71. številka.
Ljubljana, v četrtek 27. marca
XVII. let«, 1884.
Izhaja vsak dan «-f#er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sk o-oge rske dežele za vse leto lf) gld., za pol leta 8 gld., za četrt let* 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a v n i š t v o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvar
Vabilo na naroibo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4„   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vprmmištvo „Sl<n\ Naroda*'.
Centralna evropska zveza, tako imenovana mirovna zveza.
Pod tem naslovom spisal je Miha ji I Čajkovski (Sadik-pada) v Aksakovljevo „Rus" naslednji članek:
Časniki pretečenega leta objavili so besede, katere je izustil feldmarčal grof Moltke v Franko-brodu, ali v nekem drugem mestu v Nemčiji, — zdaj se točno več ne spominjam. Smisel teh besed bil je, da se Nemci za ustanovljenje nemškega cesarstva in sedanjo mogočnost uemajo zahvaliti parlamentarizmu, ne visokemu razvoju tehnične strani znanstvenega in obrtnega napredka, ne trgovini, ne materijalnemu blagostanju ampak racijonalnej in praktičnej organizaciji nemške vojske po carju Viljemu in ministru Roonu in politiki kneza Bismarcka. To je — neovrgljiva istina, kajti vojska in diplomacija sti najmogočnejša vira sile in veličja države in Bamega naroda. Tisti, kateri so prezirali, ali prezirajo to istino, plačali in plačujejo jako drago to uemarnost in politično pozabljivost.
Tej istini, uporabljenej in uresničenej sedaj v Eusiji, a nikakor ne centraluej evropskej zvezi, imamo se zahvaliti za občni mir, kateri je sedaj.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski Bpisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XII. Poglavje. Obrekovanje. (Dalje.)
— Čemu si neki briše blato ? — opomnil je Basmanov, hoteč prikupiti se carjeviču, — dobro, ko bi bil kdo drugi, a na njem se ne pozna blato!
Basmanov je to govoril poluglasno, pa vender ga je slišal Skuratov. Ko je vsa tolpa smeje in razgovarjaje se, oddirjala za carjeviČem, pokril je on kapo, zlezel zopet na konja in jezdil počasi proti dvorcu.
„Dobro!" mislil si je sam pri sebi: „počakajte, gospoda, počakajte!" In njegova pobledela ustna skrivila so se v smehljaj, v srci, razdraženem od sinovega bega, zorelo je počasi zanesljivo maščevanje nad neprevidnimi razžaljivci.
Ko je Maljuta Šel v dvorec, sedel je Ivan
Reorganizacija ruske vojske po carji Aleksandru II. in vojnem ministru grofu Hiniti i ji Milutinu dala je Rusiji to lepo solidno vojsko, katera ni le premagala sovražne vojske, ampak mogli bi reči, zmogla elemente neba in zemlje. Prepričala je svet, da nič ni nemogoče Rusiji, kadar ona dvigne svojo disciplinirano vitežko vojsko in svojih dveh sto tisoč kozakov in azijatskih konjikov, kateri čakajo samo povelja, da zasedejo konje in oddirjajo tjakaj, kamor se jim veli.
To delo duhovitega carja Aleksandra II. in njegovega ministru Miljutina, državnika visokih dostojanstev, postavilo je Rusijo v tak položaj, da kadar reče njeu vladar: „Jaz hočem mir", pa bode svet veselil se miru, a kadar reče: Jaz hočem vojsko!'"1 — pa se bode ves svet vojeval.
To istino potrdil je feldmaršal grof Moltke, katerega mnenje ni merodajno samo v vojnih zadevah, ampak v politiki sploh.
Pripovedujejo, da je nekdaj veliki nemški državni kancelar v vojskoželjnosti, katera se ga večkrat polasti, kar nekateri pripisujejo njegovemu gorečemu patrijotizmu, drugi pa mislijo, da je le — zvitost, da tako izve mnenja skušenih ljudij, vprašal Moltka v navzočnosti nekoliko generalov, kaj on misli o vojski z Rusijo.
Feldmaršal je s svojo navadno odkritosrčnostjo odgovoril :
Jaz tega ne svetujem. Rad priznam prednost naše vojne organizacije v vseh odnošajih pred vojno organizacijo v Rusiji, pa mi nemarno, in tudi imeti ne moremo dveh sto tisoč kozakov, katere lahko oua spusti na nas — ter zmede naše učene kom binacije, opustoši ves kraj in zmaga nas na popolen način, vzlic našemu znanju in lepo urejenej vojnej mašini. Jaz sem popolnem prepričan v tem, kar govorim, in ne svetujem udati se tem sovražnim nakanom proti Rusiji.
To mnenje je odobril cesar Viljem. V vladnih in tudi v vojnih krogih nehali so resno misliti o vojni proti Rusiji in spustili ta nemški šovinizem na ulice, v kavarne, mej prosti narod, da se prebrodi in naposled izgine.
Ta opravičeni strah pred rusko vojno silo ob-vaioval je Francijo pred drugim napadom. Carju Aleksandru to ni bilo po volji, in nemška križarska vojska je izostala.
Vasiljevič sam v svojej sobi. Njegov obraz bil je bled, ogenj mu je švigal iz oči j. Črno meniško obleko zamenil je z žoltim kaftanom, obšitim s pasovnicami, podloženim s temnomodrim tiskanim platnom: Osem svilnatih vrvic z dolgimi čopi viselo je ob prerezi. Carska palica in čelada, okrašena z velikim smaragdom, ležali sti na mizi pred carjem. Ponočne prikazni, neprestana molitev, pomanjkanje spanja neso poglotile Ivanovih sil, samo razdražile so ga še bolj. Kar je skusil po noči, imel je za skušnjave hudičeve. Car se je sramoval svojega strahu.
wSovražnik Kristovega imena", mislil si je on, „upira se trdovratno meni in pomaga mojim sovražnikom. Pa on se ne bo veselil zmage nad menoj! Ne bojim se Djegovih skušnjav! Hočem mu pokazati, da je našel nasprotnika, ki mu je kos!u
Sklenil je car še nadalje preganjati izdajalce in moriti svoje sovražnike, kakor poprej, ko bi jih bilo tudi na tisoče.
In začel je v misli preštevati podložnike in iskati mej njimi izdajalcev.
Vsak pogled in vsako gibanje zdelo se mu je sumno.
Nedavno dobrovoljno pokorenje Merva povečalo je še vojno in vladno čarobno silo Rusije in dokazuje veljavo in trajnost njene organizacije.
