE — VRANSKO 86, 2. oddaja 21.20 RISANKA 21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 VOZNIK, ameriški film Šofer, najemni voznik, za odstotek prevaža roparje z mesta ropa na varno. Voznik je pri svojem delu odličen, izjemen voznik ukradenih avtomobilov, s katerimi v uličnih dirkanjih vratolomno premaguje policijske zasledovalce. To delo je zanj vznemirjenje, samodokazovanje, dobi pa
tudi nekaj denarja, ki ga sicer ne potrebuje močno. Zaradi samodokazova-nja sprejme detektivov izziv: vozil bo bančne roparje in če mu bo podvig uspel, bo naropani denar njegov, sicer ga čaka zapor.
DRUGI PROGRAM
15.45 Jugoslavija, dober dan — 16.15 Miti_in legende — 16.30 Otroški festival Šibenik 86 — 17.45 Milijonar Job (egipčanski film) — 19.00 Beograjska pomlad 86 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jazz rock maraton : 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota —21.40 Glasbeni večeri — Poletna noč TV Ljubljana
NEDELJA, 3. VIII.
8.55 — 13.05 in 17.25 — .22.15
TELETEKST
9.10 POROČILA
9.15 ŽIV ŽAV: Risanke in Lučka (6. del češko-nemške nadaljevanke)
10.15 FLIPPER, ponovitev 13. dela 10.35 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 10. del angl. nanizanke 11.25 FOLKA"RT: Folklorni ansambel Pirin
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
17.40 POROČILA
17.45 SMRT OB PRIHODU, ameriški film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 SOLUNSKE VRAGOLIJE, 2. del nadaljevanke
21.10 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
21.40 ŠPORTNI PREGLED
22.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.40 Glasba kot mladost — 18.25 Oddaja iz kulture — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Eureka (dok. oddaja) — 20.50 Poročila — 20.55 Izbrani trenutek — 21.05 malu (2. del brazilske nadaljevanke) —« 22.05 TV galerija — Poletna noč kTV Ljubljana
PONEDELJEK, 4. VIII.
18.00 — 23.05 TELETEKST 18.15 POROČILA
18.20 SMER DEVETI OTOK, 5. del nadaljevanke
18.40 VROČE-HLADNO, 2. oddaja
video serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 DUBROVNIŠKE POLETNE
PRIREDITEVE
20.20 VSE REKE TEČEJO, zadnji del avstralske nadaljevanke 21.15 RISANKA
21,30 DNEVNIK................—
21.55 VREME
22.-05 OMIZJE: GLAVA ZA GLAVO
DRUGI PROGRAM
15.00 Zdravo, kako sle? (zabavna od-
daja) — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke (kviz)— 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Test — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moje raziskovanje za prihodnost —20.50 Poročila — 20.55 Parni valjak« prvih 10 let — 21.40 Dinastija— 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
TOREK, 5. VIII.
17.55 — 22.55 TELETEKST 18.15 ŽIVI PLANET: RAZŽARJENE PUŠČAVE, 6. del angl. dok. serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 KDO Sl, GALLUS?
20.30 Jean Anouilh: ORKESTER,
predstava Drame SNG Ljubljana 21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 MEDNARODNA OBZORJA: TO JE SOVJETKSA ZVEZA
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako •ste'? — 15.10 Šahovski komentar— 15.30 Poročila
— 15.40 Številke in črke (kviz) — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke
— 17.25 Dnevnik — 17.45 Lipo ti je glumit u Žrnovu — 18.15 Rehabilitacijski centri: Soko banja — 18.45 Žur
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode — 21.35 Izobraževalna oddaja — 22.05 Rezerviran čas
— 22.10 Poletna noč TV Ljubljana
SREDA, 6. VIII.
18.05 — 23.00 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Pehta in Bedanec
18.40 NARODNI PARKI: KRKA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 FILM TEDNA: DALEČ OD PONORELEGA SVETA Junakinja filma, posnetega po literarni predlogi angleškega viktorijanskega pisatelja Thomasa Hardyja.
je mlado, lepo in samostojno dekle, ki je ne more osvojiti niti spreten in samozavesten ovčar niti zrel in premožen sosed. Z zapeljivsko spretnostjo malo oblublja, malo odreka. Toda pojavi se še tretji moški, konjeniški poročnik, precej samoljuben pridanič. Čustveno življenje filmskih junakov se vse bolj zapleta, dokler se ne zgosti v tragedijo. 21.20 RISANKA 21.30 DNEVNIK 21.55 VREME
22.05 SPOMINSKI CENTER JOSIP BROZ TITO, 1. del dok. oddaje
DRUGI PROGRAM
15.00 Zdravo.Jcako ste? — 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — 16.00 Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Burleske — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Glasba na zaslonu — 19.30 Dnevnik —
20.00 Oddaja resne glasbe — 20.45 Poročila — 20.50 Jazz kvintet — 21.35 Rezerviran čas — 22.05 Poletna noč TV Ljubljana
ČETRTEK, 7. VIII.
18.05 — 23.00 TELETEKST 18.20 POROČILA
18.25 T. Pavček: VIJAVAJA-RIN-GARJA. zadnji del nanizanke
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PRIOBALNA JEZERA V POKRAJINI LANGUEDOC ROUSSIL-LON, francoski film 20.25 POPEVKE OB GARDSKEM JEZERU
21.30 DNEVNIK
21.55 VREME
22.05 J. Roth: BEG BREZ KONCA, 1. del avstrijske nadaljevanke Kratka nadaljevanka, ki ima štiri dele,' prikazuje pustolovsko pot avstrijskega oficirja med prvo svetovno vojno in po njej. V prvem delu oficir Franz Tunda pade v rusko ujetništvo, uspe mu pobegniti iz Sibirije, sreča revolucionarko Natašo in se najprej iz ljubezni, potem pa zato, ker ga potrebujejo, pridruži rdečearmejcem. Z Natašo pride v Moskvo, njegova dunajska nevesta in preteklost avstrijskega oficirja sta pozabljeni.
DRUGI PROGRAM
14.40 Zdravo, kako ste? — 15.10 Šahovski komentar— 15.30 Poročila — 15.40 Številke in črke — Poletje na Adi — 17.00 Risanke — 17.25 Dnevnik — 17.45 Učitelj (1. del otroške serije) — 18.15 Znanstveni mozaik — 18.45 Domači ansambli: ansambla Slovenija in Henček — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hiša (3. del poljske nadaljevanke) — 21.20 Poročila — 21.25 Rezerviran čas — 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
SPORED RADIA SEVNICA
ČETRTEK, 31. VII.
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Rezervirano za— 17.50 Naš prosti čas — 18.10 Predstavljamo vam — 18.25 Glasbena oddaja— 19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 2. VIII.
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Turistična razglednica — 17.40 Počitni-
ška razglednica — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Naši otroci na počitnicah— 18.40 Naš prosti čas— 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 3. VIII.
10.30 Napoved sporeda — Nedeljsko dopoldne: Kmetijska panorama. Od tedna do tedna, Kulturni utrinki. Mikrofon na vasi, Opazujemo, ocenjujemo, ugotavljamo, Zanimivosti domače občine — 12.00 Govori se — 12.15 Minute za prometno varnost — 12.20 Za vsakogar nekaj — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
SREDA, 6. VIII.
17.00 Napoved sporeda — 17.05 Nc vice — 17.20 Naši kraji in ljudje -18.25 Glasbena oddaja — 19.0 Vključitev v skupni program
POTA
Ii\ STff/
dežurni
naročajo
Črno »greznico« bodo rušili
Tudi republiški inšpektor potrdil odločbo novomeških, da je treba črno gradnjo Tugomira Salopka v Dolnjem Polju porušiti_
DOLNJE POLJE — Da so novomeški inšpektorji napovedali oster in neizprosen boj črnim gradnjam, kaže v zadnjem času več primerov, med njimi tudi ta iz Dolnjega Polja. Vsa zadeva je sicer že tako daleč, daje bil tedni izdan sklep o rušitvi na črno zgrajenega objekta, last Tugomira Salopka iz Dolnjega Polja 20 pri Straži. Iz Ljubljane je namreč prav te dni prispela odločba glavnega republiškega urbanističnega inšpektorja Milana Naprudnika, kije zavrnil Salopkovo pritožbo na odločitev novomeških inšpektorjev o odstranitvi spornega objekta.
ezi novomeška Komunala. Z njo imajo namreč inšpektorji novomeške UIS pogodbo o rušenju na črno postavljenih objektov.
B. B.
LASTNIK NA MORJU, TAT V STANOVANJU — V noči na 20. julij je (med 20 in 22.30 uro) nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta Turka na Pristavici pri Velikem Gabru. Storilce je vlomil skoz vhodna vrata, v stanovanju brskal po omarah in iskal denar. Ker je lastnik nekaj pred tem odpotoval na dopust na morje, je še skrivnost. kaj je bilo odneseno iz stanovanja.
IZ GARAŽE IZGINI I. AVTOMOBIL — 20. julija okoli 22. ure je bilo vlomljeno tudi v garažo Mirka Ovna iz Zagorice pri Velikem Gabru. Ni še znano, ali je šlo za istega storilca, vendar je za lastnika Ovna najpomembnejše to. da je ostal brez osebnega avtomobila. Neznanec je namreč s krampom odprl vrata garaže in se z avtomobilom odpeljal v noč. Ključi so bili v vozilu.
OB BENCIN — 23. julija.ob 11.25 je Jože Papež iz Cviblja pri Žužemberku prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz. avtomobila iztočil nekaj litrov bencina. Vozilo, last novomeškega veterinarskega zavoda, je stalo parkirano doma na dvorišču. Papež pa je zjutraj opazil, da je nekdo vlomil v rezervoar in iztočil gorivo.
KDO JF. POSEKAL HRASTA? — Jožetu Zupančiču iz Dobrave pri Dobrniču je še neznani storilec pred dnevi posekal dva hrasta, ki sta stala na gozdni parceli nad Dobravo, Drevesi je seveda odpeljal s seboj.
UKRADLI VRTALNI.STROJ — Iz garaže Janeza Bariča v Črnomlju je 27. julija izginil električni vrtalni stroj. Storilca še iščejo.
IZGINILOSEDEM KOKOSI — V noči na 26. julij je bilo vlomljeno v kokošnjak Frančiške Jakše na Drski. Neznani storilec je z, vrat odtrgal obešanko in iz kokošnjaka odnesel sedem kokoši. Belih.
Neznanca oropala hišo in ženico
Drznega napada osumljena Roma iz Žužemberka
SELA ŠUMBERK PRI TREBNJEM — 26. julija ob 23.25 je prišlo v Šumberku do predrznega roparskega napada, ki sta ga osumljena Roma iz Žužemberka, vendar kaj več trenutno ni moč zapisati.
Tega večera sta dva neznana moška z daljšimi lasmi in pokrita s kapama stopila v stanovanjsko hišo Albina Trlepa iz Sel Šumberk 10. Eden od njiju je urno zagrabil staro mater, ki je bila sama doma, da ni mogla kričati, drugi pa je stikal za predmeti. Poleg 1.500 din. ki sta jih zmaknila Mariji Papež, sta iz hiše odnesla še dve lovski puški z naboji, 60 tisočakov ter zlat uhan in zlato verižico.
TRČILA KOLESAR IN AVTO
Rl BNICA — Na križišču v Prigorici sta 28. julija ob 5.55 trčila kolesar in osebni avto. 55-letni kolesar Anton Čampa je pripeljal s stranske ceste na prednostno, po kateri je takrat peljal z osebnim avtomobilom Anton Pa-hulje. 34 let, iz. Ribnice, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Kolesarje bil hudo poškodovan (zlom leve noge, poškodbe po glavi) in prepeljan v bolnišnico.
Tugomir Salopek je lastnik delavnice za strešno-kleparsko obrt in po besedah novomeških inšpektorjev je bil že ta objekt pred časom zgrajen na črno, kasneje pa vendarle legaliziran. Sedaj pa je, pod pretvezo, da bo gradil greznico, pričel z novimi deli. Greznica seje vse bolj dvigovala, dokler ni iz nje zrasel objekt velikosti 7 krat 8 metrov. Objekt je že obzidan in s ploščo na vrhu ter vse kaže, da bo na njem zrasla še ena etaža in kasneje streha. Že lanskega 15. oktobra so inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb, ko so videli, »kam pes taco moli,« izdali odločbo o takojšnji ustavitvi del, ki pa seje Salopek ni držal. Inšpektorjem je celo pred prvomajskimi prazniki zabrusil, naj oni delajo, kar hočejo, a da bo vseeno na objektu med prazniki postavjl še ploščo. To se je tudi zgodilo. '30. aprila je Salopek postavil zidove, malo.zatem pa zabetoniral še ploščo. Inšpektorjem ni preostalo drugega.
PADLA PREKO ZIDU
JAMA PRI DVORU — 22. julija okoli 17. ure je prišlo v Jami pri Dvoru do nezgode, v kateri se je poškodovala zahodnonemška državljanka Ivana Higgens. ki živi v Kanadi. Higgensova je bila na obisku pri sorodnikih. Prejšnji torek je v Jami padla prek opornega zidu in se poškodovala. Zdravniško pomoč so ji nudili v novomeški bolnišnici.
