273. Številka. Ljubljana, četrtek 29. novembra. X. leto, 1877. SLOVEN Ishaja vsak dan, izvzemsi poacdoljke in dneve po praanicih, ter velja po posf. ;-rwjt>uian sk a v tt r o-o^er ■ k e detel« za culo leto IH *»ld., za pol leta 8 gld, u četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano bre« pobijanja ua dom sn oelo leto 13 gld., za ćotrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesce, 80 kr. ta četrt leta. — Za tujo deiele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in za dijake velja znižana o**na iu aieor: Za Ljnbljano ta cot»t leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristnpne petit-vrate ti kr., če so o*nan«lo enkrat tiska. 5 kr., co se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrac tiska. Dopisi naj se taVoi« rr*n««raci. — Bckopi«! M no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiSi I*. 3 „glodaliSka stolba". O p r :i v ii i ,i i v o, na katero na} *e bli-Tavoiuo potiljati BNrotafnA, .-■»Ulamaoiju, r,-.Tw,iia, i. i. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kobuanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 28. novembra. Iz Bogota se 27. nov. javlja oticijalno : Včeraj so napali močni turški oddelki Trstenik in Mečko, ali bili so po šesturnem vročem boji z velikimi izgubami nazaj vrženi. Rusi so izgubili 300 mož, mej temi mnogo oficirjev. — 25. novembra so Turki prijeli Kovačico, ali bili so z velikimi izgubami odbiti, črez Polomarco, (ia-govo zad za Karalom podeni. Rusi so izgubili 2 mrtva in devet ranjenih. 25. nov. je prišlo 6000 Turkov od Brdice, ki so požgali vasi Ignatovico in Miškovce. Bukarešt 27. novembra, Romunska zbornica se je denes sešla. V prestolnem govoru se naglasa upanje, da bodo garancijske velevlasti potrdile neodvisnost Rumunije, ker se je njena življenska moč tako sijajno pokazala. Carigrad 27. novembra. Rcouf-paša je imenovan za poveljnika rezervne armade, ki se ima osnovati. Poveljnik balkanske armade postane Ahmet-Ejub-paša. Namesto vojaškega velicega svetovalstva osnoval se bode posvetovalni vojaški svet (conseilj pod predsedništvom vojnega ministra. Dunaj 27. novembra. „Pol. Corr." poroča, da bode Srbija v sredi decembra začela vojsko. Glavni stan Milanov pojde 7. decembra v 1'aračin. Na Andrejev dan bode proglašena neodvisnost Srbije. Pariz 27. novembra. „Moniteur" trdi, da bode Mac-Mahon, ako zbornica Šejk-ul-lslamova molitev. Šejk-ul-lslamova vojna molitev, ki se sedaj po zapovedi turškega duševnega glavarja moli iu ste jo v listu št. 2GG priobčili, mi je povod v uekoje mule vrstičice. V enaeej molitvi bi morala vendar le boljša stran narodova se kazati; morali bi vsaj po bitnosti molitve, ki ima bolj vzvišena, idejalna biti, kuzati oni takozvani kulturo-nosci portoljubnih naših evropskih pisateljev in žurnalistov, da še nij povsem prešla turškemu rodu vsaj m lenkostna senca vzornega, potrebnega prifcetka prepotrebnej omiki — a ravno nasprotno ! Molitev ona, ki bi po naših pojmih vedno morala biti vsaj nekoliko nav-dihneno poetičnim, rablim, idejaluim čutilom, nam kaže pravi barbarizem in neotesanost. Narod, ki poseda enake molitve, je gotovo silo reven in pomilovanja vreden! Strast neomejena, zagrizenost in krvoločnost, gnjusoba in neomika se družijo v tem originalu! budgcta ne dovoli, senatu dal odločiti se, ali za zopetno razpuščenje zbornice, ali pa za to, da on odstopi od poglavarstva države. Berlin 2G. nov. Telegram v „National Zoitung" javlja, da so Turki 24. t. m. Orhanje zapustili. London 2G. nov. Večerni „Standard" poroča, da je Muktar zapustil Erzerum, da bi vsaj armado rešil. London 2G. novembra. Dopisnik „Ti-mesov" iz Pere je zvedel iz Sofije, da Mehe-met Ali nema ni kanonov ni vojakov dovolj, da bi Osma na mogel iz Plevne od ruskega opasa osvoboditi. Bar 2G. nov. Črnogorci so predvčeranjem vzeli fort pri luki z osmemi velikimi kanoni in včeraj fort Nehaj s 6 kanoni. Povsod so dobili veliko živeža in municije. Dozdaj so Črnogorci v barskem okraji 22 velicih kanonov priplenili. Cetinje 26. studenoga. Vojska crnogorska pod vodstvom kneza Nikole pobjedonosno napredujući osvojila je sve zemljište izmedju crnogorske granico i Bojane, izmedju mora i skadarskoga jezera, uzevši deset utvrdjenja, medju ovimi grad Nehaj sa 22 velika topa, množtvo municije i hrane. Sva sela predala su se. Sveštenici sa glavari pokloniše se knezu kao izbavitelju. Katolici i muhamedanci dobrovoljno stadoše pod crnogorski barjak, natječući se uslugami knezu i vojsci. Turska vojska, došav od Skadra u pomoć , razbijena pobježe natrag i razruši za sobom most na Bojani. Varoš Par osvojena, tvrdjava obkoljena, bombardira se, te je jako oštećena. Dovoljni so nam stavki: „zatri vse sledi brezbožnim Bulgarom, ki tavajo po tmi- nab, kakor prašiči po močvirjih..... vrzi jih v globine peklenske.....