Že v poslednjej turškej vojui se ni moglo dol-žiti zmagovalcev ropanja, ne požiganja, ne drugih nečloveških strastij, četudi je ruska vojska morala povračevati turškej za popolnem nasprotni način delovanja proti kristjanom in Slovanom, katere je osvobodila Rusija Turkov. Niti nemška vojska na Francoskem, niti angleške in francoske vojske v svojih vojnah v Aziji in Afriki se neso tako obnašale.
Vitežko načelo človekoljubja je vedno vodilo rusko armado v njenem delovanji. To je najboljši dokaz njene dobre in trajne organizacije, najočivid-nejši znak sile, ker so vitežki duh, poštenost in človekoljubje odlikovali vedno in še bodo odlikovali istinito silo. Taka sila zamore v istini vzbujati spoštovanje, bode zapovedovala v mini in v vojni, ne da bi se zatekala k diplomatičnim zvijačam in poprej pripravljenim, posiljenim zvezam.
Tega pa ne moremo trditi, o centralnej evropskej zvezi, s katero mislijo in se nadejajo ohraniti evropski mir.
Da bi si zngotovili mir, treba je osnovati to delo na spoštovanji pravice in spravljivosti, na zakonitosti in na težnjah občinstva in narodnosti. Kdo stoji na čelu te zveze, ki ima Čuvati mir celega sveta? Nemčija in Avstro-Ogerska. Ne bomo naštevali Btarih pregreškov teh dveh držav, treba je samo opomniti, da je prva teh dveh držav pred nekolikimi leti, premagavši Francijo, odtrgala jej dve deželi: Alzacijo iti Lotaringijo, pridružila jih novemu nemškemu cesarstvu proti prejšnjim dogovorom, proti niejnarodnemu pravu, proti volji in željam prebivalcev teh dveh dežel, in jih obdržala po pravu siluejšega nad slabejšim.
Družil je pa, ne da bi bila potegnila sabljo iz nožnic, ne da bi prelila jedno kapljo švabake ali madjarske krvi, ali potrosila jeden goldinar, samo vsled dekreta Berolinske komisije, katera je igrala rolo evropskega areopaga, vzela sultanu, svojemu zavezniku, dve najboljši evropski provinciji, da bi jih podvrgla svojemu gospodstvu, da bi po njih, kakor po lestvici zlezla in polastila se nasledstva še zdravega turškega sultana.
Ali  moreta   podobna  voditelja  ustanoviti in
Spominjal se je raznih besedij svojih bližnji-kov, in iskal je v teh besedah ključa k zarotam. Še celo najbližnji sorodniki neso odšli njegovemu sumu.
Maljuta našel ga je v stanji, podobnem mrzličnemu blodenju.
— Car, — rekel je po kratkem molčanji Gregor Lukjanovič, — veliš li ti povpraševati Količeve po novih izdajalcih? Zanašaj se name! Z mučenjem bodem že prisilil Količeve, da izpovedo vse. Samo jednega ne morem; ne morem jih prisiliti, da bi mi povedali ime največjega tvojega protivnika !
Car je, čudeč se, pogledal ljubljenca.
V Maljutinih očeh bilo je nekaj nenavadnega.
— To je taka stvar, — nadaljeval je Skuratov, in glas se mu je spremenil, — da oko vidi in uho sliši, a jezik ne more izgovoriti . . •
Car ga je gledal z vprašajočim glasom.
— Lej, car, mnogo hudobnežev si že kaznoval, a izdaja de ni pometena iz Rusije. In če jih še desetkrat toliko kaznuješ, a izdaje še ne bode konec!
(Dalji' prib.)
ukrepiti splošni mir, udihniti zaupanje vlalam in narodom, pripraviti jih, da bi podpirali njih delovanje. — Jaz mislim, da je to neverjetno. Jaz skoraj sam mislim, da obe začetnici te zveze nikakor nesti preverjeni, da bi mogla spolnovati svojo nalogo, in smejeti se onim, ki pristopijo k njijinej zvezi brez daljšega premisleka. Delovanje te zveze sedaj nikakor ne dokazuje njenih mirovnih načel in tendeocij. Opomnim* le nekaterih epizod.
Privlekli sti Italijo in Španijo k tej zvezi, da ju odvrneti od Francije in jo naščuvati proti njej. Pridružili sti k sebi Rumunijo, Serbijo in tudi Bolgarijo, da bi njih odklonili od Rusije in pripravili proti njej.
Rusija svetuje razvoj in utrjenje vojne organizacije državam, katere je ona osvobodila, podpira ta svet na vse načine, ne izključujoč žrtev, da bi zagotoviti silo in trajnost vlad in narodnostij, katere je ona deloma ustvarila. Avstro Ogrska dviga naprej parlamentarizem, da bi paralizovala velikodušno delovanje Rusije, oslabujoč zveze mej vlastjo in naro-rodom, in z vsemi možnimi sredstvi zavira organizacijo močne slovanske armade na Balkanskem poluotoku.
Sultana nečejo vsprejeti v to zvezo, če tudi govore, da so pripravljeni braniti in podpirati ga, morebiti ne marajo v svoj krog zaveznika, katerega bode treba kmalu izgnati? to bilo bi preveč vestno!
Nemški protektorat, ki se je tako blesteče začel in mnogo obetal vzbuja že sedaj sum. Turške finance so v najslabšem stanji, vojnim iu civilnim uradnikom ne plačajo penzij, in celo vojsko hočejo zadovoljiti z malenkostnimi izplačili na račun zaslužene plače. (Konec prih.)
Govor poslanca clra. Vitezica
v državnem zboru v 14. dan marca.
(Dalje.)