KOČEVJE: NOVI KOMANDIR MILICE
KOČEVJE — Z današnjim dnem, 31. julijem, je Leopold Žnideršič razrešen vršilca dolžnosti komandirja postaje milice. Z odločbo sekretariata za notranje zadeve je razporejen na druga dela in naloge. Na njegovo mesto je s I. avgustom imenovan inšpektor prvega razreda Peter Ješel-nik.
m
VOZIL PO SREDINI VOZIŠČA — 23. julija nekaj pred 13. uro seje na lokalni cesti v Velikih selih pri Črnomlju pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval vaščan P. Vipavec. Slednji se je peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti proti Velikim selom, v-levi nepregledni ovinek je zavozil kar po sredi ceste. Takrat mu je nasproti s tovornim avtomobilom pripeljal Črnomaljec A. Kramarič. Vipavec je trčil v tovornjak, od koder ga je odbilo na desno izven ceste, pri čemer se je poškodoval in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
kot da so mu izdali odločbo o odstranitvi objekta, na katero pa se je Salopek pritožil v Ljubljano. A kot rečeno, brez uspeha.
Zagovarjal se je sicer, da je v njegovi delavnici lanskega 19. decembra prišlo do eksplozije in da so vsa gradbena dela pač uperjena v odvrnitev škode. Topa inšpektorjev v Ljubljani ni moglo prepričati. Črno na belem so imeli podatek, da je Salopek z deli na črno pričel že 9. oktobra, torej precej prej. kot je prišlo do nesreče v njegovi delavnici. Poleg tega ni bilo moč prezreti, da jo pristojni organ novomeške SO zavrnil vlogo Salopka za izdajo lokacijske dokumentacije.
Da gre za črno gradnjo, o tem ni dvoma. Navsezadnje je bil Salopek prav zategadelj že dvakrat kaznovan tudi pri sodniku za prekrške, a očitno brez haska. Sedaj bo na pot-
Roparja prekrižala pot domov
Kdo sta neznanca, ki sta napadla S. Jaksimoviča?
NOVO MESTO — 20. julija zvečer je prišlo na Trdinovi ulici v novem mestu do drznega roparskega napada, katerega žrtev je bil Novomeščan Stanko Jaksimovič.
Kot je Jaksimovič naslednje jutro povedal miličnikom, se je prejšnji večer okoli 23. ure vračal domov. Nekaj metrov pred stanovanjem sta ga na Trdinovi ulici dohitela dva moška, od katerih ga je eden od zadaj prijel za vrat in ga vrgel na tla. drugi pa mu je brskal in pregledoval žepe. Nazadnje mu je iz žepa suknjiča zmaknil denarnico, v kateri je bilo 3.500 din gotovine. Ostale podrobnosti dogodka še niso znane, miličniki pa za predrznežema še poizvedujejo.
SMRT V GOZDU
SVETI GREGOR — 17. julija okoli 18.15 se je v svojem gozdu pod vasjo Sveti Gregor smrtno ponesrečil Stane Adamič, star 59 let, iz Hojč 5. Tistega dne je Adamič s svojim sinom vlačil s pomočjo vitla na traktorju in žice s škripcem, pritrjene na bližnji kostanj, iz dolinice do gozdne kolovozne poti. Oče je upravljal vitel pri traktorju na kolovozu, sin pa je v dolini pripenjal hlode. Prav med vleko zadnjega hloda iz doline se je kostanj, na katerega je bil pritrjen škripec, podrl in padel na očeta, ki padajočega drevesa ni opazil. Bil je takoj mrtev.
OB 35 TISOČAKOV
NOVO MESTO — 22. julija zvečer je neznani storilec obiskal stanovanje Terezije Bajc na Zagrebški cesti v Novem mestu. Čeprav je bila lastnica doma, to storilca ni motilo, da ne bi brskal za denarjem, in nazadnje v ovitku za čevlje našel 35 tisočakov, ki jih je seveda odnesel.
DRAŽJA NEDISCIPLINA
KOČEVJE — Pri kočevski Komunali nameravajo v kratkem zaposliti komunalnega paznika. Skrbel bo za red v mestu, in sicer predvsem pri parkiranju, čiščenju snega in pometanju pred stavbami, izobešanju zastav itd.
To pomeni, da bo za nedisciplinirane občane bivanje v Kočevju poslej dražje.
Nadzornik priprtih oči?
Še kako prav je, da ima Novo mesto komunalnega nadzornika, a svoje delo naj opravlja vestno, brez up-orabe polresnic in laži_____________________________________
NOVO MESTO — Potezo je seveda pozdraviti. To namreč, da ima Novo mesto komunalnega nadzornika, ki med svojimi ogledi skrbi za red okolja, redno izobešanje zastav ob praznikih in podobno. Ima pa vsa zadeva eno napaka. ki nh zgolj lepotna.
Na naslov enega od hišnih svetov v Novem mestu je prišlo prejšnji teden dvoje pisanj, ki jih je poslal občinski komite za urbnizem in varstvo okolja. V prvem dopisu stoji, da je komunalni nadzornik 22. julija ugotovil, da na stavbi ob dnevu vstaje ni bilo izobešene zastave, kot to določa 6. člen odloka o prekrških zoper javni red in mir v novomeški občini, kar da je seveda kaznivo. Drugi dopis pa prinaša ugotovitev nadzornika. »daje okolica stanovanjskega bloka neurejena in da je potrebno odstraniti drva. še posebno z zelenice in tista, ki so naslonjena na fasado«. Tako je bilo dobesedno zapisano in še pridano, daje rok za ureditev okolice 15 dni. sicer bo sledila uvedba postopka po 49. členu odloka o hišnem redu.
Stanovalci hiše, na katero sta prišla omenjena dopisa — le mimogrede: žalostno je. če komunalni nadzornik ne loči stanovanjske Itiše od bloka — so bili. milo rečeno, začudeni. Upravičeno. Kajti na dan vstaje. 22. julija, je z njihove hiše veselo plapolala državna zastava, ki so jo namestili že 21. julija zvečer, sneli pa šele 23. julija. To bi lahko potrdilo tudi več takratnih sprehajalcev. Pripomniti pa gre. daje zastava visela na ulico in ne na dvorišče, če jo je nadzornik nemara tam iskal. Poglavje zase so drva. Resda so zložena na dvorišču. a kje drugje naj bodo'.' Nemara na strehi'.’ To. da so drva naslonjena na fasado, pa je videl le komunalni nadzornik. Najbližje poleno je od zidu oddaljeno vsaj tri metre.
In čemu naj potem služijo takšni dopisi in neresnice v njih.’ Na sicer dobro zamisel o komualnem nadzoru in skrbi za lepše okolje padajo nepotrebne sence. V oči pa bode še nekaj. Veliko bolje in tudi pravilneje bi bito. da bi nadzornik ob svojem ogledu stranke obiskal, jih opozorilna morebitne napake, sestavil zapisnik. če hi bilo potrebno, kar bi dalo morebitnemu kasnejšemu uradnemu opozorilu potrebno težo in predvsem argumente. Tako pa ostajajo edini argumenti za upravičenost poslanih opozoril sila majave ugotovitve, do katerih ob svojih ogledih prihaja komunalni nadzornik. Vsaj po novomeški Ulici talcev je večidel hodi! s priprtimi vekami. Ce je lam splolt bil.
B. BUDJA
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Nekaj dni je tega. kar je nekdo nepovabljen stopal pa stanovanjski hiši Janeza Turka iz Pristavice pri Velikem Gabru. Prisotnost neznanca je bilo dovolj očitno zaznati po manjku v shrambi. Izginilo je 6 kilogramov suhega svinjskega mesa, zmrzovalna skrinja pa je ostala lažja za 20 klobas in 4 peteline krepkejše postave. Da bi se tudi v prihodnje rešil skrbi s preskrbo mesa, je neznanec zmaknil še lovsko puško, za vsak slučaj pa seje založil še s hranilno knjižico, ki jo je našel v spalnici.
• Tisti čas, ko seje Franc Sever iz Zagorice zabaval na veseliščnem prostoru, se je v njegovi hiši po svoje zabaval nepovabljeni gost. V zmrzovalni skrinji je našel lepe količine svinine in govedine, ki jo je seveda odnesel s seboj, z njim pa je šlo tudi 100 tisočakov, ki jih je odkril v predalu mize. Ni kaj, Severja je obisk veselice drago stal.
• Vse dotlej, dokler nepridiprav ne bo prijet, bo verjetno ostalo skrivnost, kako mu je iz zidanice Janeza Dularja v Gornjem Podborštu pri Mirni peči uspelo odnesti kar okoli 400 litrov vina. Sledovi jasno kažejo, da je neznanec v zidanico prišel potem, ko je vlomil vhodna vrata, ni pa sledov, kako je tolikšno količino-] f vina spravil domov. Da bi bila T zadeva še skrivnostnejša, povejmo, da je iz zidanice odnesel tudi lepo količino jestvin.
center
Tectyl
robveščah
SAMO ZARADI VAS. CENJENE STRANKE. SMO SPREMENILI OBRATOVALNI ČAS SEDAJ DELAMO NON-STOP.
od 6. -19. ure!
PETER PERDEC
ZAŠČITA MOTORNIM VOZIL
sss
VLOMIL V OSNOVNO ŠOLO
ŠENTJERNEJ — Še neznani storilec je v noči na 24. julij vlomil v šentjernejsko osnovno šolo. Vlomilec je najprej obiskal prostore v prvem nadstropju, kjer je poskušal odpreti predale v ravnateljevi sobi, vendar mu to ni uspelo. Nato je v sobi tajništva našel ključe lesenih omar. Omare je odprl ter iz njih odnesel blizu H) tisočakov in za 1.200 din vrednostnih bonov. Očitno je bilo. da je storilec v vseh prostorih iskal zgolj denar, saj se tehničnih predmetov . ni dotaknil. Precej škode je povzročil na inventarju.
TRAGIČNO TRČENJE
RIBNICA — Na magistralni cesti Ribnica—Kočevje, okofi 200 m od odcepa za Grčarice, seje 24. julija ob 17,35 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je en voznik izgubil življenje, drugi pa je bil hudo poškodovan. 38-letni voznik kombija Marko Nikolič iz Ljubljane je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste. Nasproti vozeči tovornjak KZ Ribnica, ki ga je upravljal 49-letni Franc Arko. seje kombiju izogibal, zapeljal celo na bankino,a je kljub temu prišlo do čelnega trčenja. Pri tem je voznik kombija umrl. voznik tovornjaka pa je bil hudo poškodovan. Materialno škodo so ocenili na okoli 3 milijone din.
NI ZVOZILA OVINKA —27. julija ob 18.45 se je Andja Davidovič iz Cegelnice peljala z osebnim avtomobilom z Uršnih sel proti Novemu mestu. V ostrem levem ovinku v Birčni vasi je pričelo vozilo zaradi prevelike hitrosti zanašati. Voznica je zapeljala na neutrjeno bankino, od tam pa je avtomobil zaneslo v stanovanjsko hišo. V nezgodi se je voznica laže poškodovala, huje pa njen sopotnik Milan Gostimirovič iz Novega mesta, a so ga po nudeni zdravniški pomoči odpustili in dali v domačo nego.
Kazni že nekaj vsakdanjega?
Tako vsaj bi se dalo sklepati po petkovi prometni akciji v Novem mestu in podatkih ob koncu letošnjega polletja____
NO V O MESTO — Petkova dveurna akcija miličnikov po nekaterih najbolj kritičnih novomeških prometnih točkah je le potrdita tisto, kar so kazali nekateri podatki iz letošn jega prvega polletja. Z nekaj besedami bi lahko temu rekli velik prometni nered, ki se vsakodnevno kaže ne le na novomeškem (ilavnem trgu. dobesedno zatrpanem s parkiranimi avtomobili, ampak tudi v številu kaznovanih voznikov.
Samo v letošnjih šestih mesecih je bilo zaradi nepravilnih parkiranj. največ v središču mesta, izdanih kar 1.232 obvestil o prekršku, ki so se seveda končala s plačilnim nalogom. Druga prometna nadloga so kolesa z. motorjem. Kar štirje vozniki so letos v Novem mestu povzročili hude prometne nezgode, zoper 55 motoristov pa so novomeški miličniki podali predloga za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Ce temu prištejemo še 87 pijanih voznikov, kolikor so jih v prvem polletju samo v Novem mestu zalotili miličniki, in 145 tistih, ki so se po mestu vozili brez izpita, je podoba popolna.
Bolj ali manj je razumljivo, da tudi podatki petkove akcije, v kateri so sodelovali štirje miličniki, niso mogli daleč od teh številk. V pičlih dveh urah je bilo na samem kraju zaradi nepravilnega parkiranja kaznovanih 11 voznikov, od teh pa je bilo izdanih še 21 opozoril, ki jim bodo
m.
Borut Novak: »S številom koles z motorjem se je povečalo tudi število prometnih nezgod v mestu.«
sledili plačilni nalogi. Nekajdela so možem v modrem povzročili tudi pešci. Zaradi nepravilnega prečkanja ceste jih je bilo 6 kaznovanih, kar 52 pa opozorjenih. Miličniki seveda niso pozabili na voznike koles z motorjem. Dva so zalotili, ko sta se vozila brez potrdila in ju čaka pot k sodniku za prekrške, enako kot dva vročekrvneža, ki sta se do oseb v uniformah vedla nedostjj^jjo.
