ISSN 0350-5561 9 . .u^^u za Koimc tadiM Še vedno bo pretežno jasno in vroče. 50 let ácevílka 30 četrtek. 7. avgusta 2003 S tradicionalno prireditvijo, Fiosarskim balom, so v občini Ljubno sklenili tedensko praznovanje občinskega praznika. Občani se ga bodo spominjali po obnovljenem trškem jedru, organizatorji bala pa po manjšem številu obiskovalcev. V Mclubu je zaropotalo Slovenska konlckcijska indii-sLrija jc v težavah in z njimi so že dolgi) srečujejo tudi v velenjskem Meluliu. Delavko so bile i^ripravljene velikokrat p!j malo, pa vendarle so. In zatrdimo lahka, da še vedno fivimu v enem najbolj zelenih mest. V teh dneh počivajo tudi različni organizatorji pmvditev. Vsi .m'eda ne. Po zashigi Mladinskega centra Velenje in Max kluba je ponovno zaživel velenjski letni bazen. .Šest let pkc ("iprcme Ireli ccvnih agregatov. Vrednast pogodbe jc 281) milijonov tolarjev. ■ mz Špoitno obarvan praznik Clrkovce - po tradiciji sc krajani krajevne skupnosti Cir-kovcc v prvi polovici avgasta povesclljo ob krajevnem prazniku. Letos se bodo sredili na prireditvi,.«; katero ga bodo zaznamovali v jioíwto, 9. avgusta. Kakšnih pridobitev lete« ne bodo predali svojemu namenu, ampak bo druženje obarvano bolj îsportno. Ob tej priliî^nosli bodo pripravili lekmovanje v vlečenju vrvi. Nasii^pilo bo približno 6 ekip. Tekmovanje bodo zaceli »h 16. uri. Prireditev bodo popestrili Se s streljanjem na koStruna in preverjanjem sreče na srečekmi, nadaljevali pa v družbi z ansamblom Ibnija Verdcrberja. ■ tp V (îorenju več zaposlenih v Gorenju narašeai^levllozaposlenlh vse od lela 1098. Konce lanskega lela jih je bilo v podjetjih» ki delujejo v Sloveniji, zaposlenih 8(H1 (sedem odstotkov več kot leto prej), trenutno pa dela v njih 8336 delavcev, torej se je fitevilo zaposlenih povečalo za 295 delavccv. ■ mz Na (iorici dobro napredujejo Velenje - Ciradbena dela na Gorici, kjer zamenjujejo dotrajan centralni kanalizacijski kolektor, dobro napredujejo. Kot smo izvedeli danes, bodo zagotovo končana v predvidenem roku, to jo do 20. avgusta. Investicijo, vredno kiir 87 milijonov tolarjev, bodo pokrili iz sredstev za razi>irjcno reprodukcijo» ki jih Komunalnemu podjetju Velenje plačujemo vsi upcjrabniki komunalnih storitev. Do takrat še vedno velja obvoz, zaradi katerega so odprli cesto mimo Zivkoviča. Po končani obnovi bo promel v naselje ponovno stekel po starem promeincm rcdu. ■ bš Na pomoč pri gašenju požara na soi iškom Krasu, ki se je na slovensko o/ernlje prejšnji torek razširil prek ilaiijanske nieje, so v retriek zjuiraj oflpolovali tudi gasik i iz Šaleške in Zgor nje Savinjske doline. /agolwo ste prejSnji teden vsi slišali /a velik pty/ar na gi>riškem Krasu. Pravijo, da jc bil v tistih koncih eden največjih v zadnjih 20 letih in da bo narava potrebovala desetletje, dii nadoknadi povzrc^eno škodo. K sreči v hudem požaru nihče ni bil ranjen, nc tamkajšnji prebivalci in ne številni gasilci, pripadniki civilne zaščite, lovci in gozdarji» ki sosc z ognjem b(5rili dobre tri dni. Po dveh dneh so kolegom na Krasu prišli na pomoč gasilci iz vseh koncev Slovenije. Tudi gasilci iz vseh treh občin Šaleške doline: velenjske, šoštanjske in občine Šmartno ob Paki ter iz občin Zgornje Savinjske doline. Kako je do akcije sploh pri.Šlo in kako je bilo na Krasu, nam je povedal Buriš Brinovšek. tokral v vlogi podpovcijnika ClasiLskc zveze Velenje. V sredo, pozno zvečer, je prišlo navodilo iz (iasilske zveze Sliwcnije. Ker je bil naš poveljnik na dopustu, sem 7JA Velenje prevzel organizacijo akcije jaz, v Šoštanju Jtr/e Borovšek, za Šmarino ob Paki pa Marjan Verbič, Se Isti večer, malo pred polnočjo, smo vsi sklicali poveljnike prostovoljnih gasilskih driištev, ki so vsak v svojem društvu poiskali po dva gasilca za akcijo. Tako smo v četrtek zjuiraj ob 4.30 krenili na pot s .štirimi vozili za prevt)?. moštva in z gasilsko avtocister-no s 5000 litri vode, V uporabo m prejšnji dan, ko je prišlo tudi do vc^eksplozij. Teren je namreč Šc iz prve .«svetovne vojne poln razstreliva, zato so nas (opozorili, naj v nič ne drezamo ali celo brcamo, Pr^v neprijetno je bilo." Okoli 17. ure so uspeli požar pogasiti, Brinovšck pravi, daje bila to za naše gasilce res posebna naloga- / lahkoto bi se tudi izgubili, a so jim bili v veliko pom(^ mobiteli. Spi^razumcva-njc je potekalo le preko njih. Teren je bil zeJo težaven, poln nizkega drevja in pt^drastja, ki tli povsem drugače, kol so vajeni. "Domačini so nam bili hvaležni in reči moram, da smo bili ob koncu akcije zelo zadovoljni tudi mi, pa čeprav smo bili popolnoma izčrpani," je pogovor končal Brinovšek, ki nam je dal tudi nekaj foiograťskih posnetkov iz Gaèenje požara na Krasti je bita krepka preizkušnja tudi za gasiice iz Šateške doiine. Gasiii so peš, narediii već deset kilometrov, v popotni opremi, v vročini in s težkimi bren-tacami na ramenih. nam jo jc dalo P(îD .Skale. Skupaj nas je bilo 27.'* Na Kras so prišli ob 7. uri, se javili v tamkajšnjem Štabu in dobili zadolžitev. '^Na teren so nas poslali skupaj z domačinom. Teren je bil ležko dostopen, dosegljiv Ic z njihovimi tercaskimi gasilskimi avtomobili. Gasili smo ročno, z brentačami na ramah, vanje pa gre le 20 litrov vode. A vedeti morale, da smo bili cel dan v popolni gasilski opremi in da smo pe.š naredili ogromno kilo- metrov. Kot bi bili vesdiui vsav-niî Naša naloga je bila obva-rwati linijo pred vasjo I ludi Log blizu Kostanjevice. Pri pove do vali so nam, kako hudo je bilo akcije na Krasu. Da si bomo naporno gašenje la^e predstavljali. ■ Bojana Špegel »Burgerjevim nisem ničesar dolžan!« V,iivi\ najbolj znanih slovenskih gosUneev Zvone Siornian je zanikal večino obtožb - Dokazoval 1)0 veljavnost ustne pogodbe - Slranka v poslopku naj bi bil sedanji najeninik Mirko Laznik Celje, 31. Julija - V prejšnji številki našega tednika smo poročali z novmarske konference, ki sta jo pred nedavnim pripravila lastnika hotela na Venišah Cvetka in Franc Burger. Na njej sta zbranim predstavila svojo resnico v zvezi zzaple-lom okrog njunega hotela Veniše, ki je zaprt že več koi mc,scc dni. Med drugim sta povedala, da je Storman brez njune vednosti in .soglasja oddal hotel v najem nekdajijemu .svojemu delavcu Mirku Lazni-ku, ki pa obveznosti ni poravnal. Ker jc Ziinju Storman po pogodbi, ki stajo podpisala z njim o opravljanju dejavnosti v hotelu do lela 2010, še vedno najemnik, ga tožita za neporavnanih 14 milijonov tolarjev najemnine. Prejšnji petek pa jc pripravil novinarsko konferenco Zvone Šlorman in povedal, da so ga oblcyžbc (večina naj hi bila neresničnih) prizadele, zato želi seznaniti javnast s svojo resnico. Po$;o(ii)o so sklenili u si 110 V uvodu jc najprej trditev Bur-gerjcvih, da bo dal vse svoje lokale v najem, označil za izmišljotino »Gostišča v Olju, v Šmarju pri Jelšah in Šempetru so moja. v preostalih sedmih lokalih sem najemnik. V firmi Štorman je zaposlenih 190 delavcev, imamo pa tudi 60 učencev in kaj takega mi ni nikoli padlo na pamet.« Nesoglasja v zvezi s pogodbo o opravljanju dejavnost i v hoie-lu na Venišah je označil za sprenevedanje. »Z Venišami nimam ničesar več. Posle sem aprila 2001 in nc lani, kot trdijo lastniki, predal vodji hotela Mirku Lazniku, ki jc medlem postal samostojni podjetnik in zato nisem Burgerjevim ničesar dolžan. Sprenevedajo sc, da sem opravil predajoz Lazjiikom brez njiliove vednosti. Aprila 2001 sem jim povedal, da na Venišah potrebujejo gospodarja z dušo. Česar pa sam zaradi obilice dela nisem mogel biti. Na dveh srečanjih sem jim predstavil zamisel in jih seznanil z dogovorom z Laznikom, a se niso odzvali- Leto dni po predaji poslov sem jamčil za L]nc roke. V večini delovnih cnol SCÍ /mogljivosli zasedene do konca leta. nckalc-rc |X")sle prenašajo celo v prihiulnjc lelo. Poletje je seveda Oas, ko je gradbena se/tina na višku. O tem smo govorili z direktorico IIild(i 'Ibvšak. Ve^iratlje ptHÎjetje z mednanuluimi izJcašnjami. Se pasehej ste hili v pnteklosti močno prisotni na neniskcm kje vse pa Mate elanes ? »Nemški Irg znova oživlja» uspešni smo na ruskem Irgu, v dr/avah nekdanje Jugoslavije, šc pt^sebcj na Hrvaškem In seveda po vsej Sloveniji,« Vstraleski plan ste zapisali, da ho nml vašimi deli kar tretjina gradenj za irfi, kjer hoste t/frej investi» íorji in izvajalci. Kako nresniáijete to nsfnerííev'^ »Na petih koncih v Sloveniji že gradimo lako. Hiida Tovšak Med drugim je to stanovanjski hlok v Mozirju, paslovna a>n» Amavskigo/d pri Žalcu, stanovanjski blok na Kajuhovi v Velenju, v Ljubljani smo prav zdaj kupili parcelo, na kateri l>omo zgraditi KM) stanovanj, v Kamniku pa bomo prav lako pričeli gradili poslovno-slanovaiijskl objekl.« IQ'e iniatc v Sfovernji največ dela? »Na področju Ljubljane. Drugače pa delamo na vseh koncih, trenutno na kar 30 gradbiščih.« Nemčija je bila včasih vos zelo ponu mhen trg, tttdi tretjitm prihodktrv sle ustvarjali tanu fM)íem pa je delo v tej državi skoraj zastalo. Kako je zdaj? >*Res je. Tam smo imeli celo svojo enolo. Ostajali smo ves čas nekako prisotni, a so naše aktivnosti skdraj usahnile. Zdaj jih ponovno oživljamo in nam dobro kříže. Trenutno dela v Nemčiji 50 naših delavcev. Na področju Wiessbadna. Prepričana sem, da bomo že čez leto na lem tržišču dosegli načrtovane ctljc.« Omenili sie pomemben prodor na rush) tržišče? »lu imamo veliko železvogniu. Trenutno adaptiramo velik lltncs studio v Sankl Petersburgu.Vse lo ptUeka pa načrtih In v naslednjih lednih bomo objekt (udi predali investitorju. Cire za dela vredna 2 milijona 750 tisoč dolarjev. Ponieml>en korak na podrcičju pridobivanja del na lem tr/išču smo naredili s lem, ko smo sc intenzivno pgodlx). v prvi fazi je la vredna 4 milijone dolarjev. celotna naložba pa bo težka preko 17 milijonov dolarjev. (îradlli bomo tekslilno tovarno. Na gjadujo sc /X ijiravljttiiio, stekla naj bi še Icius. Pred podpisom (podpisali naj bi 'p v tem mesecu) je tudi pogodba za gradnjo poslovnega objekta, vrednega blizu 9 milijonov dolarjev. Upam pa ludi, da se nani bo uspelo dogovorili za gradnjo velikega prodajnega centra v središču Moskve, katerega naložbena vrednost bo presegla 60 milijonov dtilarjev. Piwel je pravzaprav že pridobljen. Trenutno potekajo aklivnosll, povezajie z zavarovanjem pogodbe. Seveda pasete naložbe brez »spremljave« NLB, s icm pa tudi sloveaske izvozne družbe, ne bimio lollli.« Kaj pa trf(i nekdanje Jufi^slavije, m katerih ste bili včasih tâ močno prisotni? »Na tem področju smo sc šc zlasti uveljavili z objekll, ki smo jih |>oslavljali /. montažno žele- zobelonsko konstrukcijo Vemont in Velak: Slednja je še vedno zelo aktualna, saj smo na Hrvaškem lako v zadnjem letu postavili kar 10 objektov. Med največjimi jc poslovni ohjckl za Ciclro, distribucijski ccnler (lorenja v Ziigrclni, prodajni center Kaulland v Zadru, prodajni centri dnižbc Plodinjc v Umagu, Šibeniku ...« Iz v.vc^ teyfi Je mof^tče sklepati, da boste uresničili optimistične načrte, ki ste sijih ztt letm postavili za področje tujih tr^tv? »Trenutno dobro kaže in upam, da jih bomo celo presegli« Eno največjih gradlmC\ kijih imate v neposredni bližini, je poslovno obrtna cona Arnavski gfizds kjer se pojavljate tudi kt/i inveslitorji. Napovedo-\'ali sie hitrejši razcvet te cone. »Brez problemov nikjer ne gre in na tem področju je bilo Ircba spremenili celoten zazidalni načrt. Taje zdaj usklajen in intenzivna gradnja in prodaja bo lahko stekla. V kratkem lx)sta dokončana prva dva objekta, za katera je v celoti končana tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura. Trenutno žc finaliziramo pi">samczne lokale. Po spremembi zazididnega načrta lahko ludi intenzivno iščemo kupcenadaljnja vlaganja.« Svojo enoto ste imeli dol^i leta indi v Šoštanju. Zdaj ste izpraznili obrat mizarstva. Se umikate iz So.štan-ja? «»Tu smo prisluhnili i^ilrebam občine in Izpraznili i>bral Mizarslva, ki ga bomo predslavili na lokacijo žage, ki jo ImamovMetlečah pri Šoštanju. v lem kraju lorej ostajamo. Občina nam je zagotovila parcelo, a smo mizarstvo, dokler v.sc-ga ne uredimo lako, kol jc potrebno, začasno prestavili v Velenje v obrat Mizarslvo Premogovnika,« Na leasing tudi nepremičnine Hčerinsko podjetje nekdanje Banke Velenje FIT Leasing se bo združilo z leasing podjetji, ki delujejo v sklopu NLB - Ponudbo širijo tudi na nepremičnine /W/ra Zd^osek S preoblikovanjem Banke Velenje je prešlo p<»d okrilje NLB tudi njeno hčerinsko p(Kl* je^e FIT Leasing, ki zaenkrat še p<»sluje koi samostojm» podjet« je. Prosttjre imaj«) v NLB Podružnici Savinjsko-šaleška na Rudarski v Velenju. Zaposlenih imajo sedem delavcev, ukvarjajo pa se z nuđenjem finančnega najema za osebna in ktimercialna vozila in opremo, ravno v teh dneh pa so |)i>nudbo razširili tudi na Tinan-ciranje nepremičnin. O tem in o novi organiziranosti smo se p<»^ovai:|ali z iMihovo direktorico mag. Marijo Zimšek. J'onu^em neImte večsamostoj' ni? »NLB ima več hčeriaskih podjetij, ki se ukvarjajo z leasingom. Skoraj vs^ika banka, ki se je pripojila NLB, je imela kakšno takšno hčerinsko p(")djetje. Povsem k>glčno je, da se ta dejavnost koncentrira, nekaj sejih je že združilo In tudi ml se N"»mo. Računam, da konec leta ali pa kakšen mcscc Icisncjc.« Kaj to pomeni za to okolje? »Pravzaprav to v poslovanje ne prinaša nobenih sprememb. Pomenilo bo le poenoteno leasing ponudbo znolraj NLB in poenoteno celostno podobo. Našel skrb pa bt) Se naprej nudc-nje finančnega Icasinga na področju Šaleške in (îornje-Savinjske doline.« Je prednost, da je »mati« lea-sitif* podjetju Imnka? »Vsekakor je lo velika pred- mag. t^arija Zimšek nosi. Leasing dejavnost scvsve- inuite največ? tu, zadnje času pa tudi pri nas doma širi. V prihodnjem petletnem obdobju jc predvidena šc večja rast in leasing hiše lmanii> največ težav z zagoiavljanjcm potrebnih fiančnih sredstev. Dejansko bi iahko že zdaj plasirali veliko več srcdslev, kol iih jc na voljo. Nam, ki imamo ob .sebi banko, je seveda veliko lažje. Treba pa je vedeli, da je banki! konzervativna, da pri njej ne sme bili finančnega škandala, lorej tudi nobenih prevelikih tveganj. Zato je naša odgo-vornosi. da najdemo res dobre komitente, da lorej denar banke dobro plasiramo, še toliko moramo dobro »prebrali«. Dejstvo je, da je leasing nekoliko dražji od bančnega kredita in da se zanj odločajo na eni strani zelo uspešni podjetniki, ki »polrcbiijejo« poslovne stroške, kar leasing jc . Na dnigi strani pa se zanj ixlločajo tisti, ki iz različnih razlogov bančnega kredita ne morejo dobiti. Pri teh moramo vsekakor pazili, da vrednost predmeta finimČncga kaslnga dovolj dobro zavarujemo, predvsem z dovolj visokim začetnim pologom.« lila^o, ki je financiranoj tako ostaja v vaši lasii? »Da in to tako dolgo, da je v celot I odplačano,« Kako pa ukrepate proti neplačnikom? y>7jx izteijavc In^amo najete zunanje sodelavce. Dnigače pa ravnamo tako, da stranko po dveh neplačanih obrokih pokličemo, po treh pa ji i>lago zaseže m o. « In kakšnega financiranja »Na našem območju so trenutno najbolj aktualna osebna vozila, pred tem so bila komercialna, predvsem tovorna vozila. Financiramo pa tudi različno opremt), predvsem gostinsko, za avtopralnice, trgovske lokale, na novo pa tudi nepře- ni ič m ne.« Pod kakšnimi pof^oji? »Pogoje smo /e prilagodila vsa leasing podjetja v NLB. ludi tukaj je obrestna mera odvisna od bonitete ki>mitenla in sc giblje med y do 12%, upoštevana pa je tudi valutna klavzula.« Kakšna pa je pravzaprav p(H do finanČtui}^ lea.s/nga ? »Najbolje je, Če nas stranke o.scbno obiščejo in mi jim Izdelamo več ponudb, od dolv trajanja, višine pologa, dolžine finančnega najema ... Stranke seveda zaprosimo (udi za potrebno dokumentacijo. Za fizične osebe so to podatki o zaposlitvi In višini plače, pravne osebe pa morajo predložiti bilanco uspeha. Ko vse lo dtibi-mo In preverimo, jc potreben Ic še predračun dobavitelja, plačilo pologa in provizije in posel lahko steče,« V kolikšni višini pa Je nujfiifče ihbitifinančni lea.sing? »Tudi ta višina je lle«, kol se imenuje, zelo smelo zastavili. Preden pa so se podali na CJolte, so želeli zanj pridobili širšo (luUi denarno) podporo lokalnih skupnosii, gosptxlar-siva In javnosti. Z odzivi so, kol pravi direktor poslovnega sistema Prem(>g(wnik Velenje dr. Evgen Denarič. zelo zadovoljni. Že lo zimo obljubljajo na Ciollch dobro smuko, pri čemer pa posebej poudarjajo, da bo na j'îlanini živahno ludi v drugih letnih časih, ne le p<")zlmi, V skleprú fazi so priprave na uslaiiovilev novega podjetja, pcotekajo pa že tudi čisto konkretna dela. Še letos bo zgrajena nova trisedežnica Medvcdjak in v celoti obnovljen hotel. MozirjanI urejajo cesto na (ioltc - doslej jc asfaltiran že 3,6 kilometrov dolg odsek. Kdaj pa dobiček? »Zelo redki so projekti takega ol^cga, ki bi že kar nazačctkii dajali dobičke. Mi načrtujemo, da bo imelo j'K">djet-je v prvih dveh lellh minimalno l/gu(H>, v ireljem letu pa ne več. Turl/em ni zelo donosna dejavnost, je pa dolgoročno z«mimiva. ker zagotavljal stalna in kakovostna delovna mesta,« pravi direktor poslovnega sistema Premogovnik Velenje. ■ mkp /Çmi RADIO V€L6NJe KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.o. KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje OB^^STILO KOMUNALNO PODJETJE VELENJE PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bomo v Času od 7.8. do vključno 10.8. 2003 izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V tem času ne bo dobave toplotne energije na celotnem področju Mesbie občine Velenje In občine Šoštanj, Cenjene odjemalce prosimo za razumevanje! UTRIP 7. avgust 2003 OD ÎK€D€ DO TOWA - ÇV|€T IM DOilOMINA s®. Sroda. 30. julija Kaj je prag reváčinc in kdo pri nas je ogrožen skušamo sedaj vsaj približno ujeli tudi v sXnú-sliko. Ta meja, ugotavljamo, naj bi bila va samskcgêt ćkA'eka maja lct(w79.1í)l lolarjcv. Zadru/ino se meja izraCuna lako, da se lemu znesku za vsakega naslednjega odraslega prišlejc 50 od-sioikov, za olroka pa 30 odslot-kov. Tod lo mejo je v Sloveniji 13,fi odstotka oziroma 265.000 ljudi. Revščina je najbolj priso-ina med brezposelnimi 38,2 % in starejšimi od 65 lel 24,7 %. VendariJlalislika govori Se nekaj. 