Opomniti mora, da je okrajni giavar v Losinji v dekretu, s katerim je občinam svojega okraja objavil tO naredbo, slednjo samovoljno bistveno pre-naredil.   V  drugem odstavku zapisal je uamesto „zadnje upisnnje" be.-edi „ prejšnja upisanja" (ante-riori registrazioni).   Naredba zahtevala je, da bodi samo zadnje upisauje pisano po  novem pravopisu, da se tudi v bodoče po tem   ravua.   A  njemu ne zadostuje zadnje upisauje, temveč zahteva vsa prejšnja Upisanja.  (Čujte! čujte! na desni.)  V tretjem odstavku   izpustil je naslednji stavek (čita): „Glede dosedanjih prem eni b se uradnim potom ne sme postopati". Tista imena tedaj, ki so se že prej pisala po novej pisavi, naj se tudi v bodoče pišejo po obstoječem, namreč po novem načinu.   Ou pa s tem ni zadovoljen, ampak hoče, da se morajo tudi tisti, ki so se že pisali po novem načinu, prednjačiti nazaj na staro pisavo. To je njegova svrha.   To so seveda pr»maredbe, ki vsebino naredbe silno omeje. Mislim pač, da se sme od okrajnega glavarja zahtevati, da  naredbe,  i'.dane po vitjih oblastuijah in njemu dostavljene, da jih naznani dotičnim organom in   strankam,   objavi   nepopačeoe.   (Tako je! na desni.)  Kakor  čem že omenil, živi v Istri — po desctiukah  računeno — 5.798 Slovanov   in 4.004 Italijauov.   Da je volilni  red pravičen,   moralo bi Število poslancev biti primerno.   Kako pa je v resnici ? Dt želui zbor ima 33 članov, 30 voljenih poslancev in 3 vinliste.   Izmej   teh 30 izvoljeuih poslancev moralo bi biti 17 Slovanov in 13 Italijanov.
V istini pa se Slovanom  nikoli   ni posrečilo, prekoračiti število štirih poslancev. Tedaj je na 7J/2 Italijanov jeden Slovan. Samo 'v zadnji deželni zbor posrečilo se je Slovanom spraviti p<Jt pristašev svoje stranke. S tem pa večina ni bila zadovoljna. Uničila je volitve treh poslancev   (čujte,  čujte!   na desni), da si ni bilo nobenega uzroka in od tod prihaja, da je Istra sedaj aastopa.ua po 2, rekše: dveh slovanskih zastopnikih v deželnem zboru (čujte, čujte! na desni).   V državnem  i,boru  do neposrednih volitev nesmo bili niti zastopani.  Odkar so upeljane neposredne volitve, ima Istra jednega poslancu, namreč mene, ki predstavlja Slovane, a tri poslance, ki zastopajo italijansko stranko. Toliko nerazmerje je naravna posledica volilnega reda.   Omenim naj samo to, da jih izmej 30 voljenih  poslancev 18 spala v skupiuo veleposestnikov, mest in trgovinskih zbornic, a samo 12 v skupino kmetske občine,  ki  so ven-der večina prebivalstva, v katerih je slovanski živelj izključno zastopati — in vender, gospoda, pritožuje se Fambri nad tem  volilnim redom.   Na str. 182 pravi namreč, da je vlada v obrambo pred italijanskim življem odredila združenje slovanskih občin z
italijanskimi mesti, da bi se tako omogočila izvolitev uradnikov in duhovnikov. A gospod Fambri prezira, da je baš vsled tega združenja kmetskih občin z mesti ubogo slovansko prebivalstvo prišlo pod oblast mestnih prebivalcev in dokaz temu je izid vseh teh volitev. Ne morem opustiti, da bi ne govoril o dogodkih, ki so se vršili meseca junija lanskega leta v Losinjskem okraji pri volitvah v deželni zbor.
Pri teh volitvah godile so se nečuvene nezakonitosti in nerednosti o 1 strani vladnih organov, ki so po svojem stališči vender poklicani, paziti na to, da se izpolnujejo zakoni. Okrajni glavar, ce misleč na dolžnost, katero mu nulaga njegovo delikatno stališče in po katerej bi se moral zdrževati vsacega posrednega ali neposrednega uplivanja na korist tej ali onej ondi obstoječih strank, nastopil je v tem okraji sam kot kandidat. (Čujte! na desni.) Delalo se je z vsemi možnimi sredstvi, da bi prodrla to kandidatura. Njemu podčinjeni okrajni komisar, priseljen Italijan, odposlal se je k tej volitvi kot vladni zastopnik. Najprej imel je volitev v Vrbniku na otoku Krku. Ondi prišlo je CO prvotnih volilcev. Izmej teh jih je pri volitvi 47 glasovalo za slovansko, 13 za italijansko volilno listo, a s tem izidom nezadovoljen trdil je, du še ni večiue, ter razpisal drugo volitev. (Velik nemir.)
Predsedik (da znamenje g zvoncem). Prosim malo več mirii, da slišim, o čem gospod poslanec govori. (Živahna veselost.)
Poslanec dr. V i tez i č: Meni je na tem, da govorim skozi okno. (Nadaljujoč:) Odredil je tedaj drugo volitev. Pri razmeri 47 glasov proti 13 je trdil, da še ni večine. (Smeh.) Le smejajte se, gospoda! Tako se izvajajo pri nas ustuvni zakoni. (Pravo, pravo! na desni.) Razpisal je tedaj novo volitev. Pri drugej volitvi jih je bilo zopet 47 za slovansko, a samo trije za italijausko iisto. Še ni bil zadovoljen in razpisal je tretjo volitev. (Čujte! na desni.) Pri tretjej volitvi je bilo zopet vseh 47 za slovansko listo in jeden sam — drugi so jo popihali — za italijansko stranko. Zdaj vender ni mogel dalje in proglasiti je moral, da je volitev vender veljavna. A bil je toli nevoljen nad izidom, da je doktoranda juriš (čujte! na desni) dal zapreti samo za tega delj, ker je v svojej radosti o pri-dobljeuej zmagi vakliknil: Živio cesar! Živili Hrvatje! (Čujte, čujte! na desni. — Poslanec Ruič: To je svoboda v Avstriji!) Isto tako je druzega volilca iz jeduacega uzroka utaknil v zapor. Proti nekemu duhovniku obnašal se je pri tej priliki tako nespodobno, da ga je ta zaradi žaljenja časti pri sodniji toži!. Iu tedaj posredoval jo naš gospod škof iu ubogi duhovnik moral jo odstopiti od tožbe. (Poslanec dr. Trojan : Je li okrajni komisar še ondi?) Da, še ie ondi. (Poslanec Raič : Dobro ohranjen!) Na papirji bil je premeščen, v istini pa je še ondi.
Gospoda moja! Akoravno se je oblastvom to čudno postopanje naznanilo brzojavnim potom, se je vender isti okrajni komisar, priseljen Italijan, odposlal v bližnjo občino, v Iiesko, — tudi na otoku Krku — da vodi tamošnjo volitev. Po prvotuih načelih vsacega volilnega reda je naravno, da je volitev javna. Kaj ne da? Tako jaz mislim. To pa pri nas ni. Volitev vršila se je vseskozi tajno. Pri volitvi bili so gosp. okrajni komisar, katerega sem ravno poprej omenil, občinski predstojnik iu občinski tajnik iz Beske in župan iz Vrbnika, vsi znani pristaši okrajnega glavarja, za čeg::r volitev je šlo.