• njih kri naj v p otoci h teče, glave nuj se vale . . . sirote nuj jim bodo otroci, vdove in soproge.....ukončavaj jih z mesare- njem, se smrtjo na ve šalih ... . itd. V molitvi ima biti poezija, idejaluost! Kje je tukaj V Odgovori, prijatelj turških teženj ! — Umolkneš! Poezija, ki prihaja iz Človeške notranjo sti, se jo s človekom rodila; prva beseda je bila navdušena, vzorna zahvalnica, izraz pokornosti, prošnje, priporočbo. Poezija kacegu ljudstva jo pa ob enem zvtsto zrcalo njegovega duha. V njej vidimo posamezno ljudstvo, dotični narod. V njej se nam kaže vsigdar narod, iu to vse v nekako vzvišanej obliki. Če si od onega stališča ogledamo ime novano molitev, moramo strmeti radi pred-stavljajočega so nam barbarstva! A ne samo v tej priliki se izražava neotesanost in surovost turške poezije, temveč v skoraj vseh Vojska. Sulejmanova vojska je torej, kakor telegram poroča, na dveh krajih poskusila pritiskati na to stran proti Plevni, da bi, carje-vičevo vojsko na posameznih črtah odrinivži, tako tudi ruski pas okolo Plevne zrahljala in Osmanu izbruh iz Plevne omogočila. Ali brez vsega vspeha. Rusi so Turke tudi tu Bijajno nazaj vrgli. Ravno tako je zdaj tudi turkoljubnim listom jasno, da od jugozapada, od Orhanja, ne more Usmanu nobena pomoč priti, odkar so Rusi celo Edropolje v roke dobili. Tako se torej vidi, da je usoda plevenske vojske uže odločena: udati se bode morala, in to se sme kmalu pričakovati. Iz Črnegore se piše, da je citadela v Baru uže tako razstreljena, da bi jo lehko bilo s šturmom vzeti. Ali knez ne dovoli Jturma, ker varuje svoje ljudi. Dolgo se itak ne bode držala več, ker je vsa razstreljena. Okolo Bara so Črnogorci deset teških kanonov priplenili. — Marko Miljanov je uže ozdravel in je zopet v boji. Sicer glej spredaj poročilo v telegramu. Ruske izgube in ruski dobitki so do srede novembra meseca ti le: Ljudij je vojska uničila G7.303, mej temi je bilo 14 ge-ueralov, 1 cesarsk princ, 4 princi hiše Ruri-kove, 1 perzijsk princ, G ruskih knezov, 12 gruzinskih knezov, IG grofov, 21 baronov. Turških ujetnikov pa je vseh vkupe 47.000, od teh je IG pašev; priboje vali so Rusi 701 top, 200 zastav, 2 monitorja in 4 paruike. Strelivo in živež, ki so ga vzeli Turkom, se proizvodih tega naroda. Priča nam to mnogo učenih mož, ki so si ogledali slovstvo turško, in so bili jedini v sklepu, da je glavni značaj teh poezij barbarizem. Evo tu izgled iz turšCine: „Derviš Seit Refeet; satira: „Osli smo, obloženi s pohlepom; psi, suhe kosti glodajoči. Kako se še le spona'amo v de''ji zavida; mi smo cvetlice na polji vseh strastij. Da pride Platon, modrosti oznanovat nam, mu usta zamašimo, kakor sodu. Mi smo oroslanj, napadajoči reveže kakor psi; mi smo muhe, mrgoleče krog blata; mi smo......studi se nam dalje, pero se nam ustavlja! Da je temu tako, nam je tudi istinitost v dokaz, da boljši pesniki in pisatelji turski ne pišejo v turškem, marveč le v arabskem ali perzijskem jeziku. Kuko vsa drugače je poezija perzijska! Značaj njen je žarovita domišljija. Tu mali odlomek po nem.-kej prestavi iz perščine: „Naj mi bode mogočni duh milostiv, da bodeš ono rožico, ki ti jo pletem, zadobila v elbovino tvojih nježnih rok. Če bodeš prijazno ogledala si to cvetličico, odpreti se hoče vsled ceni okolo 14 milijonov rubljev. Ako se ima določiti vspeh posameznih bojev, stal je Turke Famo ujetnikov: Ardahan 7000, Begli Achmed 300, Seidekan 500, Jagnje 800, Ba-jazid 300, Aladža-Dagh 7000, Kars 17.000, Deve-Bojun 3500, Azizie 500, Nikopolj 7800, balkanski boji 500 in Teliš 3500 mož. Hrvatsko pobitje. Poročali Brno, da se Magjari nijso nič ozirali na hrvatske želje glede krajiške želez niee, da so sprejeli v tem načrt svojega ministra Pechvja in Hrvate materijalno silno oškodovali. V čem pa se najbolj razlikuje Mollinarvjev načrt o Železnici krajiške j od načrta Peclnjevega ? Ako bi se izdelala proga po načrtu hrvatskem, imela bi voditi železnica po vsej Granici od vzhoda do zahoda ter bi promet Bibski in bosenski obrnil se proti morju, po Pecbvjevem načrtu pak bode železnica šla počez črez Granico ter bi se vsa kupčija obračala proti BmlapeŠti. Ako se prične tako graditi železnica, kakor jo hote imeti Magjari, bi imele vse ob njej ležeče vasi in pokrajine za svoje izdelke odprto pot v Ogersko ter bi se v gospodarstvenih ozirih tej deželi popolnem pridružile. Na ta način bi zatorej jele biti Granica in Bosna do