60 % ljudi ima prejemke nižje od povprečne slovenske plaCe, minimalno plačo pa prej-ma okoli ňU.OOO ljudi. Skweni-ja sedaj vrsKî lel sodi v skupino listih evropskih dr^av, kjer imamo visoke razlike v plačah, çodobno kol v Franciji, Grčiji, bpaniji in Veliki Brilaniji, bistveno manjSe razlike pa so v skandinavskih dri^avah in Nemčiji. ()d nekoč socialne državne enakih smo na hilro siopili v nad-liberalni kapitalizem in eb tem opravili velik miselni pre-skok- Pravica delavcev do lakSnega plačila, ki ho njim in družini omogi'jčil doiilojno življenjsko raven, sc zdi za številne naše novodobne kapilalisie stranskega pomena. Je pa zalo Vatikan sprejel nadvse revolucionarno opredelitev, in sicer je načelno Že p<-)dal blagoslov za genetsko spremenjeno hrano, saj je po skrbnih analizah njihovih siorkovnjakov ocenil, da bi lahko takšna hrana rešila življenja milijonov ljudi. Pri nas je končno v Koper připlul nov policijski pairuljni čoln, Uaiijanska ladjedelnica je z dobavo zamudila pogodbeno določen rok za 88 dni. Dolgčsis nam zaradi lega čolna verjetno ludi v prihodnje ne bo. /mago Jelinčič je Že proiesiiral, ker naj bi bil čoln bolj primeren za smučanje na vodi kol za palru-Ijirjanje. Medtem še vedno premleva-mo tudi težave NLB. Uprava je sedaj obljubila, da bodo ključne naloge pri prehodu na iraasak-cijske račune uspeli urediti v dobrem mesecu dni. Nekateri namigi, da bodo težave odnesle predsednika uprave Marka Voljča» se niso uresničile. Nadzorni svet lemu ni namenil veliko pozornosti. Postavlja pa se vpra.Šanjc, kdo vse si je zamenjavo zelo žele] in jo temu primerno medijsko podpilioval. Čelrick. [il.julij V veljavo je stopila novela zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki dekriminalizira prostitucijo. Slednja tako ne ho več obravnavana kcn prekršek» pro-stilutke ali prostituti pa več ne kol žrtve» temveč kot podjetnice iTziroma pcxljetniki. Nesmisel, kije predvsem ženske kriminal-iziral, moške pa seveda ne (mačisti pač), je tako vsaj delno odpravljen. To sicer ne pomeni, kol bi radi prikazali nekateri, da postajamo bolj odprta družba, ampak je bolj dejstvo, da se je odn<>K do seksa v svetu v zadnjih lelih močno spremenil, Pivovarski konflikt Se vedno peni pivce. Na skupščini del-ničaijev Pivovarne Union» kjer je bilo navzočega 9B,13 odstotka kapiiala, niso sprejeli nobenega predloga uprave in nadzornega s'vela. UiŠčani obttjžujc-jo upravo, da je kazensko od-giwoma za škdo višje. Niii ne verjamejo, da bodo res !x>lj enakopravno porazdeljene. In 10 je goto)'0 tema, na kalero se nekateri zabavajo tudi v teh dopnslni.^kHt dneh. Cepra\^je res, da .^e i' lej vročini ni dobro preveč naprezali. Dopn.yli.w povezani itidi s potovanji^ najpogosteje z aviomobili. Mnoge slovenske voztiike je zadnje dni močno prizadel ameriški imbliiisi MidiacI limson, kijih jc opredelil kar kot fašistične. Ker da delijo za krmilom i>onižaii in nadvladali druge voznike, >'poicpiaii lo/yù in duha lisleg^, ki vozi poleg njega, in pogosio shtša 10 doseči z ogromnim in pretirano zmogljivbn vozilom«. S takimi hudimi ocenami se ne strinjajo niti listi, ki imajo pri nas sicer veliko kritičnih besed na mčun obnašanja naših voznikov. Pravijo namreč, da so se st\^ari pri nas vendarle že precej popravile, uuii šte\ilo vinjenih vOTtiikov je za volani veliko manj Nekateri pa se strinjajo z oceno o ogromnih in pretirano zmog-Ijh'di vozilih. Ampak lo je znak presližtt. Nekateri pač shdajo dokazali svojo moč z močjo molorja. Ali pa želijo s takim avtom dokazati srojo siceršnjo nemoč in nepomembnost I^ego-vor, da oblehl naredi človeka, spremenili' avlo naredi člove- ka/ Ko .'imo že pri promelu! Prejšnjo sredo je v Koper končno prispelo naše nrn'o jxjlicijsko vozilo. Pri.šlo /« že prej, pa ga je zadržalo razburkano morje. Nekateri se oh lem sprašujejo, Če je lo vodno vozilo, ki naj bi bilo najsodobnejše in najzmogljii ejše v s\'Ojem razredu, pnmemo le za vožnjo v mirni vodiJ Kljub vrfjčemu vre me nr i, ko si iščemo najrazličnejše sence, so eni pokročili dvig lemperaiiire še na skupščini Vniona, kjer so že imeli glavno besedo i.aščani. Vseh st]'ari dokončno še niso uredili, dosegli pa so, da v nadzornem svetn ni prejšnjega direktorja ljubijamke pivovarne. Pa ludi dividend ne bodo delili. S lem pa so strinjali tudi Belgijci Čeprtn^ veliko zade\' še ni re.Šenih, nekalen menijo, da to našo največjo pi\'ovar:>ko vojno dobiva laški zlatorog. Več stvari naj bi dorekli na na.slednji skupščini, ki lx) še letos. Dokaj vrtfče je bilo tndi tui skupščvxí celjske Ci?ikame. Tudi tu zaradi kadrovskih zadev. Nekateri .so namreč kot četrtega člana uprave želeli videli Andraža Vehovar-ja. sekretarja Sla\'enske ljudske stranki^ Je že res, da po izobrazbi ustreza, vendarie je lo po mnenjfi večine v Celju le preveliko \q7le1anje politike v lo podjetje, ki ga je vrsto lel vodil Marjan Prelec. Tudi lega so ob koncu njegovega prejšnjega mandata ZQkli zamenjali S '^svežim vetrom^, a so ga še pustih, du izpelje veliko, kar 65 milijonov ei'rov vredno naložbo. Naj spomnimo, dit .le je pred časom koi njegov naslednik omenjal celo celjski župan Bojan Šroi. tndi pomemben član SLS. Sicer pa je, predv.Kem med kmeti, lema številka ena Še vedno sitŠa. Čutijo jo (cmlx)lj itidi zaradi si/še vproračunn, pa tako ne morejo računati na pomoč, kot hi si 10 želeli. Dnay>a je do njih maČehov.Kka tudi prt dodeljevanje .'itx'ame pomoči iz državnih rezerv, K^netje zahlei-ajo 300 kilo^mov krmnih žil na glai'o, država jim ponuja veliko manj. Očitno se kaže, da je država varčna le tedaj ko bi morala kaj pomagati Sicerpa mnogo, mnogo preveč razsipna. končana najkasneje do turistične sezone 20^5. Sicer pa nas to ne bo re.šilo gneč na naših cestah, Z vsiopom v EU se bo Shen-genska meja prestavila na naše južne prehode,s lem pa tudi vse neznosne poletne kolone. Sicer pa smo (čeprav je hudo krivično) lahko .Še zadovoljni, da si vsi dt)puslov ne morejo privoščiti. Raziskava kaže, da se kar iri milijone Italijanov pred svojo sosesko pretvarja, da so odpotovali na ptx'ilnice. v resnici pa so zaradi pomanjkanja denarja ostali doma. Ti naj bi se zabarikadirali v svoja stanovanja ali hiše in z raznimi iriki, .širjenjem govoric in lažmi poskušali obupano preprečiti, da bi jih pri-jatelji in znanci pri lej ukani spregledali. [Nedelja. 3 avgusi Skoraj vsak peti delojemalec v /DA je bil v preteklih treh lelih vsaj enkrat odpuščen. Tretjina odpuščenih je izgubila delo brez predliodnega obve.stila Ob lem je t>dpravnino dobilo 31 odstotkov odpuščenih, zdravniško zavarovanje pa so bili delodajalci po dnevu odpustitve pripravljeni zagotoviti 28 odstotkom odpuščenih. Prcobjedeni kapitali.sti si seveda izmišljajo vse mogoče in nemogoče trike, ki bi njihov zaslužek še povečali. Tako lahko te dni beremo, da morajo blagaj-ničarke v neki argentinski verigi supermarketov na delu nmi-ti plenice za odrasle, da jim med dekïvnim časom ni treba na stranišče. Ponedeljek, 4, avgusL, Medlem ko so na hrva.Ških otokih uspeli pogasili večino požarov, pa so portugalske ob- lasti zaradi uničujočih gozdnih požarov, ki divjajo že od prejšnjega tedna, po vsej državi danes razglasile nevarnost katastrofe in sklicale izredno sejo vlade, na kateri bodo sprejeU u-strezne ukrepe. Predsednik uprave p(5sl(7vne-ga sLsiema Mercalor /oran Jan-k(^vič je za Mladino povedal, da bo v primeru, če bodo trgovine zaprle ob nedeljah, približno 500 ljudi ostalo brez dela, Če k temu dodamo (xsiale trgovce, potem bo brez dela ostalo več kot tisoč irgoveev. Vojko Smoleje v današnji Mladini ponovno potrdil trditev ki jo je izrekel že prejšnji leden, da sta nekdanja tožilka Barbara Brezigar in vodja okrožnega tožilsiva v Ljubljani Ibmsiž Mi-klavčič resnično vedela za aretacijo Milana Smolnikarja in jo celo pomagala pripravili. Vojko Smole navaja še cel kup nepravilnosti» ki so se dogajale med pripadniki Morlsa l)orek,.5. avgust v Ljubljani je letošnje poletje glede na število vročih dni najbolj vri^evzadnjih.stotih letih, .saj so meteorologi zabeležili že 34. dan v letu s 30 stopinj (^el-zija ali več, V N(wi Oorici so rekord presegli v nedeljo, ponedeljek pa je bil tam že 54. dan, ko so namerili 30 stopinj C ali več. Po več lednih srditih spopadov za liberijsko glavno mesto Monrovia je s helikopterji /N v Liberijo prispelo prvih 30U nigerijskih vojakov v sestavu mirovnih sil. Gre za predhodnico sil s 3250 možmi, ki naj bi zagotavljali mir med privrženci predsednika Charlesa Taylorja in uporniki, ki se borij(î za njegovo odstavitev. Nove pridobitve v KS Topolšica Krajani zaselka Strmina v KS Topolšica bodo v kratkem dobili ok(3li 300 metrov nove asfaltirane ceste. V proračunu občine Šoštanj so namreč namenili sredstva za asfaltno prevleko dela ceste LajŠe - /avodnje v zaselku Strmina. Dela. ki jih i/vajajo delavci Gradbeništva Sovič, so v polnem teku» lako da krajani tegii dela Topt)lŠice in tudi drugi pričakujejo, da se bodo že v mesecu avgustu vozili po novo urejenem odseku le ceste. Predsednik KS TopoLšica Viki Drev nam je v pogovoru dejal, do so letos veliko pozornost namenili urejanju inlrastrukturev lbpolšici. Dtwelj so že asfaltirah več kol 4U0 metrov ceste na Lomu, v kratkem pa bodo dokončali cesto do pralnice v TopoLšici. kjer bodo uredili ludi parkirišče in otroško igrišče. Inlenzivno urejajo tudi javno raz-.svelljavo med gasilskim domom in centrom TopolŠice, do konca leta pa bodo poskusili uredili in odpravili še več manjših komunalnih težav v kraju. ■ DK, (foto DK) Urejanje ceste v zaselku Strmina 7. avgust 2003 «w^ÉAS NASI KRAJI IN LJUDJE Vladimir] eve mal^ete vojnih ladij Zivljenio posvolii pravu - .lo (îoklor^ riih znanosti - Cul za preprosU' človeških vrednoto mu bogati jcson življenja - V domari fiiši ona najvcčjili /l)irk rnakel vojnih ladij Mfra Zakošek 'Ičmpo, ki nas voJi skozi živ-Ijcnjc, jc lakScn, da najvcckral ni Casa za iLsio, kar imamo še posebej radi, kar nas 7abava, razveseljuje in razbremenjuje. Zdoktorjemznanosli Vladimir-jem Korunom ni bilo OLsto nič drugače. Opravljal je mnoga odgovorna dela na Univcr/i v Ljubljani in skuSal v na^m življenju marsikaj spremenili. Akiivno se jc posvcUl politiki in bil med drugim cel mandal državni svetnik, delal pa je tudi na lokalnem področju. Dva mandala je bil član velenjskega občinskega svela. Ko se je pred petimi leli upokojil, jc postavil svoje življenje na glavo. Marsikaj je potegnil iz pozabe in posiavil v sredtóče svojega življenja. Povabil mc je na obisk, da mi pokaže bogato zbirko makei vojaških ladij. Jaz sc sieer nanje prav nič ne spoznam, saj me /e misel na preveč razburkano morje odvrne od želje po oceanskcm potepanju, a je o njih pripovedoval s tolikšnim navdušenjem, da je pritegnil mojo pozornost. Odpeljala sem se lorej na njegov dom, na Celjski cesti v Velenju. To jc domačija Korunovih, zaanih Velenjčanov, Vladimirjcv oče jc bil odvetnik, mama glasbenica. Neverjeten pečal sta pustila oba na Vladimirjevcm življenju, saj mu je» lako je videti, sveto vse, kar sla zapustila- Ib je domačija, ki Družbo mu delajo mačke in pes. dolge večere, še posebej zimske (poleti jc dela na vrtu in v sadovnjaku već kol dovolj) pa preganja z igranjem klavirja in izdelovanjem vojaških ladij, Pravzaprav mi ni bilo jasno, kaj mu več pomeni- V središču nje- r jo Vladimir skrbno obdeluje in vzdržuje. Kar neverjetno jc, za kaj vse lahko poskrbi moški, ki živi sam. »No» enkrat na mesec sicer dobim gospodinjsko pomoć, drugače pa jc vse moje delo. Pravzaprav mi je lo v veliko veselje in kar zagrabi mc, včasih ludi pozno zvečer, da začnem pospravljali in končam kdaj tudi Šele proli jutru,» je povedal. gc5Ve dnevne sobe, loje bila soba njegovega očeta (nič je ni spremenil: opremljena je s starim slilnim pohištvom, v njej pa je I udi polno knjig, ki imajo že močno porumenelc liste), sloji prelep Wavir. Pred kraikim gaje zamenjal. »Dolga leta, po smrti star.šcv, mi ni bilo do igranja, zdaj pa sem potegnil na plan stare nolc in začel obujali že pozabljeno znanje,« je pripove- doval, si nadel bele rokavice, skrbno in zelo pazljivo odkril klavir, ki se je bleščal bolj kol kakšno ogledalo, in mi začel igrali. Tako lankočuino, lako zavzeto, pa tudi brezhibno, da Človek kar onemi. No, klavir ga je veljal kot dober avto, »nekateri imajo raje avtomobile, meni pa jc bil ljubši klavir,« mi jc pojasnil na moje veliko presenečenje, koliko 10 Slane. Ogromno hišo ima Vladimir, pa vendar mu zmanjkuje prostora- Vsak prazen kotiček jc namreč zapolnjen z maketami vojaških ladij. Koliko jih že ima? De.set jih je že razstavljenh, nekaj jih je v delu in še veliko v načrtu. In na (e svoje male umetnine je nadvse ponosen. Gleda jih z občudíwanjem, dotika pa s pazljivostjo in spoštovanjem. Sicer pa, kako ludi ne. Samo on ve, koliko noči, koliko ur Irde-ga dela je pu-siil na njih. Vojaške ladje so ga pritegnile že kot dijaka in lakrai seje loiil izdelave prve makete. Osnovni ideji je ostal /vcsl vse dodštanjusiccr viden napredek, pohvalili so lepe, nove fasade. Žalec je višje occne dobil, ker ima hotel, pestrej.šo trgovinsko ponudbo in več površin za šport in rekreacijo-Med manjšimi mesti je prvo mesto zasedla l^lxela. ki je bila ludi edina v konkurenci. Malo več konkurence pa je bilo med izleinLškinii kraji, med kalerimi so .se pomerili Mozirje, (>nmji Grad, Šempeter v Saviiy.skí dolini, Solčava In Prebold. Letos so prvo mesto, s tem pa uvrstitev v drugi krog, dodelili Mozirju. "Zdi -sc nam , daje močno napredovalo, čeprav ostajajo nekatere stvari še nedokončane. Mozirjani so dobili nov holci, kar jim je prineslo nekaj dodalnih točk. Drugi v tej kategoriji je bil CiomjI (Jrad In irctji Šempeter v .Savinjski dolini. Ocenjevali so tudi i.i. "druge kraje'^ V tej kategoriji so bili Brusl(»vce« Ljubno ob Savinji, Vransko, Luče in Šmartno ob Paki. Tako, kot so našteti, so se tudi uvrstili. "Braslovče sc^ zmagale, ker so lepo urejena, prijazna vas. Veliko so namreč naredili za komunalno ureditev kraja," dodaja Kandolť. Med lu'ibovskimi kraji so že tretje leto zapored kot najlepšo ocenili Ivogarsko dolino. Ta je ponavadi dobro ocenjena ludi na ravni države, lorej v drugem krogu. Ocenjevali so tudi turistične kraje: na našem področju sta sc v to kategorijo uvrstila 'ropotšica in Dobrna. Zmagala je slednja, predvsem zato, ker ima lepo urejen park, več Športnih površin ... TopolŠica pa je Ictcs veliko Šoštanj se sicer tepša, a Žalca mu zaenkrat še ní uspeh prehiteti Zato pa se je bolje odrezaia njiho* va krajevna skupnost Gaberke. Zanje Je komisija predlagata posebno priznanje. Sicer pa. po pecivu sodeč, si ga tudi zaslužijo. gradbišče, saj gradijo nove bazene. Med osnovnimi Šolami .so največ ločk dodelili novi šoli na Rečici oh Savinji, drugo mesto je zasedla šola Vere Slander iz Polzele,irelje OSCiriže in četrto .Šola Aniona Aškerca Velenje. "Ob tem moram povedati, da sc v zadnjih leiih nobeni velenjski osnovni šoli ne ^m + uspe prebiti nili med Iri najlepše urejene v regiji." Poiegtegaje komisija pri TZ Velenje predlagala, da dodelijo po-scbno priznanje za lepo urejeno vas («aberkam iz občine Šoštanj. "To pa zalo. ker sicer laki kraji nikoli ne pridejo zraven, ker lake kategorije ni," je raziago zaključil Kandoir. V leh dneh Kircj že teče drugi krog tekmovanja, ki bo na koncu razkril letošnja najbolj urejena mesia, kraje, objekte... Kakšni bodo rezullali, bomo izvedeli že zgodaj jeseni. ■ bš GOSPODARSTVO I^H-as 7. avgusta 2003 Savinja Mozirje se bo pripojila Eri Era jo lani uslvarila za 350 milijonov Lolarjev dohioka^ oh kaierorn so se lomila kopja (kliiicariev - ZaciikraL obvi^ljal predlogi Pil) SoLev; da oslane dol)i( ek iicra/por ejen in se v letošnjo leto - Ka/širili so dejavnost Mira ZakoŠek Predzadnji julijski dan, je bila ludi skupVini« ddniSkc dru?hc Era Udeležba na njej je bila visoka» zaslopanega je bilo kar %.2 % kapitala. Delničarji so p<">dpr]i prizadevanja uprave družbe Ln njene slraieškc usmeriîve, zadovoljni pa so bili ludi z dtjseženimi poslovnimi rezullati. Era je izkazala ob koncu lanskega lela nekaj več kot 249 miliji>m)v tolarjev dobiCka. Pri njegovi delitvi pn ni Šlo vse gladko. Uprava in nadzorni svei sta delničarjem predlagala, da uporabijt) polovico dobička za oblikovanje drugilî rezerv, j'îolwico pa naj bi ga ostalo nerazporejenega in bi ga prenesli v leloSnje Iclo. Slovenska odškodninska dru;?ba je želela razporedili milijonov tolarjev za dividende delničarjem, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Njihov predlog so delničarji zavrnili z 91 %. Podporen pa je dobil predlog PID Setev, to pa pomeni, díl ostaja dobiček za lansko leto nerazporejen in se prenese v letošnje leto. Ni pa rečeno, da bo lako tudi mialo. Slovenska odškodnimika družba je namreč napovedala. da bo ta sklep izpodbijala. Soglasno so delničarji Ere sprejeli sklep o pripojitvi Savinje Moziije (tokrat gre za živilske irgovine, ncživilske sose Eri pripojile že prej). Ker so delničarji Savinje la sklep že potrdili, so zdaj pripojiivene aktivnosti že Slekle. Koi je povedala direktori-ea za kadrovske, korporativne in splošne zadeve Nada Zavokwíek 1 ludarin, računajo, da bo ta proces sklenjen že prihodnji mesec. Delničarji so tudi so^ašali s spremembo dejavmKii družbe, V Eri namreč želijo svojo ponudbo razširiti ludi z mnogimi storitvami s področja instalacij, piiaskih in vodovodnih napeljav, vgrajevanja stavbnega pohištva ... Kupcem namreč blaga ne želijo samo prodali, ampak p<«krbcti ludi za vse ostalo. Zeleno luč je dobil tudi predl<"»g uprave in nadzornega sveta o nakupu lastnih dcinic v višini največ do 7,5 % (xsnovnega kapitala. Delničarji so ga potrdili z dobrimi 9J %. Tudi ta sidep pa namerava i/podbijaii Slovenska odškodninska družba. ■ V TRC Jezero tudi vrtni center V rurislicno-iekreaeijski center Jezero pritegnili inveslitorje - Osrednia torka 1)0 ba/enski koííiplcks - Dořiovori za ví Ijii ceniev /e lv(v]i) Na obmoi^u 'llirisiično-rekreacijskega centra Jezero je že sedaj živahno. Se bolj pa bo, ko bo ta prcïstor dobil še nove vsebine. Koncept se že snuje, cilj pa je, da na to (Območje pritegnejo vcč ljudi, tudi obiskovalcev od drugod. Območje TRC'Jezero je doslej gra- dil in urejal Premogovnik Velenje, ki pa zdaj, skladno s konceptom razvoja, želi v ta pro&lor pripeljali še druge investitorje. Skupina, ki jo je imenoval konzorcij, na lem poi^ešeno dela, Velenjčani si zlasti veliko (Obetajo od bazena, ki je predviden v tem prostoru. »Osrednja točka bo res bazenski kompleks, čeprav tudi drugih vsebin ne gre zanemarili. Zrasel naj bi na območju zasutega turističnega jezera. Kako velik bo. Še ni opredeljeno, treba pa ga bo zasnovali lako, da bo mogoče v njem plavati lako poieii k<^t pirzimi,« pravi direktor pcslovnega sistema Premogovnik Velenje in obenem vodja projektne skupine dr. Evi^en Dervarič. Vodne površine, ki jih je v Velenju veliko, so, poudarjajo, zelo kakovostne, voda je čista in te prednosti želijo izkoristili za razvoj vodnih športov. Za začetek so ob jezeru obnovili pomole. [dej pa je Se veliko. Nasproti klasirnice, ob kmetiji, ki je še edina ostala v lem prostoru, naj bi zrasel vrtni cenler. O tem že lečcj(3 pogovori s Podjetjem za urejanje prostora PUP Velenje in me.