Tega poslednjega župana so iz Vrhnika v Besko seboj vzeli, da so tako rekoč vse en fuuiille dogotovili, (čujte, čujte ! na desni.) V to stečiuo klicali so se voliici drug za drugim, pozivali so jih ondi, naj oddajo svoje glasove, potem pa so jih zopet poslali proč. Za prvim prišel je drugi iu gospodje so potem ukrenili, kar se jim je dobro zdelo.
Voliici šteli t^o se zvunaj mej seboj iu skonča tek bil je ta, ua ko bili v velikej večini. Ko so pa oni gospodje skozi tri ure vkupe sedeli, proglasilo se je, da je zmagala italijanska stranka. Kdo bi bil pregledoval? Tega ne zna nihče. (Tako je! na desni.) Po jednakem načinu, izključevaje javnost, kajti to je ondi že običaj, postopalo se je ua ČreBU. Menim pač, da se v ustavuej državi kaj jeduacega še ni Dikdar dogodilo, da bi se vršile volitve tajno, brez vsake kontrole. Vsa ustavnost je pri tem le navidezna. Na Krku, kjer so bile tudi volitve, a pod vodstvom druzega vladnega komisarja, je slovanska večina vender ostala večina. Akti poslali so se v Losinj okrajnemu glavarju, kateri je notabeue bi kandidat, in ta je volitev, ki je proti njemu iz-
pala, zavrgel in razpisal novo volitev. (Čujte, čujte! na desnici.   Poslanec Raič: Pravičnost v Avstriji!) (Dalje prih.)
K dednemu pravu na kmetih,
katero smo na podlagi vladne predloge razpravljali v 61. številki našega lista, oglasil je državni poslanec dvorni sovetnik Lienbacher predlog, ki veli:
„ I 'omisli vsi, da bi nekatera izmej kraljevin in dežela, zastopanih v državnem zboru, zaželela ustanoviti dedna posestva ali kmetske domove, iu da naj bi se jim ustavno pristojnost zato tudi po državnem zboru pripoznalo in izreklo;
pomislivši, da zakon o dednih posestvih ali kmetskih domovih zahteva tudi omejitev glede raz-delnosti, zadolžuosti in eksekucije dednih posestev ali kmetskih domov;
in pomislivši, da takšne zakonite razporedbe zadevajo deželno obdelovanje, da tedaj pripadajo deželnim zborom, le-ti pa po §-u 11, lit-k zakona z 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, s katerim predrugačil se je osnovni zakon o dižavnem zastopat vi z 26. februvarja 1861, morejo v zadevah deželnega obdelovanja ukrepati tudi civilno-pravfle razporedbe, — niže podpisani predlagajo:
§ 16-ti nasvetovanega zakona, zadevajočega uvedenje posebuih propisov za deljenje dediue na kmetiščih srednje velikih, ima velevati:
„Deželuemu zakonodavstvu se prepušča, da za kmetije, §-u 1 zaznamovana, glede njihove razdeinosti, zadolžuosti in eksekucije morejo ukrepati utesnjujoča določila." —
§. 16-ti se v vladnej predlagi glasi: Ako deželno zakonodavstvo ukrene, da so kmetije, v §-u 1. zaznamovane, nerazdelue, tedaj zanje veljajo tega zakona določila tako, da je lastnik v svojih pravicah, s kmetijo razpolagati, omejen po nerazuelnosti.*
Predlog poslanca Lienbacherja odkazuje tedaj dokaj več področju deželnih zboruv v smislu samoupravnih načel.
Politični razgled.
Notranje <ležeile.
V Ljubljani 27. marca.
Državni  zbor  bode  pred  Veliko nočjo rešil zakonsko predlogo o urejenji duhovenske plače in  postavni načrt o posojilnicah.   Po Velikej noči pride ua   vrsto  posveto anje o davku  na žganje, i vlada se nadeja, da se b-^de ta predloga nespreue-i njena vsprejela, če tudi jej nasprotujejo Poljaki, ker i se je levica v odseku za njo izrekla.
V nemških okrajih na Ce»keni se hudo agi-tuje proti dr. Russa nasvetom, češ, da ti nasveti ne zadostujo zahtevam Nemcev. Vidi se, da Neuci ne marajo z drugimi narodi mirno živeti, ampak hočejo samo gospodovati.
Predsednik hrvatskoga sabora Krestić in Miškatovie potujeta danes v Pešto, kamor se ua zahtevanje predsednika podajo tudi drugi hrvatski poslanci, da se udeleže obravnav obrtnega zaaona v državnem zboru.
Ogrcrska neodvisna stranka sklendaje vsprejeti obrtno novelo za podlago specijalnej deb'ti, a pri tej bode zahtevala, da se upeljejo obligatne zadruge in da se od obrtnikov zahteva dokaz sposobnosti. Ako se nje želji ne bode ustreglo, glasovda bode v tretjem branji proti zakonu. — Konferenca ogerskih Srbov v Pešti je vsprejela sledeči progr m: 1. Srbi bodo na državnojiravnej podlagi, katero ustvarja član 12 z leta 1807, in proSinjeni s patri-jotičnimi čuvstvi, združeni z drugimi državljani delali na to, da se ogerska država po Času primernih liberalnih načelih v vseh ozirih razvija in okrepčava, ter tako posjiešuje občno blagostanje. 2. Skušali bodo doseči izpeljavo člana 44 z leta 1868, ki zagotavlja jeduakopravnost vseh naro lnostij. 3. Zahtevali bodo Srbom zagotovljeno, v članu 0 z leta 1868 priznano popolno cerkveno avtonomijo. 4. Zahtevali bodo, da se odpravijo mej temi mejami vse zavire, ki se stavljajo cerkvenej avtonomiji. — Zbornica poslancev je po dolgej debati vsprejela predlogo o železnici Mostar Metković.
Y nanje države.