cela od (»gorske odvisni, Hrvatske] pak bi bile samo odtrgana uda, ki jej ne bi nič koristila. A to je baš nasprotno s tem, kar bi v resnici imela biti Granica sosednej Hrvatskoj. Odtod bi se morali v kraljevino hrvatsko privažati pridelki, kateri naj bi polnili vse nje trge ter oživili v njej prekupčijo. Granica je v resnici provincijalizirana, toda ne tako, kakor bi imela biti, ona je promenjena v ogersko provincijo ter je kraljevini Ogerskej pridružena. Ogerska vlada je torej lehko mogla po svojem mini-sterskem predsedniku izreči, da zelo želi, da se Granica pridruži Ilrvatskej, kajti, ako se jednoč izgotovi ogerska krajiška železnica, potem tako pride ob veljavo — pravi „Agra-mer Presse" — navidezna zveza Hrvatske z Granico. Vse drugače bi pa bilo, ako bi se bila izvedla po Mollinarvju nacrtana železnična proga. Po njej bi bili gozdi graniški zadobili svojo ceno, prišlo bi bilo mnogo denarja v deželo, gospodarstvo in trgovina bi se bila razvila in mogla bi se bila pričeti raznovrstna večja obrtska podjetja. Tako bi se bila proti Ogerskej mogla držati v celoto združena sestavina rodovitih dežel, v katerih bi bil bival imovit in samosvesten narod in to vse bi bil pogleda tvojih očic. Bolj te ljubim, nego sre-brobela luna rahle valovčeke mirnega potočka.....,u ali pa: „O, Bagdad, sedež vseh krepostij, kako krasen pogled mi ponujaš! Zamakneno leta pogled mojega očesa po tvojih livadah, on plava po morji njihovih barv. Tam žari roža v biserastej rosi, na pol jo krije zeleno listje, na nježnih recljih se zib-Ijejo sladkodišeči narcisi . . . — Po načinu poezije se da mnogo soditi; ona nam je merilo, s kojim merimo zmožno sti, lastnosti narodov.....in uže po origi nalnej molitvi Šejk-ul-Islamovej, ki bi imela biti cvet navdihnene domišljije, zamoremo po vsem dvomiti na mogočosti izobraženja tega ljutega naroda. Naj bi se izpolnile besede turobne turške ljubljenke „N. fr. Presse", ki pravi: „is ist jede \VahrscheinIichkeit eines vreiteren, grosseren tiirkischen Sieges zu be-zvveifeln!" K. faktor, s katerim bi bili imeli v Budapešti bivstveno računati in politični nasledki bi bili kmalu prikazali se na beli dan. Vse drugače je pak sedaj. Ko je Granica od Hrvatske gospodarstveno odločena ter je nje težišče preloženo v Ogersko, ne more se misliti na po-vzdigo gospodarstva v Hrvatskej, in Graničarji bodo, kadar jih politično pridružijo Hrvat skej, zmirom gledali le za svojimi interesi in tako tudi politično viseli vedno na ogersko stran. To je velik pomen pobitja, ki je zadel Hrvate. Bog daj, da bi ga še popravili, ali da bi se v praksi manji izkazal, nego se vidi iz teorije zdaj. Novo rusko vnanje posojilo. Vsi ruski listi se pečajo sedaj več ali manj z nepovoljnim rezultatom najnovejšega ruskega vnanjega posojila. Rusija je hotela dobiti s posredovanjem amsterdamske bankirske hiše Lippman, Rosenthal in dr. na evropskih denarnih trgih 5% posojilo 15. milij. funtov šterlingov. Prošli teden se je podpisalo vsega skupaj nekoliko črez 5 milij. rubljev. Zanimivo je tedaj zvedeti, kaj mislijo ruski listi o tem nevspehu. „St. Peterburgskije VeMomosti" pišo: „Vnanje 5% posojilo je bilo zaključeno z ugodnimi pogoji za zagranične bankirje. Dajalo bi več nego 7% letnega dohodka in pogaševalo bi se dvakrat hitreje nego poprejšnja posojila, ali vendar nij imelo, ne glede na to, zaželenega vspeha. Bi se li povišali odstotki pri glavnici črez 7 % ? Če se nij posrečila bankir.-jem realizacija tega posojila, pri katerem bi bili samo 74% odšteli, je-li tedaj ta kurs pripraviti na 70% ali še nižje? Ali naša vlada je še pri 3% posojilu 1859 leta dobila z izključenjem vseh bankirskih Btroš-kov G4n4/ioo/% >n tačas so nasprotovale temu posojilu na vuanjih borzah močne bankirske firme: bratje Bering, Iloppe in dr., Rothschildi, Stiegliz in dr. Po sklopljenji miru bo naše fmančno vodstvo v stanu realizirati 5°/o posojilo na zagraničnih borzah, ne po kurzu 74°/0 ampak po 80%, Če še ne višje in zategadelj smemo biti zadovoljni z vspehi podpiske 15. novembra in odložiti realizacijo ostalih 10 milij. funtov šterlingov do končanja vojske." Ta posojilni nevspeh je na Ruskem prav prišel samo tistim, ki so bili proti začetju vojske in ki sedaj žele, da bi se kakor kmalu mogoče končala. Oni pravijo, da se s tem posojilom potrjuje njihovo mnenje o nezadostnih ruskih sredstvih za vojsko. Brezmiseljnost tacega presojevanja je po nGolosovihu besedah prav očevidna. „Golos" namreč piše: „Recimo, da so Čisto odkritosrčna taka in enaka mnenja t. j. prepričanja o finančnej težkoči vojske za Rusijo, tako še nema tako prepričanje ničesar