»NovoTnesto je po prometni utreditvi zagotovo med najslabšimi mesti v Sloveniji, če pa upoštevamo še nedisciplino voznikov, so vzroki za take številke na dlani, razlaga Borut Novak, pomočnik komandirja novomeške postaje milice, kaj nezavidljivo stanje. »Eden največjih prometnih problemov v Novem mestu je parkiranje. Resnici na ljubo je treba pridati, da kakšne neposredne nevarnosti za prometne nezgode nepravilno parkirana vozila res ne predstavljajo. toda gre za prometni red. Lani, ko so se tovrstne kazni drastično zvišale, je denar vozniku nekaj pomenil in je bilo tudi prekrškov manj. danes tega ne bi mogli več trdili. Očitno ni tako težko plačati tisočaka kazni za nepravilno parkiranje ali tisočaka in pol. če gre za takšno parkiranje na križišču, prehodu zli pešce in podobno. Pričakujemo, da bo že v kratkem enaka višina kazni tudi za parkiranje na pločniku.«
Kot rečeno, so velik novomeški prometni problem tudi kolesa z motorjem Samo lani se je število prometnih nezgod, ki so jih-povzročili vozniki motornih koles, povečalo za kar 50 odstotkov.
»Še posebej nevarni so poletni in jesenski meseci, ko se število teh voznikov domala potroji.
Vsa sreča, da je v pripravi nov zakon, ki bo tudi za voznike koles z motorjem predpisal obvezne čelade, miličnikom pa bo v veliko pomoč tudi to, da naj bi poslej tudi ta kolesa imela registrske tablice: Vedeti je namreč treba, da je veliko koles z.
motorjem ukradenih, tako bo poslej njihovo iskanje olajšano, prav tako pa bo sedaj laže stopiti na prste kršilcem prometnih predpisov.
In ko smo že pri novomeškem prometu, velja omeniti še nekaj. Malomarnost Cestnega podjetja. ki ne obnavlja prometne signalizacije^ V ilustracijo le en primer. Že lani smo cestarje opozarjali, da morajo pred osnovno šolo v Stopičah postaviti ustrezno signalizacijo, a teše do danes ni. Navzlic temu, da gre za šolarje, ki jim gre naša posebna skrb. So pač primeri, ko smo tudi miličniki nemočni.«
B. BUDJA
PARKIRALI KAR V KRIŽIŠČU — Prešernov trg je eno tistih mest v Novem mestu, kjer smo domala vsakodnevno priča popolnemu prometnemu neredu. Posnetek to dovolj zgovorno potrjuje. Avtomobili so parkirani kar v križišču, tako daje promet domala onemogočen. Med pisanjem listkov je miličnica zalotila tudi motorista brez dokumentov.
PREPOVEDI V POSMEH — Navzlic označbi, ki prepoveduje parkiranje in navzlic pisnemu opozorilu sta se osebna avtomobila postavila natanko na prepovedano mesto. Za Novo mesto in njegovo prometno ureditev je to pač nekaj vsakdanjega.
Večji obisk in izposoja
S skupščine društva knjižničarjev Dolenjske
UPOKOJENCI RAZSTAVLJALI — V počastitev dneva upokojencev, 26. julija, je Društvo upokojencev Kočevje organiziralo v likovnem salonu razstavo likovnih in ročnih del svojih članov in članic. Med likovnimi deli naj omenimo predvsem lesene kipe že znanega kiparja — amaterja Matije Glada. Tudi ostala dela (gobelini, prtički, prti, slike, makrameji, leseni spominki, pletenine, vezenine itd.) so bila izdelana z občutkom za lepo in funkcionalno, tako da so razstavljena dela sodila v likovni salon, ki jesicer namenjen predvsem razstavam del slikarjev in kiparjev . Posebno pozornost so pritegnili izdelki najstarejše razsta-vljalke, 92-letne Marije Čero. (Foto: J. Primc)
NOVO MESTO — Društvo knjižničarjev Dolenjske, ki šteje 75 članov, je nedavno v novomeški Študijski knjižnici na redni letni skupščini pregledalo delo v preteklem enoletnem obdobju. Poročila vseh poverjeništev kažejo, da sta se obisk in izposoja knjig povečala v vseh knjižnicah, vse večjo veljavo pa dobiva tudi delo z bralci, kar vse govori o napredku dolenjskega knjižničarstva.
Zelo delaven je bil v tem obdobju aktiv osnovnošolskih in srednješolskih knjižničarjev. Na sestankih so se pogovarjali o organizaciji in delovanju, o izposoji knjig, o vodenju statistike, o standardih, o nakupu knjižnega gradiva itd. Od republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter izobraževalne skupnosti pa so
Vsaj pri odločanju zraven
Ob volitvah so Novomeščani dobili 51 mest v organih republiških skupščin
NOVO MESTO — Ker so več let zapovrstjo Novomeščani ugotavljali, da so v številnih republiških organih zelo slabo zastopani, so ob letošnjih volitvah prav ofenzivno evidentirali ljudi za različne funkcije. In kaj seje iz tega izcimilo?
Delegati novomeške občine zasedajo na redkih profesor.alnih, še več pa na neprofesonalnih dolžnostih v republiki 51 mest. V primeri s prejšnjimi leti zelo zadovoljivo število, prisotnost je zagotovljena tudi v raznih odborih, kjer pravzaprav nastajajo in se rojevajo konkretne zamisli. Sicer pa ima najvidnejšo republiško dolžnost kot podpredsednik republiške skupščine Jože Knez, občan Mestnih njiv. V družbenopolitičnem zboru skupščine sta poleg Jožeta Kneza še Darinka Smrke (iz stanovanjske SIS, občanka Drske) in Tone Anderlič, zdaj zaposlen v republiški konferenci mladih.
V treh skupščinskih komisijah so: Ludvik Golob z Mestnih njiv, podpredsednik komisije za družbeni nadzor; dr. Janez Usenik iz Novolesa je član komisije za informiranje; Tone Anderlič in Alojz Jožef iz Pionirja pa sta člana komisije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve.
V skupinah delegatov vseh zborov sta Janez Bratkovič iz KZ Krka in Darinka Smrke člana komisije za spremljanje uresničevanja planskih aktov. Jože Knez je predsednik komisije za proučevanje aktov iz pristojnosti zborov; Boštjan Kovačič pa je podpredsednik , komisije za družbene dejavnosti.
V odborih zborov slovenske skupščine
je Janez Bratkovič (KZ Krka) postal predsednik odbora za kmetijstvo v ZZD; Branka Car iz Ljubljanske banke je članica odbora za finance in kreditno-monetarno politiko; Janko Goleš in Darinka Smrke sta člana odbora za družbenoekonomske odnose v DPZ; Tone Anderlič pa je še član odbora za družbenopolitični sistem v DPZ.
Kdaj
ribniški Cankarjev dom?
Miklovo hišo bodo postopno urejali v ribniško kulturno središče — Veliki načrti, malo denarja
RIBNICA — Poročali smo že o zamisli, da bi zgodovinsko Miklovo hišo v Ribnici preuredili v ribniško oziroma občinsko kulturno središče, se pravi v nekakšen ribniški Cankarjev dom. Načrti za prenovo so že naročeni. denarja pa ni. saj ta investicija ni zajeta v občinskih načrtih do leta 1990.
Iznajdljivi Ribničani pa puške kljub temu ne bodo vrgli v koruzo. Pravijo, da bodo že letos obnovili streho Miklove hiše«-prihodnje leto pa fasado. Računajo na denar samoupravne stanovanjske skupnosti. Kljub vsemu pa le kaže. da bo preteklo še veliko Bistrice, preden ribniški Cankarjev dom dokončno urejen.
Po sedanji /amisli naj bi bila v pritličju Miklove hiše večja razstavna galerija, ki bi jo po potrebi uporabljali tudi za koncerte, vrstile naj bi se gledališke predstave in predavanja pa tudi sprejemi gostov. V kleti je predvideno gostišče zaprtega tipa. ti prostori pa bi bili namenjeni tudi klubski dejavnosti. Prvo nadstropje in podstrešje bi bili namenjeni za knjižnično dejavnost (izposoja knjig, čitalnica, literarni večeri, ure pravljic, razstave knjig itd), za kar pripravlja program NUK Ljubljana.
J. P.
V zveznem zboru skupščine SFRJ sta
delegata Ivan Pezdirc iz Novolesa in Ljubica Mikša iz »Krke«.
V interesnih skupnostih SRS imajo Novomeščani naslednje funkcije: v izobraževalni je Boris Gabrič (član IS) podpredsednik; čani raznih odborov te skupščine pa so še: Neda Štrbenc z osnovne šole Bršljin; Albert Račečič, Pionir; Vid Fajdiga iz Novolesa; Boris Dular, Medobčinsko študijsko središče; Dušan Modic, profesor.
V skupščini zdravstvene skupnosti je
Joža Miklič (direktorica SDK) podpredsednica zbora uporabnikov, Neva Thorževskij iz GG pa članica odbora za svobodno menjavo.
Medtem ko v skupščini otroškega varstva na ravni republike podpredse-duje Pavle Kastelic iz Dol. Toplic, sta člana odborov te SIS še Tatjana Malenšek iz tovarne Krka in Tone Dragan iz osn. šole Bršljin. V skupščini skupnosti socialnega skrbstva je namestnica predsednika Lojzka Potrč, direktorica Doma starejših; Olga Švent iz iste ustanove pa je članica samoupravne delavske kontrole. V skupščini socialnega varstva je Marjeta Potrč iz tovarne Krka predsednica komisije za usklajevanje programov, Pavle Kastelic iz Toplic pa član odbora. V tej skupščini imajo razne funkcije še Franc Smolič iz Sob Novo mesto, Nežka Ivanetič iz SPIZ in Tone Pirc kot predstavnik borcev.
• Tak spisek z imeni republiških skupščinskih funkcionarjev je letos prvič sestavljen, v njem pa je res veliko novih imen. Ker pa pomembnost članstva v raznih republiških organih -sindikatov, SZDL, Centralnega komiteja ZK in Gospodarske zbornice ni prav nič manjša, so na nekaterih sestankih ljudje že predlagali tudi zanje skupno listo.
Skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima dva Novo-meščana v svojih organih: Rudija Hrvatina in Toneta Pirca.
V raziskovalni skupnosti SRS so člani odborov; dr. Miha Japelj iz tovarne Krka; Nuša Rustja in Stanka Florija-nčič, obe predavateljici na srednjih šolah. V republiški kulturni skupnosti je Franc Šali, direktor Muzeja, predsednik odbora za kulturo; Jovo Grobovšek, direktor Zavoda za kulturno dediščino, in Vasja Fujs, direktorica srednje šole, sta člana odborov. Dva člana odborov sta v skupnosti za zaposlovanje, in sicer Milena Drakulič, PTT, ter Franci Plantan iz Zavarovalnice Triglav. V telesnokulturni skupnosti ni nobenega, pač pa je bivša športnica Draga
VEC PROSILCEV KOT DELA
ČRNOMELJ — V začetku julija je na občinski konferenci črnomaljske ZSMS začela delati enota novomeškega študentskega servisa. To je prvič, da imajo v tej občini organizirano obliko počitniškega zaposlovanja, zato ni čudno, da je zanimanje med srednješolci in študenti izredno veliko, celo večje, kot je ponudba delovnih organizacij. Na ZSMS se trudijo, da bi našli zaposlitev prav vsem prosilcem. Na občinski konferenci menijo,da v nekaterih delovnih organizacijah še oklevajo zaradi nepoznavanja tovrstnega zaposlovanja, vendar so večje delovne organizacije le zaposlile po nekaj učencev in študentov, najbolj pa seje izkazal Belsad. kjer dela 40 članov študentskega servisa.
Mislej članica žirije za Bloudkova priznanja.
V zvezi stanovanjskih skupnosti je Bojan Fink predsednik zbora uporabnikov, v odborih in komisijah te skupnosti pa so še Vera Bahor z Drske, Franc Blažon iz Pionirja, Cveta Matjašič s sodišča, Štefka Aš iz tovarne Krka.
R. B.
zahtevali razlago, zakaj višji normativ za srednješolske knjižničarje in zakaj so osnovnošolski knjižničarji prezrti v sporazumu o skupnih izhodiščih za razporejanje čistega dohodka. Sestala se je tudi sekcija knjižničarjev, ki delujejo v knjižnicah v delovnih' organizacijah, a je bila udeležba slaba. Nasploh je sodelovanje med posebnimi in splošno izobraževalnimi knjižnicami preslabo.
Študijska knjižnica Novo mesto je zaradi tega že pričela izdelovati centralni katalog periodike za Dolenjsko. Do sedaj je za vse občine zbranih 700 do 800 enot. V tem katalogu nameravajo obdelati vso jugoslovansko in tujo periodiko, ki jo hranijo delovne organizacije in ustanove v regiji. Ob takem pregledu bo lažje zadovoljiti uporabnike, dalo pa se bo tudi usklajevati nabavo.
Na zboru je bil sprejet tudi letošnji program društva. Aktivno bodo sodelovali na jesenskem strokovnem posvetovanju v Mariboru, začeli pa bodo tudi s strokovnim izpopolnjevanjem članov na seminarjih. O posameznih aktualnih temah bodo organizirali predavanja. Člani društva bodo obiskali slovenski knjižni sejem in mednarodni sejem v Zagrebu, se seznanili z mednarodno knjižno proizvodnjo in si ogledali različne razstave. V načrtu imajo tudi strokovne ekskurzije.