Po poročilih iz Varšave bode generalni gubernator Gurko imenovan ruikim vojnim ministrom. Na njegovo mesto pride v Varšavo general Drente-leu ali pa general Dondukov-Korzakov. — K^kor „Praviteljstveni Vjestnik" poroča, je ruska vlad - z monakovsko kneževino sklenila pogodbo, da si ..*ej-sebojno izročujeti jiolitičue in nepolitične zločince. Ruski nihilisti se sedaj ne bodo mogli več zbirati okrog zeleue mize v Monaku. Sicer pa ta pogodba ruskim revolucionarjem ne bo dosti škodovala, dokler so jim druge evropske države odprte, samo malo manj denarja bodo zaigrali in ga tedaj lahko porabili za politične nameue, ako bodo hoteli. — Kakor izvemo iz Carigrada, misli Rusija zahtevati, da se odpravi 1856. leta skleujeua pogodba, ki za-
branjuje inostranskim,  zlasti ruskim ladijam prehod zkozi Dardanele in Bospor, in miali predlagati, da se dovoli svoboden prevoz ladijam vseh narodov. Ruska vlada misli, da bo v Dardauelih in Bosporu ne sme zabranjevati, kar je za Sueški prekop občno pripo znano   Najbrž se je že ruski minister Giers o tem dogovoril z Bizmarckom  v Friedrichsruhe. Ruska vlada misli povišati colnino na surovo železo in izdelke iz surovega železa, in nekatere druge industrijske izdelke,  da tako pomore  domačej obrtniji Pred včeraj   se je   v ffr»nco»keJ zbornici volila budgetna komisija.   Volitve se je vdeležilo 300 poslance^, 240 jih je manjkalo.   Izvoljenih je 16 starih in 17 novih komisijskih članov. Večiua te komisije je zato,  da  se vsprejme  budget, vender misli zahtevati več sprememb.   Brezpogojno za vlado jih je samo 8 članov. Opozicija je močno zastopana v komisiji,  namreč  po 12 do 14 članih. Nekateri opozicijski listi celo trdijo, da ima opozicija večino. Ker so te volitve za vWo tako malo ugodne, mislijo že nekateri listi, da bodo odstopil finančni minister, — Francoski listi so jako nezadovoljni, da Anglija   tako   samcvlastno postopa   v sudanskem vprašanji.   „Journal de   debats pravi: „Arabijeva ustaja dala je Angležem Egipet, Mahdijeva ustaja jim pa da Rudeče  Morje".   Potem   pa zahteva ta list da Francozje kolikor je mogoče  popravjo, kar so v egiptovskih zadevah grešili. Z i sedejo naj Mas-sauah in stopijo v zvezo z Abisinijo, katere vladar je že večkrat prosil francoske pomoči. — Predloga o ločitvi zakonov pride še le po Velikej noči v senatu na vrsto.
Nemški državni zbor bodo jutri prenehal skupne seje do 22. aprila, da bode odseki imeli dovolj časa za delo. Komisija za pretresovanje BOCijal-nega zakona Be je v ponedeljek konstituirala in predsednikom uvol la pl. Landsberga iz katoliškega centruma. Ali se bode dovolilo podaljšanje tega za kona, se še ne ve.
Pravo bojišče v Sudanu ni več Suakim ampak Ghartum, kjer je sedaj Gordon v velikej stiski. Vsi rodovi na ju«u od Berberja so se spuntali in neČejo nič vedeti o Gordonovem posredovanji v imenu »»-{tleske vlade. Cbartum je skoraj popolnem okle-njen. Nasproti gouvernerskej palači ua desnem bregu Modrega Nila se |e postavilo 6000 sovražnikov, in Gordon vsak dan lahku opazuie njih ogn]e. 16. t. m. hotel je general napasti ustajmke, a kaj se je potem zgodilo, m nobenih poročil. - General Grabam je pred včeraj z generalnim štabom, z mnogimi vojaki in prijaznimi rodovi odšel iz Suakiina proti Ta-maniebu. Ogieduhi pripovedujejo, da se pripravlja Osman Digma na beg.
Dopisi.
Iz LJubljane 24. marca. [Izv. dop.] Zadnja „Edinost" (št. 24) prinesla je dopis „Iz Ljubljane", ki pravi, da „Slovenskega Naroda" podlistkar ni imel ničesar odgovoriti na Šukljeve napade. Prav naravno, da učeni „Edinostar' neče v zlorabljenem listu očitno priznati, da je podlistkar stvarno spodbil vse ugovore, vsa očitanja. A občinstvo je to stvar že končno razsodilo — in Šukljeve napade primerno obsodilo.
Glede na vsprejemne izpite (v naših gimnazijah) pa podlistkar — naj bode že učen ali neučen jurist — ni hotel le besedice pristaviti naredbi in ukazu naučnega ministerstva, ker se oba prejasno glasita. In vse zavijanje dopisnikovo je le bob ob Steno. V miuisterskej naredbi o vsprejenmib izpitih stop odločno: „Ftrtigkeit im Leseu und Schreiben der Unterrichtssprache" — — nund Kenntniss der Elemente aus der Formlehre der Unterrichtssprache". Oni ministarski ukaz od 22. julija 1882 pa „betreff der sloveuischen Abtheiiungen" določuje : a) „In der I. uud II. Classe ist das Slovetibcbe di« Unterrichtssprache filr alle Gegenstande mit teihveiaer Aus-nahme des deutschen Sprachfaches"; b) „Iu der III. uud IV. Classe ist das Deutsche die Unterrichts Bprache liir die Lehrgegeustitnde Deutsch und Grie-chiseh" — pri vseh drugih predmetih je slovenski učni jezik.
Kdor bi iz teh prejasnih določeb mogel izviti kaj tacega, s katerim bi z „Edinostnim" dopisnikom zagovarjal Šukljeve trditve in namški jezik pri vspre-jemnih izpitih v naše gimnazije (slovenske njih oddelke), moral bi biti uajveči rabulist! Slaba stvar Be nikdar ne da zagovarjati s pametnimi razlogi. Vse zavijanje nič ne pomaga. Tudi urivauje besede »utrakvističue" ne reši sleparije. Ministerski ukaz govori o „sloveuisehe Abteilungen" in to so le »slovenski oddelki", „slovenske paralelke".
Iu določba pod črko a) očitno in nedvoumno pravi: V I. in II. razredu je slovenski učni jezik za vse predmete, izimši nemščino (in še ta mora se poučevati deloma [teilvveise] s slovenskim učnim jezikom — kar ravno zahteva zdrava pedagogika).