^tno občino. Na drugi strani je Muzej premogovništva, ki se je dobro prijel. Lani ga je obiskalo 321)00 obiskovalcev, letaš naj bi jih bilo Še vcČ, okiili 35.000. Tako se deltwanje muzeja postopno izmika rdečim številkam, in ko bo projekt v celoti zaokrožen, bo lahko muzej deloval samiKtojno in na tržnih temeljih. ■ mkp TIC v kiosku Turistično-inforniacij.ski center Velenje se že nekaj časa nahaja na novi lokaciji, saj se je mora) zaradi prenove Rdeče dvorane izselili iz svojih prostorov. Sedaj je del /apatičnih v Domu obrambe, turistične infi>rmacije pa obiskovalcem nudijo v kiosku na parkirnem prostoru ob Rdeči dvorani. »Naša preselitev na začasno lokacijo ne vpliva na obisk, ludi zato, ker veliko delamo preko inter- Začasni khsk na parkirišču ob Rdeči dvorani neta in nem.^kega teletek-sta Ta veza je pomembna, saj dobimo na teden od deset do dvajset povpraševanj gostov iz Nemčije, ki bi se radi na poti skozi Slovenijo ustavili ludi pri nas,« nam je poja.snil Alojz Hudarin, vodja TlOa. Glede na to, da se na TICu zavedajo, daje Slovenija tranziten prostor, sc jim zdi pomembno predvsem lo, da bi v prihodnje končali ponudbo kampa ob Plcvelovem jezeru, saj bo to bistveno vplivalo na obi.sk, ki ludi sedaj vzirajno, a počasi narašča. Za vse, domače in tuje goste sta trenutno najbolj zanimiva Muzej premo-govnišlva in miizej na gradu, ■ kk NOVO NOVO NOVO zefene do fine Nasi prvi koraki, ki jih naredimo kot nadebudni kratkohlačniki niso le nedolžni koraki v novi svet, ampak... ampak... so tudi prvi koraki k našemu načinu pretiranjevanja. Mleko In mlečni Izdelki so pomemben vir zdravja vsakega posameznika. Prav tako pa je pomembno v kakšni embalaži so ti Izdelki. V Mlekarni Celeia se zavedamo kako pomemben Je vpliv embalaže na okolje. Nova ECOLEAN embalaža - za mleko s 3,2% zeUne do (i ne - tekočI jogurt s 3,2% m.m. z e Ce ne do(ine se lahko pohvali s prednostmi: • odporna na vlago, • ne zavzame veliko prostora v košu za smeti, - minimalen vpliv na okolje In • se enostavno reciklira. Nova preobleka za mleko In tekoči jogurt . : je po svoji obliki enostavna za rokovanje oz. prinašanje Izdelka iz trgovine na domačo mizo. To sporočilo je hkrati povabilo na Mednarodno obrtni sejem, v Celju, od 10« do 17. 09. 2003, kjer vam bomo v hali K2, ob degustaciji izdelkov zelene doline, podrobneje predstavili mleko v novi ECOLEAN embalažf. mir: len ze(ene do (ine mms PRAKTIČNA EMBALAŽA, KI NE ŠKODUJE OKOLJUÎ 7. avgust 2003 ««^ĆAS GOSPODARSTVO Premalo donosnih programov V íí()sp()(lai\slvu Savili i sko-šalcškcsB obniorja v zadnjih obdobjiti nismo beležili večjili pretresov, z doseženim pa vseeno ne moremo l)iti povsem zadovoljni - Preiîialo dovolj (ionosnili |)rofii'aniov - Dodana vixxlnosl kar K) odstotkov za slovenskim povprečjem DOeiCKI IN IZGUBE V SAVINJSKO ŠALEŠKI REGIJI V MlUJARDAH SIT ZA LETA 1997-2002 Mira Zakošek Čeludi sc radi p<)hvaIimo, da smo dobri, bomo morali v našem razmii^ljanju in ravnanju Se marsikaj spremenili. Konkurenčni boj, ki dobiva 7. vstopom nak; države v Evropsko imijo nove dimenzije, pasiaja Se bolj neizprasen. Doslej so ga Čuiili izvozniki, odslej ga bomo vsi. Evropa bo prišla k nam in njeno konkurenčnost bomo Culili povsod. Torej ne bo dovolj, da bomo obvladovali obslojcce leh-nokîgije in znanja. Nujno bomo morali Se bolj vlagali v ríizvoj in se organizirali lako, da bomo dosegali većjo dodano vrednost, lega sc moramo zavedali, saj lo dokazujejo ludi lanski poslovni rezu 1 lati, ki so, Ce jih pogledamo na prvi pogled, dobri. Će pa se vanje Ixilj poglobimo, tako kol so lo storili na Območni S av i nj sk o -ša I eški gaspodarsk i zborniei (lam smo dobili tudi ptxiaike), pa dobijo pc^^m dni-ge dimcn/ijc. Na območju, ki ga pokriva Savinjsko-.^alei>ka območna gospodarska zbornica (občine Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Cirad, Mozirje, Nararje, Šmartno ob Paki, ŠoSlajij. Velenje-v njih prebiva fi2.()U0 prebivalcev, od lega jih je 24.000 zaposlenih in samozaposlenih, več kol 10.000 py je upokojencev), je delovalo v lanskem lelu 6ÍJ9 poslovno aktivnih gospodarsldh družb, ki so zaposlovale 20.872 delavcev. Po nerevidiranih p<5da-ikih, ki jih je zbrala AJPES, so ustvarile za 39035 milijard tolarjev pnh(xikov. To je nominalno 5 odstotkov več kol leto poprej. Izvozile so za 153,7 milijard tolarjev izdelkov in blaga. To pomeni, da ustvarijo na^a podjetja kar 39 odstotkov svojih prihodkov na tujih trgih, izvoz pa je bil nominalno viSji od leta 2001 za 16 odslolkov. Čisti dobiček je znašal 4/> milijarde tolarjev, dodana vrednost pa 104,9 milijard tolaijcv. Poudarili pa je treba, da mnogi podatki niso primerljivimi s preteklimi leti. Gospodarske družbe so namreč lelna poročila sestavile skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah, lorej po novih računovodskih standardih. V /namenili velikih podjelij v gospodarstvu Savinjsko-i^leSkega obmt^ja prevladujejo velike gospodarske družbe, in to predvsem s področja predelovalne industrije, rudarstva in energetike. Tudi ptxlatki ošievi-lu družb po vclikasîi za lansko leto niso povsem primerljivi, saj sc se spremenili kriieriji njihovo opredeljevanje. Po novem s(xiijo vskupino majhnih gospodarskih družb liste, ki izpolnjujejo dva od naslednjih treh kriterijev: zaposlujejo manj kot 50 delavcev, ne dosegajo več kot milijarde Čistih prihodkov ali pa vredno.sl aklive ne presega 500 milijonov lolarjev. Med srednje Studijo družbe (izpolnjevali morajo dva krilerija), ki zaposlujejo manj kot 250 delavcev, čisti prihodki morajo biti manjži od 4. Družbe po velikosti, zoposlenilv prihodkih m sredstvih v letu 2002 Družbe Zaposleni Prihodki Sredstva 1) Velikost število delež v % število Delež v % znesek v miosrr delež v % znesek v mic Sff delež v % Velika 18 3.0% 15.398 73,8% 307.284 78,7% 304.327 79,1% Srednja 26 4,3% 2.750 13,2% 42.844 11,0% 42.042 10,9% Majhna 565 92,8% 2.724 13.1% 40.228 10,3% 38.346 10,0% Skupaj 609 100% 20.872 100% 390.356 100% 384.715 100% Vir: AJPES, SKEP 1)vredoost aktive na dan 31.12. 2002 ZAPOSLENI IZ URE DELA PO DEJAVNOSTH V SAŠA REGIJI V LETU 2002 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 •147 2.000 r 0 A- C- * 505 n ZAPOSLENI SKUPAJ 2002 s> 20.872 200U> 20.156 PO 2R 2001 =>20,5371 +324 ■ w IL o- o- ■ 2001 PO 2^2002 D 2002 E • F - O- H ' I • J • K- M • N • KMETI ňUDA INDUS ENER ORAO TRQO QOST TRAS řlU. STORI IZOBR 2J3RA OSTA JSTV RSTV TRIJA GETIK BENIS VINA PORT POSR TVE AŽEV VSTV LE 74 2.732 11.175 362 1.232 2.241 475 207 1$ 6&6 25 24 405 73 2.576 11.680 8S7 1.263 2.5«5 461 199 19 670 25 26 435 graf 2 DLEŽ ZAPOSLENIH, OÛOANE VREDNOST), DOBfČKA, IZGUBE IN PRODUKTIVNOSTI (DV/zap) GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PO REGIJAH ZA LETO 2002 50,0% 45.0% 40.0% 35,0% 30,0% 25.0% 20.0% 13,0% 10.0% 5.0% 0.0% t 90 ' M y N Dtl (ZAPOSLENI I DODANA VAFDNOST IDOSI EK (IZGUBA •INKKS PR0E>.REQIJ4/SL0 03 • INDTKS STA.OSLA / ZAP. •REGIJA/SLO n 5A&A US, 90 U ca^ Kon E O^KA d.2% $,3% 1.9% 9,9S 97 76 » tí OlŮ h 140 120 100 g M OZE 1 20 ZAS uua MAR KOPE M. 6 R $00 33.S\ 14,1)% 1,9% 4,t% 30,1% ti,5\ 6,4% 3.S% 1.0% 46.9S Î.9S 7.»% 1.e% 1.7% 4<,9S 7.3% 9i 117 92 112 69 M 111 90 104 SO OOR. B,9S s.e% 3.1% lOa 102 al KflAN U£fiT P06T O '' ^ S,3% t.9S 10,9% 2,2% 5.B% 1,6% B.e% 2,4% S.8S 1.3% 9.$% 3.1% 1,6% &,«% 2,4% 111 99 09 105 102 90 « S2 milijard, vrednost aklivc pa ne sme presegali dveh milijard. Družbe, ki presegajo omenjene kriterije, sodijo v kategorijo velikih. Zaradi spremenjenih kriterijev se je v lanskem letu zmanjkal delež velikih, povečal pa delei .srednjih in majhnih podjetij. V letu 2002 je po novih merilih pt)s[cvaIo 565 majhnih družb, kisosk"upaj iLstvariieza Ai) milijard (10,3%) prihodkov, imele preko 38 milijard SIT (10^^) sredstev in zaposlovale 2.724 oseb (13,1%). Srednje velikih družb je bilo lani 26» zaposlovale so 2.750 oseb (13,2%), ustvarile 42,8 milijard (i J %) prihodkov in posedovale za 42 milijard (10,9%) sredstev. Velikih drnn> je bilo tak(5 18» ustvarile so za 307 milijard prihodktw, njihova + m aktiva je obsegala 304,3 milijarde sredstev, imeli pa so 15.398 zaposlenih- Velike družbe so imele 73,H % zaposlenih (v Sloveniji poprečno 50,6%), ustvarile so 78,7% prihodkov (v Sloveniji 59 %) in imele 79,1% vseh sredstev (v Sloveniji 64,7%). Pa poglejmo §c največjih deset družb v Savinjsko-SaleŠki regiji: Gorenje, dd.:Premogovnik, Era, BSII Hisni aparati, "lermoelek-irarna .Šoštanj, Vegrad, Elektronika, Gorenje GTI, Gorenje Notranja oprema in Zgomjesa-vinj.ska kmetijska zadruga. Cc pa razvrst imo gospixlarske družbe po velikost i ob upoštevanju kriterija Stevdla zaposlenih, pa je vrstni red naslednji: Gorenje, d.d,, Premogovnik, Era, Vegrad, Gorenje NiJtranja oprema, HTZ, Termoelektrarna graf 3 Šoštanj, BSIl Hišni aparati. Gorenje IPC in Elektronika. Narasel dele/ predelov H Ine indiisiríje in Ir^ovíne Deleži družb Savinjski^Saleške regije po dejavnostih so sc v letu 2t)02 spremenili v korist predelovalne industrije in trgovine, zmanjšal pa se je delež energetike (po prihodku kar za 14 odstotkov), vendar je treba poudariti, da imajo na lo največji vpliv ncwi kupoprodajni odnosi (z elektriko po novem trguje holding Slovenske elektrarne). Delež rudarstva je ostal nespremenjen. V deležu celotnih prihodkov predstavlja 6,6%^, v deležu zaposlenih pa 12%. VeCia^d delež tako po prihodku (53.7 %), zaposlenih (56 %) s,o mr 9.» im «H M&1 2002 9.0 •ra.4 in sredstvih (40,9 %) predstavlja predelovalna industrija. Precejšen pa je ludi delež trgovine (19,l%prihodkov- leto poprej je znašal 17%, 12,3 % zaposlenih in 11,5 % sredstev). Malenkost seje povečal tudi delež gradbeništva, ki predstavlja v strukturi prihodkiw gospodarstva Savinjsko-šaleške regije 6,9 %. Poglejmo Šc področje gostinstva in turizma, "là odstotek je kljub drugačnim prizadevanjem v regiji še vedno dokaj nizek, le 1,3 %prihodkc^je usivarjenihv teh dejavnostih, zaposluje 2,3 % delavcev in !)na 1,6 % delež sredstev. P(xiročje storitev ustvari 5 % prihodkov in zaposluje 3,2% delavcev. Delež ostalih dejavnosti je majhen, lam oko-n odstotka se giblje, kmetijstvo pa dosega le 03 % vseh prihodkov Savinjsko-SaleŠke regije. l/.vo/iliki - paradni konji Savinjsko-šaleškega gospodarstva Na dobre rezultate gospodarstva tega območja vplivajo v veliki meri izvozniki, ki so skupaj izvozili v lanskem lelu za 153,7 milijard S!T blaga in storitev (659 mio ameriških dolarjev), kar predstavlja 39,37 % prihodkov vseh družb SAŠA regije. V primerjavi z lanskim letom je bil izvoz (vrednostno ) višji za i C) odstotkov. Največji izvoznik je Gorenje, povelikosti pa mu sledijo BSIl lli^ni aparati. Elektronika, Gorenje Notranja oprema (prvi štirje ustvarijo kar 92 % vsega izvoza). Glin K&M. Elkroj, Vegrad, Veplas, Glin Žagarstvoin CJorenje Orodjarna Presežek izvoza nad uvozom je znašal 257 milijonov ame-rllkih dolarjev. Dohicek je višji K(.>i smo že uvodoma omenili, gospodarski rezultati zaradi spremenjenih predpisov (zlasti opustitve revalorizacije) v preteklem letu nisopov.sem primerljivi z doseženimi v prejšnjih obdobjih. Lanski so nekoliko boljši. Pa jih vseeno skuiajmo primerjati. Gospodarske družbe SASA regij so v letu 2002 ustvarile za 390,35 milijard lolarjev prihodkov, kar je 5 odstotkov več kot leta 20[) 1, Ob tem so izkazale za 4,69 milijarde tolarjev neto dobička, kar je bistveno bolje kol prejšnja leta. Dobiček je izkazalo kar 411 družb, veliko pa je bilo tudi listih, ki so imele izgubo - kar J 71 (to število je ostalo enako kot leta 2001). Bistveno boljši je bil hini rezultat velikih družb, îc posebej izvoznikov. Pri njih se je čísli dobiček v primerjavi z letom 2001 povečal za 28 %. PoslabSal ^m + grafi pa se je rezultat v srednje velikih družbah. Največji delež izgube predstavljajo dejavnosti rudarstva in energetike, sledi pa jima finančno posredništvo, gosiiasivo, turizem in transport (graf 1). Dodana vrednosl je ve< ja. a zaostaja /.a sknenskim povprečjem Dodana vrednost na zapasle-negaje v laaskem letu naraslaza 10 %, najbolj v panogah transporta in gradbeni.štva, a z največjim vplivom industrije, rudarstva in ener^jetike. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Savlnjsko-šaleški re^ji jev lanskem letu znašala 22.220 evrov, kar je še vedno za deset indeksnih točk pod slovenskim povprečjem. Vse to vpliva na dokaj nixko povprečno stopnjo proiitabilnosti gospodarskih družb. Nixjl stroski dela število zaposlenih se je po podatkih gospodarskih družb, ki so oddak; zaključne račune v lanskem letu, povečalo za 716 oseb-Vendar pa je ta podatek precej navidezen. 335 ciseb je bilo namreč lakSnih, ki so se upokojile ali pa zaradi prenehanja gospodarskih družb izgubile delo. Povprečno so gospodarske družbe zap asi ova le (preračunano iz ur dela) 20.872 delavcev, kar je 3,6 % več kol leta 2001, od tega 74% v velikih 1er po 13 % v malih in srednjih družbah. Po panogah je bila zaposlenost naslednja: (^ej graf2)- Stroški delu st> niirasli /a 16 stro.šek dela na zaposlenega pa je glede na leto 2001 nominalno porasel za 12 %. Poprečni stnišek dela na zajcev slenega na leto v družbali SAvSA regije v primerjavi s poprečjem dejavnosti v Sloveniji kaže, da je ta nad poprečjem v dejavnostih kmetijstva, rudarstva, energetike, giwtinstva, najbolj pa v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo. Za poprečjem najbolj zaostajajo stroški delavdejavno-sii transport, indusirija in gradbeništvo. V poprečj u stroški dela družb v SASA-regiji zaostajajo za slovenskim poprečjem. Savinjsko-šaleška regija je v letu 2001 s 4,4 % zaposlenimi v primerjavi z v.semi zaposlenimi v slovenskih gospodarskih družbah asLvarila 4,0 % dodane vrednosti, 1,8 % dobička in 1,4 % skupne ,skwenske izgube. Produktivnoj;I zaostaja za 10 indeksnih točk za poprečjem Slovenije, strc^šek dela na zapt">slc-negapajeza2indeksni točki Po nekaj kriterijih je SASA regija med trinajstimi regijami na osmem mestu (graf 3). ■ 8 KULTURA I^H-as 7. avgusta 2003 Kunigunda bo kratka, a pestra Lolosnji FosUval mladih kuliur Kunigunda, katerí^-řja producent je WC Velenje, bo že. svsU po vrsli. Zaiadi ol)ri()vc prosloïov v Kd(îri dvorani je denarja /a proř»rani malo. Kunigunda - lopa, skrivno&l-na grajska Čarovnica, ki jc velenjskemu leslivalu mladih kuliur dala svoje ime, jev prvih šiirih festivalih pwkrhela, da tis-lim mladim :5aleiaiiom. ki so drugo polovieo avgusta preživljali doma, rcsnićno ni bilo dolg čas. Prva leia je namreč festivalsko dogajanje trajajo kar po teden dni, razgibalo ecnter mesta, odkrivalo zanimive neznane lokaeije v mestu... Poskrbeli Sil lako za ljubitelje alternativnih smeri kulture, ki med lelom v mestu skorajda nimajo ponudbe, kol za različne glasbene m tudi modne okuse. Nenazadnje je bila akcija z oblačenjem Tita ena odmev-nej.ših. nora modna revija na spomeniku onemele puAke pa eden od presežkov dosedanjih festivalov... Dk)godki, ki so dali poletni zaspanosti mesta svoj čar, ki so mnoge prepričali, da je lepo živeti v na^em mladem mestu. Lansko leto je Kunigunda prvič malce razt^arala. Denarja je vse manj, zalo sose v MC-ju odloČili, da jo pripravijo in iz]^eljejo kar doma - pred in v Mladinskem centru. Letos so ostali itidi brc? legii "doma", saj je obnova Rdeče dvorane v polnem teku. In kako naj bi letos izgledal festival? *y,amisiili smo si. da bo leliiJnji festival potekal na velenjskem letnem bazenu v času od 27. do .^t) avgusta. Dej- stvo je, da smo ostali brez prireditvenega prostora in smo zato morali poiskati novega. Kot je dejstvo tudi, daje Kunigunda vseskozi imela enega od vodil tudi iskanje atraktivnih mesinih lokacij. Će obudimo spomin, smo odkrili staro elektrarno, parkirišče /a knjii^nieo, pa spomenik onemele pui^ke, teraso velenjske Name... Tukaj ostajamo aktivni Še naprej, saj letos i>dkrivamonovo centralno mes!-no lokacijo - letni bazen, čudovit prostor, ki jc zal zelo poiikodovan, v zelo slabem stanju. Vseeno se dav lupini bazena in okolici marsikaj narediti. Letos smo morali še okrnili sredstva za program, saj smo del programskega denarja prenesli v obnovo naših prostorov v Rdeči dvorani Ko.se bomo jeseni vrnili "domov", bomo polre-bovali tudi dodatna sredstva, da o'J^vimo naŠo dejavni^si. /aio smo v s()glasju s svetom zavoda MC Velenje pasegli prav v to finančno postavko. Vendar bi rad dodal, da bo drugo lelo bolje, leta 2005 pa Še bolje. V ozadju namrečže gradimo -vsode-lovanju s kulturnimi u.sivarjalei in poastvarjaiei - zgodbo, ki ima delovni naslov "Festival Vele-njc'\ Ta bi naj poskrbel, da bo mesto Velenje polegnila iz nekonkurenčne ponudbe v pt)[e-tnem času v primerjavi z oilali-mi večjimi in manji^imi slovenskimi mesti,*^ nam je zaupal Alej^ Ojsterešťk^ direktor velenjske-îi» MC-ja. V času Kunigunde bo v sredo /večer mogoče slikati slovitega slovenskega igralca Janeza Škofa in njegove Ćompe, četrtkov večer bo namenjen eleklo-niki - tokrat predvsem velenjskim ustvarjalcem, ki jih je namelo, pa še dobri so. Petek bo plesno obarvan - prihaja romska skupina, ki igra glasbo za svalbo in to na ciekronski osnovi. Sobota pa bolj rnc-ken^ko obarvana, O programu bo še čas, da povemo kaj več, saj čisto/adnje različice še ni dobil. Plan B: »Če boste pekli ta CD, vam bo razneslo mašino!« Ilip-hop oziroma rap glasba je v svetu in píwledično uidi v Sloveniji vedno bt^lj popularna. Tudi iz Velenja prihaja kar nekaj dobrih in uspe^iih hip-hoper-jev, zdaj pa sta dva od njih svoje ustvarjanje zapečatila že z albumom. Skupina Plan B, ki jo sestavljata DJ EJ in /me-Den in deluje že šest let, je namreč izdala debitantski album z naslovom Čarovniki, ki je obenem edini skwcaski hip-hop albumv tem letu. Plošča, ki je v Ljubljani, Mostarju, Novem mestu in Velenju naslajala dve leti, postreže z dobro uro glasbe, na njej pa je mogoče slišati ludi glasiwe Murata, Polone Kasal, Ni ko lovskega. Bolesne Brače, Ezy-Gja itd. Njun prvi singl, ki ga lahko sli.^iie na vseh radiih po Sloveniji, nosi naslov Na pla?i, kol gast pa se na njem pojavi Mural. Zdaj seveda ne bosta dolgo počivala, kajti že kmalu je na vrsti prvi videospoi za pesem, katere naslov je zaenkrat še skrivnost. Tisti pa, ki se sprašujete, kje bi lahko fanla videli in sli.