vzajemnega z nemogočnostjo izčrpanja iz finančnih ruskih močij, pri pravilnem uravnanji izvanrednih pripomočkov v slučaji skrajne potrebe. Taka skrajna potreba je pa, vesti vojsko do njenega pravega konca in ne do zaključenja, katerega koli gnjilega miru Kmalu dosegljiv in gnjil mir bi bil za Rusijo popolno poguben« tudi v finančnem oziru, ker tak mir bi prisilil napeti vse narodne moči za obnovljenje vojske, požrtvovati vse za vojno organizacijo države. Nijedno notranje delo, a tem manj najpotrebneja finančna reforma, bi ne bila mogoča pri tacem pogoji, pri tacem miru . . . Nikakoršna vnanja politična vmešavanja ne morejo po „Golosovem" mnenji pojasniti nevspeha ruskega posojila. To morajo biti druge zadeve, ki so prouzročile rusko .ne-udačo" na zapadno-evropskem denarnem trgu. „Je li sodelovala, — piše dalje „Golos" — pri tem energična politika lorda Beaconsfielda, s katero se je on zmirom bahal in katera je bolj energična na denarnem vojnem pozorišči (pri podpiranji turških financ) nego na vojnem pozorišči — ne moremo določiti, ker ne poznamo glavnih dat, ki so neobhodno potrebne pri razjasnenji tega čudnega dogodka, tr> je, ker ne poznamo vseh pogojev naše vlade z bankirji, ki so prevzeli preskrbljenje tega posojila. Amsterdamsko bankirsko društvo vsaj ne predstavlja z oficijelno v njem objavljenimi imeni tako krepkega poroštva, kateremu bi se smel zaupati vspeh tacega podvzetja. A kakoršna koli so ta imena, mi smo vprav računali, da izroči vlada to reč rokam, katere bi si ne mislile igrati, če prav samo borzno, & ruskim državnim kreditom . . . Sedaj govore o nerazumnosti in celo o nečistej vestnosti teh rok — pravijo, da je bila podpiska odkrita v najnepovoljnejšem trenotku (v Parizu), da je bila objavljena v zelo visokem kurzu, 76 Van/o na sto, to je za 2 7t"/„ višje, nego je bil za bankirje dolžnostni minimum, namreč 74 l/*°/oi da pričakujejo vnanji bankirji bolj ugodnega nižjega kurza, po katerem se bodo kmalu prodajalo te obligacije vsled poprej oticijalno objavljenega kurzoega minimuma 74 V4°/oi pri voljenega bankirjem-posrednikom, da so se bankirji-posredniki brigali samo za hitro realizovanje naročnega denarja (vor-schuss), katerega so dali našej vladi v maji, da jih daljša podpiska nij zanimala, da so oni, izdajajo posojilo črez dovoljeni minimum in pokrivajo 8 podpisno svoto svoj naročni denar, obračali v svojo korist to povišanje kurza itd.'* Namen tega posojila je bil, kakor pravi „Novoje Vremja" : Vstanovljenje svobodne me-talične zaloge zunaj meje in 8 tem okrepljen je ruskega menj ovalnega kurza. S—n. Politični razgled. Notiranje d*-4«*i<*. V Ljubljani 28. novembra. i>r£uviii &hof je 27. novembra sprejel s 144 proti 111) glasom Herbstov predlog, da se podgovernerja nacijonalne banke imata imenovati. Tudi ministri so za predlog glasovali. V W*ragi šo bile 2G. t. m. dopolnilne volitve v mestni zbor. Voljeni so sami narodni Čehi, Nemci si niti voliti nijso upali. K eda j bomo mi Slovenci t Ljubljani tako daleč prišli? Tnanje «tir£are. ttu.skv „Peterb. Včdomosti" pravijo: S padcem Karsa in z umakneno vojsko Mu-ktarjevo smo dobili 2000 kvadratnih milj rodovitne zemlje, polne pašnikov in gozdov. Tudi iz tega se vidi, da hote Rusi Armenijo za vojno odškodovanje obekžati. \<>iiiš.?■ I? e pišejo, da se v angleškem arzenalu v "VVoolvvichu fe-brozno dela noč in dan. Po padci Krzeruma bode Derbv v posebnej noti angleške želje povedal, vojne priprave pa jej imajo večji naglas dajati. V največjem nemiru živi zdaj Fran* coslca, Mac-Mahon jo brezvestno tira v morda krvav ljut domači boj. Razburjenje je veliko. Uže se o zaporih poroča. Mogoče tudi, da reakcijonarji nalašč izpozivajo take ekscese, da bi potlej mogli z bajoneti in izjemnim stanjem republiko zadušiti. Krvniki in tirani so povsod enaki. Dopisi. Ie Iliriji* 24. nov. [Izv. dop.] Ker iz našega mesta uže dolgo časa v vašemu cenjenem listu nič citati nij bilo, dovolite mi, da vam jaz denes nekaj žalostnih novic poročam. Bolezen difteritis še vedno hudo pri nas in v okolici razsaja in neusmiljeno mori otroke. Nemarno pa nobenega zdravnika, c. kr. okrajni zdravnik Novak je hudo bolan, doktor Raucha pa zarad njegove neuljudnosti in zavoljo nezmožnosti slovenskega jezika nobeden poklicati neče. Torej jih večina brez zdravniško pomoči umrje. Zupan si prizadeva in prosi, naj bi se nemudoma zdravnik vsaj provizorično nastavil na po dr. Jenku iz Ljubljane tu izprazneno in zdaj izpisano mesto, ali bode pa kaj dosegel, ne vem. V sredo 21. t. m. se je zjutraj ob Va8 »uri konjski erarični hlapec Tomaž Čuk iz Črnegavrha doma, 32 let star, v