One miuisterske naredbe o vspiejemnih izpitih ni treba nikakor prenurejati, ker se z navedenim
ukazom po duhu in besedah popolnem ujema. „Edi-nostni" dopisnik bo pač vedel, da se po oni ministerski naredbi vrše vsprejemni izpiti le za vsprejem v I. razred našib gimnazij. Ker je pa v I. in II. razredu slovenski učni jezik, kdo bi smel pri vspre-jemnem izpitu zahtevati katerokoli znanje nemškega jezika? In naredbe in ukaze prijavlja slavno mini-sterstvo za to, da se izpolnujejo. Iu našej slavnej deželnej vladi, c. kr. deželnemu nadzorniku in c. kr. ravnatelju naših gimnazij sveta dolžnost je, paziti na to, da se natančno izvršujejo vse postavne naredbe in vsi postavni ukazi slavnega naučnega ministerstva.
Še veča sleparija se kaže v besedah dopisnika, ko pravi: „pozneje se mu pridružijo še druge stroke, ki se predavajo z nemščino, n. pr. matematika, zgodovina, grščina". Omenjeni ukaz pod črko a) določi za I. in II. razred slovenski učni jezik — in pod črko b) je tudi slovenski učni jezik za vse predmete razen nemščine  n grščine. Zvijaški dopisnik je sam vplel še matematiko in zgodovino, katera dva predmeta se bodeta  morala drugo leto tudi v III. razredu (slovenski oddelki) slovenski poučevati. Zvijačni dopisnik dobro ve, da se ministerski ukaz ima leto za letom izvrševati; lani so začeli s I. razredom, letos že tudi v II. razredu itd., da bode čez dve leti vsa niža gimnazija imela slovenske oddelke. — Ti-kih jasnih stvarij in določeb se ve da ni smel povedati, ker bi drugače s svojo zvijačo najbolj priprostih in v šolskih stvareh še tako malo poučenih čitateljev slepiti ne mogel. — Bistroumnosti pa tudi manjka „Eđinostnemu" dopisniku, da ni mogel razumeti one ironije o senci abderjanskega osla. A tukaj je ne bodem  pojasnoval, ker se bode po Šukljevem nposlanemu mlademu uašemu odvetniku itak pojasnovala pred porotniki — če je Šuklje res tolik mož-beseda!
Iz Trsta 22. marca. [Izv. dop.] Pred jedno uro bil sem ua Ruskem, to je na velikej ruskej oklopnici „Knjaz Edinburški", katera je v našej luki. Ko me je brodnik z barčico pripeljal do velikana, zdelo se mi je. da sem pred kako trdnjavico, tako ogromna je. Po stopnicah stopim na krov, častnik, ki je imel inspekcijon, vsprejel me je kaj uljudno. Poklical je takoj nekega Vojtekova, ki me je vodil po vseh oddelkih ladije, na katerej je 400 mornarjev in 30 častnikov. Rusi so lepi, krepki ljudje, častniki so prijazni, ter govore skoro vsi nemški in francoski, njih olika mora vsacega, še tako budega nasprotnika pridobiti. Ladija ima 10 velikih in 4 manjše kanone, kateri so tako urejeni, da ' se jih lahko na suho pripelje in rabi kot navadne vojne topove.
„Knjaz Edinburški" spada k severnomorski tioti. Dolg je 287 črevljev, 40 širok in 25 globok. Stroj, ki goni ladjo, je velikansk in po najnovejšem sistemu narejen, ima 12 kotiov, katere ogreva 48 ognjev ali peči. Zraven tega stroja irria ladija še druge: da se potegne kotva z dna morja, da se goni vodo v kotle iu iz kotlov, potem ima stroj za t lektričuo luč, katera sveti po vsej Indiji in ob času vojne ali nevarnosti v temni noči iz dveh svetiluic ua mostu, kjer je zapovednik, da uro daleč lahko vsako stvar razloči. Potem ima posebni hladilni stroj. Prostori so vsi kaj suažui in lepi, posebno salon zapovednika Giersu. Po častniških sobanah vidijo se zbirke iz vseh delov sveta: orožje, podobe, posode in oprave. Ta ladija objadrala je v dveh letih in pol, odkar je zadnjikrat bila v Trstu, okolu zemlje. Koncem meseca zapusti Trst, ter bode odplula v Neapel, od tam pa nazaj v Kroustat, kjer se bode z baltiškim brodovjem združila. Mornarji radi zahajajo mej Slovence. Oui dobro znajo, koliko je Slovencev, kako so mej razne narode razdeljeni, da jih tlačijo. Statistika, geografija in etnografija so jim stroke, dobro znane. O nihilistih iz-razujejo se, da je iz Nemčije importirana stvar, da je tuj sad, katerega se bode Rusija že očistila. V Angležih vidijo Rusi zatiralce svetovne svobode iu največ pa Slovanstva. Da je plačilni dan vedno še v temini, iz katerega blišči St. Štefan pri Carigradu, to mi je zagotovil orjašk mornarsk podčastmk. Sploh pa smo veseli naših gostov, saj je kri naše krvi, akoravno smo oddaljeni.
Iz HEozlrJa 24. marca. [Izv. dop.] Zastava „Savinskega Sokola" je gotova in poslala se je v Ljubljano, da se za nekaj duij razstavi. — Odbor za slavuost hlagoslovljenja poprijel se je z vso resnobnostjo delovanja iu danes nam je po nekoliko tudi že prilika daua, poročati o njegovem delovanji. V prvo smatrali smo se dolžne, naročiti vabila, da se
i njimi na slavnost povabijo razna društva. To delo fie je večinoma že izvršilo in vabila so se razposlala dosla naslednjim društvom: „Sokolu" v Prago, Benešov, Brno, Domažlice, Kolin in drugim ; „Sokolu" v Zagreb, Ljubljano, Beč in Trst; pevskim društvom „Kolo", „Sloga" in „Hrvatska Lira" v Zagrebu; pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice; pevskemu društvu „Lira" v Kamniku; Čitalnici Ljubljanski, Tržaški in Celjski; gosp. pevcem Celjske Čitalnice; „Danici" v Sisek; „Zori" v Karlovec; „Slovenskemu pevskemu društvu" v Ptuj; „Slovenskemu društvu za Spod. Štajer" v Maribor; Čitalnicam v Maribor, Ptuj, Šoštanj, Gornji Grad, Šmarije pri Jelšah, Rudol-fovo, Vipavo, Št. Vid poleg Ljubljaue, Šiško, Škofjo Loko, Kranj, Kamnik, na Vrhniko, v Postojino, Gradec, Celovec, Gorico; Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu v Trst in Gorico; bralnemu društvu v Krško; požarni brambi v Žavec in na Rečico; pevskemu društvu v Žavec; „Sokolu" v Varaždin; pevskim društvom: „Sokol" v Kostajnicu, „Slavulj" v Petriujo, „Vila" v Varaždin, „Javor" v Jasko, „Davor" ua Brod, „Dunav" v Vukovar, „Lira" v Vel. Gorice, „Sklad" v Djakovo, „Zvono" v Križevac, „Jeka" v Samobor, „Lavor" v Slunj, „Rodoljub" v Virovitice, „Velebit" v Gospič, nPo-dravac" v Koprivnico. — Več razposlalo se jih bode še tekom tedna.