^ali, boste morali počakali do jeseni, ko lahko pričakujete nekaj odličnih koncerta. Do takrat se b(3stc m<^ra- li zadovoljiti s poslušanjem ploSče. kije že na prodajnih policah. Na njej je paskrbljeno za različne okuse, saj album vsebuje vse (xî balad pa Ija do veselih in meditativnih komadov. Besedila, ki so v celoti last Zme-Denega, pa tudi niso zmedena, ampak se dotikajo tako soeial- sodeloval z nekaterimi slovenskimi hip-hop Izvajalci. V prihodnje pa si želi s prciducent-skim delom prodreti na evropski in ameriški trg. Aktiven je tudi DJ EJ, ki že nekaj let uspešno vodi in ureja radijsko oddajo I fip-hop vizija na Mojem radiu, z letošnjim nih problemov kot žensk, zabave in sek&a, V 17-ih skladbah resnično vsak najde kaj zase. Zme-Den se poleg pisanja besedil že nekaj let ukvarja tudi z glasbeno produkcijo inje že Čarovnika Zme-Den in DJ EJ letom pa bo začel z oddajo The Slick mi manbiirskem radiu Center. Ob lem organizira razne hip-hop konccrie in zabave v Velenju, Mariboru in Celju. K nam je že pripeljal ameriški zvezdi Rovcc-a Da (T>etn>il, ZDA) in Masla Ace-a (NY,ZDA).V prihodnosti bo lo delci pkuSal Še razširili, obljublja pa, da lahko jeseni v Sloveniji pričakujemo nwo hip-hop zvezdo. Kljub temu, da jc lo za fanta prvi album, pa to zagotovo ni njun prvi projekl. Prvič sle ju lahko zasledili že leta 200(J na kompilaciji 5 Min. Of Fame? Za narodov blagorž, kjer sta se pojavila s poskočno skladbo ĆiriČiri Bum. V okviru re akcije sta nastopila tudi kot pred-skupina legendarnih Publicene-my v ljubljanski Kali Tivoli. Sodelovala sla ^ na Lignit u 2, nemški kompilaciji evropskih izvajalcev in projektu 5 pik in nekaj repov, sodelujeta pa tudi z raperji s področja nekdanje Jugaslavije (Edo maajka.Tram 11. Bolestna brača Zdaj. koje za fantoma uspešno izdani album, si bo.sta privoščila kratke počitnice, in sicer se bosta oba podala na m<^rjc. Zme-Den se je že hladil v Círčiji, se pa zagotovo Še bo na HrvaŠkem, DJ CJ pa bo pok$ hrvaškegii morja ob koncu poletja poslovno obiskal še New York. ■ kk Včasu Kunigundebov Velenju potekal tudi mednarodni mladinski tabor, ki ga sofinancira EU. Udeleženci tabora -vsaj 30 jih bo, iz različnih delčkov IIvro[x - bodo ustvarjali, del produkcije pa prikazali v soboto na asrednjem velikem odru, ■ Bojana Špegeí Se pomnite? Tudi tote je utrinek iz Kunigunde. Muzej premogovništva vabi tudi poleti Dopu.sri so na višku in tudi veliko kulturnih hramov je priprlo svoja vrata, prireditev v tem času skorajda ni. Muzej premogovništva pa obratuje normalno. Odprl je vsak dan, razen ponedeljka med 9.30 in 17. uro. V tem času računajo predvsem na individualne goste, saj izletniških skupin, ki so značilne za pomladni in jesenski čas. skorajda ni. Tudi v našem okolju vas je še veliko, ki se vanj niste podali, pa je ogled zanimiv in poučen. Zl'»irka je zelo slikovita. V jamo se boste spustili podobno kot so se rudarji nekoč. Nadeli si Ixwte celo podobna oblačila, čelado, pa tudi malico boste dobili, da se baste lahko po napornem ogledu kar v jami ludi okrepčali. Prikazali vam bkem dočakali poletje. Ressc mi zdi smerno, dav začetku avgusta nimam še nič barve in sem bela koi sneg.« Marta pravi, da se Japonci zelo pazijo pred soncem, zato pogosta uporabljajo senčnike. Ravnozdaj so na.slopÍle tam enomesečne šolske počitnice» ziiposleni pa dobijo le cn teden plačanega dopusla, kar si mi težko predstavljamo, medlem ko »si Japonci tudi ne znajo predslijvljali, da gremo v Sloveniji lahko za cel mesec na dopust-Jaz bom prihodnji teden lako t>dSla na krajini dopusl z japoa^kťí prijateljico Naomi. Odpeljali se bova severno od Tokija, na otok Sado, kjer bova bivali pri njeni stari mami. Sado je v zgodtwini imel podobno vlogo kol Cioli otok pri nas. Je pa menda zelo avtentičen in miren, kar je seveda v primerjavi s 30 milijonskim Ibkijem pravi balzam za duSo. Takoj povrnitvi se mi bodo verjetno uresničile moje japonske sanje, namreč s slovensko ekipo se bomo odpravili na najvišji vrh Japonske, vulkan Fu ji San, ki je zelo močan simbol na Japoaskem. Tega pohoda se res ve.selim, me pa zato japonski kolegi zelo čudno gledajo, ker le redki Japonci gredo na vrh. Vtem času na Japonskem proslavljajo prihod poletja s IIANABl-ji, loje ognjemeti. Veliko mladih se obleče v poletne kimone YUKATII in zavzelo opazuje ognjeno predstavo, /adnji lak ognjemet bo 15. avgusta in s kolegi iz službe ga bomo proslavljali tudi mi» seveda oblečeni v japoaska oblačila ...« je zapisala Marta in dodala seveda obvezni »Sayonara« - japonski srečno. no kratko JA^ PLKSTIIIMJAK Ta mesec bo izšel njegov novi album in kot nekakšno napoved zanj Jan že predstavlja prvo skladbo. Njen naslov je »Iz drugega sveta«. Jan se je pred fcralMm namreč mudil v Braziliji. \i.kksa!\i)i;k Po prvem singlu »Man« z njegovega zadnjega albuma »Tracks« se Aleksander Mežek predstavlja z novo skladbo. Tokrat je to edina slovenska pesem na albumu »Kaplja sreče«. UMU JACKSON Po naporni turneji (70 koncertov) bodo malo počivali» konec meseca pa predstavili nov videospot »You And I«, ki so ga v režiji Petra Paiíéa maja in junija posneli v Beogradu In Ljubljani. KOCk IN imiA Čeprav so se se prejšnji teden po slovenskih medijih širile govorice, da bodo na letošnjem festivalu nastopili tudi sloviti nu metalci Limp Bizklt, jiti po zadnjih podatkih v Izoli vendarle NE BO. Na veliko žalost njihovih tanov. ti 11; stroj Po lanskoletnem uspešnem nastopu v Leedsu se je tolkal-sko pleme The Stroj spet vrnilo na Otok. kjer so v nedeljo sodelovali na Stockton Riverside festivalu. VRv.m m\\ »i;ni) Nek danil član skupme Babilon Frenk Nova je okrog sebe zbral novo skupno glasbenikov, s katerimi zdaj skupaj nastopajo pod imenom Frank Nova Bend. Si (1(1 ha rl a Skupina Siddharta zaključuje st")delovnnjc z založbo Multimedia, s katero je sodelovala zadnja šliri leta svoje uspcSne glasbene poli in pri njej izdala vse dosedanje diskografske prtîjek-te: prvenee Id, single Lunanai, drugi album Nord in ploSčo remiksov Silikon Delta. I^ekini-tev sodelovanja je sporazumna. Skupina se zalořbi za spa^mlja-nje njihove ^asbene poti zahvaljuje, delo pa bodo nadaljevali pri založbi KilKiť. Siddharta, ki je s spolom »Rave« napovedala svoj tretji studijski album, objavlja tudi datum njegovega izida. Album 7. naslíwom »Rfl-« bo na policah trgovin 13 avgusta, na plošči pa bo petnajst novih .skladb. Hkrati napovedujejo tudi izid pi'ïsebne in količinsko omejene izdaje albuma RII-, ki bo izključno v angleškem jeziku, z dvema dodatnima skladbama in v posebnem ovitku. Iziel bo 1. septembra 2003. Vídťo IVIusic Awards Pred nekaj dnevi so v New Yorku objavili seznam letošnjih nominiranccv za prestižno nagrado MTV Video Musie Awards 2(J03. Največ nominacij (skupaj kar osem) je prejela Mí&sy Elliott, tesno pa ji sledi Justin Timberiake s skupaj sed- mimi nominacijami, od lega jih je pet prejel za videspot »Cry Me A River« in dve za »Rœk Your Body«. Prireditev, na kateri bodo podelili žlahtne nagrade, bo 28. REPUBLIKA BANANA Po mnogih zapletih, ki so botrovali izidu šestega albuma Kingstonov, je novi album enega naših najbolj trofejnih pop bendíw, "Republika Banana", naposled tukaj. Ali bo tudi sledil izjemni komercialni uspc.sncKti svojih predhi>dni-kov, pa bo poka/al čas. Naj vas spomnimo, da so kar tri njihove ploSče dosegle platinasto naklado in ena zlato. King-stoni so poleg lega tudi dobitniki treh zlatih petelinov in trikratni zmagovalci ťe.stivala Melodije morja in sonca. Na novi pIo§či "Republika Banana" bodo simpatije oboževalcev skušali osvojiti z enajstimi n(5vimi skladbami, dodatnim bonus iračkom v obliki mixa nekaterih njihovih največjih uspešnic ter z dvema videospot o m a, s pripadajočima dokumentarnima filmčkoma o njunem nastanku. "Republika Banana" sicer predstavlja Kingitc^ne kakršnih smo že vajeni, razplesane, sončne in poskočne, prinaša pa tudi nekaj novosti. Ena od teh je prav gotovo pojavljanje basista in spremljajočega voka-lista Dareta Katiriča v vlogi glavnega pevca v kar dveh skladbah- Za mikrofon je stopil v naslovni skladbi "Republika Banana" in v nežni baladi "Luna nad obalo". Druga novost je v tem. da se je kla-vialurist Zvone Ibmac lokrai bolj posvetil predvsem aranžiranju skladh in produk- ki sodeluje z Kingsloni že vse od skladbe Lunapark (EMA 20()l),Tcodor A/nanovič-'Ic^ (Nude), kije odigral nekatere kitare, ter pihalna sckcija v postavi Emil Semec (trobenta) in Klemen Repe (pozavna). vSeveda ne smemo pozabiti še znanega primorskjegéi cijt, prt pisanju pesmi pa ga je nadomestil prvi vokalLsi Reno Cibcj, ki tokral skupaj z Dare-tom tvori glavno avtorsko ntoč. Celoten material jc bil posnet v /vi^netovcm studiu 'lom, na miksanje skladb pa so se Kingsloni, kot smo tudi na teh straneh že nekajkrat omenili, odpravili v zagrebški studio Morris. Na pkišči gostuje tudi nekaj že preverjenih gostov: Petra Pečovnik, nepogrešljiva pevka spremljajočih vokalov, DJ-ja Lovra, ki se pc^javi kot spikervskladbi"Mi Corazon". Kin^loni so se izida novega albuma lotili tudi z novim marketinškim prijemom. Prvih 300U izvodcTv namreč skriva še posebno presenečenje -družabno igro "Republika Banana'", v kateri se boste pošteno namučili, Če boste hoteli osvojiti krono in postati poglavar "Republike Banana"". avgusta ob 20.00 uri po srednjeevropskem času, v živo pa jo bo seveda prenašala gla.sbena tv posiaja MTV. Povabljence v dvorani in gledalce pred televizijskimi sprejemniki bo med drugimi zabavala tudi ameriška zvezdnica Christina Aguilera, prireditev pa bo pt)vezoval Chris Rock. single liHihaťh Skupina Laibaeh prihaja z novim singlom »'lanz Mit Lai-bach«, ki bo 25. avgusta izšel pri založbi Mule. To bo prvi single s prihajajočega albuma »WAT«, prvega ki bo izšel po letu 1996, ko so Laibaeh izdali ».lesus Christ Superstars«. Zasedba, ki je biia ustanovljena leta 1980, že več kot dvajset let ustvarja izzivalno in dramatično glasb(\ usodno pa je povezana tudi z drugimi oblikami umetnosti, predvsem iikwno in gledališko. Pred dvema icdnoina je skupina Laibaeh v rodnih Trbovljah predstavila nov koncertni program, skaterim se jeseni (xlprav-Ija na prvi del evropske in nato Še ameriške turneje. Nastopili so v koncertni dvorani Delavskega doma, tistega, od koder so bili izgnani leta 1980, še preden jim je uspelo odigrati svoj prvi javni koncert, in v tisti dvorani, kjer je skupina dvajset lei pirzne- je, leta 2000, za svoje delo iz rok tamkajšnjega župana prejela najvišje priznanje občine. PESiM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 un. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18,30. 1. PETAR GRASO - Vera od suvog zlala 2.T.A.T.U.-HowSoonfsNow 3. BEYONCE feat. JAY Z-Crazy Love Príljiibljenost hrvaških izvajalcev se očitno nadaljuje. Potem, ko le prejšnji leden v izboru naj pesmi zmagala skupina Magaan, le tokrat največ glasov pobral še en splitski glasbenik. Petar Grašo se je po kar dolgem glast^^em premoru spet pojavil na glasbenih odnh. Prišel jena sloviti festIvaJ v Splitu In spet odnesel prvo nagrado s skladbo »Vera od suvog zlata«. Pesem je očitno navdušila tudi vas. F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26. Takole ste glasovdil v nedeljo, 3.8.2003: I .LIPOVŠEK: Vsega kriv 2. GOLIČNIK: Rdeeferaii 3. GOTER: Šubidub Marička 4. PODKRAJSKl: Dokler bom živ 5. FALOTI: Šoštanjčanke Predlogi za nedeljo, 10.8.2003: 1. BOH POMAGAJ: Kroparska 2. GREŠNIKI: Spominčica 3. KLAVŽAR: Lažnivček moi 4. R06I-A: Imam konča bistrega 5. RUS: Ohcetbo ■ v/// Grdbner 10 VRTILJAK 7. avgusta 2Q03 Najhr/ ^a ni. ki t)i dvomil o poiiicini, ki ima ijlasba xa tna«. ivana Vlarliia. l'ix'diin j) je tako v prosU'tn ('asu kol liidl tia (icloviuiin mcslii ravna I clja vi'icnjskc ylaslK'nc šoto. 'l'a ko zrlo. (la o iipokajiivi še nc razmišlja. (V hi, ga konce minu-iPija šolskega k'i doma z Ljubnega ob Savinji, je s pomt>čjo LD Ljubno ob Sa%'inji maja letos pripravil loto lovza desel članov kluba, ki sci na Smrekoveu fiUografirali divjega petelina in ruševca ter seveda njuno i^ivljenjsko okolje, pa«ineie ťolograltje pa so tokrat predstavili javntwii. Razstiivo, namenjeno predvsem ohranitvi teh dveh Čudovitih gozdnih kur, sta postavili Nada Cenir in .lana Lipc^všek, odprl pa jo je predsednik Foto kluba Diana Elo Milievc, ki je najzaslui^nejšim organi/aK^tjem ťoto lova podelil tudi priznanja. ■ OK. (foto DK) Že kot mulca so ga zastrupili motorji Tako jo Volenjcan Vlado (lorslr. ki smo i>a [lovabili iia srííranjc, vokd sam - Tudi cc hi, hi se opa/ilo -Od tokmovaira do predsednika niotoristienega kluba Nelopir Šoslanj /Mi/ena Krst/č • Ptaninc Zaradi tistega prvega motorja, ki ga je pred mamo skrival, nosi hude posledice. Z njim seje ponesrečil. Nič ni bil kriv, a tisti mi)lor in nesreča z njim sta ga zaznamovala za vse î^ivljenje. Na dializije že vrsto let. Na čakalni listi za transplantacijo ledvice pa že šest let. V presledkih. Od 16. aprila letos spet, a bo zmogel. Bo. Se vse, kar si je dtislej zamislil, je speljal. S tisto zanj tako zjiačilno trmo. Motorji in ljubezen do njih so mu bili pri vsem vedno v pomoč. Sploh zadnji, ki ga je kupil pred kakimi iremi leti, mu je v posebno veselje. Pařeni (udi. I (onda Gold Wing. Blešči se, da jemlje vid, Veliko je nesreč / motorji... »Veliko. Trdim pa, da jih le kiikih trideset odstot-kcTvzakrivijo motoristi sjimi. Med njimi jc nekaj takih, ki se hočejo dokazovali. Meni se ni treba. Vehkokrat sem bil državni prvak. Ko vidim križišče, avtomatsko stopim malo na brcmzo. /avsak slučaj,« pravi Vlado Gorsič, predsednik motorističnega kluba Natopir iz S^íšianja. »Med 4i.) in 45 člani Šteje niiŠ klub. Mladih vanj ne dobiš. Nimajo interesa,« dodaja. Kot mnovnošolccje bil Vlado GorSiČ navdušen atlet. Mnogim je ostal v.spominu iz listih časov. »Haha,« se zasmeji, ko se spomni. »V osnovni Šoli sem bi pa res Jober. To so bili časi. ko smo §e bosi tekli. Kakšne adidaskeî? Moj prvi trener v Hlleî.skem klubu je bil Loj? Ojsteršck. On jc bil tudi tisti, ki mi jc dal prve. Rabljene, strgane, a prave. Osrečil me je, kol bi mi dal ne vem kaj. So mi jih zabili, zlepili, pa je bilo. Ko danes to pripovedujem desetletni hčeri, kar ne more verjeti. Danes jih mladi strgajo vsaj pel na leto.« Se ena prigoda, prav tako vezana na športne copaté in Vladovovztrajnostjeiz teh častw. Tisla, ko je šel sam z avtobusiim v ťielje. da si za denar, prislužen na počilni.^kem delu že v osnovni šoli, kupi svoje prve adidaske. Pripeljal se je do /^alca. Mesto se mu je zdelo dovolj veliko, da bi lahko bilo Celje, in je izsiopil. Ko jc ugotiwil. kako ga je polomil, je do mesta ob Savinji kar tekel, lam kupil In takoj obul. Jasno! Kcrso avtobusi vozili Še bolj redko, on pa bi tistega za Vele- Z Vladom smo sicer naredili portretno fotografijo. Ampak tale. skupaj z njegovim lepotcem, njegovo hondo, je bolj pravšnja, (foto: Stane Vovk) nje moral čakati, se je odk)čil. da jih preizkusi v teku do prve postaje in tam počaka. A kaj, ko je bil avtobus na postaji v Pirešici prej kot Vlado v mwih copatih. Je pač tekel do končne postaje. Malenkost za atleta z novimi športnimi copati na nogah. Kako, daje potem atletiki dal slovo? »Na treninge sem se vozil z dirkalnim kolesnim, topa trenerjem ni dišalo. Oni so nekaj govorili in razlagali o mišicah, jaz pa sem si mislil svoje in nehal.« Potem pa motorji. Glavni je bil s svo- jo 350-kubično policijsko .lavo, pa potem BMW-jem .^Otl Z njim je imel, le malo je manjkalo, skoraj karambol. Srečanje s C.amlckom, pojmom motorističnega športa, ne samo v Velenju ampak v takratni državi, ki mu je predlagal, da začne ickmovati, ga jc zaznamovalo. Gorsič jc takoj zgrabil S Celjanom MajcriČcm sta za začetek menjala motorja. Vlado njemu cestnega, on njemu dirkalnega- 'Xc na prvi dirki s sovozniko m .Î uletom Slemenškom, leta 1973, v Prnjavoru v Bosni in I lercego- vim, sta bila druga! Na dirki, ki je sledila Istega leta v.Srebernici,sia iezmagala. Vlado je takrat motorje menjal vsaki dve leti. In z njimi zmagoval. Potem so se mu začele dogajali pomembne življenjske prciomnicc: poroka, rojstvo sina, raz%'eza, nova poroka, rojstvo hčerke, hiša... /^no drugo dopuslno in pravno urejeno aktivnosljo. / dekriminali-x.acijo smo pravzaprav šele na začetku. Prostitucija je bila odpravljena v Ciisu l.i. ljudske demokracije. Opredelili smo jo kot pregreho, lasino kapitalističnemu izko-riSčevaUkemu družbenemu sLsie-mu. ko si nekatere ženske morajo služili kruh za svoje golo preživetje na la način, da gredo na "Sirih". Prepričani smo bili. da je /bila/ z odpravo izkoriščanja Ckweka po človeku t)dpravljena tudi prostitucija, kot ena od značilnosii tega družbenopolitičnega sL^icma. Oas je pokazal svoje, žc v Času scKializma- Delali smo se, kot da prostitucije ni, dopu.^ali smo jo, posebno iz lurističnih in drugih razlogov, §e pt\sebej v nekaterih znanili krajih, kol sla npr. Bled, Portorož in Sc kje, saj jc končno prinašala tudi nam lakral tako i:^ne in dracc^cene devize, lako smo se obnašali §e posebej ob t)biskili kak-^nih amcriSkih in drugih vojnih ladij, kot so se na splošno v vseh nekdanjih vzhodnoevropskih socialističnih državah. Ob spremembi družbenopoli-ličnega sistema pri nas. je bilo nekaierim lakoj jasno, da dotedanjega gledanja na prostilucijo. loje hipokrizije v zvezi z njo, ne bo več mogi^c zagovarjali. EXipastnciïl izvajanja aklrvnosli, ki so značilne za pnwlitucijo, ni podana sama po sebi. čeiudi bi tako lahko zaključili že na podlagi občega pravnega načela o dovoljenosti vsega, razen lisiega kar je ptisebej preptivedano. Prostitucija je sicer .sedaj dovoljena, vendar njeno izvajanje tcija ureditev mnogih sistemskih, to je sploiinih. kakor ludi pasebnih, lo je posamičnih vprašanj. 7.a t o, da se lahko Francka ali Micka ukvjir-ja s lo pridobitno dcjavniKtjo z določenim statusom. Kar se sia-liLsa dovoljenega opravljanja prostitucije liče je govor o lem.da bi ponudnice plačane ljubezni bile samastojne podjel niee. Po mojem globokem prepričanju je prvi sklep vprašanj, povezan z urejenmi nuđenjem uslug prostitucije na irgu lisii, ki se ličc zdravstvenega varstva v aktivnc'Kli vključenili oseb, to je lako ponudnic plačane ljubezni kol njenih korisinikov. 