cesarskem hlevu obesil. Uzrok take smrti je menda Ostro postopanje oglednika Makuca proti njemu. Pravijo, da je prej ta dan hlapec pijan bil in zjutraj mu oglednik nij pustil konj napreči. To je obešenjak smatral toliko, kot da je ob službo. Žalilo ga je, in mogoče, da se mu je še od prejšnjega dne po glavi kaj kadilo, ter je nesrečni sklep storil samomoriti se. ■ k Itiilltmjta 22. nov. [Izv. dopis.] Lepa svečanost se je obhajala pri otvoronji novega bivališča „ Slovanske Besede" na Dunaj i, ki je bila v soboto 17. t. m. v notranjem mestu (Rothenthurmstrasse 12) v novej mramornastej hiši. Program, akoravno obširen, izvel se je prav lepo. Češka pevkinja pela je pesnij in bila jako laskavo sprejeta. Slavjan-sko pevsko društvo izvelo je tudi jako dobro svoje točke. Velika in obširna prostorišča bila so vsa polna navdušenega občinstva. Napravilo se bode letos več zabavnih večerov, plesov, itd. v „Slovanskej Besedi", h kojej sedaj vedno še novi udje pristopajo. Tudi naša „Slovenija" imela je isti večer sejo in zbor. O tej denes ne morem dru-zega poročati, kakor da je priredila jako prijeten zabaven večer s petjem, deklamacijo, in — trobkami! Sredo 21. novembra bilo je jako zanimivo v češkem akademičnem spoleku. Godba, petje, deklamacije, govori, itd. vse se je v lepem redu vrstilo do polu noči. NavzoČnim Slovencem in Slovakom se je prav lepo na-pivalo in od vseh stvarij poudarjala se je solidarnost mej slavjanskimi akademiki. Predsednik „Slovenije" g. Štajer se je zahvalil v lepem govoru za navdušen sprejem od stranij Čehov, na kar jo nastalo od vseh stranij presrčno nazdravljanje na navzočne Slovence. — Res, prav lopa je uzajemnost mej slavjanskimi vseučiliščniki na Dunaji ! Gotovo posnemanja vredna bila bi takova za slavjanske vseučiliščnike v Gradci in v Zp grebu, kjer se, kakor čujemo, tu in tam prav neumno kavsajo ti „stebri" in nadeje slavjanske bodočnosti! Domače stvari, — (Naš rojak) g. dr. Hočevar, asistent na dunajskej politehniki, je spisal ter dunaj-skej akademiji znanostij predložil znanstven spis: „Uber eine partielle ditferenzialgleichung I. ordnung." Akademija je spis sprejela, da! ga objavi. In takih mož se branijo v Ljubijano! G. dr. Hočevar je namreč kompetiral na jedno tukajšnjih srednjih šol, toda — nij dobil mesta. — (Umrla na dvorišči) tukajšnje go-stilnice pri Auerji nanagloma je predvčeranjem popoludne znana „Francikau, ki se je uže mnogo let bavila s prodajanjem loterijskih listov po vseh ljubljanskih gostilnicah. Bila je to ista osoba, ki je g. Auerju in njegovemu prijatelju Iiergerju prodala promeso, s katero sta zadela veliki dobitek 250.000 gld. — (Magjarski poštarji) so tako učeni, da so, kakor iz pred nami ležečega pisemskega zavitka vidimo, pismo, iz Pešte v našo Idrijo adresirano, poslali v — Indijo. Razne vesti. * (Nova iznajdba.) Kakor se mire po telegrafu z elektriko z nekdaj nezaslišano in neverjetno brzino hitro pisati, tako je zdaj Amerikance \Villiam Thomson znašel „telefon", po katerem se more „daleč govoriti", besede, stavke, pesni mnogo milj daleč slišati. * (Svojega gospodarja) je v Kelču na Moravskem umoril dvajsetletni črcvljarski pomočnik. Gospodarjeva žena pak je morilca še preoblekla potem ter mu pege svojega soproga krvi očistila iz obleke. Imela sta namreč z morilcem prepovedane zveze. Ko so ga prijeli, nij zločinec kar nič tajil svojega hudodelstva. * (Indijanci) so iz Meksikanskega napadli državo Teksas, a Bvropci so jim tabor popolnem podrli ter so divjake zapodili nazaj v samotne gozde. * (Podgane) v Braziliji napravljajo strašno veliko škodo, posebno v provinciji Rio Grande do Sul. Mej temi so raznovrstne domačega plemena, a mnogo je tujih, ter vseh vkupe je toliko, da jih še nikdar prej tako mnogo bilo nij. Kakor je nekov naseljenik poročal, uničile so v nemškej naselbini Sara Laurenco 20.—25.000 hektolitrov turšice ali koruze, drugod pa so napravile še večjo škode. Posebno rade so te neprijetne živalice zahajale v taka polja, kjer še nijso bili vsi hlodi in štori prejšnjih gozdov iztrebljenj, ter je še po tleh ležalo obilo lesovja. Prav zanimljivo jih je bilo gledati, kadar so se po noči ob mesečini selile od jednega kraja v drugi. Kakor duhovi so skakajoče hitele od opustošenegr* polja, podobne črnej odeji, drugam. Vsako koreninico so preiskale mej potom, jedna za drugo kar po redu. Ko se nijso več nahraniti mogle s turšico. padle so nad krompir. Največje in najdeblejše krompirje so takoj pojedle, a vse, karkoli se je dalo odnesti, vzele so ter skrile v svoja ponočna skrivališča po otlih drevesih in koreninah. Ni največjih buč nijso štedile