Starosta „Hrvatskoga Sokola" g. dr. J. Fon naznanil je starosti „Savinskega Sokola" g. J. Li-poldu telegrafično, da „Hrvatski Sokol" na slav-nost dojde polnošteviluo. Tudi o udeležbi raznih hrvatskih pevskih društev se čuje. — V Celji ustanovi se posebni slavnostni pododbor, ki bode skrbel za vsprejem gostov, uredjenje voznikov in drugo potrebno.
Tovarnar gospod Jahn, ki je „Savinskemu Sokolu" lansko leto obljubil za slavuost 50 kilo strelnega praho, poklonil mu ga je letos 100 kilo. Tedaj je za streljanje tudi že poskrbljeno. — V to svrho se Preboldska tovarna naprosi za topiče, kajti streljali ne bouemo z možnarji, nego ob vsej progi od Celja do Mozirja jedino le s topovi.
Odbor „Sav. Sokola" sestavil je do drustve-nikov tudi obširno okrožnico, po katerej se isti navdušujejo za slavnost.
Skrb naša bode tedaj; vse storiti, in z vsemi našimi močmi se potrudimo, da slavuost tako priredimo in izpeljemo,  kakor  se za Mozirje spodobi.
Slavna narodna društva prošena so, prej ko mogoče odboru „Sav. Sokola" v Mozirje javiti svojo udeležbo, ker bode potem treba sestaviti splošua vabila in programe, da Be ista morejo o pravem času objaviti in natisniti, ter jih razposlati in razdeliti.
Iz Toplic ua DoleiijMltcm 23. marca. [Izv dop.] Dvanajst let smo se že pripravljali, narediti most pri Spodnjem polji čez Krko. Letos lotiii smo Be vendar težavnega dela. Saj je pa tudi potreba velika, ker imamo samo jedno staro ladijo za pre-peljevanje pešcev. Kdor bi hotel z živino čez, ima nad dve uri /amude, po mostu pa bode vse opravil v četrt ure. Most napravimo sami posestniki našo srenje iz svojega lastuega žepa. Poslali smo prošnjo tudi knezu Auerspergu, ker Ima v našej okolici več graščin, posestev in tovarn, ker bodo njegovi ljudje po tem mostu hodili in vozili itd. Dobili smo tudi obljubo, da se uam za pol mosta da brastovioe. A dva tiča: črna brinjevka in rudiči fa^an pozobala sta ves tisti les, ter sta vsled tega tako žejna postala, da bi rada še Krko popila. Ta so jima pa ne posreči, ker je preveč potokov in studencev, ki pritakajo v Krko. —
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za zgradbo šole St. Jedert-Gornii Rečic pri Laškem 200 gld.
— (Umrl) je včeraj v Trstu naš slavnozuani pesnik gosp. Jovan Vesel Koseški v 86. letu. Pokojnik zaslul je bil na našem slovstvenem polji s svojimi poezijami oziroma prevodi ua čudovit način in dolgo čaBa stavili so ga nekateri našemu Par-nasu na vrhunec. V zadnji čas pa je njegova pesniška slava z.;temuela. Gotovo pa je, da so njegovi prvi proizvodi marsikoga navduševali in pridobili za uašo stvar. Lihka mu zemljica!
— (K dolenjske] železnici.) V včeraj-šnjej seji državnega zbora stavil je poslanec g. grof Margheri po daljšem govoru resolucuo: Vlada se pozivlje, da se za zgradbo Rudolf o ve železnico čez Ljubljano v Rudolfovodo Karlovško-Reške    železnice   pob rini z
vsemi sredstvi, ki so jej na razpolaganj e.
— (Prosimo pojasnila.) Preteklo nedeljo gnalo je 8 topoiCarjev pod imenom „Dalma-matinca" znanega krčmarja iz Šiške skozi mesto. To je napravilo veliko senzacijo in vse povprašuje, od kdaj imajo vojaki pravico, pograbiti koga v lastnej hiši in odpeljati šiloma v vojašnico? Naj bi bil uzrok temu Čudnemu koraku knkoršen koli, vsekako pričakujemo in zahtevamo, da vojaški krogi store v tej zadevi svojo dolžnost, in da se jedenkrat za vselej zabrani, da bi si vojaki sami delali pravico, ter moža, ki ima stalno in veliko obrt, ki ne more in tudi ne misli ubežati, ker k temu tudi razloga ni, gonili po svetu okolu.
— (Knezoškof dr. Stepišnik) podaril je za zgradbo cerkve v Grižab 100 gld.
— (Matica Slovenska.) Opravila tajnika biblijotekarja Matice Slovenske opravljajo se vsak dan razen zapovedanih praznikov ob določenih uradnih urah od 10 — 12.
— (Nova proga.) Gosp. Fr. Muri, posestnik in župan pri Jezeru (Koroško), g. Gilbert Fuchs v Kokri, g. Janko Urbančič graščak na Turnu in g. Fr. Dolenec v Kranji prosili so dovoljenja za potrebna tehnična dela za lokalno progo iz Kranja k Jezeru.
— (Potres) v D Jakovem, katerega smo včeraj omenili, bil je jačji, nego je bilo povzeti prvim poročilom. Trajal je 10 sekund in spremljalo g,° je gromu podobno podzemeljsko bobnenje. Samo nova stolna cerkev je brez škode, vse druge hiše in župna cerkev so močno poškodovane, veliko dimnikov se je podrlo in strehe so udrte. Podzemsko bobnenje iu gibanje tal opazovalo se je do 4. ure zjutraj, kar je še pomnožilo strah prebivalstva. Isti potres čutil se je v Brodu, v Vinkovcih, v Požegi, o Oseku, v Somboru, v Pečuhu.