'Ib pa v prvi vreti pomeni ptUrebo piici, kje na kakšnem a\locesinem počivališču, parkiriščih ali drugih določenih mesiih. Spet posebno vprašanje jc, če sc lokalna skupnost odloči za organb.irano skupno ponudbo obravnavanih uslug v okviru l.i. javne hiše. O slednjem še posebej, kakor tudi o predhodno navedenih in drugih vprašanjih, se bodo v bodoče morali odločali lokalni organi oblasii. lo JC župani, občinski sveti , upravne enolc, policija in drugI Da predhodno opredeljena vprašanja niso lako enostavna oziroma nedolžna naj navedem, verjelno nekaierim poznano /n mene divje ponujanje tovrstnih uslug, tudi sredi belega dopoldneva na (\škcm ob cesti E 55, ki pelje od Dresden a do Prage. Izza mejnega prehoda /in-wald/Cinovee, med krajema Dubi in Teplice naletiie na pločnikih ob cestišču na pravi drevored obravnavanih ponudnic. 'là Špalir več ali manj privlačnih ponudnic očitno tam nikogar me moti, pri čemer poznavalci Irdijo, da je v njihovih vrstah Še najmanj Čehinj. Zalo ne bi želel da se kaj takšnega pojavi ludi pri nas v Velenju, na primer ob Partizanski cesli od l>encinske črpalke proti Gorenju.ali kje ob jezeru, pri Herbersteinu in Še kje. V okvir razreševanja posamičnih, individualnih vprašanj, vsekakor sodijo tisia glede poslopka, načinov in pogojev za pridobitev pozitivne odločitve glede dopustnosti opravljanja in statusa za lakšno opravljanje. Stvar odločitve zakonodaje je, da odloČi ali bo za lo dejavnosi določil pcxseben postopek ali pa bo zuinjo veljal splošni upravni poslopek. V njem se bo ugotavljalo ali ponudnica izpolnjuje vse predpisane pogoje in/ali za izvajanje zaprošene dejavnosti zanjo in druge udeležence obstajajo potrebne predpisane razmere. Glede na lo, da je te pomembno vprašanje, bo polrebno tudi posebej določiti pravno varnosl tako pri pridobivanju. Če hočeie dovoljenja za opravljanje, za vložnieo vloge v poslopku, kakt^r tudi za tisle bodoče korislnike teh uslug, .lasno je, da nekii zainteresirana, dokler ne t^o imela "vseh papirjev" ne bo smela svoje dejavnosti opravljati, če bo lo storila bodo takšne usluge *'na črno". Pričakovana legalizacija pro-.siitucije bo, brez dvoma, prinesla še nekatere druge pozitivne nasledke, lako na psihološkem, socioli^kem, ekonomskem, lurl-siičnem, proračunskem, samo- zaposlovalskem in Še kakšnem podrtíčju. O lem pa kdaj drugič. h) bt>do že znani prvi rczullati iz prakse odvijanja obravnavane dejavnosti. ■ Viadimir Korun Car í\očí oh je/erii... je ludi v lem, da je prireditev žc tradicionalna, edinstvena popestritev dogajanja v Šaleški dolini sredi poletja, v drugi polovici julija, ko se v Velenju prav veliko ne dogaja. S svojim čarom je že devctnaj-slo leto zapored pritegnila Številne obiskovalce - mlade in mlade po srcu - ponudila zabavo, veličasten ognjemel. peslro gostinsko ponudbti, druženje in sprostitev vsem, ki 10 potrebujemo. Seveda pas svojim čarom vseh i^čarati ne more. Nekaierim vedno kaj manjka, drugim bo vedno nekaj preveč in odveč, 'lako pačje — Pomembno je, da je Noč ob jezeru - ludi do obale Velenjskega jezera je le nekaj korakov - privabila in razvedrila veliko domačinov in ludi obiskovalcev iz drugih krajev. Seveda je prav opozarjali na napake, ni pa prav, če pretirano poudarjanje pomanjkljivosti za.senči kar je lepo, koristno, zabavno, namenjeno razvedrilu, ljudem. In lega je bilo v Noči ob jezeru najvtčl ■ mag. Vladimir Malenkovič Pla< ila s karikaini Danes, dne 0i.()8.20i)3 sem, kol žc velikokrat kupovala v vaši trgovini, pa sc je zataknilo na blagajni. Vedno in ptwsod uporabljam kartice, kijih imate. Zgodilo se je, kar se ne bi smelo, je pa v va.sih trgovinah pogosto prisotno. Blagajničarke pogosio nočejo napisali ročnega slipa, kar bi morale, če kartica nc »potegne«, ampak zahtevajo gotovino oz. Ba kartico, kar je isto in lako ljudi spravljajo v nerodno situacijo, kar sploh ni prijelnopred dolgo vrslo pri blagajni. Tokral je bila sreča, da nisem zapletla situacije ta, da je bila v trgovini ludi tašča in nisem zahtevala dovolj ostro, da se mi slip ročno napiše, kotse mora, ne pa. da sprehajale ljudi do bankomate, tia dvigujejo gotovino. Delajte v dobro polroŠnikov tako kol drugod, pa hodile mîdo bolj iznajdljivi, napišite naslov In telefonsko številko, pa je stvar rešena za obe sirani, vi imate zadovoljnega kupca in s lem je velika verjetnosl. da bo še prihajal vam po nakupih. .lavno vprašanje za odgíwome v Inlersparu, zakaj blagajničarke ne pišejo ročno slipov. ko se zatakne pri transakciji, ampak hočejo gotovino ali Ba kartico, kar je islo. ■ Milena Oešman Zdravnik, ki ne prisluhne paciciiln Ob lem tempu življenja, v slabih in dobrih stvareh je včasih pol rebna zdravniška pomoč oziroma nasvet. Sem pacicnikii dr. Peter Lazar- ja v /.dravslvenem domu v Šoštanju, .le zdravnik v pravem pomenu in na pravem mestu, Meseca julija je bil na zasluženem leincm dopustu in po pomoč sem morala k dr. Ivanu Urbancu. Razložila sem mu svoj problem in kakšne tablete poire-bujem, saj mi jih je že jircdpisal moj zdravnik prejšnji mesec. Ker pa je bilo odvečno delo pt^gleda-li v kartoteko, se je odločil po svtije. Sprijaznila sem se z recepti novih zdravil in odšla v lekarno. Parmacevikři mije dala lable-le po receptu, a kljub temu eden od receptov ni bil pravilno napisan. kajti lakšnih tablet v lekarnah naj sploh ne bi imeli. Na recept mije pritrdila listek/imenom tablet, ki bi jih morala dobili. Odšla sem tîazaj do dr.Urban-ca po nw recept. A kaj hilr<5 me jc odslovil z l^scdami: "Če vam ne odgovarjajo te lablete, pa pi>Čakajle na svojega zdravnika", vzel recept in odšel v ordinacijo. "V krizi spozna.Š prijatelja," pravi pregovor. Pa vendar doslikral ni lako. Ib jc slika šolanih ljudi brez boniona. Upajmo na Iwljše, da ne bomo samo številke. ■ Romana Mere, Velenje 1'ríponibť na prispevek o elekironiki Ne morem se strinjali s prispevkom Mire Zakošek objav-jcnim 24. julija, saj pt>mojc podjetje Elektronika d.d. v zadnjih dveh letih "tone" v prepad: V letu 2003 je Elektronika uki-nila obral za predelavo plastike (hala Sipak in odpustila vse v lem obratu zaposlene delavce, ludi njihovega vodjo in izmeno-vodjo). Odpusiila je ludi določeno število delavcev, zaposlenih za določen čas, odpustila je določeno število delavcev za nedoločen čas (14, med njimi so tri vodje; vodja kadrovskih in splošnih zadev, vodja osvajanja izdelkov, oddelkov od j a proizvodnje). In.špekcija za delo je večkrat "urgirala" zaradi določenih neprav i Imw ti. hkraii pa jc veliko delavcev vložilo proti pod-jelju tožbo na delovno sodi.šče. Veliko víídij je zaradi slabe vizije podjetja v letu 2002 in 20(13 podjel je zapustilo; vodja razvoja. vodja tehnologije, vodja proizvodnih of>eracij (v postopku odpovedi), vodjo kakovosti so dobesedno nagnali (v začetku leta 2002), vodja administracije in kadrov. Vodje se ne nadomeščajo, listi, ki ostajajo, prevzamejo njihove nak^ge. Pogovorni jezik med upravo in vodji jc angleščina - .smo v Indiji, Angliji ali doma? ■ G. Tanlek Od^iovor Tanškn V Našem času sem objavila intervju z direktorjem Eleklron-Ike M-K- Tribhuvanom. torej v tem primeru nc gre za polemiko z mano. ampak kvečjemu z njim. Pa Še lo je vprašljivo, saj .se vaSe pripombe pravzaprav ne nana.Ša-jo na lam pt«iavljena vprašanja in odgovore, ampak odpirale nekatera nova. ki pa vsebine intervjuja nikakor ne spreminjuj(3. ■ Mira Zakošek KMN ' Trgovina AS OrganJsIra dvodnevni turnir v MALEM NOCOMmi, U bo potekal dne 16* Od. In 17, OB» 2003 na Igrlidu v DOVŽAH pri MISLINJI! Naçrade: 1, mesto: POKAL -i- denarna nagrada 2. mesto: POKAL + denarna nagrada 3. mesto: POKAL + denarna nagrada 4. msslo: POKAL + denarna nagrada V bo vBlučena 100% nrilawtilna eBnl Prijavite sa lahko na dan žrebanja, kl bo v ĆETTITEK dne 14.06. oli 19h na Igrliču v DOVŽAH ali predčasno na GSM: 041 743427 (Zoran). 041 436456 (Matjaž). PríféVňlM zňéšé SOOO SfTItt se poravna na irebanfui Vijuđno vattlíanll Opravičilo VEKO Z.O.O., ki nastopa kot izvajalce del na vodovodu Vinska oste celo presrečni, sai vas bo napolnil - ^ občuti, daste storili nekaj dobre^. Boste pa zato maloboll napo-ml za okolico, aj se bo dogaialo. da bostB takoj VTOjill. N^tosl, ki jo 2e nelsj časa čutite V sebi. sproščajte predvsem s portom m sprehodi v naravi. Rak od 22.6. do 22.7. Usp^i se bodo vrstili. Presrečni bcisie, ko boste ugotavljati, da so nekateri od listih , ki vas hvalijo, odkntosrčni m cË tokrat res rte ^ za favšijo. R^leo tega boste uspeli navezati sbk z zelo pomembno osebo, ki van bo v phhodnosti le veliko pomag^a. Vse to bo zelo dobro vlivalo tudi na družinske raanwe, k[er se boste v naslednjih dn^ veliko smejali predvsem na račun vas samih Počitek, pa čeprav kratek, bo krasen Občutek ob novici, ki bo do vas pri^a smdr tedna, pa veiiâsten. Lov od 23.7. do 22.8. ■ v Bolelo vas bo, ko bo nekdo čez noč poskuSal isiičili ves trud, ki ste ga vložili v nedavno opravljeno delo Ker niste od včeraj, ft^-«« boste že vedelf, da je najbolje, če kar molčite m nič več ne raz-lagais Kai hitro se bo spet našel kdo, ki bo poskušat u^ehe pri-pisali sebi minuse pa naprtiti vam Sicer pa že veste, kako huda vročfiu bi se razvila, če bi favšiia gorela Še najbolje bo, če se kaj hi^ pa čeiudi žedrugičali traliičv t^ poletju, za nekaj časa umaknete iz delovne sredine. Tokrat nikar ne načrtujte deiovnih počitnic, ker kaže. da se ne bi izšlo DovUa od 2Z.B. do 22.9. N Le kaj ste mislili, ko ste se podali v divje vode in razburkmo življenje, ob tompa bill prepričam, dasebo vselepo izlei^o Sedai ff^ si kar pripišite vse posledice, ki nili pod razno ne bodo prijetne Težko bo^e spali, pa ne zaradi vročine. Predvsem zaradi živcev. ^^^^ kivambodovnaslednphdnehkrepkonagajali Rešite, kar Se lahko relite, čeprav ne boste imeli prave volje, da se rešite iz težav Morda bo novica ki bo do vas prišla v soboto, stvari vsa] malo poenosiavila Tohfrtlca od 23.9. do 22.10. Spet se kot otrok veselile moria in počitnic, če seveda ntso že preteklost. Če so, boste se nekai časa živeli od spominovb 2elje se vam kopičijo, ko pa pride do lega, da se katera od njih uresniči počasi začnejo izgubljali moč. ki jo čutite prej Naenkrat ni nič več vredno toliko, kot ^e si mislili. Zato se ne čudne, če vam bo kdo /N od bllžnjiti očilal. da ste velik nebvaležnež Dogajalo se bo namreč, da se liudje do vas spl(^ ne bodo znati več obnašat tako, kot bi si vi želeti Ko boste premislili, |ih boste celo razumeti, a priznali si ne boste. Vsaj na glas ne! ikorpliofi od 23.10. do 22.11. ' N Večno pač nebo Slo tako kot ste bili vajeni vzadnjih lednih. Delo ^ od iutra do večera človeka izčrpa, pa če to prizna ali ne Naen-krat se bo zato ustavilo tudi vam m to veliko bolj kol si mislite Pažite se prepiha in premočnih klim, saj se vam kaj lahko zgodi » ^ da se bosle v naslednjih dneb okoli sprehajali z robčki na nosu m počenim glasom Ko boste zbrali vtise o novih siancih, pa se Se malo usedite in premislite. Tokrat vas namreč lahko prvi občutki močno prevarajo, Strolec od 23.11. do 21.12. Še vedno se boste daleč najbolje počutili med veselimi, predvsem pa iskrenimi ijudmi Ptavveselibostevabilaobkoncutedna kivam bo obetal veliko dobre volje Končalo se bo drugače - nekdo van ^f bo pokazal, kaj te to pra^a hinřáčina. kar vas bo ceiozefo močno Sttiraio. f^ nikar ne mislite, da se bos tem končalo Plaz nepnjet- naslednjib dneh ne bo naibolje delo. nih dogodkov, čeptTv med njimi k sreči ne bo usodnih, se bo šele začel prožili Kozorog od 22.12. do 20.1. Sploh ne boste vedeli, zakaj ste pravzaprav spetmaiodulni m brez-^^ voljni. Vsi okoli vas bodo prepričani, da le krl^ vročina, vi pa boste ^^r vedeli, da so vzrakl veliko globlji Kar nawkraise boste namreč V zavedli, da je več kot polovica leta že preteklost in da se v njem m uresničilo tisto kar stesi na[bol| želeli. Malce pa tudi ne boste vedeli, zakaj nimate nobene prave volje do dela Morda bi vam dt^ro delo, če bi poleg tegadazamenjate okolje malce menjali tudi daižbo. O lei, ki vam zadnje čase največkrat k/ajSa čas, veste že vse. Vodnar od 21.1. do 19.2. ^^^ Zdelo se vam bo. da se bodo dnevi vrstiii čisto prehitre. V pre-fll teklih dnehste imeli veliko energije.T o boste vedeliSeleob kon-cjt cu tega tedna, ko se boste naenkrat počutili kot ožeta cunja. ^^ Poiščite osvežitev ob vodi, po možnosti tekoči. In nikar si ne SS^i^^y zaželite v nekaj urah dobili poletno barvo. Sonce vam namreč v Ribi od 20.2. do 20.3. Teden, ki je pred vami, bo matce prežet s strahom. A vse se bo končno izteklo tako, kot si lahko le želite. Ob tem se boste celo rahlo spočili, kar vam bo ogromno pomenilo Postorili boste kar nekaj s^ari. s katerimi ste v zamudi, potem pa si boste dneve začeli lepSâD §e s slďbjo zase m svoj izgled ôas za dieto, če se vam zdi potrebna, bo v nasledniih dneh kar dober, saj vročina še ne bo popustila. Le voljo boste sfiei težko zbrali Kupite si, kar si že nekai časa želite, saj imate vse pogo- lezato v občini Šoštanj ni pravega poletnega mrtvila / Voiji cKloiii |>()(l[)isali pogodbo o ()dku[)ii prostorov hvsw - Zi\ /hv na Icinom bazenu - Tik pr od K^tininiiîn pivvzc^rnoin jc K()rx)ska (^csia Ko smo v ich p(>Čilnii>kih dneh povprašali na upravi Občine Šo.^tíinj, ali sc tudi pri njili poznajo dopusti, nam jc i>oi>tanj-ski podžupan Stefan Szal)o, je prejšnji tťdcn nadomc^aJ d^v pustni^ka župana in dircktori-«) ohčin.'ike uprave, odgovoril: »Mar.iikaj sc dogaja. Pravega poletnega mrtvila praktično ni.« / Ve^u^acloin podpisali pogodim o odkupil iiepmiiii niiiť Med najbolj aktualnimi zadevami jc Szabo omenil aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo nove (\snovne sole. Sredi prejšnjega ledna so / velenjskim Vegradom podpisali pogodbo o odkupu pri'tttorov Le.snc, ki jc v nepo- sredni bližini osnovne šole Karla Dcslovnika Kajuha. Zc naslednji dan so na pristojnem organi vložili vlogo /a pridobitev gradlK'nega dovoljenja za novo Šolo. »Prva tako je bila delavka občinske uprave, za-dolJ^ena za drui^bene dejavnosti, na pogovoru glede tc niilořbe pri sekretarju na minis- trstvu za Solsivo, znanost in Spori, na katerem sla pozornost namenila predvsem finančni konstrukciji. 7aí koliko denarja sta sc dogovorila, bi v tem trenutku težko povedal. Veliko pa pove žc to, da bo nai^a Sola največja naložba omenjenega ministrstva v Sloveniji.« Vcgradje objekt Že izpraznil po prihodu župana ga bodo pregledali in sc dogovcjrili o nadaljnjih aktivn<> stih. Ba/ťi). mcslo /h drii/.riijc mladili S/abo je prepričan, da veiina mladih, ki niso na počitnicah drugje, preživljajo prašti cas na ^(^tanjskem letnem bazenu. Ta je to poletje zelo dobro obiskan-Sc bolj pa ga veseli dejstvo, da mladi lepo opravljajo z njim. Skrbijo /a urejenost, čistočo okolja in pomagajo upravlja I eu bazena icr obOanu, ki skrbi va kislem čii^čcnja vode.«Bazen je pravo mesto za druženje mladih.« Tik piTd tchrirrnim prn/cnioin jť Koroška cesta Prejj^nji teden si je preurejeno in sodobno urejeno Kořalko ccsto v smeri proti /avodnjam ogledala pi>scbna komisija in preverila, ali jo lahko tehnično prevzamejo ali ne. Ugotovila jc nekaj manjših pomanjkljivosti, katerih odprave seje izvajalec žc lotil. Ćaka pa jih Sc ureditev ban kin. ■ tp ZŠAM se že pripravlja na prvi šolsld dan Ob zakljuC^ Šoferskega praznika se je nai^ druStvo že dvanajstih udeležilo tradicionalnega srečanja na Rogli. /brali .smo se v rekordnem fstcvilu, 127 Članov in članic. Uniformirani smo sodelovali na proslavi, nalo pa smo ,sc udeležili prav tako tradicionalnega piknika, kjer seje ob dobri hrani, pijači in čudovitem vremenu nase druženje zavleklo v pozno popoldne. Ob vrnitvi smo si zaželeli šc več taksnih srcčanj. Zahvaljujem sc wcm udcležcnccni, hkrati pa napri^am uniformirane Člane in članice, da se nam pridružijo ob akciji na prvi šolski dan. S svojo prisoinc^sijo na cestah, križiščih in ob šolah želimo zagotoviti vw^jo varno.st nćisim najmlajšim ob prihodu v šole. ■ Sreéfw vožnjo, Raner Boris Nagradna Mžanka Stanovanjsko podjetje Koroška 48, Vetenie. tel.; 03/898-54- 00, fax: 03/898-54-09, dettirr^ služba: 031/616-246 Izvajamo adai^acije, prenove, sanacije slanovsnj. vsa vodovodna in toplovodna dela, polagait^e vseh vrst talnih oblog. keramiKe. lamina-ta, vsa sliko pleskarska In fasader-ska dela» mizarska popravila stavbnega pohištva, upravljanje s slano-vanlsklmi In poštovními obleMí. hlšnlška opravila, čl^enfe In košnjo zelenic. v novem poslovnem objektu na Koroški cesti v Velenju prodajamo poslovne prostore, v velikosti od 38 m 2 dalje. Rešitev knžanke. opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 16. avgusta, na naslov: Naš cas. d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Veienje, s pripi-sorn "Stanovanjsko podjetie". Izžretali bomo tn nagrade; storitve Stanovan]-sKega podjetja v vrednosti 5.0ÛO sit, 3.000 sit in 2.000 sit. Nagrajemi nagr. križanke HABIT, ob j jene v tedniku Nas «os 24. juliju so: 1. NAGRADA: kostio v restavraciji Jezero - za štiri osebe HERMINA JERAJ, Kidričeva 6.3320 Ve^nje: 2. NAGRA-DA: kosik) v rcstavraciii Jezero - za tn osebe: ANDREJA SLEMENŠEK, Gavce 42 a. 3327 šmarno ob Pafà, 3. NAGRADA. kosilo v restdvraoii Jezero • 22 dvs osebi: 6A81PINTARIČ. A^rtevaS c, 3325 ^štanj. Potrdila o nagrad ali bodo naorajenci dobili po poštii čestitamo! 14 TV SPORED «tifjLS 7. avgusta 2003 ČETRTEK, 7. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MeslecePeylofî,38/114 08.00 Olokîlvali,3/13 08.25 Oćividec,3/14 08.50 Pod klobukom 09.30 Zgodbe iz školjke 09.55 Oddaja za otfoke 10.10 Odpeti pesniki 10.25 fíezervnidell 11.20 OrugdgodlDa2Q03; Nalactia ADas 13.00 Poročila, šport Vřeme 13.30 Domače viže 13.56 Beneóanka,, SSGTist 15.00 lnldrvlu:TilDober§ek 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na liniji 17.25 Petrček, 11/26 17.