I. Selan: Na vojvodskem prestolu.
81
narava. Vročina pojenja in zavest se mu zopet povrne.
Ko prvič v bolezni jasno izpregleda, vidi kraj sebe postarnega moža v črni halji, ki ga je držal za roko in pozorno gledal nanj...
„Kje sem?" vpraša Stojmir hlastno.
„Pri dobrih ljudeh",  odgovori neznanec
Stojmiru se je zdelo, da mora biti mož poleg njega  eden  tistih duhovnikov,  ki so
ne povrne huda vročica, ki te je toliko časa mučila."
Skrbno, kakor oče svojemu otroku, rahlja starec bolniku vzglavje in mu polaga hladilne ovoje na vroče čelo. Stojmir zatisne oči .. .
Pred duha  mu  stopijo   dogodki  zadnjih
dni:
pirovanje  pri  knezu,   Milena,  prepir z nemškim grofom. Kaj se je zgodilo z njim ?
V  malin.
Risal F. Dobnikai
prišli z Nemškega učit novo vero. Toda čudil se je, da govori v njegovi materinščini.
„In kdo si ti, ki mi strežeš?" vpraša dalje.
»Nevreden služabnik Kristusov sem", odgovori ponižno menih. „Toda ne vznemirjaj se preveč z govorjenjem,, moj sin, da se ti „Dom in Svet" 1901, štev. 2
Kje so tovariši, kje ujec Braslav?... Kaj namerjajo ti frankovski duhovniki ? ... Ali mu strežejo zato, da ga tem gotovejše izroče sodbi? Ali se hočejo maščevati nad poganom ? ...
In zopet se ozre po svojem strežniku, ki je pripravljal zdravila ali pa sedel tik njegovega ležišča.
6