in, ako so bile še tako trde, prejedle in izjedle so jih popolnem. Detelje in ovsa nijso ni pe-resca pustile, celo ljulika jim je teknila. Koder so bi la semena še le nedavno posejana, pobrale so podgano vsa zrnca tako vestno iz zemlje, da so bile druzega dne po njivi videti same ljuknice in polje je bilo podobno velikemu situ s finimi ljuknicami. Mnogo strašnejši pak je bil boj za življenje, ki ga je Človek imel bojevati s to živalico, katera je celo prišla v njega stanovanja. Celo najtrdnejše hiše nijso se mogle ustavljati obiskovanju podganjemu. Ako je vsak človek ubil na dan 70—100 takih usiljencev še nij bilo uikakor mnogo, psi in mački so se pa kar kopali v krvi teh svojih sovražnikov. Mačke so po cele mesece živele po poljih ter davile silni roj podganji brez neha-nja. A podgane nijso ničesa pustile v miru, vse so glodale in izjedale, kar se je samo dalo. Jedino, kar je bilo od kovi, stekla ter kamena, katerim itak nijso bile kos, ostalo je c.ilo. Pohištva, obleke, skriljakov, črevljev, knjig, itd. — vsega so se lotile ter uničevale so, kolikor se je dalo. Dokler so imele na polji kaj jesti, nijso napadale živili bitij. A 1 ko jim je to bilo pošlo, pričele so kravam po hlevih objedati in glodati parklje, debele prft-šiče pa so v pravem pomenu I *«ede kar žive načele jesti. Tudi ljudi so v spanji često napadle. Ti podganji roji pak nijso povsodi na jedenkrat se pojavili, nego so potovali od jednega kraja v drugi, kjer so vselej toliko časa ostali, dokler nijso vse pokončali in uničili. Govore, da je bilo skoro povsodi razlikovati troje podganjih plemen. Največ jib je bilo tamnovišnjevih in kratkega vratu a zmršene dlake, potem pak zopet druga vrsta, ki je bila še tamnejša a glajša ter je zelo nalikovala domačim našim podganam. Se ve, da so bile te še jedenkrat tolike od navadnih. Od srede meseca juliia so se vendar toliko poizgubile, da so mogli ljudje zopet posejati njive. Po hišah jih imajo pa še vedno od sile. Roparske ptice pak vrlo pobirajo obilno mrhovino, ki še leži po poljih. Narodno-gospodarske stvari. Naše kranjsko vino in razstave. Gospod Ogulin, predstojnik kmetijske podružnice novomeške, ie v občnem zboru c kr. kmetijske družbe v Ljubljani dne 21. nov. t. It predlagal, naj centralni odbor za vinsko razstavo, katero nameravajo napraviti 1. 1879 na Dunaji, tembolj vse potrebno preskrbi, ker je bila na zadnjej vinskej razstavi v Mariboru kranjska dežela s svojim vinom jako borno in neprist.njno in sicer zarad velike splošne revščine slabo zastopana. Ker sem bil pri tej razstavi v „jury" navzoč in so mi torej vse dotične razmere znane, usoja m se tem Ogulinovim besedam protiviti. II'rok slabemu ra/,stavljenju kranjskih vin namreč pada poglavitno na c. kr. kmetijsko družbo samo. Ona bi bila morala uže pol leta pred razstavo delovati na to da bi vinorejci o pravem času na tanko poizvo-deli bili o celej osnovi mariborskega kongresa in da bi bili vinorejci svoja lastno pridelana vina najmenj 14 dnij pred početkom razstave na dotično mesto ali v zato pripravljene kleti postavili. Gotovo bi bili potem vinorejci nemudoma ali vsaj o pravem času svoja vina, urejena ali na 100 butelij ali po štrtinah, odposlali. V resnici se mora priznati, da naša dežela nij posebno bogata, in če so slabe letine, takrat se itak nobena dežela ne more posebno pohvaliti; tudi priznati se mora, da se pri nas marsikako svoto denarja napačno potrati za nepotrebne stvari in žalibog, premnogo da za žganje, a kljubu temu naj centralni odbor pri tacih razstavah vseskozi svojo dolžnost stori, in naj pomisli, da kranjska vina skoro tri mesece potrebujejo, da se dobro sčistijo in vstavijo, zato pa jih je treba samo dvakrat na leto pretočiti, zato jim nij treba žveplene vloge, in se prištevajo najzdravejšem vinom, kar je tudi mariborska „jury pripoznala in izrekla, da nobeno vino nij pripravneje za izdelek šampanjca nego ravno kranjsko. Ko se je mariborska razstava pričela, in so lože v kolektivnej razstavi za tirolska, goriška, češka, dunajska in druga vina uže bile zdavnaj napolnene, ter slovesno okinčane, stale so na prostoru za kranjska vina revne prazne deske, in le nekaj skaljenega vina je tja prišlo, kar je čisto naravno bilo, kajti pri odpretji razstave po njegovej ekscelenci štajerskemu c. kr. namestniku došla so naša vina še le na kolodvor in so morala biti neokusna. Čudno pri tem je le to, da kljubu takemu zakasnenju smo vendar le dobili srebrno medaljo. Koliko višje bi nas bili še cenili, ko bi vina bila po mojem nasvetu preje došla in čista razpostavljena bila. Le vipavska dolina, katera se ve da tudi