IDA PUCELJ
DOM ZELENE BRATOVŠČINE — Člani ribniške lovske družine so dobili težko pričakovano streho nad glavo. Na Opekarski ulici so prenovili nekdanjo veterinarsko postajo. Za obnovo doma so lovci opravili veliko prostovoljnega dela, denarno pa so jim pomagale delovne organizacije iz vse občine. Vrvico je prerezal Franc Ilc, o pomenu lovstva pa je govoril starešina družine Justin Žib-ert. V kulturnem programu so nastopili zasavski rogisti in sodraški pevski zbor. (Foto: M. Glavonjič)
»Rad imam življenje«
Tako pravi in upa, da bo še dolgo živel, 90-letni Jože Lukanič — Lovec, čebelar, pevec, tamburaš
PAKA PRI PREDGRADU — »Povedati imam marsikaj, saj bom aprila prihodnje leto dopolnil 90 let. V tako dolgem življenju pa se zgodi veliko zanimivega,« se nasmehne Jože Lukanič iz Pake pri Predgradu, ko se spomni na nekatere delčke iz svoje prehojene poti. »Lahko bi napisal debel roman, toliko je bilo vsega.«
Lukanič seje rodil na Sinjem vrhu ob Kolpi, na Vinic: pa se je izučil za mizarja. S trebuhom za kruhom je odšel v Zagreb, a ker je brat, ki je ostal za gospodarja, zbolel, se je moral po štirih letih vrniti domov. »Pomagal sem na domačiji pa sestri, sosedom. Leta 1937 sem od svaka kupil hišo in nekaj zemlje v Paki. Takrat so bile v vasi le še tri hiše. še leta pred tem jih je bilo 12. a so lastniki odšli v Ameriko. Tudi tam je bila kmetija,« pokaže s palico na kup kamenja. ki kuka izpod grmovja. Med vojno so ga prtizani imenovali za gospodarja. Dajal jim je nasvete, mnogokrat so pri njem prenočili člani 36-članske ekipe partizanov, ki je sprejemala pošiljke, ki sojih zavezniki pošiljali z letali. »Leta 1944 smo imeli v Paki semenj,« se pošali, ko se spomni na dni, ko so bila polja okrog vasi prekrita s padali. s katerimi je prišla angleška pomoč.
Po vojni je bila v Lukaničevi hiši mizarska delavnica. V njej je dc-’ lalo 6 mizarjev, po treh letih pa je propadla. Potem so poskusili srečo kočevski mizarji, pa so prav tako kmalu obupali. Jože pa je ves čas mizaril in še danes poprime za orodje, najraje, ko mora narediti grablje. In na čebele popazi, pri čemer mu že pomaga šestletni Matej, sin nečakinje. »Čebelar sem od otroštva, lovec pa sedem desetletij. Včasih sem bil med najboljšimi strelci, sedaj pa me noge ne nosijo več dobro. Lani sem še bil na skupnem lovu. mogoče je bil
moj zadnji,« nostalgično pripoveduje Lukanič. ki je pred sedmimi leti ustrelil zadnjega jelena. »Hudo mi je. ker ne morem več v gozd, divjadi pa je kar preveč, saj moramo imeti pred njo ograjeno vsako njivo.« Na Sinjem vrhu je ustrelil medveda, ko so šli na lov za divjimi prašiči.
Lukaniča v Predgradu in sosednjem Starem trgu ob Kolpi poznajo tudi kot dobrega pevca, saj je pel v obeh zborih. Pri 16 letih je začel igrati tamburico, ki je postala njegova spremljevalka do današnjih dni. Koliko rodov mladih je naučil igrati na ta priljubljeni instrument, ne ve več. prav tako se več
PRIJETEN PRIPOVEDOVALEC — Mali Matej rad zleze na kolena ujcu, kakor kliče Jožeta Lukaniča, ki mu ve povedati toliko zanimivega o svojem življenju.
ne spominja, kakšna usoda je doletela tamburico, ki jo je sam naredil.
»Kar lepo življenje sem imel. Saj je bilo včasih tudi težko, a ne za dolgo. Bil sem veseljak in vedno sem vse jemal z lažje plati. Želim si le. da bi še dolgo živel, kajti življenje imam rad.« pravi optimistično Jože.
M.BEZEK
DO GOK ČRNOMELJ TOZD BEGRAD
Odbor za medsebojna razmerja Objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. KV žerjavista
2. KV avtomehanika
3. strojnika žage
4. več KV zidarjev
Pogoji:
pod 1) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, strojnik težke gradbene mehanizacije, tečaj za žerjavista, 6 mesecev prakse,
pod 2) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, avtomehanik ali vzdrževalec vozil in strojev, 18 mesecev delovne , prakse,-
pod 3) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, tesar, lesar širokega profila,
alternativa: strojnik, lahke gradbene mehanizacije, 1 leto prakse,
pod 4) — IV. stopnja strokovne izobrazbe, gradbinec II — zidar, z delom pridobljena delovna zmožnost je možna, 1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Beg rad v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidata obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka za prijavo kandidatov.
637/31-86
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge:
1.
SAMOSTOJNI ORGANIZATOR-PROGRAMER 2. VIŠJI ORGANIZATOR-PROGRAMER
3. SISTEMSKI ORGANIZATOR-PROGRAMER
4. ORGANIZATOR-PROGRAMER
5. RAČUNOVODJA ZA SIS-e PLANER-ANALITIK
6.
Dela in naloge od 1 —5 so za nedoločen čas, pod zap. št. 6 pa za določen čas.
Pogoji:
Pod zap. št. 1: visoka izobrazba ali višja izobrazba ekonomske smeri,
Pod zap. št. 2, 3, 4: višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali informacijske smeri.
Pod zap. št. 5 in 6.: višja oz. srednja izobrazba ekonomske smeri.
Pri vseh delih in nalogah so zaželene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na komisijo za delovna razmerja, Knjigovodski center, Kolodvorska 34, Črnomelj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva poteka roka za prijavo.
639/31-86
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto, Trdinova 45, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Novo mesto, Trdinova 45 — Gotna vas,
objavlja
dela in naloge za:
1. 2 delavca — zahtevna dela v proizvodnji
(lakirnica, montaža)
2. 10 delavcev — najmanj zahtevna dela v proizvodnji
(lakirnica, montaža, pakirnica)
3. tehnolog
pod naslednjimi pogoji: Ad-1
Končana osnovna šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z poskusnim delom 45 dni.
Ad-2
Končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, delovne izkušnje niso pogoj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — za 3 mesece — zaradi povečanega obsega dela. Če bo povečan obseg dela postal trajen, bomo po preteku določenega časa sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru nudimo možnost napredovanja ob uspešnem delu.
Ad-3
Končana lesna tehnična šola, 3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z poskusnim delom 60 dni.
Rok za prijavo je 8 dni od objave.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili na naslov: Novoles, lesni kombinat, TOZD TPP Trdinova 45, n. sol.
o.	Novo mesto, oziroma se lahko osebnozglasijo v splošni službi TOZD TPP ali na telefon 22-521 int. 13, kjer boste dobili vse informacije.
630/31-86
V skladu z 11. členom odloka o priznanjih občine Brežice
(Ur. list SRS, št. 22/80) in 2. členom odloka o spremembi
odloka o priznanjih občine Brežice (Ur. list SRS, ši. 31/83)
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE BREŽICE
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA* IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1986
1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
3. Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejnih in drugih posebnih priložnostih kot priznanje za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela.
4. Predloge posredujejo lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice ter posamezniki.
5. Predloge je treba podati v pisni obliki komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice na naslov: Skupščina občine Brežice, Cesta prvih borcev 18,68250 Brežice, najkasneje do 15. septembra 1986.
Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
6. Podelitev oktcfbrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1986 bo 28. oktobra 1986 ob prazniku občine na svečani seji zborov skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice 638/31-86
MERCATOR KZ KRKA NOVO MESTO TOZD Krmila Novo mesto Bršljin 16
Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge
1.	Strojni vzdrževalec
Kandidati morajo izpolnjevati te pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo IV. stopnje — strojni ključavničar
— da imajo eno leto delovnih izkušenj
— da so odslužili vojaški rok
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovnijzobraz-bi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
641/31-86
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA NOVO MESTO
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog:
KONTROLIRANJE ZAHTEVNIH UPORABNIKOV DRUŽBENIH SREDSTEV V EKSPOZITURI TREBNJE,
1 izvajalec
Delo je zanimivo, strokovno in za uporabnike pomembno, zato pričakujemo prijave tistih strokovnjakov, ki jih veseli zahtevnost dela.
Pogoji:
ekonomist, pravnik ali višji upravi delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po opravljenem postopku izbire.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati predložijo v 8 dneh po objavi na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto, Glavni trg 23, 68000 Novo mesto.
634/31-86
Komisija za delovna razmerja POZD ELEKTROMONTAŽA ABRAM MATKO p. o. Rožno 37 68280 Brestanica
razpisuje dela in naloge VODJA POZD
(za nedoločen čas)
Pogoji:
— visoka ali srednja izobrazba elektro-tehnične smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj za vodenje delovne organizacije
— z dosedanjim delom dokazane poslovno-organiza-cijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije
— ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne moralne vrline
Pisne objave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: POZD Elektromontaža Abram v Matko, p. o. Rožno 37, 68280 Brestanica, v 8 dneh po objavi.
644/31-86
ŽG LJUBLJANA ŽTO NOVO MESTO TOZD ZA PROMET NOVO MESTO Kolodvorska 1, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard pri ŽTO — TOZD za promet Novo mesto ponovno objavlja prosta dela in naloge:
REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še:
— višješolsko izobrazbo (varnostni-prometni inženir),
— 2 leti delovnih izkušenj,
— izpit iz varstva pri delu po I. programu.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge komisiji za delovna razmerja in družbeni standard TOZD za promet Novo mesto, Kolodvorska 1, p. p. 75.
633/31-86
KRKA Novo mesto TOZD Zdravilišča PE Hotel Grad Otočec
razpisuje
TRADICIONALNI TURNIR
Otočec '86 v malem nogometu na travnatih igriščih s pričetkom 16. 8. 1986.
Prijavnina: 5.000,- din na naslov Hotel Garni, 68222 Otočec. Rok prijave do 8. 8. 1986.
Prijava mora vsebovati ime ekipe in točen naslov vodje. Žrebanje bo 9. 8. 1986 ob 18.00 v hotelu Garni. Nagrade:
1. vikend paket za 10 oseb v Strunjanu
2. pečen odojek
3. 30 vstopnic za bazen — Več praktičnih nagrad
Prva ekipa prejme prehodni pokal, ostale pa priznanja. Ostale informacije* tel. 21-830.
645/31-86
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
Naknadno razpisujemo naslednje štipendije:
TOZD Tehnično energetske storitve Straža:
— 1 štipendija za: strugar IV. st.
— 1 štipendija za: strojni ključavničar IV. st.
— 1 štipendija za: energetik V. st.
TOZD Tovarna ploskovnih elementov (Račje selo) T rebnje
— 5 štipendij za: lesar-široki IV. st.
— 1 štipendija za: inženir lesarstva V. st.
Vloge za dodelitev štipendij je potrebno dostaviti v Novoles — kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, v roku 15 dni od objave.
Prosilci moraj vlogi (obrazec DZS — SPN — 1 Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic) priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo
— overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki so v skupnem gospodinjstvu (izdaja davčna uprava)
— potrdilo o dohodkih staršev za leto 1985
646/31-86
Komisija za delovna razmerja NOVOLES TOZD Tehnično energetske storitve, 68351 Straža,
objavlja prosta dela in naloge:
elektrikar — vzdrževalec.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
elektrikar IV. stopnje izobrazbe, 1 leto ali več prakse na vzdrževanju, odslužen vojaški rok.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Posebni pogoj je poskusna delovna doba.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
NOVOLES TOZD TES, 68351 Straža, 8 dni po objavi.
640/31-86
ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO	*
Delavski svet
razpisuje naslednja prosta dela in naloge
1. DVEH GASILCEV
— poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano vsaj poklicno šolo tehnične smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj
2. DIMNIKARJA
— poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano šolo za dimnikarja ali osnovno šolo (v tem primeru bo moral kandidat po sprejemu v delovno
■ razmerje šolo za dimnikarje končati).
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Izbrana kandidata pod točko 1. bosta morala po sprejemu v delovno razmerje opraviti šestmesečno šolo za poklicne gasilce v Ljubljani z možnostjo nadaljnjega izobraževanja na višjih stopnjah.
Opravljanje dela pod točko 1. in 2. se šteje s povečanjem 15 oziroma 14 mesecev za leto.
Prijave s potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA NOVO MESTO TOZD ZA PROMET NOVO MESTO VABILO K SODELOVANJU
K sodelovanju vabimo mlade, ki jih veseli delo na železnici. V septembru bomo organizirali tečaj za prometno transportne delavce (premikače, zavirače, kretnike). Pogoji za sprejem so:
— starost najmanj 18 in največ 35 let
— posebna zdravstvena sposobnost
— najmanj 6 razredov osnovne šole
Tečaj bo potekal v TOZD za promet Novo mesto in bo trajal 3 mesece. S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na območju naše TOZD.
