Vojska s Srbijo pred zimo končana! Naši aspehi proti Srbom pri Šabcu na mišarskih višinah. — Naši uspehi proti veliki srbski armadi pri Krupanju in Kostajniku. — Srbi se od Krupanja umikajo proti Valjevu, mi se pomikamo za njimi. — Na Rusko-Poljskem se naše čete mirno razvrščajo v novo bojno črto. — V Galiciji ni večjih bojev. — Turki se v Kavkazu uspešno vojskujejo proti Eusom. — Turki se bodo v Egiptu spoprijeli z Angleži. — Ob južnoameriški obali (5ile nemške ladje premagale angleške. — Japonci zavzeli nemško trdnjavo Tsingtau. — Avstrijska križarka ,,0esarica Elizabeta" se sama potopila.' — Na francoskem bojišču položaj neizpremenjen. Avstrijsko=srbsko bojišce. Maribor, dne 10. novembra. General Potiorek, ki vodi naše 6ete proti Srbom, je izdal pomenljivo armadno povelje, v katerem se glasi: nZadnjo sovražnikovo mo6 hofiemo zlomiti in to vojsko končati, še predno zima nastopi". Tem besedam bo na milijone avstrijskih prebivalcev pristavilo: Dal Bog! Zadnji 6as kaže avstrijska armada na jugu posebno živahnost in delavnost. Najprej je v južnoizhodni Bosni zapodila Srbe, ki so prodrli že precej blizu Sarajeva, 6ez mejo na srbska tla nazaj. Pot&m so prihajala kmalu poro6ila, da naše 6ete tudi na severni in severno-izhodni meji prodirajo v srbsko ozemlje. Prekora5il,e so Savo in Drino. Ozemlje med Savo in Drino, takozvana Ma6va, je prišlo v naše roke. Cete, ki so prekoraSile Savo, so zavzele kraje: Ravnje, Rača, Bogati6 in Sabac. Pri Lešnici so druge 6ete prekorafiile Drino in pris-lile Srbe, da so se umaknili na Cer-<Planino in na višine okoli Mišarja. Tukaj se še sedaj bijejo boji, Srbi se obupno branijo. Višine pri Mišarju so že v naš'h rokah, Obenem smo ujeli 200 Srbov. Tretji del naših 6et je prekora6il Drino pri Zvorniku, 0 njegovih uspehih govori uradno poročilo, da je z veliko hrabrostjo zasedel v prostoru okoli Krupanje okop za okopom. Dne 8. oktobra pa se mu je posre6ilo zavzeti tudi zelo važno srbsko opirališSe pri Kostajniku, ki je veljalo za nepremagljivo. Srbska armada je na Čer-iPlanini torej od treh strani že obkoljena in ko bo vržena s te planine ter se morala umikati proti Valjevu, bo imela trnjevo pot ter bo morala zelo paziti, da je ne sterejo trde kleš6e avstrijske armade. Srbske 6ete, vržene pri Krupanji in Kostajniku e velikiml izgubami iz svojih postojank, stojijo pod ¦ poKneljstvom generalov Sturm in Bojovi6 ter znašajo okoli 120.000 mož. Sedaj se naglo umikajo proti Valjevu. Sirile so se te dni po italijanskih in švicarskili listih vesti, daje Srbijazaprosilapri Avs t r i j i z a mir, Neumevno bi to ne bilo. Srbske izgub© v zadnjih bojih so izrodno velike, ^jna sre6a jim je popolnoma obrnila hrbet in bati se jim je v bližnjera 6asu i>op,olnega pora^a. Pomoči pa od nikoder! Zato bi bilo umevno, ako bi Srbija prosila zn mir, a verjelno ni, dokler se Srbija ni popolnoma odrekla ruskemu pokrovit&ljšjivu, Sedaj mora v s\-ojo nesre6o plesati, kakor ji žvižga ruski stric. Na srbskem bojiš6u imattuo torej pri6akovat pred zimo važnih dogodkov. Z Bogom za cesarja in domovino! Budimpešta, dne 9. novembra. General Potiorek, poveljnik avstrijske armado proti Srbom in Crnogorcem, je izdal na svoje 6eto sle. deče armadno povelje: ,,Vojaki V. in VI. armade! Prišla je zopet prilika, da zgrabimo sovražnika, ki stoji pred nami, z združenimi moftmi ter kronamo