pod kranjsko spada, je po hvalevrednem prizadevanji g. Dolenca, vodje Slapske šole, ki jo poleg tega vsa potrebna pojasnila dajal, dobre sorte vina in veiike množine sladkega grozdja, menda gaje bilo tri mize polno, razpostavila iu tudi srebrno medaljo dobila. S temi besedami naj bo c. kr. kmetijska družba opozorjena, da se morajo kranjska vina pri prihodnjej razstavi na Dunaji tri mesece preje v klet postaviti, taka klet se mora najeti, vino se mora varovati, da se ne segreje, in še le 5 dnij pred razstavo se v butelje napoka, in se mora iz sodu od zgoraj vun vzeti, in Č8 bo vinorejec o tem o pravem času poizvedel, mislim, da bo brez dvombe zarad časti b1 mnogo prizadeval in rad stroške nosil, da bo kranjski prostor vredno i. po njen. Zabiti se ne sme, da se morajo tudi trte raz-Btaviti, in da grozdje, i v se tja pošlje, ne sme prehitro odposlano biti, da se ne Bkvari. Če se bo centralni odbor za vse o pravem času potegovai, in vso, za to potrebno skib, nase vzel, bodo vinorejci gotovo svoje butelje enako drugim lepo okinčali, bodo po 100 bu telij, ali pa po i> ali po 10 veder vina sku paj odpošiljali in videlo se bo, da naš trud nij bil zastonj. Vinorejcu se mora v vseh teh ozirih tembolj pomagati, ker on sam so pri vinu zarad hitre razprodaje mnogokrat ne iz-pozuava tako dobro in nema prave razsodbe, kakor tisti, ki se z uredbo vinskega kleta in s prodajo vina mnoga leta marljivo peča. Prilično hočem le omeniti, da se naša vina, kadar so dobro opravljen«, okusna zdrže po 15 do 20 let, posebno so to vina i/. Metlike, Semiča, Leskovice, Drenovico in no VOmedke okolice, dalje tudi onkraj Save, dasi nijso kranjska, vendar so na našej meji, to je vina iz Drenovic, Javonic, Snomel, Bizel Pisec, Mekote in Itajhenburga, katera vsa, ra-zun g. Janežičevega, od producentov nijso bila v Mariboru razpostavljena. Naj mi bo končno še dovoljeno omeniti o predlogu g. Ogulina zarad naprave vinorejske šole na Dolenjskem, da noj bo ta šola, če se kedaj napravi, vsaj ravno tako velika, kakor je ona v Mariboru, a nikakor ne manja, si- eer bi na noben način nikomur ne koristila. Ta razjasnila bi bil jaz sicer rad ustno pri občnem /boru prednašal, ko bi ne bil po premnogih privatn h opravilih zadržan se vsili takih sej udeležiti, za to naj se pa objavijo v velece-njenem na>em „Slovenskem Narodu". P. Bolniki, kateri trpi trganje, rev mat i zoni, njiju mrtviee in druge' notranje in vanjske Motaj) katera imajo /a iicizlei-ljive, posebno opozumjemo na de-našnji iiiHcrat gospod li. <«. Moessingnra v Franko-hrodu oli M jo naznanilo v denašnjej Številki Samuela Ileck-scheia star. v Hamburgu. Ta hiša si jo radi pronipt-nega in zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega nu denasnji Itttri rat opozorujemo. I '»aru v MialBljMitil od 22. do -r>. novembra: Valentin Lindnar, naroden uuitc'j, 2G 1,, v bolnici, za vnetjem možjanske mreno. — Antonija Križ-ii.ii, kondnkterja hči, 19 I., ta poljanskej cesti, za sušico. — Anton Nkrjancc, usnjar, 4U I., v bolnici, za rakom v želodcu. — Marija Pokoren, predico otrok, .' ilnij, na poljanskej cesti št. 41, za božjusrjo. — Jera Kober, delavčeva vdova, (15 I., na karlov-ekej ceati št. 22, za otrpnenjem pljuč. — Lovi o Obreza, delavec, 2H 1., v bolnici, za BOlIco. — Josip Zavrtuik, kovač, 4f> 1., na sv. Petra cesti št. .17, za trebušno vodenico. — Franjica (labrajna, prodajalka loterijskih srečk, 44 1., v gledalisčuih ulicah it 12, za kapjo. (jlav ni dobitek ev. 1175.000 mark. Naznanilo Nrcce. Dobitke garantira država. Vabilo za udeležitev clohilkiiiili iinliljiitVh od državo Hamburg garantirano veliko denarno loterijo, v kateroj se hudo gotovo dobilo črez M mi lij ono \ murk. Dobitki tc koristne denarne loterijo, katera obsuza vsled načrta samo 8.r>.f>00 srečk so sledeči.- namreč 1 dobitek evont. .'{75.000 mark, specijalno mark SJSO.000, 12.~i.P00, SO.OOO, <>(>. kr; po 4000, :tl)l>0 in 27iW), 20» krat po 2400, 20110 ill l,>00, 112 krat po 1200 ill 1000, |:Ui4 krat po r>(>0. .100 in 2.-)0. 2.S21<» krat po 200, 175, 150, I.1S, 121 in 120, ISS.P.' kr.ti po '■>!, ti7, 55, 50, 10 in 20 umik in dospejo orel nekaj mesecev v 7 oddelkih do Kotov« odločbo. 1'rvo dobitkino žrebanje vršilo so bodo nIii/.Im-iio dne 12. in 13. decembra t. 1. in velja za-njo Cela originalua Brečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke „ 1 „ 70 „ Četrt originalno srečke „ — „ 85 „ in razpošiljam to od države ^aianiiraiii' originalov sr* rl.f (nikakor prepovedano pronose) proti i ruuk iranej i»i i|»o^ii jut v ■ ziu'Nka ali pa proti po -i nem o pol /.