Po določenem času uspešnega dela obstajajo možnosti za napredovanje oz. izobraževanje pod pogojem, da imate katerokoli srednjo šolo.
Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Novo mesto, Kolodvorska 1.
643/31-86
ČGP DELO TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto
vabi k sodelovanju
1. PRODAJALKO ALI PRODAJALCA
za prodajo v prodajalni v Novem mestu
Prednost imajo kandidati, ki imajo končano poklicno
šolo — smer prodajalec.
*
2. RAZNAŠALCA
za območje Novega mesta za delo v zgodnjih jutranjih urah.
Za delo, ki je pod št. 1 in 2 pogodbeno, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP Delo TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.
H 1	647/31-86
Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 je delavski svet DO KOSTAK na svoji seji dne 7. 7. 1986 sprejel na-slednje cene komunalnih storitev:
I. VODARINA
a) Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na črpalni sistem, plačujejo vodarino-po naslednji tarifi:
1. gospodinjstva, DPO in društva	55 -	din/m3
2. OZD in zasebna obrt	102,-	din/m3
b) Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na gravitacijski sistem, plačujejo vodarino po naslednji tarifi:
1. gospodinjstva, DPO in društva	52,-	din/m3
2. OZD in zasebna obrt	96,-	din/m3
Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku po članu gospodinjstva mesečno:
c) gospodinjstva, oskrbovana z vodovodi na črpalni sistem, plačujejo vodarino
po pavšalni tarifi	55,-	din/mes/os
d) gospodinjstva, oskrbovana z vodovodi
na gravitacijski sistem, plačujejo vodarino po pavšalni tarifi	520,-	din/mes/os
Poleg tega plačujejo gospodarstva po glavi živine (konji, govedo)
mesečni pavšal	184,-	din/kom
Drugi potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšalno vodarino po cenah
a) DO, DPO, društva in zasebne obrti
na zaposleno osebo	150	l/dan
b) gostinstvo od zaposlene osebe	600	l/dan
Za prekomerno porabo sme upravljalec vodovoda
s potrošniki skleniti posebne pogodbe.
II. KANALŠČINA
Kanalščina se zaračuna vsem uporabnikom, kot tudi tistim uporabnikom vodovoda, za katere se predvideva kanalizacija s planom SKIS Krško za obdobje 1986—1990.
1. Cena kanalščine za gospodinjstva, DPO
in društva	25.-	din/m3
2. OZD in zasebna obrt	48,50	djn/m3
Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino v pavšalnem znesku, in sicer: 264,-din naosebo
III. ODVOZ SMETI
Storitve odvoza smeti in ostalih komunalnih odpadkov se zaračunavajo po stanovanjski ali poslovni površini:
a) gospodinjstva	11,30	din/m2
b) gospodarstvo in ostali	24,00	din/m2
Pranje in dezinfekcija kontejnerjev	3.500	din/kom
Za odvoz posebnih komunalnih odpadkov se sklepajo pogodbe, ki niso predmet predloženih cen.
Cene so bile obravnavane in usklajene oziroma dogovorjene na izvršilnem odboru in skupščini samoupravne komunalne interesne skupnosti oobčine Krško.
Nove cene veljajo od 1. 7. 1986 dalje.
642/31-86
OBVESTILO
DO KOMUNALA Novo mesto obvešča občane, da bo od 28. julija do 2. avgusta 1986 opravljala nujna vzdrževalna dela na CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI Locna.
V tem času bo čistilna naprava delovala s polovično zmogljivostjo. Zaradi istočasnega rednega letnega remonta vto-varni zdravil Krka bo čistilna naprava obremenjena samo polovično, vendar bodo storjeni vsi ukrepi, da ne bo prišlo do nezaželjenih učinkov.
KOMUNALA Novo mesto 635/31-86
čestitke
Četrtek, 31. julija — Ignac Petek, 1. avgusta — Peter Sobota, 2. avgusta — Alfonz •Nedelja, 3. avgusta — Lidija Ponedeljek, 4. avgusta — Dominik Torek, 5. avgusta — Marija Sreda, 6. avtusta — Ljubo Četrtek, 7. avgusta — Kajetan
LUNINE MENE 5. avgusta ob 19.37 — mlaj
BREŽICE: 1. in 2. 8. ameriški film Star 80. 3. in 4. 8. ameriški film Divji otok. 5. in 6.8. ameriška komedija Cena ljubezni
ČRNOMELJ: 1. 8. francoski film Srečen praznik. 3. 8. hongkonški film Meč. 3. 8. ameriški film Ubijalec brez obraza. 5. 8. ameriški film Charlie Chaplin — železni šampion. 5. 8. ameriški film Ta Amerika II. del.
SEVNICA: 31. 7. film Rambo. 1. in 2. 8. film Profesorica francoščine. 3. in 4. 8. film Nevarno — ženske v akciji. 6. in 7. 8. glasbeni film Flesh Dans.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1. in 4. 8. (ob 10. uri) ameriški film Borba Titanov. 1. 2. in 3. 8. (ob 18. in 20.) ameriški film Poročna zveza. 4. in 5. 8. (ob 18. uri) hongkonški film Veliki beli gospodar. 4. in 5. 8. (ob 20.) ameriška komedija Kolo sreče. 5. in 6. 8. (ob 10.) ameriška komedija Par, nepar. 6. (ob 18. in 20. uri) in 7. 8. (ob 10. uri) italijansko španski film Omar maščevalec. 7. 8. (ob 18. in 20. uri) francoski erotični film Prve želje.
službo dobi
SPREJMEM GOSPODINJO, lahko mlajšo upokojenko, z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ni pa nujno. Hrana, centralno ogrevana soba. Od po dogovoru. Anton Baškovec. tel. (068) 71-252, 68270 Krško, C. Krških žrtev 87.
NATAKARICO ZAPOSLIM v okrepčevalnici. Ob nedeljah in praznikih prosto. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe na naslov: Marjeta Ramovš, Titova 225, Ljubljana ali tel. (061) 346-391.
ZAPOSLIM dve strojni šivilji in li-kalko za serijska dela.
Krojaštvo Mojca Mazovec, V Brezov log 14, Novo mesto, tel. 24-946.
stanovanja
ZAMENJAM dvosobno stanovanje za enosobno v pritličju ali prvem nadstropju, s centralnim ogrevanjem, v Novem mestu. Tel. 26-362.
STANOVANJE oddam v najem, avtobus pred hišo. Krevs, Jablan 4, Mirna peč.
motorna vozila
PRODAM 126 P. star osem mesecev. Tasič. tel. 987.
PRODAM KADETA, letnik 1970, registriran za vse leto. ter lado 1200 in kadeta po delih. Petar Delivuk. Skopice 30.
FIČKA — karamboliran, nevozen — prodam. Urbanč, Velika vas 35 a, tel. 72-581.
PRODAM karambolirano LADO 1500 L. Tet. 71-910, dopoldne.
PRODAM ŠKODO I05 L, karamb-olirano, za dele. Jože Čeh, Hinje, 68297 Šentjanž.
UGODNO PRODAM Z 101. letnik 1978. Tel. 22-696.
TOMOS 15 SLC prodam ali zamenjam za APN 4 ali APN 6. Klobučar. Veliki Orehek 21. •
PRODAM 126 P, letnik 1982. Pinc-olič, Kostanjevica, tel. 69-772.
PRODAM R 10, registriran, v voznem stanju. Tel. (068) 47-067.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1984. Majda Per, Hrvaški brod 15, Šentjernej, ali Koka Varaždin (tržnica) Novo mesto.
PRODAM GOLF D 1983. Tel. 69-721, dopoldan, Mirko.
VW 1300, registriran do aprila 1987, ugodno prodam. Tel. 21-134.
POLONE-Z, letnik 1979. registriran do maja, prodam za 45 SM. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 616 (diesel perkins), letnik 19 76, registrirano do septembra 1986, vozen z B kategorijo, v okvari motor (glava). Ratež 14/a.
ZASTAVO 750, letnik 1973, poceni prodam. Jožica Glavič. Mirna, C. III bat. VDV 51/13.
PRODAM DIANO 6, letnik 1979. Tel. 56-654.
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Ogled v popoldanskem časti. Drago Saje. Poljane 7, Mirna peč.
PRODAM JUGO 45, letnik 1984. Gor. Dobrava 1, Trebnje.
UGODNO PRODAM Z 750 LE, letnik 4/84. Klemenčič, Mestne njive45. Novo mesto.
ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 26-605.
ZASTAVO GTL 55, april 1985, prodam. Jože Tekstor, Mali Slatnik 36 a, tel. 23-723 dopoldan.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1983. Naslov v upravi lista (4782/86)
REN AU LT 4 TL, letnik 1976, registriran do oktobra, prodam. Hrovat, Dol. Sušice 10, Dolenjske Toplice.
PRODAM elektronik 90, L 70. Marko Bevc Lutrško selo 15.
PRODAM motor APN 6, letnik 1985. Janez Staniša, Dol. Težka voda 5, tel. 43-746.
PRODAM ZASTAVO 750 special, letnik 1979. Može, Gotna vas 75, Novo mesto,
R 4 TLS, letnik 1979, november, obnovljen, prodam. Prodam tudi suhe deske (20 mm 3 m’, 25 mm 1 m’). Senica, Suhor 2, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 101 M, letnik 1982, prevoženih 42000 km, rjave barve, prodam. Tel. 84-623 po 20 uri.
GS, letnik 1976, registrian do junija 1987, prodam za 60 SM. Alojz Gorše, Črni potok 2 a, Kočevje.
Z 750, neregistriran, poceni prodam. Tasič, Segova 12, tel. 24-589.
JUGO 45, letnik 1983, registriran do 27. 7. 1987, prodam. Ogled v popoldanskem času. Alojz Baznik, Dobe 26, Kostanjevica.
PRODAM 1MV 1600. Šiler, Golo-binjek, Mirna peč.
P 126, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Anton Pate, Gor. Kamence 10, Novo mesto.
PRODAM R 14, letnik 1979, registriran do junija 1987. Tel. 23-402.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 2.000 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja-beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega sefvisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM MOPED avtomatik, nov, rdeč, z vso opremo. Prodam tudi moped tomos 4 brzinec, nov motor. Tel. (068) 58-610, Muc, Gradac 22.
UGODNO PRODAM R 4, letnik 1977. Anton Brajar, Dol. Karteljevo 16.
PRODAM kamion TAM 110, 5,5 t kiper. Marjan Bradač, Gor. Mraševo 5, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1978. Cesta herojev 33, tel. 21-242.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1985, in kosilnico BCS. Jože Gazvoda, Konec 17, Novo mesto, tel. 23-770.
Z 101, letnik 1974, dobro ohranjena, registrirana do junija 1987, prodam. Tel. 23-231.
PRODAM ZASTAVO 750 in jadralno desko DELFIN. Anica Žnidaršič, Tomšičeva 15, Trebnje.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976, registriran do 1987. Franc Komljanec, Stara Bučka 18, Škocjan.
UGODNO PRODAM FIAT 126 P. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17.
Z 101, letnik 1980,49400 km. dobro ohranjeno, prodam. Tel. 23-000, Cesta herojev 36/8, Novo mesto.
PRODAM JAVO 350 ccm, letnik 1984, vozno. Tel 26-726.
PRODAM Z 750, letnik 1977. Vel. Brusnice 25.
PRODAM Z 750, neregistrirano, vozno. Srebrnjak, Veliki Slatnik 34, Novo mesto.
PRODAM R 12 za 150.000 ali po delih, novo kolo maraton 20% ceneje, pralni stroj, nov, 20%; ceneje, knjižno zbirko Nobelovci za 120.000 din. Fink, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
PRODAM MOTOR MZ 250, športno opremljen. Jože Rešetič. Groblje 58, tel. 32-187.
POCENI PRODAM karamboliran R 4 GTL, letnik 1985. Tel. (068) 21-853 ali (062) 513-656.
PRODAM R 4, letnik 1983. Tel. 32-156 zvečer.
PRODAM FIAT 750, letnik 1980. Jože Turk, Stopiče 28 a.
kmetijski stroji
PRODAM TRAKTOR TV 730 s plugom. Anton Prešeren, Vapčja vas 5, Semič.
PRODAM traktor »Tomo Vinko-vič«. 18 KS. Edo Pirc, Hudo brezje24, Studenec, tel. 89-265.
PRODAM mlatilnico trosilko, ki trosi in reta ter je v dobrem stanju, in mlatilnico smukarico, skoraj novo. Anton Hočevar, Čužnja vas 38, 68230 Mokronog.
URSUS C 335 prodam, star leto in pol. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a Novo mesto.
PRODAM traktor URSUS 355 s kabino in koso. Martin Vidmajer, Selce 12, Blanca.
PRODAM plug batuje. Franc Štim-fel. Šmarješke Toplice 6.
PRODAM nov dvobrazdni traktorski plug IMT 755 in grablje za BCS. Stane Hosta, Dol. Stara vas 44. Šentjernej.
STROJ 9 KS in frezo, plug (levi in desni) s koso prodam. Primerno za vinograd. Franc Lešnjak. Dolno Vrhpolje 21, Šentjernej.
