Iz velikih dni boja za naše življenje
Pripoved sina borca o očetu revolucionarju
Alojz Žerovnik, predvojni revolucionar in veren proletarec je žrtvoval svoje življenje za izredno čast-no nalogo Ko je padel je prenašal klišeje za slike tovariša Tita - prve v Sloveniji.
Stane Žerovnik, borec aktivist, neumoren družbe-nopolitičen delavec in zvest tovariš ima funkcijo predsednika krajevne organizacije ZZB NOV Vr-hovci. Izhaja iz preproste delavske družine v kakršni živi še danes. Ponosen je na svojo mamo in očeta.
Rad se spominja svojega očeta. Zaposlen je bil pri jugoslovanskih železnicah. Dolga leta je služboval v Zagrebu kjer se je vključil v napredno delavsko gibanje, veliko jcdeloval vsindikatih. Enkrat meseč-no se je vračal domov le za dan ali dva, takoj se je vrnil V Zagrebu je sodeloval v demonstracijah proli Mačkovi vladi.
Scle zadnjih 7 let je služboval v Ljubljani, prav tako na železnici. Njegovo delovno mesto kolarja je bilo v mizarski delavnici. Tudi lu se je povezal z vsemi naprednimi lovariši in razmišljal o tegobah, katcre so bile že vnaprej določene prcpn>stemu in delovnemu človeku.
Mama je ostajala doma. skrbela za družino, skro-men vrt ob večerih pa šivala, da je prislužila kakšen dinar povrhu.
alojz Žerovnik e je v OF vključil takoj po okupaci-ji Jugoslavije. Kmalu je dobil zadolžitev, da vzdržuje ^vezo med (iskarno v žeieznici in lerenom. Njihova ftiša, ki stoji ob cesti Dolomitskega odreda na Vr-hpvcih je bila vedno polna aktivistov.
Sem so veliko hodili Joie Kopitar, Jakob Vrhovec, Ivan Skodlar in še veliko drugih. Tu je Anica Podviz imela prvo sejo AFŽ, v kletnih prostorih je Darinka Smolinsky približno dva meseca razmnoževala ma-trice, v leseni šupi je do konca vojne ostal neodkrit bunker gradbenega materiala, od koder je šel male-rial za izgradnjo bunkerja v Skodlarjevi hiši. Hiša je tako za aktiviste kot partizane predstavljala stalno javko. V šupi na senu so prespali nešteli tovariši, ki so se ustavili na poti v partizane, Dolomite.
Mama je delovala po svoje. Kuhala je, prala, šivala, napravila je celo zastavo za Dolomitski odred.
Tistega dne v septembru se je Alojz Žerovnik vračal z dela, tako kot vsak dan. Pod pazduho je nosil zlepljeno ploščico, ki naj bi predstavljala profil okenskega okvira. Prav tu pa je tiščal dragoceni
kliše. Prenesel nai bi ga v ErbeJnikovo hišo, le nekaj 100 metrov od Žerovnikove hiše. Sem se je pred nedavnim preselila tiskarna Podmornica.
Na bloku ga je italijanski vojak legitimiral, preve-ril in takoj odredil tri vojake da so ga močno zgrabili. Nekdo izmed njih je pograbil leseno deščico in ga močno udaril po glavi Alojz je pričel krvaveti. Odg-nali so ga v barako in ga tam pol ure zasliševali. Po vsej verjemosti so ga mučili, kar zatrjujeta ludi njegovi sestri Ana in Marija. Bil je ves podplut imel je celo polomljene kosti. Po končanem mučenju so mu prevezali zapestje ga obesili na klin in vanj spustili osem strelov. Zadnjega osmega je dobil v glavo. Tetnu je podlegel. Bil ie to 10. september I'M2.
»Bil je izdan, v to som prcpričan!«, zatrjuje njcgov sin Stane. Na predvečcr usodnega dne ga je obiskal Bavdež Alojz. Njegov brat je hil partizan. Z očctom sta se dolgo pomenkovala, po vsej verjetnosti mu je Alojz zaupal, kakšna odgcmirna-naloga ga čaka na-slednjega dne. Bavdež je svoj obraz kmalu razkrin-kal. Izdajal se je za partizana, v resnici pa je bil komandant plave garde.
Na Vrtačnikovi hiši, v bližini katere jc padel je do nedavnega visela spominska plošča v spomin na ta dogodek. Žal pa so hišo p<>dprli, ko so pričeli z graditvijo obvoznice. Ploščo je začasno shranil pred-scdnik KO ZZB NOV Stane Sever. V teku so pripra-ve in upamo lahko, da bo tudi ta spominska plošča kmalu našla svoje pravo mesto, katerega takšen bo-rec nujno zasluži!                      po  izjav(  Stane(a
Žerovnika  pripravila  Mojea Černe.