<15 A lica. kutt. magazín 18.15 Humanisîjkâ 18.45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, Vřeme, magnel 2Û.OO Antoniia, 2Í.35 Prvi in drugI: spominčice 22.05 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 23.50 Humanistika 00.15 Dnevnik, ponovitev 00.45 Jetnica, belgijski lilm 02.40 Športni film 04.25 átaniel • večnost Kamnitega trenutka. doHum. Iilm 05.15 Koncert Darje Švajger z gosti SLOVENIJA 2 07.30 Vkieostrani 08.30 Mostovi 09.00 VIdeostrani 11.00 Tv prodaja 16.40 Tv prodaja 17.10 Usliuaia.4^0 18.00 MeslecePeyton«3ô/t14 18.30 Lynx magazín 19.00 Videospoinice 19.45 Kijllnarika z Leonom 20.00 Koncertni klavir, dokum. oddaja 21.30 Preiskava se nadaljuje. izraelski film 23,05 Dnevnik zamejske TV 23.25 Vkleospolnlce 00.10 VkleosM 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.0D 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.0D 20.00 21.40 22.35 22.40 23.30 00.30 09.00 10.00 10.05 11.05 14.00 18.50 18.55 19.00 19.40 19.45 19,55 20.00 20.25 20.30 21.25 21.30 2130 23.15 23.20 23.25 Dragon Bali. ris. serija Action man. ris. serija Rick] Lak« Ko boš moja, nad. Nezdíeíena. nen. Tv prodaja Grda račka, nad. Maščevanje je stadko, nad. Sedma nebesa, nan, Tv prodaja Reki Lake Maščevanje je sladko, nad Grda račka, nad. f^ezaželena, nad 24 ur • vreme Ko bcš moja. nad. 24 ur Ljubezen v divjini, amer, tlim Emino živnjenje. nad. XXL premiere Pol v Kalifomljo, nan. 24 ur Nočna parîorama jMfikN « « Kam sežemo Slovenci pri raketah? Vabimo k ogledu Nezveste ljubezni, ponov(tev27. dela nadaljevanke Naj spol dneva VkieostrBni Vabimo k ogledu Regkinalne novice Odkrito povej naglas, mladin aka oddaja Naj spot dneva Videostrani VabifTK) k ogledu Znani obrazi: Karolina Mavec Regbnalne novice Í2 produkcije ZLTV: Banjsčice - praznik košnje Regionalne novice Nezveste ljubezni. 28. del nadaltevanke Velika zabava : nastop narodozabavnih ansamblov VabifTK) k ogledu Naj spotdneva Vkieostiani PETEK, S. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestBcePeyton,39/114 08.00 Otokftvaii,4/13 0B.25 Očivk3ec,4/14 08.50 Petrček, 11/26 09.05 Robotki,2/9 09.25 Na liniji 10.00 Oddaja za otroke 10.30 Humanist^d 10.55 Gozdovi in skrivnostna reka, 6. del 11.20 AvtoportreL Jure Ivanušič 12.05 Nenadoma Susan, 14/22 12.25 Can3l[ne v velemestu, 14/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 O živalih in ljudeh 14.00 Vsakdanjik in praznik 15.00 Prvi in drugi; spominčice 15.25 Grenko morte 15.55 Mostovi 16.30 Ponjčda, špoit vreme 16.50 Divja mačka, nan. 17.15 Iz popotne torbe: steklo 17.45 Posebna natega, 5/8 18.35 Žrebanje deteljKe 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport vreme, magnet 20.00 Dave, amer, (ilm 21.45 Homo turísticus 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.25 Posebna naloga, dok. ser. 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.40 Homo turistfcus 02.05 Grenko mor)e 02.30 Zavsevečnečase.franc. tilm 04.15 Koncert Jana Plestenjaka 06.25 Športni film SLOVENIJA 2 07.10 Teielekst 08.30 Mostovi 11.00 Tv prodaja 11.30 Vkleostrani 15.50 Tvpnsdaja 16.20 Kratki igrani filmi študentov AGRR 18,00 MestecePeyton. 40/114 13.30 VKzajurja 18.50 Miniature 19.00 Vkleospotnice 19.45 Kufinartis z Leonom 20.00 Pot t>a Venero, dok. odd. 20.45 Praksa, 41. def 21.30 Ure obupa. amer, film 23.10 Slovenska jazz scena 00.05 DnevnikzamejskeTV 00.25 Videospotnice 01.10 Vkleostrani 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19,00 20.00 21.40 22.35 22.40 00.20 01.20 09.00 10.00 10.05 11.05 11.10 14.00 18.50 18.55 19.00 19.40 19.45 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30 Dragon Bal, ris. serija Action man rts. serija Ricki lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad Tv prodaja Grda račka. nad. Maščevanje |e sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja fiicki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. f^za2elena, nad. 24 ur • vreme Ko Ooš moja, nad. 24 ur Za udarec več, amer, film Zmikavta, nan. XXI premiere Vzporedni svetovi, amer. f. 24 ur, ponovitev ftočna panorama .tMnkl] It A» st Dobfo jutro, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Nezveste ljubezni, ponovitev 28. dela nadaljevanke f^j spot dneva Znani obrazi: Karolina Mavec, ponovitev Vk)eost;anl Vabimo k ogledu Regionalne novice Mfadi upi, otroška oddaja Naj spot dneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Naj spot dneva Vredno je stopiti noter, dok. oddaja • obisk v Pivovarském muzeju Nezveste ljubezni, pon. 25. dela nadaljevanke Na obisku... pri Mileni Ztatar Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani SOBOTA, 9. avgusta SLOVENIJA 1 06.55 KuHura 07,00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 07.56 Televizija v mestnem togu 08.00 Iz popotne tort»: stekJo 08.20 Pod klobukom 08.55 Petrček, 11/26 09.05 Na liniji 09.40 Marsupilami, risanka 10.05 Kino Kekec, Palčiča 11.40 Polnočni klub 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Smervesolje. 1/26 13,35 Sprehodi v naravo 13.55 Gimnazija strtih src, 7/2S 14.40 Nenadoma Suzan. 16/22 15.00 Caroline v velemestu, 16/22 15.25 Sledi, tv Maribor 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Roll poli oli, 10/13 17.15 Na vrtu 17.40 Ozare 17.45 Domačeviže 18.15 Alpe, Donava, Jadran 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 šport, vreme, magnel 20.00 Razvednlna oddaja 21.30 Strici so mi povedali, 5/7 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Tinsel Town 4/10 23.55 Petkov večer, nemška drama 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.35 Vampirjeva senca, amer, film 03.05 Na vrtu 03.30 revama pot, ang. film 05.00 Športni ftim SLOVENUA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 08.30 Mostovi 09.55 Tv prodaja 10.25 Takšno je Zdaj âvljenje. 1/6 11.15 Nenavadne prigode Tvi^islovih, 1^26 11.40 Jasno in glasno 12.25 Tv prodaja 14.15 Koncert Vlada Kreslina 16.30 Velika rivaísNa,dokum. film 17.25 Sin ima sedemdeset let, 1. del. ilal film 19.00 Videospotnice 19.45 Kuiinarika Z Leonom 20.00 Takšno je zdaj življenje. 4/6 20.50 Sramota, 1/2 22.20 Koncerti sobotnih noČI 23.20 DnevnikzamejskeTV 23.40 Videospoinice 00.25 Videostrani 08.00 08.10 08.20 08.40 08.50 09.15 09.40 09.50 10.15 11.15 11.35 12.30 13.40 14.35 15.05 16.45 18.25 18.30 19.00 20.00 21.50 23.35 00.35 Mdllnii dol, ris. serija M javi Mjav!, ris. serija Bobek Cinl. ris. serija Mala Kitty, ris. s^ija Obuti maček, ris. serija Vrtija vas, rts. serija M^ prijatelj Roki, ns. serija PalčKa, ris. serija Hercusel, ris. firm Mali helikopter, risana serija Družinsko pravo, nan. Lepo je biti milijonar Převíjeno Resnični svet, dok. oddaja Mladi Indiana Jones, amer, film Amy In Isabelle, amer, film 24 ur«vreme Pazi, kamera!, ponovitev 24 ur Odštekano življenje, ang. f. Kraljka šunda, amer, film 24 ur Nočna panorama jMiiaiK 3 4 09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Znani obra^: Dare Bencik 10.15 Najspotdneva 12.00 Videostrani 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Najspotdneva 19.00 Naobisku... prlMileni Zlatar 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zglasbodopomočitisbm, ki so je potrebni, posn. 2. dela koncerta v Vinski Go rt 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Nezveste ljubezni, ponovitev 26. del nadaljevanke 22.20 Citrar^kifestlvalvStarem Velenju, posn. prireditve 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Najspotdneva 23.20 Videos^nl NEDEUA, 10. avgusta SLOVENIJA 1 07,40 Teletekst 08,00 živžav 10.00 Čudovit! svet glasbil 10.55 Dnevnik divjih živali 5/13 11.20 Ozare 11.25 Beli menihi v Stični 12,00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vsakdanjik in prazni 14.00 Avtoportret Danica Simšič 14.45 Cezplanke 16.00 Simpsonovi. 20. del 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Bandolero, amer, film 18.35 Žrebanje lota 18,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, Špor 20.00 24. nad, 8/24 20.45 Urt^an, skice za portTBt glasbenika ?t.35 Odped pesniki 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Mladi dirkačUmer. film 23.55 Dnevnik divjih živali, 5/13 00.20 Ushuaia,5/10 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.35 Toaivllenje.13/21 02.20 South park, nan. 02.40 /^pe, Donava, Jadran 05.25 Odbojka na mivki, finale, posnetek Iz Izc^e SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 09.35 Tv prodaja 10.05 Rad imam Lucy, 136. del 10.30 Šoferja, 16. del 11.20 Folklorna skupina Ozara praznuje. 3. del 11.50 Tv prodaja 12.20 Sin Ima sedemdeset let, 2/2 13.55 Berlin: atletika - zlata liga, prenos 17.30 Odbojka na mivki, finale, posnetek iz Izole 19.00 Vldeospobiice 19.45 Kupinarika 2 Leonom 20.00 Ušhuaia,5/10 20.50 Druga puberteta. 5/7 21.20 To življenje, 13/21 22,05 Gran gala d( verdi 23.35 DnevnikzamejskeTV 00.00 Videospotnice 00.45 Videostrani 07.30 08.00 08,10 08.20 08.55 09.05 09.15 09.55 10,05 10.15 11,10 12.05 13.40 15.20 15.50 16.45 18.25 18.30 19.00 20.00 2t.50 00.05 01.05 TV prodaja Malinji dol, ris. serija Mjav. mjav, ris serija Bobek in Ciril rfs. serija Mala Kitty, ris. serija Obirti maček, ns. serija Vrtnja vas, ris. serija Moj prijatelj Roki, ris. serija Palčiča ns. serija Pocahontas, ris. serija Družinsko pravo. nan. Lepo je biti milijonar Tri pošten jakinje. nemški f. Resnični svet Umor, nan. Ljubezen In umor, amer. f. 24 ur-vreme Pazi, kamera! 24 ur Ko se spet vidimo, amer. f. Hamlet amer, fîm 24 ur. ponovitev Nočna panorama «IMIHU rr A* PONEDEUEK, 11. avgusta SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedr^ 07.00 Vsakdanjik in praznik 07.55 Otok živali, 5/13 08.20 Očividec, 5/14 08.50 Iz popotne tort)e: stekte 09.10 Divja mačka, ang. nan. 09.35 Oddaja za otniJke 09.55 Dnevnikdivjitižlvali.S/13 10.20 Avtoportret Danica Simšič 11,05 Bandolero, amer, film 13.00 Poročila, šport, vrem 13.25 Na vrtu 13.50 Čez plan ke: £gipt 15.05 Simpsonovi. 20. del 15,25 Slovenija na belanci, 7. del 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17,00 Dogodivščine v veseli hosti, 22/26 17.40 Življenje za matfco, poljud nožna n. oddaja 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.35 Žrebanje Astra 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sredozenlje,3/10 20.55 Zasvojena s črno, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kniiga mene bnga 23.10 Skrivnosti 23.15 South park. nad. 23.40 Življenje za matKO, poljud nožna n. oddaja 00.30 Zasvojeni s črno. dokum. oddaja 01.25 Dnevnik, ponovitev 01.55 Druga puberteta, 5/7 02.50 Končnica 03.50 Atletika-zlata liga, posnetek iz Berlina SLOVENIJA 2 07.10 Teieteksl 07.30 Vkleostrani 08.30 Slovenski utrinki 08.55 Vkleostrani 11.00 Tvprodaja 13,45 Tvprodaja 14.15 Koncerti sobotnih noči 15.15 Pot na Venero, dok. odd. 15.55 Dnjgi najboljši, amer, film 17.45 Nenavadne prigode Twlslovlh. 13/26 18.10 Štafeta mladosti 19.00 Vkleospotnkse 17.55 Kuiinarika z Leonom 20.00 Končnica 21,00 Med dvema moškima, 2/3 21.50 Hrtlerjevi otroci, 4/5 22.45 Brane Bončel izza odra 00.10 Dnevnik zamejske h/ 00.35 Vkl€OspotnKe 01.20 Videostrani 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 1130 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21,30 SPOREDA 1 22.50 \ 09,00 Mladi upi, otroška oddaja. 1 23.40 ponovitev j 00.40 1 ^.40 Iz ponedeljkove oddaje 1 Dobro iutro i 10.30 1197. vrv magazin. regionalni informativni 1 D9,00 program I 10.50 Športni torek, športna j 10.00 inforrr^alivna oddaja 1 10.05 i 11.10 Iz olimpijskih krogov i 11,15 Iz sredineoddaje Dobro i 10.30 jutro I 10.35 \ 12.05 Vabimokogledu i 12.10 Velika zabava: nastop i 14,00 1 narodnozabavnih 1 18.50 ansamblov: Ans. Lojzeta i 18.55 Slaka I 19,00 1 12.55 Iz petkove oddaje Dobro Í 19.40 jutro i 19.45 i 13.45 Videostrani i 19.55 i 19.00 Nezveste ljubezni. i 20.00 ponovitev 27. dela i 20.50 nadaljevanke i 20.55 i 19.50 Nezveste ljubezni. 1 21.25 ponovitev 28. dela j 21.30 nadaljevanke i 20,40 Parni valjak, posnetekl. i 22.20 dela koncerta 1 21.50 Seiem bil jeav, i 23.30 dokumentarni zapis i 23.35 \ 22.20 Videostrani i 23,40 V Dragon Ball, ris. serija Action man, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Rick) Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Sodnik, 2/2 Bolnišnica Preski k), nan. XXL premiere Pol v Kalifom^o 24 ur. ponovitev Nočna panorama ^mihu « Dobrojutro, infonnatriDO• razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Znani obrazi; Karolina Mavec Nai spot dneva Citrarski festival v Starem Velenju, posnetek prir. Videostrani Vabimo k ogledu Regionalne novice čas za nas, mlad. oddaja Naj spot dneva Vkleostrani Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobrojutro, pon. Regionalne novice Znani obrazi: Darko Menih Vabimo k ogledu Nezveste ljubezni, 29. del nadaljevanke Parni valjak, posn. 2. dela koncerta Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani TOREK, 12. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MeslecePeyton,40/114 08.00 OtOk2ivali,6/13 08.25 OčivkJec, €^14 08.50 Radovedni Taček 09.05 Dogodivščine v veseli hosti. 22/26 09.30 Čarobni šolski avtobus 09.55 Oddaja za otroke 10.15 Odpeti pesniki 10.35 Življenje za matRo. poljudnoznan. oddaja 11.25 Beli menihi v Slični 11.55 Sredozemlje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Sledi, tv Maribor 13.50 Liudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Prezrta okolja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telerime 16.50 ZlatkoZakiadko 17.05 Tomažev svet 8. del 17.15 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti 17.45 Kako živijo slov. gradovi 18.15 Prisluhnimo tišini 18.45 R^nka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nuklearka • mlinski kamen 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, sport, vrème 22.50 Prtznanje. 1/3 23.55 Kako âvijo slov. gradovi 00.25 Prisluhnimo tišini 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.20 Nuklearka-mlinskikamen 02.15 Aktualno 03.10 Priznanje. 1/3 04.30 Šport SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vkleostrani 08.30 Dober dan. Koroška 09.30 Vkleostrani 11.30 Tvprodaja 15.30 Tvprodaja 16.05 Med dvema moškima, 2/3 16.55 Končnca 18.00 MeslecePeyton,41/114 18.30 Primorski mozaik 19.00 Vkleospotnice 19.45 Kuiinarika 2 Leonom 20.00 Zasilna zavora, tv igra 20.55 Vstajenje. 1/2 22.30 Stephen King-sijaj v temi, dokum. oddaja 23.20 Anna Wunder. nemški film 00.55 Vkleospotnice 01.40 Dnevnikzamejsketv 02.00 Videostrani 07.35 Dragon Bali, ris. serija 08.00 Actk)n man, ris. serija 08.25 Ricki Lake 09,15 Ko boš moja, nad. 10.10 Nezatelena, nad. 11.00 Tvpnsdaja 11.30 Grda račka, nad. 12.20 Maščevanje je sladko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.00 Tvprodaja 14.30 Ricki Lake 15.20 Maščevanje je sladko, nad. 16.10 Grda račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24 ur-vreme 18.05 Ko boš mo^, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Časzaodtečitev, amer. f. 22.25 XXL premiere 22.30 PotvKalifomijo. nan. 23.25 24 ur. ponovitev 00.25 Nočna panorama iU ee 09.00 Z glasbo do pomoči tistim, ki so je potrebni, posn. 2. dela koncerta v Vinski Gori 10,20 Vabimo k ogledu 10.25 Nezveste ljubezni, pon. 29 10.15 Najspotdneva 11.20 Znani obrazi: Dart(o Menih 14.00 Vkleostrani 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 V mojem košku je pa mavrica 19.40 Najspotdneva 19.45 Vkleostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1198. VTVmagazin, reg.- informativni program 20.25 Športni loreK športna informativna oddaja 20.50 Iz olimpijskih kn^gov 20.55 Naj spol dneva 21.00 140lelBudnovežagena Ljubnem, dok. zapis 21.25 Najspotdneva 21.30 Nezvesleljubezni, 30. del nad. 22.20 1198. VTVmagazin, pon. 22.40 Športnitorekpon. 23.00 Iz olimpijskih kn>gov 23.05 Najspotdneva 23,10 Vkleostrani SREDA, 13. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MeslecePeyton, 41/114 08.00 Otok živali, 7/13 08.25 Očivklec. nan. 08.50 Telerime 08.55 Trojčee, 15/26 09.20 ZlatkoZakiadko 09.35 Tomažev svet 8. del 09.45 Smervesolje, 1/26 10.25 Knjiga mene briga 10.45 Skrivnosti 10.55 Kako živijo stevenski gradovi 11.25 Prisluhnimo tišini 11.55 Alpe, Donava, Jadran 12.25 Homo tunsticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 DiV|ikoioti, koncert 14.00 Dosje 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sfve celice, kviz 17.55 Vodne ujme. 1/3 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prosti pad, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Ravbarski cesar. gled. predstava 00.05 Vodne ujme, 1/3 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.25 Brane Rončel izza odra 02.40 Stovo od Buckowa, nemški film 04.30 Šport SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 16.55 TV prodaja 17.25 Folktoma skupina Ozara praznuje, 3. del 18.00 MeslecePeyton, 42/114 18.30 O živalih in ljudeh 19.00 Videospoinice 19.45 Kuiinarika z Leonom 20.00 Liga pivakov v nogometu, tretje předkolo 23.00 Zastraševanje, amer, film 00.40 Dnevnikzamejsketv 00.10 ^deospotnce 01.45 Videostrani 07.35 0800 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21.45 22.35 23.30 23.35 00.30 01.30 Dragon BalL jap risanka Action man, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. TV prodaja Grda račka, nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Ricki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur, vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Sin je priča, amer, film Miss Sk>venlje, polfinale Nedolžne žrtve, 2/4 )Cs so med osumljenci zastopani 14 lani pa so bili v enakem olxlo- bju zastopani kot osumljenci kar z 21,76 %. Kot običajno so ludi v prvem polletju leta 2003 mladoletniki izvr.^vall predvsem kazniva dejanja zoper premoženje, predvsem tatvine in poškodovanja tuje stvari. Koroški policisti so letos obravnavali skupaj H24 kršitev javnega reda, kar je za 7,76 % manj kot v primerjalnem obdobju, ko so jih zabeležili 893. Prevladujejo krSitve zakona o prekrških zoper javni red In mir, ki obsegajo 81,31 % vseh krShev, in zakona o proizvodnji in predmetu s prepovedanimi drogami (4,42 %). Kršitve po oslahh zakonih so obsegale manjši odstotek. Slevilo promel ní h ncsrcť naraš< a Na obmí)čju PU Slcwenj Ora-dec so policisti v prvi polovici leta 2003 obravnavali .^31 prometnih nesreč. Pripetilo se je 18 prometnih nesreč več, kar predstavlja 3 % povečanje tovrstne problematike. Zgodile so se 3 prometne nesreče, v katerih so 4 udeležcnci umrli. Statistika je tu povsem enaka kol lani. V prometnih nesrečah je bilo 2y hudo telesno poškodovanih, kar predstavlja 16 % porast, in 293 lahko telesno poškodovanih oseb, kar predstavlja 20 % porast lahko telesno pc^kodwa-nih oseb v prometnih nesrečah. Najpogctfitejši v/rok za prometne nesreče je bila nepravilna stran in smer vožnje, sledi pa neprilagť>jena hitrost vožnje. Na območju PU Slovenj Cîradec smo v prvih Šestih mesecih obravnavali 77 prometnih nesreč s pobegom, kar je za 18% več kot preteklo leto. Delež prometnih nesreč s pobegom je glede na skupno število obravnavanih prometnih nesreč velik, saj predstavljajo 15 % delež vseh prometnih nesreč. Koroški policisti so v prvem polletju obravnavali še 13 samomorov, 1(5 poskus(3v samomo-rov,2I požarov In 17 delovnih nesreč. ■ bš Bodo občani vzeli pravico v svoje rolsi z divjajijem z jeklenimi konjički, osveščati njihove sXht^c.