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam ali zamenjam za 2 m širine. Senovo, tel. 79-379.
PRODAM obračalnik SIP in motor APN 4 v okvari. Vidmar, Škrjanče 7.
TRAKTOR IMT 555, motor generalno obnovljen, in taktor ferguson 65 ugodno prodam. Vinko Kerin, Gržeča vas 14, Leskovec, tel. 75-737.
PRODAM dobro ohranjen traktor »Štore« 504. Naslov v upravi lista (4779/86).
prodam
PRODAM kravo, na izbiro, in junca, voznega. Slak. Jordan kal 3, Mirna peč. ,,
BARVNI TV »Iskra« prodam. Kramar. Cesta herojev 21, novo mesto.
PRODAM avtoradio kasetofon z ozvočenjem ter mikrofone. Cena po dogovoru. Janez Klobučar, Uršnasela 136.
UGODNO prodam jabolčni kis in ležišča. Tel. (068) 25-340.
POCENI PRODAM dve omari, kavč in dva fotelja. Bučar, Kostanjevica, tel. 69-764.
Juke box, fliper in železno cisterno. 3500 1. prodam. Gostilna Kos, Kostanjevica.
Elektromotor 3 fazni 1, 75 KW 2770 obratov, elektromotor 3 fazni, 0,75, 800 obrat«*, prodam. Kuhar. Mokronog 86, tel. 49-069.
PRODAM konja. Ivan Počrvina. Jurka vas 10.
PRODAM 100 m2 rabljene salonitke 60 x 40. Tel. 21-546.
PRODAM avto prikolico 250 in čoln šport 330. Tel. 25-161.
UGODNO prodam balkonska vrata z oknom (215 x 98 — 192 x 141) in okno (192 x 141). Vuica, Straža 163 (novi blok).
HLADILNO OMARO »Gorenje« 185 litrov, skoraj novo, kolo pony, nahrbtnik z ogrodjem in prtljažnik za fi-čka prodam. Tel. 22-060.
GARAŽNA VRATA pridvižna, odlično ohranjena, širine 239 cm, višine 208 cm, prodam. Fuis, Novo mesto, Cankarjeva 2. tel. 21-592.
PRODAM električni pisalni stroj oliveti. Tel. 20-238.
PRODAM avtoradio na kasete z zvočniki in vlečno kljuko za Z 101. Tel. 23-924.
OTROŠKI športni voziček in emajlirano pomivalno korito prodam. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
TRENBLITZ. nov, prodam za razrez železa. Informacije popoldan — v soboto od 15. do 18. ure na tel. (068) 82-527.
PRODAM kravo. Dol. Kamence 16, Novo mesto.
PRODAM suhe hrastove plohe (4 cm) in motorno žago — rezilo 040. Tel. 51-034.
SURF 1MGRAD D 2 (8,2 M) in češko kolo favorit z tabularji (10 M), prodam. Tel. 23-027.
PRODAM jogi in blazino 190 x 180. Tel. 21-049.
PRODAM brejo kobilo, .dirkalno kolo na 10 prestav in poni ekspres. Tel. 32-219.
RABLJENO SKRINJO (210 1) prodam. Tel. 25-883 popoldne od 15. ure dalje.
PRODAM 2 kravi, breji. Prva 9 mesecev, stara 5 let, druga 7 mesecev breja, stara 7 let. Ivan Vidrih. Otočec, tel. 85-125.
PRODAM prikolico za osebni avto, prešo 70 1, novo, motor z menjalnikom ter fiat 750 v dobrem stanju. Jurka vas 37, Straža.
kupim
KUPIM vikend — zidanico v bližini Novega mesta. Tel. (062) 513-656.
KUPIM VINOGRAD na Trški gori z nedograjeno ali starejšo zidanico. Novo mesto, tel. 25-711.
posest
UGODNO prodam novo etažno peč emo central 20 S. Jerman, Malkovec 18 a. Tržišče.
PRODAM dva meseca stare rjave in bele lahke nesnice. Cena 700 din. Jurij Stanonik, Log 9, Školiju Loka.
PRODAM gajbe. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in odejo ugodno prodam. Smerke, Mirna peč 159.
PRODAM 10 m suhih bukovih drv in obračalnik za BCS. Tel. 89-290.
PRODAM kavč. Tel. 20-370 od 14. ure dalje.
PRODAM sod. 7501. Jože Kostelec, Ragovska 7, Novo mesto.
UGODNO PRODAM rabljeno sedežno garnituro. Trosed s posteljo, dva fotelja. Tel. 71-634, Krško.
POCENI PRODAM zgornji leseni del večjega gospodarskega poslopja. Ruši kupec. Vprašajte pri Karolini Gašpir, Trubarjeva 3, Šentjernej.
PRODAM nova harmonika vrata (_2,30 x 1,50 m). Marija Mesojedec, Cešča vas 19, Novo mesto.
PRODAM kravo, dobro mlekarico, s tretjim teletom ali brez. Sašek, Pangrč grm 11, tel. 85-975.
KAROSERIJO in rezervne dele za zastavo kombi, prodam. Tel. 25-003, popoldan.
PO UGODNI CENI PRODAM mini kuhinjo »Gorenje«- Element 120 x 80, 2 plin, hladilnik, korito, primerno za vikendaše. Martin Šmid, Dolenjske Toplice 138, tel. 21-040, dopoldne.
PRODAM črno beli TV. Jože Novak, Žabja vas 25, tel. 22-306.
obvestila
Gasilsko društvo Tržišče
prireja v soboto, 2. avgusta 1986, ob 19. uri
veliko vrtno veselico
pri vinski kleti na Makovcu. Za veselo raspolo-ženje bo igral ansambel BREŽIŠKI KVINTET.
Postregli vam bomo z jedmi na žaru in dobro kapljico.
629/31-86
Dragi stari mami MARIJI FABJANČIČ iz Osrečja 24 iskrene čestitke za 72. rojstni dan — vnukinje.
Albinu Luzarju želijo za njegov bližnji praznik vse najboljše, posebno pa veliko zdravja vsi, ki ga imajo radi, posebej pa žena Štefka in sin Igor, kije pri vojakih.
DRAGI, ŽENI in M/^MI TEREZIJI FRANČIČ iskreno čestitamo za 50. rojstni dan. predvsem pa veliko zdravja ji želita mož Lojze, sin Slavko z družino. Vnučka pa ji pošiljata 50 poljubčkov
razno
Vdova, 66 let, z lepo pokojnino, želim spoznati upokojenca do 70 let, po možnosti z nekaj zemlje. Samo resne ponudbe pod šifro »JESEN PRIHAJA«
KDO POSODI pošteni vrniteljici 30 SM? Šifra »NUJNO«.
PRODAM manjši vikend z 2000 m2 zemlje na Trški gori pri Novem mestu. Tel. (061) 340-006 od 20 do 21. ure.
PRODAM HIŠO v gradnji v Črnomlju. Tel. (061) 267-820.
V STRAŽI pri Novem mestu prodam vrstno hišo končana III. faza. Naslov v upravi lista (4780/86) ali tel. 21-104, zvečer.
ZAMENJAM stanovanjsko hišo (opremljeno) v centru Novega mesta za enako ali podobno zunaj Novega mesta. Tel. 23-910.
NA LEPEM kraju v bližini Brežic prodam manjše posestvo (2,50 ha) s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem. Vprašajte od 3. do 5. avgusta pri Ivanu Volčanjku, Brežice, Gubčeva 21.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje ugodno jrrodam. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
PRODAM parcelo, začeto gradnjo v neposredni bližini Novega mesta. Tel. 25-133, 23-349.
V CENTRU OTOČCA prodam stanovanjsko hišo, takoj vseljivo. Naslov v upravi lista (4781/86).
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha ravninske zemlje naprodaj, v celoti pa tudi posamezno. Informacije v Šentlovrencu 8, 2. in 3. avgusta, kasneje po tel. (062) 20-423.
NA PROMETNI TOČKI v Kostanjevici oddam prostore za VULKA-NIŽAC1JO. Gostilna Kos, Kostanjevica.
STRANKE OBVEŠČAMO, da bomo, v četrtek 31. 7. pričeli prodajati kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, tel. 24-594.
PO UGODNTCENI POSOJAMO poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70, Zagreb, tel. (041) 418-014.
SLOVENIJALES STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
ZAČASNI KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN OBJAVLJA
naslednje prosta dela in naloge:
1. SALDAKONTI
(enega izvajalca)
2. VNAŠANJE PODATKOV NA DISKETO
(enega izvajalca)
3. STROJNA IN MONTAŽNA OPRAVILA
(več izvajalcev)
4. POVRŠINSKA OPRAVILA
(več izvajalcev)
POGOJI:
pod 1) srednja izobrazba (V. stopnja) ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec pod 2) srednja izobrazba (V. stopnja) ali 2 letna (III. stopnja) ustrezne smeri, opravljen tečaj za vnašanje podatkov na disketo, 1 leto delovnih izkušenj, predhodni preizkus znanja
pod 3) nedokončana osemletka, 1 — 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 4) nedokončana osemletka, 3 — 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje za objavljena dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas. Osebni dohodek se izplačuje po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD Stilno pohištvo in DSSS.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov delovne organizacije v roku 10 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 15 dni po poteku oglasnega roka.
628/31-86
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo,
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KLEPAR Krško, Gasilska 3,
objavlja prosta dela Oz. naloge
ADMINISTRATORJA
Pogoj: končana ekonomska srednja šola z znanjem strojepisja ali končana administrativna šola
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom zaradi nadomeščanja delavke v času porodniškega dopusta.
Poskusna doba 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju prijav.
631/31-86
dolenjka
EMONA-DOLENJKA iz Novega mesta
obvešča, da bo 1. 9. 1986 pričela obratovati
komisijska prodajalna
na Kidričevem trgu št. 1 v Novem mestu.
Vse stranke, ki želijo prodati kakšno blago:
— gospodinjske aparate,
— akustiko,
— razne druge stroje,
vabimo, da nam blago dostavijo v komisijsko prodajo. Obiščite nas ali pa pokličite po telefonu 22-395 ali 21-274, in boste lahko dobili vse ustrezne informacije.
632/31-86
ZAHVALA
Mnogo, mnogo prezgodaj nas je v 26. letu starosti tragično zapustil naš predragi in nepozabni sin
ANTON TOMC
dipl. inž. elektrotehnike.
Nova Loka 28, Črnomelj
;	Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, šoferjem in avtomehanikom ter
I	delavcem uprave Rudnika Kanižarica za podarjeno cvetje ter vsem znancem, ki so z nami sočustvo-
vali in izrekli sožalje ob težki izgubi našega predragega in nepozabnega sina. Iskrena hvala dr. Gordani Melinček—Pavlovič za prvo pomoč na kraju nesreče, hvala govornikoma Valeriji Lekič in Zvonetu Butala za poslovilne besede, zastavonošema ter njegovim prijateljem in sošolcem. Hvala tudi gospodu kaplanu za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo DO ISKRA Semič za vso pomoč in organizacijo pogreba in vsem njegovim sodelavkam in sodelavcem, ki so se prišli poslovit I	od njega. Hvala pevcem in godbi na pihala. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga spremili na
njegovi zadnji poti v zelo velikem številu in ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mama, oče, brat Andrej z ženo in drugo sorodstvo
'
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena?	*■
Vzame ti, kar si imel 'najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Dotrpela je naša ljuba mamica *
FRANČIŠKA HRIBAR
iz Družinske vasi 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje, jo s cvetjem spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sestri Stanislavi in g. župniku iz Smarjete za obiske v času njene bolezni, proštu g. Lapu, pevcem in g. župniku iz Bele cerkve za opravljeni obred. Za izkazano spoštovanje ob njenem slovesu sodelavcem tovarne Labod in Podjetja za PTT promet Novo mesto ter vsem, ki ste se je spomnili z lepo mislijo, naša topla zahvala.
VSI NJENI
Ljubljeni smo bili mladi, in ljubili smo se vzorno.
Zdaj bi se še ljubili radi, pa v večnost vse izginja,-kakor blisk neznano kam.
ZAHVALA
V 29. letu starosti je nenadoma po mučni bolezni ugasnilo srce ljubi hčerki. sestri in teti.
MIHELCI LUZAR
iz Gor. Suhadola 14
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in Mihelco spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tovarišici Božičevi, DO IMV računovodstvu, NovolesuTOZDTSP,stanovalcem iz Stritarjeve ulice — vhoda 4 in 5, govornikoma Srebrnjaku in Boltezovi za poslovilne besede, pevcem in župniku za pogrebno svečanost.
Žalujoči: ata, mama, sestra Silva z Mitjom, brat Miha, strici in teti z družinami in ostalo sorodstvo
V Suhadolu, 24. 7. 1986
Preljuba naša mama. prezgodaj si odšla od nas. hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni. osamele tvoje so poti.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA GRADIŠAR
roj. Bukovec,
iz Doljnih Ponikev 29
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala sosedom, vaščanom, dr. Žnidaršiču za nesebično pomoč in sorodnikom za izrečeno sožalje. Hvala tudi pevcem za lep cerkveni obred.