svoje dosedanje vojne uspehe z odlo6nim napadom. S tem dosežemo zaželjeni bojni uspeh: popoln; poraz našega sovražnika! S svežuni silami, prepojeni z junaškim duhom, na duši in telesu po trimeseŠnih bojih utrjeni, stojimo pred utrujenim in iz6rpanim sovražnikom, kater že delj 6asa obžaluje svojo nepremišljenost, da je za6el proti nam sovražno nastopati. Tako ho6emo Avstrijci zlomiti zadnjo silo sow ražne armade ter na ta na6in vojaklo §e prett zimo dokon6ati. Sovražnik je kriv, da ima ta vojska za vas mnoge tako hude posledice. Vojaki! Vaše junaStvo, katero je naš najvišji vojaški poveljnik, na3 cesar, že tolikokrat pohvalil, mi daje jarastvo, da boste tudi v tem trenotku vsi kot eden mož imeli pred o6mi prisego, ki ste jo storili, kakor tudi vojaško dolžnost, l:i vara pravi, da morate zvesto služiti vzgledu mnogih, na bojišču padlih avstrijskih junakov. Upam, da se ne boste ustrašili, žrtvovati svojo kri in svoje življenje, samo, da premagamo sovražnika. Z Bogom za cesarja, kralja in domovino!" Avstrijci korakajo proti Valjevu. 120.000 Srbov pognanlh v toeg. Diunaj, dne 9, novembra. S srbskega bojiš6a se uradno poro6a: Naše prodiranje na južniem bojišfiu splošno u<godho napreduje. Med tem, ko so naše čete, ki korakajo na 6rti Sabac—Lješnica (od severa iz pokrajine Ma6va proti jugoizhodu) zadele ob hud odpor sovražne armade, je dosegel oni del ajvstrijske armade, ki prodira v prostoru med LoznicD—Krupanjo—Ljubovijo (od Drine proti izhodu) izvanredno lepo zmago nad Srbi. Sovražna annada, ki je na tej 6rti stala proti nam, je bila sestavljena iz srbske III, armade. PoveIjevala sta ji general Sturin (od I. armade) in gene- ral Peter Bojovi6 s šestimi diVizijami. Skupna moč sovražnika je bila 120.000 mož. Po junaški brambi je imela srbska armada v teh bojih, ki so trajali 3 dni, tako velike izgube, da se je morala umakniti proti Valjevu. Naši zmagoviti zbori so dosegli vCeraj zvečer višine pri Loznici, ki obvladajo pokrajino proti izhodu; pri Krupanji pa smo zasedli glavne grebene Sokolske-Planine (južnoizhodno od Krupanje). Ujeli smo mnogo Srbov ter zaplenili veliko število vojnega gradiva. Srbi izpraznujejo Belgrad. Bud'inpešta, dne 9. novembra. Tlikajšnji listi pišejo, da so dobili iz Zemuna poročila, katera soglašajo v tem, da je položaj v Belgradu postal za Srbe nevzdržljiv in da so zaieeli Srb že izpraznjevati mesto. V mestu so nastale razne kužne bolezni, posebno griža, Iegar in tudi kolera. Le redke vojaške straže se še naliajajo v mestai okolic . Mesilna posadka se pripravlja na odločilno brambo mesta. Vojaški poveljnik je izdal na mestno prebivalstvo ukaz, da mora v nekate-rih dneh zapustiti Belgrad. Iz Zeniur^, se je iz opazovalnega stolpa že dne 2. novembra opazilo 1500 obloženih vozov, ki so pcIjali razno blago v smeri proti Nlšu. Naši podonavski moiiitorji (topovski 6olni) obstreljujejo srbskobelgrajskoutrdboKalimegdaii. Smod nišnica, ki se nahaja blizu te utrdbe, je že zletela v zrak. Vesti, da bi bila naša artilerija porušila mesto, so neresni6ne. Zadnji boji za Sabac. O bojih za srbsko mesto Sabac pripoveduje nek častnik, ki se je udeležil bojev, sledeče: Na dan vernih duš je prišlo med nas novo življenje. Z jutranjo zoro se je začela strašna kaiionada z naše kakor srbske strani, ki je trajala 24 ur. Naš monitorji (oborožene savske in donavske