« Alojz Podgoršek namreč meni, da zalo, ali se počutijo ljudje v okolju varne ail ne, ni odgovorna le občine, možje v modrem, pravosodje, ampak tudi starimi neodgovornih mladcev. Ti naj bi vendarle vedeli, kaj počenejo njihovi otroci v prastem času. Kot je Se poudaril Podgoršek, so velenjski policisti proti kri^ile-Ijem, ki dejanja ponavljajo, že sprožili ustrezne postopke, a vemo, kako počasi meljcjo naši pravosodni mlini. »Poleg slabe prometne varnosti v občini pa me skrbi jfc bes in jeza nemočnih občanov. Bojim se, da bodo ti znova vzeli pravice in zakon v mali oglasi 041/^2-368. RDEČE korenje, prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 041/596-636. (256) FIŽOL, rumen» sirok maslenec, prodam. Telefon: 5885^85. (267) JASOLČNIK in žgar^e prodamo. Gsm: 041/344-883. (269) RABLJEN kuhinjski sedežni kot, prodam. Telefon: 5870^18. (277) DELO UVOZNIK ameiilke multinaclo-nalke išče ljudi z visokimi cilji za odpiranje novih samnstojnlti dl-striboterstev na področju Slovenije In tujine. Tej.: 03/428-2071, (r^.and-ilnk, do.o.. Celje), (265) ŠTUDENTI! Še je čas< dâse prijavite za počitniško deto. Možnosti štipendije! Tel.: 03/428-2071. (M.and-link d.0.0., Celje) (266) ODDAM V NAJEM oddam ogrevano sobo, 25 m2, v Velenju. Tel.: 5866-173. (257) OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Šoštanju oddam. Gsm: 041/696-815.(258) POŠTENEMU slovenskemu dekletu ali fantu oddam v najem opremljeno sobo z balkonom v cenim mesta. Gsm: 041/969-210, (275) IŠČEM manjše stanovanje, opremljeno aH deino opremlj^o, Gsm: 031/370-760.(250) [nninmH HIŠO v Velenju, na odtični íokacíjl. ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. (253) TRISOBNO stanovanje v Veienju, na lepi lokaciji, prodam. Gsm: 04CV876-633. (254) V VELENJU prodam dvosobno stanovanje. 52 m2, Tomšičeva 10, z dvema kletema. Cena 8.500.000,00 sit. Ssm: 041/319-146. (262) V NAZARJAH prodam stanovanje, 71 m2. v pritličju. Gsm: 041/87&-181. teiefon: 5832-795. (263) V OKOLIC! Velenja prodam zazidljivo parcelo. Teiefon: 584-5106, gsm: 031/433-152. (271) ODPLAČANO In obnovljeno trisobno stanovanje prodam ali oddam v naj- EDMA s.p. 090 4417 v*d*i«v«n|« ie«r85 •ift/mln svoje roke, kar sc jc v na^'m oko-Iju že zgodilo. Mladenič je danes invalid. Tega si nikakor ne želim, najbr/ ludi drugi nc, saj laid ukrepi niso za nikogar prijetni.« Sicer pa je občinska uprava že opravila nekatere druge aklivmv Sli, s katerimi naj bi izboljšali prometno varnost v občini. Skupaj s prometnimi strokovnjaki so si ogledali občiaske ccsie, na katere bodo za boljšo preglednost namestili ccstna ogledala, postavili še kakšen prometni znak, na ustreznem naslovu v Ljubljani pa so izpostavili potrebo po preplasiiivi republiške ceste skozi sredi.^če občine. Dobili so zagotovilo, da naj bi jo posodobili še letošnjo jesen, ■ tp em. Gsm: 041/260-642. (276) IVALI TELIČKO, sivo, staro 1 leden, prodam. Telefon: 5881-764. (252) TiLICO, sivo rjavo, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon: 5882-710. (259) PRODAJA nesnic, 10. avgusta, od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon; 02/8761-202. (260) VISOKO brejo rjavo telico, AP-kontro-la, prodam. Telefon: 8917-045. (261) PtUSKE. težke od 30 do 40 kg. prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/874-813. (264) BIKCA, sivca, 160 kgležkega, prodam. Telelon: 5885-290.(268) BIKCA in teličko limuzin. 130 kg, prodam. Gsm: 041/462-931, (270) BIKCA, črnega, starega 1 mesec in teilčko, navo, staro 2 meseca, prodam. Telefon: 5895-229. (278) êmmÊ^êmm^ [Najnunjše obrc«ti v mestu za NSKAPOSOJIUI Garartci^: ptdda, poliojitins, Karl^ Kradeio kot srake Mn/irje, Ž;ilec« 30. julljii - Policisti so zabeležili prijavo vloma v leseno brunarieo, ki se nahaja v gozdu v Krnici na območju U C Mozirje, od koder je slorilec odtujil agregat za proizvajanje električne energije, vreden 150.000 tolarjev. Istega dne je bil prijavljen tudi vlom v nedograjeno hišt> v Podvinu pri Žalcu, od koder pogrevajo motorno kosilnico in vrtalni stroj, oboje vredno 50.00(3 tolarjev. Raftali bodo Mozirje. 30. Julija - V sredo so neznanci vlomili v prostore Sport cenlra Prodnik v Juvanju na obnK>čju UE Mozirje, od koder so odtujili šest kajakov različnih tipov, vesla za kajak in ralt, deset rešilnili jopičev in dvanajst parov neoprenskih Čevljev v skupni vrednosti okoli 1.500.00U ti^iarjev. Dvakrat je gorelo Velenje, 30. junilja - Policisli so bili prejSnjo sredo obveščeni o dveh manjših požarih, in sicer je na Prc^miwi v Velenju zagorela kuhinjska napa» v Starem Velenju pa zapuščen osebni avto. Policisti so si oba dogodka ogledali In popisali, za ogenj pa so poskrbeli gasilci. V zdravstveni dom po mobî in orodie Žalec, 31. juniju - V noči na Četrtek je zaenkrat §e neznani storilec skozi sicer odklenjena vrata vstopil v prostore zdravstvenega doma v i^^icu in iz dežurne ambulante ukradel mobilni telelon, iz kleti pa Se dva kovčka z orodjem ter tako oškodoval zdravstveno ustanovo za 45.000 tc^larjev. V Lipo po zastonj pijaco Velenje, 30. junija - PiejSnjo sredo v zgodnjih jutranjih urah je neznanec vlomil v gostinski lokal "Lipa" v Šaleku, od koder pogreSajoza okoli 100.000 tolarjev različnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prekratka varnostna razdalja Velenje, 31. juniju - V četrtek, okoli poltretje ure popoldan, je prišlo do hude prometne nesreče» ker 46-ictni voznik tovornega avtomobila J. V , ki je vozil iz Velenja proti Arji vasi, v blij^ini ben-ciaskega servisa pred Velenjem ni uspel pravočasno ustaviti za vozilom, ki je pred njim zavijalo levo. Zato je zapeljal na levo siran vozišča in čelno trči) v nasproti vozeč osebni avlo. V nesreči je bila hujepoškodovana51-Ielnasopoinica v osebnem vozilu M. Ž., 24-lclni voznik E. Ž. pa je utrpel la'^je poškodbe. Kroja na železnici Žalec, 1. avgusta - V soboto dopoldne so bili žalski policisti obveščeni, daje preko noči nekdo iz ograjenega prostora v bližini železniške postaje Žalec odtujil 43 aluminijastih stranic za priklopnik, skupno težkih okoli 2 toni in vrednih 4.000.000 lolarjev. Tudi vikendi niso varni Mo/.irje, 2. avgusla - V n(.>Č) na nedeljo je neznanec vlomil v vikend hiàico v naselju Homec na območju UTi Mozirje, od koder jc odnesel več tehničnih predmetov, vrednih 400.000 tolarjev. Vlom v prostore '^hov-hov'' društva Velenje, 3. uv^ustu - V nedeljo so v prastorih Kinolo.škega društva Velenje gcvstili nepwabljenega gosta. Neznanec sije postregel s pivom> s seboj pa je odnesel tudi nekaj gotiwine iz društvene blagajne. Smrt v gorah Matkov kol, 4. av^u.slu - V p(medeljek zgodaj zjutraj so gorski rcševalci» ki so se jim dopoldne pridružili .Še policisti s policijskim helikopterjem» v gorah nad Matkovim kotom v Kamniško-Savinj-skih Alpah iskali pogre.šanega 45-letnega planinca, ki je v nedeljo tam plezal s prijateljem. Nekaj po 10. uri so njegovo truplo múU na izredno težko dostopnem terenu. Kot vse kaže, se je plezalec smrtno ponesrečil pri padcu z višine okoli 2t) metrov. Po neuradnih podalkih naj bi bil planinec doma iz Gaberk pri Šoštanju. onesnaženost zraka V tednu od 28. juli|a 2003 do 3. avgusta 20D3 so povprečne dnevne koncen-tracýe S02. Izmçrlene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine šoštar^ în Občine Šmadno ob Paid, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v nasíednjíh dneh: 1. avgusta 2003 AMPVEUKI VRH 207 mikro-g S02/m3 M£S7NA OBCm VBLEHJE. OfíAOZÁOKOUBtfiPmTQft tfl iinifm. S i 2 » ti a n28. ]u\ n29. )ul ■ 30. {ul [ J31. )u2 BI. avg 02. avg ■ 3. avg nv^ vTBdnost: 350 mltto-g S02/fri3 «nle, sjn^^ro pres»gdní9 v teu 2003. SO mlTO>g SO^mS zraka 16 SPORT 7. avgusta 2003 Le eno sezono v drugi ligi? Kimor KMirui bo sU^klo prvonslvo ludi v 2. SNI. - Pr'\ic \ sanioslojni SlovcMiiji 1)0 v njej zaisralo liicli niosivo vel(ín)sk(^ř>íí Kiulai ja - V uvodni lekuii bodo ^»oslovali \ (Joriskili brdih Po splclu čudnih okoliščin so VclcnjCani na koncu prejšnje sc/onc izpadli i/ lige Si.mobil, vanjo pa sc želijo Čim pa'j vrnili. To níičrlujcjo ic po koncu leioSnjc. Vprvcmk^0i;u,vnede• lj0 ob 17. uri, bodo gostovali v Vipol^ah v (iorliikih brdlh, kjer bo njihov nasprotnik NK Brda. je v primerjHvj z lanskim, razumljivo, doživelo pre-ccj sprememb, saj ga je /upu- sliia vciîina igralcev, ki jui bili / Rudarjem vezani profesionalno. Od^li sn Milja 1 lojnik, AJen Mujanovič, /eljko SpiisojeviČ, Josip Ribič, l/udin Kambero-vic. (řrcgor /agcr, Dragan Sprcčakovič, Vilo Adam invra-lar Janko Šribar. Skoraj vsi .sedanji igralci pa imajo amaicrski stai.us. Odgovorno nalogo, da Velenjčane vrne v prvo ligiî, je prev/cl Drago Ki>sianjSek. ludi dobre ekipe, lorcj je pač ircba delali lako, da uslvarimo dobrih in uspešno moSivo.« Med pripravami so v precejšnji meri ludi uspeli, kar so pokazale prve prijateljske lekmc. Seveda pa je (bo) boj /a prvenstvene ločke povsem nekaj drugega. Res pa jc, da so se Velciijčimi uvrstili v osmino finala slovenskega pt>kala z zmago nad Bakoveiz 2 r 0, vzadnji lek- Igrdd v sezoni 2003/2004^ Boris Kaližek, Nemanja Jo/ič (vraiaija), Amel Muja-koviC. Alem Mujakiwic.Cire-gor Bune (prej Smarino), Damijan Romih (prej Smart-no). Damijan Jc.scni^inik, Peler Mernik, Ednan Sofiič, Ales ímon, Ismci OkmeCiC, Mir-nes Ibrahimiivič.Said Ibrahi-miwič, Danijel Siank^Mč, Enis Mulavdic, Mji>o P;ivič. Hlvis Calikovîê, Alem Nikola Raj-kovič; pi>močnik trenerja Dragan Rajkovii, irener vratarjev Roman KronovSek. iizio-lerapevi Nisvel AhmiC. »Načrtovati :5e kaj veČ kol vrnitev v prvo ligi^ bi bilo neresno,« je dejal pred nedeljsko uvt'îdn«! iekmo.«Vemo, da lo ne K^ cngu, ko bodo v Štajerskem derbiju goslili Dra-vinjo, moštvo nekdanjega njihovega trenerja Marjana Marjanovima. ■ Vos Tek s prijatelji Trdji U^k norvcsko-slovenskiîga prijaU^ljslva kpo uspel Vclenjv - Maratonska tekaška skupina Ctoie-nje jc minuli petek, l.avgasia, pripravila tretji lek norvc^ko-sk^enskega prijateljstva» ki je privatni pisano druščino ljubiteljev teka iz več koncev Slovenije, osrednja pi'kzornosl pa je bila namenjena seveda maratoncema iz Norveške, dani MTS Gorenje st) ?e pred petnajslimi leti začeli navezovati ^levilne slike s tekači iz tujine, najbolj pa od Icia 19^)1 naprej, ko so se začeli organizirano udeleževati newyoríkega maratona. Tretji tek norve.iko-slovenskega prijateljstva je letos bil pripravljen p<'> izvirni šlafetni formu« li. tako da sta ekipo sestavljala po dva lekača. Prvi tekač je moral preteči prvi in tretji kn^g. drugi ickač pa drugega. Tekmovanje je bilo na znani gozdni progi v Podkraju pri Velenju, dc^lgi m. rtProga mi je izredni'» všeč, saj najprej priteka na vzpetinah po gozdu in deloma tudi po asfaltu. Prvič sem lukaj in še bom priiel,« je povedal 64-letni Zalčan Stane /upanc, ki si je z domačinko Magdo Kerlot pritckclzmagovsestavi moški-žcnsk:i. Kt^n« kurencn je biln največja v sestavah moški -možki, pri katerih sla zmagala mlada mislinjska smučar.ska skakalca Matej Oder in Janez Vogla r. Izredno zanimiv pa je bil lek ilvojic v .sestavi ženska - moški. V tem primeru je prvi in tretji krog moraln preteči ženska in to prvo meslo sta osvojila gosla iz Osla, Amalija l.eber in Arno Halvor* sen. »Bilo je zelo tekmovalno, proga jc bilo zelo težavna zaradi vzponov in spu.siov. Na Norve.Škem nismo vajeni tako soparnega vremena. Bil sem zelo srečen, da sem lahko finij>iral in zmagal, /elo lepo je bilo tudi na zaključku v Lov.skem dvoru pod velenjskim gradom, predvsem pogostitev z b'eselje> vali domače gledalce s svojim prvim nast(»pi»ni na svojem igrišču. Premaf^ali so ekipo LJubljane s 3:1. Nasprotnik je bil ravno tako brez zmage, zaio je bil strah .šc bolj upravičen, /c uvodne minute pasopoka/ale, daje bil ta neupravičen. Smarčani so začeli odločni) 1er z borbeno in zelo agresivno igro hitro prevladali na sredini igrišča. V napadu so si priigrali prve prilo?m«ti. V ý. minuti jc prodrl po levi strani Pokleká, a je bil vratar jem preveč okleval in gostujoči branilci so nevarnost odstranili. V 23. minuti pa so domaČi prvič zatresli mrežo gosîujtxîega vraiarja. Spasojevičje prodrl po levi strani in poslal předložek pred vrata gostov. Odbito'?(igo je presiregel Kovačič, jo podal Alibabiču, ki je s 25 m prsnem zadel in .spremenil rezultat na 1 -M Pri lej akciji se je Spasojevič poškodoval, zamenjal ga je Omladič. Po golu so igrali samo domačini, si od 30. do 36. minule priigrali štiri lepe priložnosti, a sobili Spasojcvič, Alibabič. Kovačič in Omladič nepazljivi. V di ugem polčasu so goslje zaigrali malo bolj aktivno, ven- streijal Omladič, a je Botonjič njegov strel odbil, (ro.slje so si prvo priložnost za strel priigrali v <í7. minuti, vendar je po izvedenem kolu Dema streljal visoko čez gol. V 71. minuli je Repovi na desni strani zaposlil Omladiča. ki je našel Mujano-viča. in bilo je 2:0. Le iri minute kasneje je imel isti igralec nwo prilo?ncxst za zadetek, a jc pres'eč preigraval, v 76. minuli pa mu je uspelo rezultat p(wišati na .3:0. Po tem zadetku seje igra umirila, igralci obeh ekip so čakali na konec tekme. Ckwtje so dosegli častni zadelek v 84. minuli-zadel je '/uM}. Do zadnjega sodnikovega žvižga je imel priložnast za spremembo rezultata 3:1 domači igralec Ri-stič. V nedeljo g<\stujejo Šmarčani Nogometaši Šmartnega so v tretjem koiu prve lige Botonjič na mestu. V 9, minuti jc Mujanovič podal Žinku, ki pa sc ni znašel in priložnostjo splavala qi^vodi.ludi v nadalje-vanjti so ^marčani s hitro in domiselno igro v napadu /lahka prihajali pred gostujoča vrata. V 14. minuti je SpasojeviČ dobil lopo ^ogo, a jc pred vratar- dar pa so domačini igrali v obrambi zelo dobro in z lahkoto zaustavljali njihove akcije. V 53. minuti je domači igralec Kovačič nn^no streljal, a je bil Botonjič na mestu. V 56. minuli se je Kovačič poškodoval, aspešno pu ga je zamenjal Re-povž. V 62. minuti je nevarno ugnaii ekipo Ljubljane (foto:tp) v Domžalah. /a Šmartno so zaigrali: Sraga, (jobec, Miljalovič, Kraljevič, Alibabič (RepovŽ), Rislič, Kovačič, Pokleká, SpasojeviČ (Omladič). Mujanovič. Ainko (Kolene). ■ Janko GoriČnik Ponovitev lanske sezone Na novo. zelo zatiKn no irkriiovahu) sezono so se \ ponedeljek /aeeli pripra\ljali ludi rokonielaši \elenjskega (lOidija - Pr\enslv() v ligi Siol bo zareklo 27. oziroma 28. sepL(Miil)ra , Vi^lenjeani pa IkhIo \ prvi tekmi ijoslovali pii rio\ineu Novem inesUi iVener Ivan Vajdl je bil na uvodnem srečanju z igralci zelo zadovoljen, saj ni nihče zapustil klubii, poleg lega pa so sc okrepili s krožnim igralcem Borisom Kovičem (Prevent) in levim zunanjim igralcem Romanom Simonom (Prule). prvenstvu osvojili treije mesto, v pokalu pa so bili najbolj.šj. Na evropski sccni pa bodo igrali v pokalu pokalnih zmagovalcev. »Storili bomo vse, da se v mesecu in pol, ki ga imamo na voljo, čim bolje pripntvimo. Prvi del priprav bo opravil kondicij- V tem pripravljalnem času bi^mo imeli kar veliko iežav,saj Rdečo dvorano obnavljajo. Najbolj vesel pa sem, ker so Gorenjčani verjetno edini klub, kije o.stal venaki zasedbi,saj ni odšel nihče, dobili pa smo dve pomembni < okrepitvi. Upam, dii Pred rokomelasi (»orenja jc gotcîvo težja sezona od lanske, saj bodo ljubitelji rokometa v dolini (^á njih pričakovali pono vitev lanske imeniinc .sezone, listi najbolj zahtevni pa še več. .Spomnimo se - Velenjčani so v Na uvodnem srečanju nt bito vseh igraicev, saj sc manjkali kadetski in mladinsid reprezentanti ski trener Stane Skoberne. Ta uvt^dni del bo namenjen najprej tcsliranju igidcev, nato pa nabiranju moči, prihodnji teden pa bomo že začeli uporabljati žogíx se bc'ïsta nova igralca čim lx'>lje vključila v novo (Okolje in pripomogla k Se boljši naái igri in izidom,« je ob začetku priprav dejal trener Ivan Vajgl ■ vos 7. avgust 2003 «w^ÉAS SPORT IN REKREACIJA 17 Žreb naklonjen Velenjčanom Duniij, 5. avgusta - Na sedežu Evropsko r<)komciiic organizacije so i/^rebali pare 2. kroga pokala pnkalnihzmagovakev, v kalcrcm hoUa igrali ludi rokomc(a!>j Gorenja. Žreb jim jo bil naklonjen, saj j>o nasprotnika dobili belgijsko moiivo tni-lla U.C. Flassclt. Trener ivan Vajdl seveda nI skrival zadovoij-slva: »Nismo hoteli nasprotnika iz whodne Cvrope^saj smo imeli z Rusi že vcčkrai smolo, Lokrat pa so blH v bobenčku Ukrajinci. Z Belgijci ne bi smeli imeti kakšnili pretiranih iež«v,zalo seveda računamo na zanesljivo uvrstitev v 3. krog.« Prva tekma bo 11. ali 12. oklohra v Velenju, povralna pa teden pozneje v Belgiji. ■ Vzpon v Zavodnje 7, kolesarski vzpon v Zavodnje za veliko nagrado trgovine »Uni sporlc^ je kljub vročemu polelneinu dnevu pi eniagalo več kol, 220 kolesai jev iz eole Slovenije. Tudi letos jc vzpon najhitreje opravil domačin Boštjan Rez-man, iMan ekipe Krka lelekom. »To je lepa priredi lew domačem okolju, drugače pa moj klancc za irening. /daj ciljam na gorski državni naslov. Na dirki po Sloveniji sem moral žal zaradi padca in zlomljenega kolesa v irciji eiapi odstopiti,« je povedal žc irikraini zmagovalec Zavodenj. Najhiircji^ med ženskami je bila Mla Drev, članica draštva za špori in rekreacijo Gorenja» najSlevil-čnejše skupine kolesarjev. Vsi udeleženci so pohvalili irud organizatorjev, članov KK Energija iz Velenja, ki so letos cilj vzpona pomaknili malo višje» nad Kavčnikovo domačijo nad /avodnjami. »Dokler bo organizacijsko možno speljali vzpon, bomo vztrajali in naredili vse, kar je v naši moči. Ko bo asfaltirana cesta vse do Slemena, bo lo pribh?no 17 km in vzpon bo speljan do konca«, je povedal ob zaključku Roman Bor, glavni organizator. Še dodaten razlog za trening pa bo imel Matej Pačnik iz Raven pri Šoštanju, saj mu je žreb namenil novo gorsko koio, nagrado trgovine Uni 5port. Rcajliati:mo5kidD2ilkI: t. Maicj Fijav^iKlCRi^gla)!?^?,!. IX)mcn Hribar (Kamnik), Marko Maze (KK Encrcija); možki do 3i} let: 1. Mario Vračič (Sokol Tivoli) 22:25, 2. Dejan Vračič (Maril'^or). 3. Miha Vantur (Haloze); nii\5ki do 4<) lel: 1. Ajulr^j Manwl IlclcSič (Radenska 2]:54,2. Simon Alič (Sokol Tivoli), 3, Damjan Čibcj (Pro M Team Racing); moJki do 50 Ici: I. Ljubo Car (Sokol Tivoli) 23:02. 