Žalujoči: hčerka Ana, sestra Ana, vnuka Alojz z družino in Silvo ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustil dragi mož, brat, stric, oče in stari oče
KAREL CEKUTA
iz Gradca v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali,ob strani, nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Srebrnjakovi za zdravniško pomoč. Domu počitka za razumevanje in veliko pomoč, posebej pa Mariji Cajnar in Anici Bajuk za požrtovalnost, tov. Šušteršiču in Marici Luzar za poslovilne besede pred odprtim grobom.
Žalujoči: žena Milka, hčerka Zlata z možem Ivanom, hčerka Beti z družino in drugo sorodstvo
Ko utihnil je tvoj glas, zdaj tišina je okoli nas, a v srcu tvoj spomin živi. povsod si z nami samo ti.
V SPOMIN
4. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sin, brat in vnuk
BRANKO
ŠEPETAVO
iz Župelevec pri Brežicah
Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, vendar bo v naših srcih spomin nate vedno živ in ostal do konca našega življenja. Hvala vsem, ki obujate spomin s prižgano svečko in krasite njegov prerani grob.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama in babica
FRANCKA ZIDAR
v
iz Malega kamna
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih vsem sorodnikom in sosedom. Hvala vsem, ki so nam izrazili ustno ali pisno sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti in ji darovali maše, cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo Poljšakovim, Brihjevim, gostilničarki Kozoletovi in kolektivu Imperial Krško. Zahvaljujemo se koprivniškemu župniku za opravljeni obred, pevcem za zbrano petje in govorniku za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože in hčerka Slavka z družinama ter ostalo sorodstvo
Milo kličem iz temne jame. preljubi, ne pozabite name!
ZAHVALA
Umrla je
TEREZIJA BIZJAK
roj. Jan
Najlepša hvala vsem, ki ste ji v življenju lajšali trpljenje, g. duhovniku za obred, gasilcem ter vsem, ki ste jo spremili tja, kjer ni več bridkosti, ne solza.
Vsi njeni Dobrava, 25. 7. 1986
Žalost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat
in stric
FRANC
MEŽNAR
iz Verduna 16 pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Zahva-' ljujemo se novomeški bolnici — oddelku urologije, posebej še dr. Ostojiču in dr. Kramarju ter os-“ osebju za lajšanje bolečin in izredno skrb, DO IMV - DSSD in TOZDTHS ter DO KRKA iyZD Zdravila. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Štefanija, hčerka Štefka, sin Franci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage sestre
MARICE VINTAR
iz Gor. Straže 42
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju travmatološkega oddelka bolnice v Novem mestu, sosedom za požrtvovalno pomoč in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoča sestra z družino
ZAHVALA
V 58. letu nas je po dolgoletni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANCE BENEC
iz Podklanca pri Vinici
O
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za podarjene vence in cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo Iskri Semič, Kmetijskemu zavodu iz Ljubljane, Novoteksu iz Vinice, Osnovni šoli iz Vinice, zdravstvenemu osebju iz Zdravstvenega doma Vinica in sosedovi Maji za ganljive besede ob slovesu pred domačo hišo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, župniku za opravljeni odred in pevcem za lepo petje.
Žalujoči: žena Kristina, otroci Ivanka, Jože in Stanko z družinami, hčerke Marija in Cvetka, brat in sestre
V SPOMIN
19. julija je mižijlo žalostnih šest mesecev, odkar si nas po kratki in hudi bolezni zapustila, draga mama, babica in prababica
MIMKA
OGOREVC
Sromlje 18
Vsem prijateljem in znancem, ki se je spominjate in nosite cvetje na grob, iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Minka z možem ter vnuka Miran in Ljubo z družinami
Hrastnik, Ljubljana
OGLAS
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
JELKA	B
Kot diplomirana ekonomistka gleda na življenje zelo trezno, vendar ne brez optimizma. Nobenega dela se ne loti z levo roko. Izmikanje. lagodnost in površnost jo molijo. Dosledna je. zato zahteva doslednost tudi od drugih in drži se reka. da je boljša prva zamera kot zadnja.
Doma je iz Brestanice. Prvo službo je dobita )■ Brežicah, kjer je pet let delala na oddelku za plan in analize. Potem jo je zamikalo delo v gospodarstvu in odšla je i’ Tovarno pohištva, kjer si je v naslednjem desetletju nabrala še drugačnih izkušenj. Ni ji žal in prepričana je. da človeku zmanjka širine, če tiči ves čas na enem mestu in nima priložnosti, da si dogajanja okoli sebe ogleda še iz drugih zornih kotov.
Jelka zdaj že drugo leto opravlja dolžnost predsednice izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah. Na to mesto je prišla iz kolektiva, v katerem vladajo red. disciplina in pripravljenost za delo in kjer so prav zaradi tega lahko marsikaj spremenili čez noč. Zanjo so te izkušnje zelo dragocene, čeprav se zaveda, da v občini take hitre spremembe niso možne. Slabe volje je. kadar opazi, da ljudje niso pripravljeni delati, če pa delajo, delajo brez sistematičnosti.
Prišla je do spoznanja, da v občini manjka predvsem znanja, kar utemeljuje s poraznimi podatki iz kadrovske analize. Manjka tudi inovativnosti, ki so jo po njenem mnenju nadomeščali s trenutnimi rešitvami, s financiranjem programov za izdelke, po katerih je bilo tisti hip na tržišču veliko povpraševanje. Ko so se stvari obrnile, niso imeli pri roki dolgoročnih programov. Kljub temu pa je bito po njenem mnenju precej majhnih delovnih orga-
nizacij, ki so tudi pod udarom negativnih tržnih gibanj uspešno gospodarile in našle perspektivne usmeritve, kot sta na primer Ko-vinoplast Jesenice in Livarstvo Dobova.
Ta hip predsednico najbolj skrbi. da bi krizi gospodarjenja sledi-
la kriza mišljenja, v kateri bi ljudje otopeli, namesto da bi bolj zagnano kot kdajkoli prej iskali nove rešitve za jutri. Nekateri namreč še vedno mislijo, da bo že kako. da so še vedno izplavali in bodo še zdaj. ne da bi zato morali narediti revolucijo. Barličeva zahteva. derbi spodbujali nove ideje in jih tudi opredmetili, če so dobre. Spominja se. da sov tovarni takoj spravili v življenje zamisli. ki so jim več obetale. Tam je tudi spoznala, koliko je vredno dogovarjanje in usklajevanje pri oblikovanju poslovne politike znotraj dejavnosti in med dejavnostmi. Ve. da se zaradi velikega zaostajanja za Slovenijo in zahodno Evropo v občini mora nekaj spremeniti. vendar tudi verjame, da to ni utopija in da je v ljudeh dovolj volje za izpeljavo dobrih razvojnih usmeritev.
JOŽICA TEPPEY
Strela poškodovala cerkev
Zvonik in streha cerkve pri Novi Štifti potrebna popravila — Kulturni spomenik, star nad 300 let
RIBNICA — Konec minulega leta je strela udarila v vrh zvonika cerkve pri Novi Štifti, kije vključena med najpomembnejše kulturne spomenike v ribniški občini. Ob udarcu strele seje odlomil križ na vrhu zvonika, padel in se zasadil v streho.
Strokovnjaki Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, ki so si škodo ogledali letos, so ugotovili, daje nujno popraviti ostrešje, ki je bilo že sicer slabo, in bakreno kritino zvonika. Leseno ostrešje je potrebno zamenjati. Po predračunu bi obnova veljala okoli 9 milijonov din.
Slovenski filmi na kasetah
V prodaji je 13 filmov na video kasetah
Čeprav smo, na splošno gledano, v Jugoslaviji na repu tehnološkega dogajanja, pa se ljudje sami trudijo, da bi imeli vsaj tiste stvari, ki so državljanom Zahoda same po sebi razumljive in povsod zlahka dostopne. Med njimi je tudi video, ta sodobna oblika posredovanja zabave in kulture.
V zadnjih letih je v našo domovino pljusknil video val in menda je po jugoslovanskih domovih že kakih pol milijona video rekorderjev, delujejo videoteke, sposojevalnice video kaset, video prodira tudi v komunikacije in izobraževanje. Viba film iz Ljubljane, naš edini proizvajalec slovenskih filmov, je prisluhnila tej sodobni potrebi in poslala na tržišče video kasete s slovenskimi filmi.
V sodelovanju z Mladinsko knjigo so doslej presneli na video kasete sistema VHS že 13 slovenskih celovečernih filmov, pri izbiri pa so posegli predvsem po mladinskih in najbolj gledanih filmih. V prodajalnih Mladinske knjige so ta čas kupcem na voljo tile filmi: Ne joči, Peter, Pastirci, Povest o dobrih ljudeh. Idealist. Sreča na vrvici. Ko zorijo jagode. Deseti brat, Kekec, Učna leta izumitelja Polža, Poletje v školjki. Ljubezen. Maškarada in To so gadje. Posamezna kaseta stane 20.000 din.
Neurje razkrilo zdravilišče
Močno neurje z vetrom, ki je v četrtek okoli 18. ure divjalo po Dolenjskem, je povzročilo za več deset milijonov din škode — Veter odtrgal pločevino na strehi
zdravilišča v Dolenjskih Toplicah
O popravilu romarske cerkve pri Novi Štifti je bilo letos že več razgovorov med prestavniki frančiškanskega samostana, občinske skupščine in zavoda za spomeniško varstvo, pred kratkim pa je o tem razpravljal tudi občinski izvršni svet. Vsi se strinjajo, da je obnova nujna in da jo je potrebno dokončati še letos, zatika pa se — kot običajno — pri denarju. Zavod za spomeniško varstvo nima denarja in občinska skupščina tudi ne.
Izvršni svet je naložil odgovornim službam, da poiščejo možnosti, da bi še letos zbrali denar. Za ta namen naj bi po sedanjih predlogih uporabili sredstva cerkve, prispevek občinske kulturne skupnosti, prispevke občanov na območju vse občine (in rie le okoliša te cerkve), omenjena pa je bila tudi možnost, da bi za popravilo te cerkve namenili del sredstev, ki se bo zbral z akcijo Tru-barjev dinar.
J. P.
Mati božja še med najdenimi predmeti
Od najdbe je poteklo že okoli dva meseca
KOČEVJE — Za najdeno Mater božjo ni pravega zanimanja. Kip, ki so ga skupaj z dvema drugima našli v gozdu pri Kočevju, je še vedno na oddelku občinske skupščine v Kočevju, kjer hranijo najdene predmete. Zvedeli smo, da Mati božja na občini nima nobene protekcije in jo hranijo ter ravnajo z njo tako kot z ostalimi najdenimi predmeti.
Če je kip z območja Dolenjske, Bele krajine ali Posavja, potem zagotovo ni iz nobene cerkve, saj bi sc sicer pravi lastnik že oglasil. Morda je iz kake kapelice na samotnem kraju, kamor ljudje bolj redko zahajajo. Morda pa je bil kip ukraden ali nezakonito kupljen celo ha sosednjem Hrvaškem.
Drži le. da gre za nezakonit posel. V nasprotnem namreč ne bi bilo vzroka, da bi kipe in z njo tudi to Mater božjo neznani storilec (ali morda neznani storilci) skrival zavite v ponjavo v gozdu pod grmovjem, kjer so jih našle nabi-ralke gob.
J. P.
NOVO MESJO — Močno neurje, kije prejšnji četrtek, 24. julija, divjalo po Dolenjskem, je po prvih nepopolnih podatkih povzročilo ogromno škodo, nekateri jo ocenjujejo na več deset milijonov din. Najhuje je bilo na novomeškem območju, kjer so pri odstranjevanju posledic neurja poleg občanov sodelovali vojaki, delavci cestnega podjetja in zavoda za požarno varnost, aktiviran pa je bil tudi občinski štab civijne zaščite, enako kot v Metliki in Črnomlju.
Neurje z zelo močnim vetrom je v četrtek okoli 18. ure na novomeškem območju razkrilo več objektov, podiralo drevje in električne drogove. Najhuje je bilo v Dolenjskih Toplicah, kjer je veter razkril streho tamkajšnjega zdravilišča. Voda je pritekla na podstrešje, kjer so imeli shranjen arhiv in precej stare opreme, od tam pa je pričela teči tudi v sobe v četrtem nadstropju. Zato so morali preseliti 35 gostov, nekaj sojih prepeljali v sosednji kopališki dom, nekaj pa v novomeški hotel Kandija. Streho so začasno pokrili s ponjavami. Materialno škodo so, po prvih podatkih, ocenili na 15 milijonov din.
Podobno nesrečo so imeli v novomeški Iskri, tozdu Tenet, kjer je neurje razkrilo okoli 100 kvadratnih metrov strehe nad proizvodnimi prostori spojnih elementov in skladiščem. Začasno so streho prekrili s ceradami. Škodo so ocenili na milijon din. Na novomeškem območju je bilo razkritih še več zasebnih hiš in gospodarskih poslopij, škode pa še niso ocenili. Močno oviran je bil promet. Veter je podrl več dreves na regionalno cesto med Novim mestom in Stražo, da je bil promet zaprt 1 uro, podobno je bilo na lokalni cesti med Novim mestom in Prečno. Precej škode je tudi na kmetijskih pridelkih, vendar komisije svojega dela še niso končale.