ladje) so začeli prvi ogenj; streljali so neprenelioma ves 6as i pošiljali tiso6 in tisoči strelov, Proti ve6eru je postajalo streljanje vedno hujše^ Tresla se je zemlja, hiše in obzorje. Mislil sem, da je nastopil sodni dan. Sabac sam je bil zavit v gost dim. Naši topovi so streljali na kraje, kjer so stali srbski topovi. Tv. in tam je izbruhnil požar. Ponoči, okoli 2. ure, je nastal pravi pekel, Nastali so strašui trenotki, katerih ne more nih'6e pozabiti, kdor jih je doživel, Mislili smo, da pada nebo na zemljo. Zdelo se je, da ves Sabac z okolico do kakih 5 km gori. Glava se maje in kolena se tresejo od peklenskega tulenja topov, Delala se nam je pred o&ni tema, ko smo videli, da b-ruha iz 200 topov 200 ognjenih jezikov, da lete po zraku ognjene ptice in pojo granate svojo peklensko pesem. Srbske krogle so lelele na naša stran kakor gost dež. Na uekaterih krajih. je Sava vsled strelov visoko vskipela in dvigala vodo, Monitorji so pluli ue ustrašeno po Savi, razsvetljevali srbske postojanke, streljali in donašali municijo sem in tja. Vsa srbska stran je bila razsvetljena. Srbi so bežali izza okopov. ranjeni so se plazili po trebuhih, umir a j o 6 i so vzdihovali in se vili v, smrtnihbol6činah, zrak pa je napolnjevalo u p i t j e i n j o k a n j e , da so se nam rosile q 6 i. Tu pa tam je kdo klical na pomoč nebo in svetnike, ranjenci so pa prosili drug drugega poino6i. Nekater, so se držali za prsa, drugi so se plazili k Savi, da si z vodo omo6ijo rano. Vse to sredi strašnega peklenskega rjovenja topov, streljanja rofinih in strojnik pušk. Višek boja je bil naš naskok! Trobente so zabučale in trobile na naskok, iz sto iu sto grl je zaorilo: Hura, hura! Naši so naskočili srbske okope. Pred ujhni gredo eastniki s sabljami v rokah: Napre juuaki, živela doinovina, naprej v imenu božjem! Tako lirabre poveljiiiki armado v vseh jezikih. N a s t a i je strašen b-oj, Stal sem nekaj sto korakov zadaj v mrzli noči. Kri mi je oledenela v žilah in zdelo se mi je, da mi je zamrlo srce. Bije se straSen bo. z bajoneti ob okopih, topovi streljajo v zadnje sovraž n-e vrste. Nastal je odrnor za nekaj minut. Nato se je začelo iznova. Sovražnik za6ne bežati; izgubil je vse tri vrste okopov, topovi streljajo nan] od strani in infanterija mu ,je vedno bližje za petami. Naši korakajo v mesto. Naši vojaki veselo vzklikajo, sovražnik pa beži v neredu proti mestu Valjevo. Branitelj Sabca, nek polkovnik z ve6 6astniki in moštvoin, je obkoljen ocl naših čet Moštvo se je udalo, polkovnik se je pa u strelil z lastnim samokresom. Na carinski zgradb'. ob Savi se je pa pokazala avstrijska zastava! Dani se, boj je ponehal in Sava te&e okrvavljena mirno naprej, kakor bi pela mirno pesem padlim junakom. Del naše vojske preganja sovražnika, dru gi obvezuje ranjence in pokopava mrliSe, tretji zbirrujetnike. Upehani so, izdelani in izmu6eni; na obrazih se jim bere žalost. Solnoe je zopet izšlo, po Sax, vozijo zopet 6oli?i, ki so tri mesece poftivali. Šabac je padel, rodno mesto pokojne kraljice Drage Mašin. Japonci zairzeli Tsingtau. Križarka ,,Cesarica Elizabeta" se sama razstrelila. Nemška trdnjava Tsingtau na Daljnem Izhodu je dne 7. noveinbra padla Japoncem v roke. B-ranila se je že od 15. avgusta. V trdnjavi j_e bila skoraj gotovo tudi avstrijska posadka naše križarke ,,Cesarica Elizabeta", ki