2. .lancz Borcc (Pro M I^am Racing), 3. Brane Skobcnic (KK Rogla); moški do 60 let: 1, Silw 24:12,2?Frgah. Pi>leg posameznikov na tej olimpijadi sodeluje ena kolektivna športna panoga, 'Ibkrai so se odločili za odbojko. Med osmimi sodc-luji^imi odbojkarskimi ekipami so slovenski predstavniki dosegli odlično uvrslilev, Osvojili so bronasto odličje. V pollinalu so se pomerili s Poljaki in srečanje izgubili, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Ukrajince. V slovenski ekipa ,sia bila dva Vclenjčana - Al«n Džurdževič in Dejan Vunčič« ter trije igralci odbojkarskega kluba Šempeter v Savinjski dolini /.latko Pulko, Marko Boji-novič 1er Rudi Zupane, mlajši. Kot je povedal vodja reprezentance Rudi Zupiinc, starejši, je uspeh mladih največji Oe/ ekipe mladih slovenskih odbojkarjev z vodjem reprezentance Rudijem Zupan- cem, starejšim. uspeh sl(wenske odbt'îjke doslej. Na olimpijsko preizkušnjo so se pripravljali po fazah: najprej v Šempetru v Savinjski dolini, 10 dni so bili na pripravah v Bečaju (^b reki Tisi, zadnje iri dni pred odhodom pa so vadili v Kranju. »Z dobrim delom in trudom smo se iz Francije vrnili z bronasto medaljo.« Uspeha so bili fantje sevcdii zelo veseli, ne samo zaradi odlične uvretitve, lun pa k nagra- de, ki jim jo je obljubil Olimpijski komite SliTvcnije. Pridobili so namreč šti|Kndijo in status vrhunskega Športnika. Če prej no, se bodo mladi slovenski odbojkarji ponovno srečali na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo aprila prihodnje leio. Ker je ekipa skupaj že dalj časa in uigrana, Zupane posebnih težav za uvrstitev na prvenstvo nc pričakuje. ■ tp Matevž Lenarčič ostal doma Tokrat se je /apteUo z zavarovanjem poleta preko Amerike in Kananih zanimivih .srečanj si Še želimo,« je povedala Silvija iz ekipe Trženja, ki si jc nadela ime »SMS«. Rezultati prvenstva Društva za športno rekreacijo Gorenje: moški •finale: Gaivana : Rekrcacija 21:18; za 3- mesta Infomiator : POINT 23:21; ženske: finale: Pikiec : Mars 21:17, za 3. mesto: Kiiduwska : Iwix 13:21. Vratni red - moški: t. OaWana (Zaje, Dninko in Marko). 2. Rekreacija (Matej Ptii§ in Silvo ŠtrigI), 3. Informator (Jerčič, Henrik in Vas« ja), 4- P(M?^('>Bohri''. Riutulovič. Kajwr), 5. Amateija. 6. Tarnala dva, 7. Skotjke, 8. Profesoija, O, Roboti. K). Prototipna, ti. Kadrcwska, 12. Šminkerja; žen^^ke: 1. Pikice (Mar-janca Štrigl, M a ij a na Javorník, Irena Lei^nik). 2. Mar«^ (Bortwnik. Stnnčnik, Zajc). 3. TWIX (Kavnik, Virbnik. Kuxncr), 4. Kadrovska. 5. SMS. 6.3M. 7. Nolrania oprema. ■ Hinko Jerčič Moške dvojice (od teve): drugouvršcena Matej in SUvo, zma-govaica Branko in Marko ter tretjeuvrščena Vasja in Henrik Zmagovalke Ma/janca, Marjana in Irena so z zanimanjem spremljate zanimive odbojkarske dvoboje na mivki 18 OBVESCEVALEC 7. avgusta 200; KINO VELENJE v hotelu paka ^HtkA iirvMii« VST\JA STR<»Ji;V 2F. Inter Režija: Jonathan Mo^ow: vloge: Arnold Schwarzenegger, Nick Statil, Kristanna Laken: dolžina: 109 minut ùeiriBk. 7. í.. ob 18.Z0 in ob 21.00 řetek. B. B,, ob 1B.30 in ob 23.00 (glasflo průdvůféfíje} Sobotů. 9.6.. ob 20.30 in ob 23.00 Nećefja. 10. B.. ob 79.30 in ob 2100 Ponećeliek. 11. 8. ob 20.30 JoTBk. 118.. ob 20.00 Půtek, 15.8.. ob 18.30 10 lei po tem, ko je Johns Connoija, vodftelta upora človeštva proti strojem, rešfl android T-600 znan kot Terminator, stroji ponovno polliejo le nevarnejšega zastedovak:a TX ali Terminaírix, ki ima res posebno moč. Vstaja strojev je neizogibna in étoveètvo postane ogroženo. Edini up za preživetja pa je prav Connor-jev zvesti andnDkl, ki se spopade z nevarnim uničevalcem. NOČ m LI;T/\I,IŠ(;I] romantična komedija Režija: Daniele Thompson: vloge; Juliette Binoche. Jean Reno, Sergi Lopez; dolžina: 91 minut Petek 8. 8.. ob 21.00 On le uglajen, zadržan in umirjen podjetnik, ona ie s svojim videzom obsedena maskérka, ki beâ v ívlehiko pred svoiim bivšim. Felix in Rose sta dva različna Kino nograjuie naročnike Nošega caso Izžrebali smo: fiernarda Hude), SkoriM 45. Šolanj: Pavel Ble-kač, Sp. pobrežje 20, Rečica ob Savinji In Slavka Osirellč. Špeglova 46. Velenj. (potrdilo o nagradi prejmete po pc§U]. svetova, ki bosta treščila dru^ v drugega na pariškem letališču. Čeprav nista razpoložena za nova poznanstva, se nepr^tano srečujeta. Ai je to niz naključ^ ali usoda, pa morala ée ugctovih. p()(;0V0R0\ o UNI ST\ARI drama Režija: JitI Sprecher: vloge: Matthew McConaughey, David Conneily; tíotzina: 94 minut Sobota. 9.8.. ob 18.30 Rdeča nil filma je sreča in vse. kar je povezano z njo... Gre za nekaj zgodb iz New Yorka. Mož v srednjih letih se odteči za korenito spremembo žMjenja. zavistni direktor se znese rtad optimističnim pomočnikom in čistilko. kariera in načrti mladega povz-petniškega odvetnika se sesujeio v prah zaradi nepremillienega dejanja... Iskanje sreče, Izguba sreče, preveč sreče, biti srečen vsak dan ali pnsegati na ^ečo, ki se l^ko zgodi samo enkrat v življenju? ivii:i)Vi:K Pil IN ri JSMHA ViaJhA IMiSTOI.OVŠ(;iN\ družinski animirani film Režija; Francid Gleljas. dolžina: 75 minut Torek, 12. S. ob 1S.00: premiere pred slovenskim startom Pulskov! pnjdte Iji Sivček, Zajev in Tiger kujejo načrt, kako bi iz sladkega panja wAe)(i[ sladki med. Pujsek pa tokrat ne sme sodelovati, ker je preprosto premajh^. Užaljen se umal^ez misijo, da ga bodo nekoč že potrebova- aprliia ï\, saj je svoje prijatelje že velikokrat rešil iz težav. Medvedek Pu in prijatelji se odk)čijo, da ga bodo poiskali. Pomagajo si s spominsko loijižico z Izrezki. in?Ti:(: w lurnic 2 komedija Režija: Troy Miller; vloge: Eric Gítrísti-san Olsen, Derek Richardson; dolžina; 85 minut Sredi 13.8. ob 18.30 in ob 20.30 - premiera prsć slovenskim startom Butca se tokrat vračata v svoji gimnazijski Izvedbi. Tokrat bomo izvedeti, kako sta se Lloyd in Harry spoznala in zakaj sta postala lakšna, tot sta. butasta pač. Uoyd in Harry se vpišeta v gimnazijo in takoi postaneta pniatelja. Ker sta nekoliko omeiena, ju želi ravnatelj vpisati v pro- gram za učence s posebnimi potrebami, državni denx pa pospraviti vsvoj žep. Uoyd in Harry pa takoj zagrabita pnk)žnost in začneta novačiti še ostale sošolce. To pritegne pozornost lepe novinarke Jes-sice, ki ravnatelja želi razkrinkati. Seveda potrebuje njuno pomoč, a kako bosta popolna idiola zmogla to nalogo? \ li IMHiOVOROV« KM STWRI ^ drama Petek. 8,8,. ob 19.00 in ob 21.30 Nedelfa. 10.8., ob 19.00 m(. IJITALIŠČU romar^ična komedija Sobota. 9.8,. ob 19.00 In ob 21.00 Heđeiia. 1Q,8..ob2t15 r()/ABiji;[\i /AkLAl) sk)venski pustolovski film Neđeiia. 10. B.. ob 17.30 Otroška matineja Gena vstopnice: jubilejna vstopnna 5G0 SIT. redne predstave 700 SIT, premiere 800 Srr. otroške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91! Rezervacij vs^pntc i)e sprejemamo! PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420.03/8891400 POGREDNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53.03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno (|/_adnj^ _ _ 03/89^11 45 ali89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 SKUTERJI INFO ENDURO SPORT Avtosalon FORI, Prešernova cesta ATRAKTIVNA OHLADITEV VROČE POL DNI !!! POPOLNA PONUDBA. UGODNI KREDITI IN LEASING, DODATNA OPREMA tU I— •• •• -'^-»J. m^M <3AUT0fiEVEFISEC> [SE^ K iiiii 0 VI. ÎIX J i: ČHRTEK, 7. avgust: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosli In vedeževanje; 9.30 Pomčila: Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; U.SO Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. 9UIK, s. ovgust: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slo* venije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila, 17,00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19-00 Na svidenje. SOBOTA. 9. ovgust: 6.00 Oobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 6,30 Poročila: 9.00 Zanimivosli; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19.00 Na svidenje. NEDEUAJO. avgust: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdai, kje, kaj; 9.30 Porročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP, 15.0011. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEKJI.ovgusI: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6 45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • pon:čilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00; Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špori; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 12. avgust: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9,30 Poročita; 10 00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA J 3. avgus): 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila, 8,00 Zanimivosli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Pomčila; 19.00 Na svidenje. Minile zato vso so Mcć/jjo vsjvu pustih si'!ep& narn spomine. čeprav si /TJoraJa vtíJfko pretrpeti. s tpbo/ iUlo lef)0 nam /r živeti. Ob boleči i/gubi nase drage mimie LJUDMILE KOŽELJ 11.5.1938-27,7.2003 se iskreno zahvaljujcmk. si. wtor potegne, fxj le ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, maoie in slare niamc JUSTINE POVH iz Piresice 9la iz Velenja Mf. 9,1940 ' 25. 7. 2003 sc iskreno zaJivaljujenKi vsem sorodnikoni, prijateljem» znancem in sosedom za pomoč, izražena sožalja, Uaiovano cvetje in sveče 1er v^em, ki sle jo pospremili na njeni zadnji pčakom Zveze lx)rcev, RK /^ivodnje in gostinske m u osebju Cior^ek. Hvala ludi zdravstvenemu osebju BolniSnice Topolâica, pairona^i službi Velenje in g. Lazarju, dr. med. Se enkial hvaJa vsem, ki sle jo v tako velikem ^levilu pt>sprcmili na njeni zadnji življenjski poti, f/ilujoči: sinovi Janez in Hudi z dru ii nama ier Zdrav ko V SPOMIN MARKOTU ARISTOVNIKU roj. 2.3.1975'4. H. 1994 Kako hitro mineva čas, čas, ki se ga ne da usiaviU. Tako je tudi z žalostjo, s spomini in neskončnim hrepenenjem po Tebi, ljubi naš MARKO. I Ivala vsem. ki se mtaviie pri njegcsvcm prcranem gjobu, mu poklonile sveče, rože in lepe nmW. Domači DOM /A VARSTVO ODRASLIH VELCNJC sporiKa žalostno vest, da je umrla naša sodelavka ANA HRIBERNIK recepiorka v Dormi Od nje smo sc poslovili v soboto. 31. julija na pokopališču v Podkraju pri Velenju. 1. Spomin... Edini. Id ostane močan nad i'spni. edini cvet, ki ne ovene. edini val. ki se ne ra/Jiijo, eo\(h1í, bo položaj živiiioí^ojcín in pridciovaUxn mleka ležji. kol je; Tatjana Podgoriek Narava jc Icuk podivjala Neurje, vcicr, ponekod Uíča, predvsem pasusa,ki (rajapraklićiio od spomladi, obetajo kmelij-com ie?kc «5ase. Po ocenah naj bi sa^i v celjski regiji, kjer naj In bile posledice te naravne nesreííe med največjimi v državi, pov/roćila ogromno Skodc. Tra-vinj naj bi bilo manj od 40 do7() odstolkov, jarih zi! od70 do 90 chistolkíw, po^kodov'ana jc koruza in druge poljščine. Šc zia^li zaskrbljeni so pridelovalci mesa In mleka. Ker sta prav i| dejavnosti prednostni ludi v Salc.ški dolini, smo se o posledicah suše pozanimali na Kmetijski zadrugi .šaleška dolina. Kmetje ímxIo le/ko priv.ívťlí osiKivno crodo »v preteklih dneh, pred deževjem minuli leden, sem se peljal po obrobnih predelih dekline, Povsod je bilo vse ijavo/lam, kjer se jc pasla řlvina, sem Imel občutek» da se živali prehranjujejo z zemljo in ne z rastlinjem. Pasledice suSe so na hrihwitih predelih bolj izrazile kot v dolini. Glede na to,daje na nai>em območju živinoreja prednostna kmetijska dejavnost in da so kmetje spravili za zimo precej precej manj krme kot običajno, nc vem, kako bodo lahko preživeli osnovno čredo. Mislim, da se tega problema v tem trenutku še vsi niti ne zavedajo.« je v pogcworu o posledicah suše v občinah Velenje, Šoštanj in Šmarino ob Paki zaskrbljeno ugotavljal direktor omenjeno Marjan Jakoby direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina in mlekarne Cehia:« Kmetje bodo zelo težko preživeli osnovno Čredo, I* zadruge Marjan .lakol). Neka-(crl kmelje namreč že zdaj krmijo živino s krmo, s katero naj bi jo preživeli čez zimo, predvsem v hribovitih predelih pa ta trenutek Se pasejo, »Sploh me ne bo Čudilo, Če bom slišal, da je zaradi pomanjkanja krme poginilo katero govedo, ker pač druge re.^itve zanj preprosto ne bo,« Kol je še povedal Jakob, rejci řeviem trenutku sami izvajajo nekatere ukrepe. Tci^avc poskušajo omilili predvsem z oddajo slabših gtwcdi v zakol, kar pa ni enostavno. »Pritiski za oddajo govedi so veliki, klavnice pa preobremenjene, saj je čakalna doba tri mesece, kar je slabo tako za govedo kot njene- Po navedbah ,Iak(^ba so cene mladega pitanega goveda padle za 20 odstotkov, cena mesa starih krav pa se je dobesedno več kot prepolovila, iz 290 do na 50 do 170 SIT za kilogram. Med šaleškimi rcjci v tem času niso bili redki laki, ki so za 2><0 kilogramov tei^ko kravo dobili 14 tisoč tolarjev. ga lastnika. Povpraševanje po mesu je majhn<'>. cene tega s<'> prccej padle in izkupiček rejcev je tako mizeren, /.ačaran krog, iz katerega Izhod še lep čas ne bo tako preprost.« Kmetje so na zakol v klavnicah prisiljeni čakati. Sami namreč po /akonu ne smejo klati doma. Jakob meni, da bi vsaj nekoliko omilili icžavc rejcev s takojšnjim interventnim odkupom 'živine in pravočasnimi subvencijami. »Ce tega nc bo, bomo lahko kmalu govorili o nacionalni katastrofi. Na pristojnem ministrstvu pa zatrjujejo, da denarja ni.« Ob tem se Jakob tudi sprasujc, aH in v kolikšnem času bodo kmetje svoje črede glede na prihajajoče drugačne čase sploh lahko obnovili. Suša povzroča sive lase ludi priM/Aajalcem luieka Poleg živinorejcev so zaskrbljeni tudi proizvajalci mleka. Zaradi manj krme kmelje namolzcjo manj mleka, zaradi slabše kakovosti krme pa je slabša tudi kakovost mleka. V mlekarni v Arji va.si v lem tre-nuiku beležijo približno od 10 do J5 odstotkov manjši odkup, oziroma pripeljejo v mlekarno približno 25 tisoč litrov mleka manj na dan. So na jesenskih odkupnih količinah, zaradi česar, po mnenju Marjana Jakoba, kije hkrati ludi direktor omenjene mlekarne, še ni treba bili plal zvona. Bolj zaskrbljujoča jc kaktwost mleka. »Mi smo navajeni na mleko z veliko vscbnosljo beljakovin in tolščc. Takšnih nizkih vrednosti obeh, kot jih beležimo sedaj, nismo zaznah kar nekaj let. Mimogrede, vsebnost obeh sc.stavin in higiena so tisnova za plačilo proizvajalcem mleka. Tako bodo ti zanj iztržili manj in s lem Še poslabšali svoj že tako težak položaj,« Še nikoli loiiko /ivali /a /akoi! Posledicam su^ se .sewda niso Iziîgnill ludi kmetje v /.gornji Savinjski dolini. Na tamkajšnji kmetijski zadrugi so povedali, da beležijo največji izpad krme na travnikih in pašnikih ter pri koruzi za silažo. Po ocenah naj bi bilo pridelka manj od 60 do 70 odstotkov. Najbolj prizadele so površine na prisojnih legah, ki jih imajo njihovi kmelje v večini, manj pa v dolini. Posledice suše se tudi v tem okolju v lem trenutku najbolj vidne pri prijavi živine za zakol, ibliko prijavljenih živali zanj, kot jih imajo .sedaj, še nikt^li niso imeli. Pri mleku zaenkrat ne beležijo izpada proizvodnje, ampak lega pričakujejo v naslednjih mesecih. Pregleda nad pov-zrtx^eno škodo zaradi suše na njivskih površinah pa nimajo, ker gre za manjše površine, na katerih je tržna proizvodnja zanemarljiva. Rezoničnikovi iz Belili Vod se sprašujejo: «Kaj lahko storimo, če nimamo izbire« Zaskrbljena obraza Vere in Ivana Re/oničnik, po domače Bclovojškova iz Belili Vod nad Šoštanjem, s katerima smo se konec prejšnjega tedna pogovarjali o posledicah saše za njihovo kmeli-jo, sta bila dovolj zgovorna. »S prvo košnjo smo spravili 25 prikolic, običajno jih 60. Pridelek dru- ko preživeli čredo letošnjo zimo, v tem trenutku nevědo. Pred ncdavnimjima jez nakupom u.spc-lo zalogo krme pwečati za 500 hal oziroma 5 ion sena, ajc to še mnogo premalo. Takrat bi ga lahko še več, a se jim je 28 Si l za kilo^am zdelo preveč. Danes bi ga kupila tudi za tako ceno, a Vera in Ivan Rezonlčnik: »Več kot 30 glav živine veliko poje. Preživeti bo treba čredo, pa naj bo krma Še tako draga.« gc košnje je bil malo bt>lj.šl, kaj bo s tretjo, ne vemo. Krave vtem trenutku pascmo na površinali, ki so bile pred zadnjim dežjem rjave. glav živine, od tega imamo 20 molznic, ostalo so lelicc, veliko poje. Ukv;irjamt> se z mlečno proizvodnjo. Zaradi pcKledic suše oddamo sedaj približno 20 (^dstolkov manj mleka, zaradi slabše kakovosti krnte jevsakdan slaKša tudi kakwost mleka. Pred štirimi leti smo dejavnost iz prireje bikov preusmerili v mlečno proizvodnjo in se za ureditev mlekovodov zadolžili, sedaj pa tole,« je pripovedoval gospodar Ivan. Oba z ženo Vero sta ob prihodu na kmetijo pustila službo. Kako bodo lah- ga nikjer ne moreta dobiti, »^-ivino bo treba preživeti Kolikor krme se bo dalo kupili, jo bomo. četudi bo draga. Druge izbire namreč nimamo, Nekaj živine bomo morali prodati, čeprav vemo, da so cenc mesa nizke, povpraševanja po njem pa ni.« Rc/oničnikťjva upata, da bo tretja košnja pozadnjili padavinah bolj obetavna, kol so menili pred tem. Vlogo za subvencijo so že oddali, tudi škodo po suši so prijavili. Cc bodo sploh kaj dobili, ne vedo. »V tem trenutku se tolažimo s lem, da vsaj lahko pasemo,« sta še piwedala Vera in Ivan RezoniVnik. Nagrajena zvestoba Vransko - Šest let mineva, odkar je podjetnik Roman Brglez ob otvoritvi svoje novo trg(wine na Vraaskem razgibal tudi kulturni in družabni utrip tega kraja. Od takrat polekajo Iradlcionalnovzačetku avgusta Vranski poletni večeri, ki so prerasli že v pravi festival. Potekali so la petek, soboto In nedeljo, bodo pa ludi jutri, vsobolo in nedeljo. Juirl lx> koncert glaslx-nih skupin (Ilailenstein. Pero Loviin, 6Pack Oukur), vw'jbo-to bodo nastopili različni izvajalci domače glasbe, lct<.*>nje prireditve pa bodo sklenili v nedeljo dopoldne ob 10. uri z Dori-jcvo mašo (znani župnik Dori Pečovnik je med drugim jc služboval ludi v Šoštanju, zdaj je v Berlinu, rojen pa je bil na Vranskem) in blagoslovom gasilskega vozila. Posebej veselo jc bilo na Vraaskem v soboto zvečer, ko jc bila tradicionalna prireditev, ki jo za svoje zveste kupce pripravlja Roman Brglez. Velik šotor so napolniU do zadnjega kotička (vsaj 3000 jih je bilo). To pa je bilo ludi najlepše darilo Romanu, ki letos praznuje dvajset let pekarske, slaščičarske in trgovske dejavnosti. Med drugim ima ludi pekarno in bisi-ro v velenjski Nami in bistro na Cankaijevl cesti v Velenju, sicer pa trinajst večjih in manjših lokalov vse od Celja do Zagorja. Največji pa jc na Vranskem. ■ Mz Roman Brglez (v sredini) Je dvajsetietnico svoje dejavnosti prosiavli s svojimi zvestimi kupci, ansamblom Mira Klinca In drugimi nastopajočimi Ženski akti v Mesnici Vetenje - Folo klub Zrno bo v galeriji Mcsnica na Cankarjevi ccsli postavil novo razstavo. Tema bo ženski akt, nashw razstave pa je Poletne Aklualne Konture lolesa. Razstava bo na ogled od 7. avgusta dalje. 4. slarotrški dan v Šaleku 23. avgusta bodo v Šaleku že četrtič obujali stare običaje in pripravili staroirške Igre, ki se bodo dogajale na slikovitem prostoru med trgom vSalcku In Šale.škim gradom. Prireditev pripravljata Turistično društvo In krajevna skup-nasl Salek.