Kakšna je bila moč vetra v četrtek, najbolje povedo podatki iz Žužemberka. Na tem območju je neurje razkrilo okoli 60 hiš in gospodarskih objektov, podrlo dva kozolca in več dreves. Prav tako je podrlo drogova nizke in visoke napetosti, zaradi česar je bil Žužemberk z okoliškimi vasmi dobri dve uri brez električnega toka. Prekinjene so bile tudi telefonske zveze. Po nekaterih podatkih je samo v žužemberškem koncu za prek 10 milijonov din škode.
Tudi na območju metliške občine je neurje razkrilo več streh na stanovanjskih in gospodarskih objektih, precej pa so poškodovani tudi sadovnjaki in poljščine. V Črnomlju
Jubilejna oslovska noč
Zabavna prireditev v Mo-zlju — Koristna
MOZEL.I — Mozeljčani so v ponedeljek, 21. julija, le speljali 5. oslovsko noč in kljub hladnemu vremenu prireditev srečno pripeljali do konca. Zabavni program, v katerem je bila tradicionalna licitacija osla. nanovo pa oslovska požrtija in oslovski pozdravi, so združili / otvoritvijo nove brunarice, ki sojo postavili člani društva Ciril Dekval. Najbolj prizadevna sta bila pri delu Ivan in Veljko Lavrič.
Dosedanji dobiček od prireditve so namenjali za ureditev vaškega vodovoda. dobička od letošnje oslovske noči pa tudi ne bo težko porabiti, saj po pomoči kličeta kulturni in gasilski dom. potrebna je javna razsvetljava in tudi društvena blagajna je suha. Tako oslovska noč ni le zabavna prireditev, temveč koristna oblika družbene dejavnosti.
I. STANIČ
ODOJEK ZA ZMAGOVALCA
GABRJE — ŠD Gabrje organizira v nedeljo, 10. avgusta, s pričetkom ob 8. uri turnir v malem nogometu za pokal Gorjancev. Zmagovalcu bo pripadel pečen odojek, ostale ekipe pa bodo prejele pokale. Prijave sprejema gostilna Hudoklin v Gabrju do 6. avgusta, medtem ko bo žrebanje parov istega dne ob 19. uri.
>-	  ž
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA BRIGADIRJE
ŽUŽEMBERK — Za brigadirje 2. izmene zvezne mladinske delovne akcije »Suha krajina 86« so v okviru interesnih dejavnosti pripravili tečaj slovenskega jezika. Tečaj poteka v brigadirskem naselju v Žužemberku pod vodstvom učitelja Rudija Cerkovnika s tamkajšnje osnovne šole.
je zaradi porušenega drevja, ki je padlo na električne žice, prišlo do daljšega izpada električne energije, zaradi česar je bila motena proizvodnja v IMV. tozd Žaga. kjer je delo
stalo dobro uro, enako tudi v Gorenju, tozd Kompresorji. (Več o škodi bomo poročali, ko bodo znani natančnejši podatki.)
B. BUDJA
NISO BILA KOS NEURJU — Tudi močna starejša sadna drevesa se niso mogla upirati močnim sunkom vetra in so podlegla naravni sili, ki seje razdivjala najbolj. (Foto: MiM)
Začetek meseca turizma
Uradna otvoritev letošnjega »Meseca turizma na Dolenjskem« bo v soboto ob 10. uri pred Domom starejših občanov v Šmihelu
NOVO MESTO — Z otvoritvijo filatelistične razstave v novomeškem Domu JLA na temo »Turizem, varstvo narave, narodne noše« in z izdajo spominskega ovitka z žigom ob 30-letnici Dolenjske turistične zveze se jutri ob 18. uri pričenja letošnji »Mesec turizma na Dolenjskem«.
Zapišimo, da. bo uradna otvoritev te, že tradicionalne prireditve dan kasneje, v soboto, ko bo ob 9. uri najprej promenadni koncert godbe na pihala in nastop mažoretk, nato pa ob 10. uri pred Domom starejših občanov v Šmihelu slavnostna otvoritev s kulturnim programom, sprejemom kolesarjev — kurirjev TV 15. prionirjev in podelitvijo regijskih priznanj za najlepše urejen kraj. vrt, balkon; posebnost bo tudi nagrada najprizadevnej-šemu turističnemu delavcu Dolenjske, naj bo to natakar, poštar, ali kdo drug.
Letošnji mesec turizma prinaša nič manj kot kar 25 različnih prireditev po
Obujen sloves
Domače jedi v Zagrebu
ZAGREB — Konec minulega tedna je bila hrvaška prestolnica v znamenju folklore. Mesto je bilo gostitelj že 21. srečanja folklornih skupin iz vsega sveta.
V mestni »viječnici«. znani po vrsti zgodovinskih dogodkov, je bila v soboto odprta razstava »Jedi ob običajih v Posavju«. Vrsto domačih poslastic so spekle zadružnice iz sev-niške občine. Sevniški kmetijski kombinat je ob tem spomnil na tradicijo sadjarstva. Pred 100 leti so namreč sevniški sadjarji zasloveli / znamenito voščenko po evropskih dvorih, današnja jabolka pod zaščitnim znakom »stvria« pa prav tako uspešno izvažajo.
Razstavo je odprla mag. Jasna Ju-račič pred številnimi povabljenimi. Razstavljeni predmeti — pecivo, kru-hi, potice in jagenjči — niso potrebovali pisnih opozoril. Sevniški prireditelji so specialitete razpostavili po običa jih, kot so včasih jedli ob svatbi, krstu, s čim so prihajali v goste k porodnici itd.
Otvoritev so Sevničani popestrili z nastopom folklorne skupine KUD Anton Umek Okiški. Kamorkoli so se boštanjski plesalci obrnili na Markovem trgu, vsepovsod so imeli polno gledalcev.
A. Ž.
vsej Dolenjski, med katerimi bo vsakdo zagotovo našel kaj zase. Tako je že nedelja, 3. avgusta, rezervirana za dan jamarjev, ki bodo imeli izlet v Luknjo nad Prečno, kjer bodo predstavili svojo dejavnost, ta dan pa bo med 10. in 22. uro na Otočcu tudi slikarski »happening«. Med ostalimi zanimivostmi meseca turizma omenimo še dan sladoleda, ki bo v petek, 8. avgusta, v novomeškem gostišču Na trgu. 9. avgusta bo na Otočcu tekmovanju v plesanju polke in valčka, tega dne ob 19. uri pa bo v Domu JLA tudi slavnostna akademija v počastitev 30-letnice Dolenjske turistične zveze in 20-letnice turističnega društva Oto-čec-Šmarješke Toplice. Tu sp še letne igre Dela in Kompasa — 10. avgusta na Vinici, dnevi piva (med 14. in 16. avgustom) v novomeškem hotelu Kandija. veslaška regata na Loki. kiparska kolonija, vinska trgatev v Semiču (31. avgusta), da ne naštevamo vsega.
Organizatorica meseca turizma je Dolenjska turistična zveza, ki letos slavi visok jubilej, pokrovitelja prireditve pa sta novomeški izvršni svet in tovarna zdravil Krka.
B. B.
Sova na mopedu
Mlada sova zamenjala dan za noč, zaradi česar je doživela veliko pustolovščin
B1LPA — V soboto, 26. julija, dopoldne sicer nismo dočakali napovedanega spusta 50 kajakašev po Kolpi, smo pa zvedeli za drugo zanimivost, ki seje zgodila prejšnji dan: sova seje peljala na mopedu.
V petek popoldne je več izletnikov opazilo, da neki velik ptič čudno leta nad cesto v soteski Kolpe. Spet drugi so ga videli posedati ob cesti. Najbolj pa je bil presenečen France Rauh, sodar iz Bilpe. ki se je tisto popoldne vračal z mopedom s pogreba v Goršetih.
Ko je vozil proti domu, je naenkrat opazil sredi ceste velik kamen, kakršni se tu včasih sko-tale na cesto s pobočja. Ni mogel na hitro ustaviti, zato ga je obšel ter šele nato ustavil in se vrnil k njemu. Takrat pa je uvidel, da sredi ceste ne teži kamen, ampak stoji mlada sova in se zaspano guga sem ter tja.
Najprej ni vedel, kaj bi z najdbo, potem pa je sovo pobralln jo dal na krmilo mopeda, ki sega je sova oprijela kot veje, in se odpeljal proti domu. Sova je mirno sedela na krmilu in ni poizkušala odleteti.
Doma je sova vzbudila splošno pozornost, predvsem domačih in sosedovih otrok, ki so se že dogovarjali, kako bodo zanjo lovili krte, miši in polhe ter jo hranili. Medtem je sova mirno sedela na mizi pred hišo in je direndaj ni motil. Zabava je trajala vse do večera, ko seje že malo stemnilo. Takrat je bilo sovi dovolj cirkusa in je odletela. otroci pa so bili rešeni skrbi, kako bodo zanjo lovili hrano. '
J. P.
IGRE NA KOLPI BODO TO NEDELJO
VINICA — Zaradi hladne Kolpe preteklo nedeljo na Vinici niso mogli pripraviti zabavne prireditve Igre na Kolpi. Tukajšnji TVD Partizan obljublja, da bodo igre. če bo lepo vreme, v nedeljo, 3. avgusta ob 17. uri v vi-niškem kampu. Na njih se bodo pomerile ekipe iz vasi tostran in onstran Kolpe, da pa bodo igre zares zabavne, dajo slutiti že njihovi naslovi: Viniški grb. Lov na divje svinje. Usmerjeno izobraževanje. Reševanje divjih račk in Vodne deklice. Poskrbeli pa bodo tudi za obiskovalce, ki bodo morali v Kolpi iskati biser, srečni najditelj pa bo prejel nagrado.
Poletje se je prebudilo, bi lahko zapisali ob nekolikanj zboljšenem vremenu in toplejšem zraku, žito je osvežilni večerni hlad ob Krki Na Loki toliko bolj prijeten. Ob petkih, sobotah in nedeljah pa je Na Loki sploh prijetno in zabavno, saj Glasbena zadruga predvajajroleg drugega tudi melodije s Top lestvice Dolenjskega lista, ki jo pomagate oblikovati tudi bralci dolenjskega tednika. Za ta teden je lestvica spet nekoliko spremenjena.
1. Slage hammer — P. GABRIEL
2. Whv can't this be love — VAN HALEN
3. Let me be vour No. I — DAJO SHAKE
4. Atlantis is calling — MODERN I ALKING
5. Touch me — S. FOX
6. Living form the citv — SYLVESTER
7. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
8. Wanderful world — S. COOKE
9. Mdinight Ladv — C. NORMAN
10. Addicled to iove— R. PALMER
ln tu je še nagrada. Izmed tistih, ki ste poslali svoje predloge za lestvico, je žreb izbral DRAGA ŠPRA.ICARJA iz Novega mesta, ki bo dobil kaseto s posneto Top lestvico Dolenjskega lista.
Pošljite torej predlog za lestvico, nagrade so pripravljene. Predloge pošiljajte na naslov: Glasbena zadruga. Kettejev drevored 3.68 000 Novo mesto.
kozerija i
ČLOVEK	—	NAŠE	NAJV
Fritz je domala pritulil k meni. Njegov nemški obraz je izžareval ogorčenost, zaskrbljenost in hkrati strah. Takoj sem pomislil, da so ga na parkirnem prostoru hotela Večna izguba okradli, kar seje tujcem pogosto dogajalo, še posebej v času turističen sezone.
»Grozno,« je kriknil, ko je prišel do sape.
»Mirno kri, Fritz,« sem ga spravljal k sebi, »pomiri se, saj ni konec sveta, če so ti sunili avtoradio.«
»Ne zgoditi se to. Tri mrtvi, dva ranjena,« je bledel. »Tu za ofinkom.« S papirnatim robčkom si je obrisal bledi obraz.
»Nič takega. To je pri nas vsakdanje. Na mrtvece po cestah smo se navadili kot star neposlušen konj na korobač.«
»To biti grozno.«
»Fritz, naše ceste so ozke, šoferji nestrpni, vsi bi bili radi na čelu kolone. Poleg tega repiški narod zelo rad pije.«
»To biti fse res, toda tri mrtli...«
»Sam si se lahko prepričal, kakšne škatle vozimo po cestah. Veliko avtomobilov je dotrajanih, novi pa so dragi kot žefran. Mi damo za zastavo skoraj toliko kot vi za mercedes, najnovejši. Repičevina je Repičevi-na, Fritz.«
»Tega ne dojeti...«
»Pri slučajnostnih pregledih tovornjakov in avtobusov miličniki ugotove kopico tehniških napak: od luči, ki so crknile, do zavor, ki ne prijemljejo. O nerazsvetljenih vozovih, napol raz-
padlih traktorjih ti sploh ne bi govoril.«
»Ne razumeti...«
»Seveda: ne razumeti. Še težje boš strpal v glavo resnico, da hrumijo po repiških luknjavih cestah avtomobili, za katerih volani sedijo šoferji brez izpitov. Celo neregistrirane avtomobile je videti tu pa tam.«
»Das ist je nemogoče...«
»Pa je, Fritz, je. Pri nas v Re-pičevini je vse mogoče.«
»Vam življenje tako malo pomeniti? Biti tako malo fred-no, da ga puščati po cestah?«
»Motiš se, Fritz. Preskromno poznaš repiško družbeno ureditev. Pri nas je skrb za človeka na prvem mestu. Temu je podrejeno vse drugo.«
TONI GAŠPERIČ
i»*m