se je ob vojni napovedi Japonske nahajala v tsingtauskem zalivu ter ni mogla ve& uiti. Ker pa radi svoje starosti — zgrajena je bila že leta 1893 — tudi ni mogla priti v kaki pomorski bitki v poštev, zato so jo avstrijski mornarji sami razstrelili, da ne pride v sovražnikove roke. Posadka je odšla v Tsingtau. Na križarici je bilo ve6 Bloveinoev, med njimi Ljubljan6ari Vojc, AngleSHa mornariSka slava gineva* Dosedaj je veljala Angleška kot neomeiena vladarica na morju. Bila je ponosna, da ji na morju ni nih6e kos. Njeno brodovje je bilo najštevilnejše na svetu, Anglija brez naselbin ie innela nad 400 vojnih ladij. Zadnji 6as je tiho in mirno negovala svoje brodovje Nem6ija. Tiho in miruo, toda prav skrbno« Denarne razmere ji niso pripuš6al'e, da bi si nabavila toliko število vojnih ladij kakor Anglija, tem bolj pa je pazila na izobrazbo pomorskih častnikov in vojakov, Veš6i svojega posla, drzni v svojih vožnjah, 6uječi v nevarnosti, neusmiljeni v svojih bojih, to je bil cilj nemške mornarice. Sedanji boji kažejo, da je bil cilj dosežen! Pomislimo le na križarki ,,Emden" in ,,Karlsruhe", ki sta strah angleške in francoske pomorske trgovine. I!n tudi dogodki zadnjih dni nam to dokazujejo, Dme 31,. oktobra je prišel nemški podmorski 6oln v Rokavskem kanalu 6isto ob angleško obal pri Yarmuthu ter potopil angleškokrižarko,,Hermes". Že 300 let ni prišla nobena sovražna ladja ob angleško obal, sedaj pa ti preklicani in predrzni Nemci! Toda dne 1, novembra je zadela angleško brodovje nova nesre6a v južno-ameriških vodah^ Db obali južnoameriške ljudovlade Cile je nemško brodovje, ki je ušlo Japoncem iz zaliva Tsingtau, premagalo angleške ladje, ki so križarile pri Cilu, da bi se združile z japonskimi in jih skupno napadle. Pomorska bltka 6b čllski obalL Dne 1. novembra sta angleški ladji ,,Good Hope" in ,,Monmouth" naleteli na nemške križarke ..Scharnhorst", ,,Gneisenau", ,,Leipzig" in ,,Dresden". Oboje ladjevje je plulo ob močnem v.etru in visoMh valovih v južni smeri. Nemške ladje so se bitki do solnenega zapada izogibale, na kar jim je nudila luč velikih ugodnosti, Bitka je trajala celo uro. Na ,,Goocl Hopeu" in ,,Monmonthu" je koj v začetku boja nastal požar. Vendar se je boj nadaljeval, dokler ni nastala skoraj popolna tema. Tedaj je bilo na ,,Good Hope" slišati prvo razstrelbo. ,,Monmouth." je sprennenila smer svoje vožnje, toda zdelo se je, da ne more naprej. Vodila jo je ,,Glasgov", ki se je bila ves č.asbo. ja borila z ladjama ,,Leipzig" in ,,Dresden". Tedaj se je sovražnik zopet približal in je poškodoval ,,Monmouth", Tudi ladjo Glasgov" je vzela oklopna križar,ka za tar6o, vsled 6esar je »Glasgov" odplul. Potem je sovražnik znova napadel ,,Monmouth" ter jo težko poškodoval, Nemci so izborno merili. Skoro vsi strell so za^ deli. Ko ae je ,,Monmouth" potopila, sta se ,,Gneisenau" in ,,Scnarnliorst" približali križarki ^Good Hope", ki je bila mnogo močnejša kakor mala križarka ..Glasgov". ,,Gneisenau" in ,,'Scharnhorst sta mogLi streljati iz 16 topov. ,,Good Hope" je imela pravza^prav samo 2 velika topa. Tudi ta ladja je bila težko zadeta in je odplula. Med bojem se je posrečilo ladji ,,Glasgov" zbežati. O usodi ,,JIood Hope" ni nK natančnega znano, ker so se anglješke ladje naglo vnmaknile in jih ni bilo mogo6e zasledovati. Brž6as se je tudi ,,Good Hope" potopila.