«•« Itn tudi na najoddnljene kraj«'. Vsak udclcžmk dolii od meno poleg svoje originalne srečke ztiNtoiiJ tudi originalni načrt z vlisucului državnim grbom iu po dovršenem Irebanji prfpoilje se takoj vsaoemn i»i*<>% yuiii<-\anju siii/iM-ni spisek Krebanja, Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov do interesentov izviMijem sam direktno iu promptno In k nuJsaneBlJ i v oJhiiii iiiolennjciii. 1m> \sakn naročilo more si vsak preskrbeti h postno nakaznico ali pa priporočenim pismom. MM Obrne naj se tedaj vsak z naročilom zaupljivo do mojo firmo Samuel Heckscher sen., ban kima in nunenjovalna pisarna v iiiniiiMii-mi. (829—B) en m fc» 3 < p 51 c w p CR 2, o o-0 «1 8 Orno-2 3 - a 2* 2 -s s »1 g 3 •• s 0» I e §1 3 F 1 -S1 ? 3 C S B -a I I ŠTET c g,a.2.Sg li • s- • »iii^'i • ' ■ etri • p- o. so • - • M o«) Bi cr o PT • ••.•») . < < £0 ........ o-g. O ........ B % g • • • •^ to ..........od >-. • iS oo t-> p o m S s r* m i«j>o»o & B »■»•■•»»» p, B> « JI iy -I U" I tCK)ff)W P8 C A ^ Ui O I O' O O J' 13 19 Trganje in revmatizem, njiju mrtviee in druge notranjo in vnanje bolezni, katere so do zdaj imeli za neizlečljive. liolezni novo a'i užo zastarano, ter celo tako, za katero niti misliti nij bilo, da bi se moglo proti njim upotrobijati zdravilo, s katerim se pridnbodo zopet dragoceno zdravje, ozdravljamo In lečimo stare liolecin«, notranje in \ nanje iii take, ki so po vsem telesu ali samo na nekaterih udih. Izdelovalcu Meessingerjevih zdravil jo stalo mnogo truda, predno se mu je posrečilo po novem ieeiliiem iiaeinu nabiranja (shrustavanja), ki so bila uže trda, popolnem omečili ter jih razdeliti, vsled česar more člen, ali bolje kitica, lOpGt zavzeti prejšnji položaj in cirkulai ija krvi iti rednim potem. Nadalje oživija in krepi ono nezdrave telesno delo, ki so biii prej upogneui ali neprogibni, da, celo t; ko, ki so bili popolnem o'rpncni, Najbujše trganje po glavi, dasi zastarelo, odpravlja v jednom hipu, a prežene jo v 3. dneh. Ta zdravila bo pa ne maj o zamenjavati s takimi, katera ponujajo razni goljufivi mazači, katerih s eparijo pa le prepozno i/poznavajo ljudje. Najboljši dokaz o dobrouti mojih zdravil jo ta, da celo takov, ki je nad svojim ozdravljenjem obupal, užo drugi dau čuti uokovo olajšanje, in to slaboten kakor trden človek. Zdravila mogo rabiti starčeku in detetu, tudi onega, komur jo opravljati kakov posel, nikakor zdravljenje no overa v njem, bodi da si jo bolezen nakopal po prehlajonji, padcu, nezdravem stanovanji, pokvarjenem želodcu, uli po pienapetji živcev itd. Meni nij treba praviti, ako so je uže prej kaj Učilo z znojenjem, kitoviin oljom, petrolejem, kopanjem, gretjem ali na kakov drugi način, nego prosim, da ho mi samo na kratko popiše bolezen in nje stOpnja. Dopisujemo slovenski. Stanovanje naj so natančno naznani. L. G. Moessinger v Frankobrodu ob M. 1'rrdno upotroblja moj zdravilen način (ki stoji ubogu mulo denarja) moro so vsak ob istini osvedociti po mnogih zahvalnih pismih, ki sem jih samo zadnji teden prejel, tor so more osobno obrniti na njih pisalee, da ga neposredno izvestijo. v368—1; ,\ i £ cl a i- še nij noben hozmituen iztlvhk jmnurokovul z velikan-tkinti mojimi rspehi tolike MM pezcinosti, HI UuUorr.no ni je |»rl »s» li |»i iliUuli sudobll Winkelmayerov toričen cvćt, kajti po nJem *<» u•■•■ mlud^ni^l nia nosili ukovc liiittl«', kukorktiili im vhIib pri l.iu.l.li v i.in/.K.j dobi, pleiče. kj»* UZO Yt!C l.t ni.t l>llo iiiiiiiuiiijs«- dliM-i«-«'. /iinisli! H\t m> /.(niti in mirtl»- K|-<-|lliV ill liOHl«' IlINf. h i.| N«' lliilil«- rlMliti. :ikii se kmulii j.iihIu v*:Ouivi-Mtiiii |.i.narc-ija nuj »vil Najvi-o |p;i hlipun oluioni \., ml. tukn jni> ji 11 K(.v.i-, ki ik.|.ih\I\.\ "'"'"' »"""' •»<■•«•'. v .....r r, ,. \ i< ,1.1 I.. .,|.,l„. ,,.,u,-,| iiiiiiM-i-, kali'ii'Kii Ni-iii t iiiKviniii.t 4-iov loi-iifii i\tt, kakor iuo«iljuti »o mogo MUna niirocilii, ki iirc»on»jo 1 irlil. — '/.\ vuako atoklonico nuj no pridano Iu kr. xu |>nioilln). < tniniliia' i .n/.|i«šil.jaliia 7..iio»a : J. WINKELMAYER, (287—7) Wim, li. Bezirkf Ovtnpendorferstraaae Nn 159 und Stutnpergasse Xr. 13. Podrnanlec nn Dunalti M< H»»pt»«r, fri«6r, Bohotlenrlng, na oyiu GonciigiitUi luia in PiUp Noudeln, lekarnlo« ,,I>ri 8T. I.ii»|.nlilu", v It l l-r. t It. 1'liillki'III^IIHHO. l Ventil J, > 'i.i.i.. lekarnai * kitUevij ulici T, ^' Prani J. rortt, l«kartutr \ lirnn : r i i. r. lekarnar. V BradetI n. KlaUiauier, tol n r. \ Temcivuni Sruit JoromiM, Takarsar. \ lilniis«-iii>niKu ; Bxiik) Uikloa, lekaroar. V <>3'iMiK3 Usu : Perdlnand Menit«j lokaruar. I^iatUnj itt urodnik Juaip j muć, LtidLuiaa in Unk aMu.rcdce tiutr.aiau'