— („Zetski dom") napreduje. Že je od-redjen prostor, kjer bode stal, lomi se že kamenje in dovaža les, da se prične zgradba po že izdelanem načrtu inženirja g. Slade. V hitrosti se ne moremo meriti s Črnogorci!
— (Iščejo se dediči.) L. 1879. umrl je v Badenu Dalmatiuec Ivan Ugričič Trebinjski, ki je zapustil na milijone premoženja, posestva v južnej Ogerskej, v Banatu, v Dalmaciji, hišo v Trstu in nad 100.000 funtov šterlingov v angleškej banki. — Kdor bi kaj znal o rodbini in o imetku pokojnega, naj to sporoči uredništvu „Pozora" v Zagrebu, ali pa „Narodnega lista" v Zadru.
Telegrami „Slovenskemu Narodu11:
Dunaj 27. marca. „Fremdenblatt" ve povedati, da v tukajšnjih merodajnih krogih ni nič znanega, da namerava Rusija predlagati, naj se zruši pogodba o morskih ožinah (Dar-danelah in Bosporu).
"Waslliiigton 27. marca. Poslanik Be-rolinski, Sargent, imenovan je poslanikom v Peterburgu.
Pariz 26. marca. Brzojavka poslovodje na dvoru v Hue poroča, da so obglavili princa, ki je ščuval k moritvi kristijanov.
Kazne vesti.
* (Varnost na Dunaj i.) V nedeljo ie hotel policist Josip Vozdisovskv prijeti pleskarskega pomočnika Josipa Herburgerja zaradi beračenja na Franzensringu. Ta se je ustavil in priložil policistu več udarcev. Posrečilo se je sicer s pomočjo nekega postreščeka policistu premagati zločinca. Komaj je pa policst storil nekaj korakov, že se je zgrudil na tla in čez nekaj minut umrl. Ali so bili udarci uzrok smrti, še ne vemo. Zločinca so izročili dežMnej sod-niji. — V soboto je nek policijski nadzornik opominjal delalce, ki so kopali vodnjak na Ottakringu, da naj ne polivajo preveč vode po cesti. Delavci planili so nato nanj. Jeden ga je hotel udariti s kladivom po glavj, drugi so pa hoteli ga vreči v vodnjak. Nek mimoidoči je še ob pravem času poklical policaje i bližnje stražnice. Delalci so se hudo branili in skušali tudi policiste pometati v vodnjak. Naposled se je vendar posrečilo redarstvu odpeljati jih v zapor. V ponedeljek je pri belem dnevu nekej dekli bila na Alserstrasse s silo vzeta denarna mošnja. Mej Meidlingom in Hetzendorfom so zločinci poskusili oropati dve dekleti. Naši Nemci in nem-škutarji naj se le ozrejo ua Dunaj, kaka je varnost in -omika nemškega prebivalstva, ko tako radi vpijejo o surovosti, ako se pri nas kje na deželi fantje stepo! V stolici cele države se pa upajo zločinci napadati in ropati pri belem dnevu, pred očmi policije (!!!).
Tulci:
dne 26. marca.
Pri NIouu t Steiner z Dunaja. — plem. Marvšo iz Budimpešte.
Pri *1 nI 1*1: Kaiser z Dunaja, bora. — Lupini z Dunaja.
Pammer iz Trsta. VVeingerl iz Mari-
1 mrli so v I Jubljani :
22. marca: Apolonija Seliškar, delavka v predilnici, 33 let, Poljanska cesta St. 27, za krvavenjem pluč pri je-tiki. — Marija Muzlovič, hišnega posestnika žena, 37 let, Hradeckijeva vas St. 13, za plućno tuberkulozo.
2-3. marca: Katra Snoj, gostija, 73 let, Kravja dolina St. 1, za oslahljenjem v starosti.
25. marca: Anton Tome, umirovljeni c. kr. okrajni tajnik, 66 let, Slonove ulice St. 9, za srčnim kapom. — Marija Peterca. delavčeva udova, 61 ■/* 1., Sv. Petra cesta St. 6, za vnetjem pluč.
V deželnej bolnici:
18. marca: Blaž Belturki. dninar, 53 let, za plučnico.
19. marca: Neža Medio, dekla, 50 let, za mrtvoudom.
20. marca: Janez Vrhovec, dninar, 51 let, za mrtvoudom. — Jarnej Jerman, bivši mizar, 65 let, za srčno napako.
22. marca: Marija Borštnar, gostija, 60 let, za rakom na jetrah. — Matija Bezlaj, gostač, 63 let, za starostjo.
23. marca: Jera Stajerer, gostija, 45 let, za prsno vodenico. — Fran Polak, pek, 21 let, za plućnim edemom.
Meteorologično poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra	Temperaturu	Ve tro vi	Nebo	Mo-krina v
i—i		v min.				mm.
26. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer •	728 82 mm. 729-62 nm. 732 85 mm.	+ 30" 0 -|- 8-8° C + 50" G	brezv. si. BVZ. si. jvz.	obl. obl. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura -|- 5-6°, za 0-2° nad normaloni.
dne 27. marca t. 1. (Izvirno MltfKrmfitoo poročila.>
Papirna renta ....       ...        .79 tfld.
Srebrna renta ....       .   . 80
Z tura renta ...        ...        .   . 101 »
5°/0 marčna renta......... 95 ,
Akciji- narodne bank" ..... S43
Kreditne »kuje          .... 323 „
London . ;2i
S.ebro ......... —
Napol.         .           ...           .   . •» „
(.'. kr. cekini ... „
Nemikfl marko ">9 „
4°/0 državne srečke iz I. 18f»4   960 gld. 123 ,
Državne Brečke iz 1. 1864.         1O0 gld. 16U „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 101 ,
Odrska zlata rent« 6°;0...... 122 n
,      i*'             ... 91 H
„     papirna rcitii p°/(..... 88 „
5°/0 štajerske zmuiIMSo. od<«z. oblitf. .   . 104 „
Dunava reg. »rerke 5n/0    .       100 gld. 114 ,
Zemlj. obč. avsti. 4'/i*/«i zlati zast. listi . 120 n
Prior, iMilii,'. Elizabetiue zapad, železuiee 107
Pri'>r. oblig Ferdinandove sov. železnice 105 „
Kreditne srečke......100 gid. 174 ,
Rudollove srećke  ....         10   „ 20 „
Akrije anglo'iivatf. banke .   .  120   „ 117 „
Trauiuiway-diuftt. velj.   170 g-ld. a. v.    . 236
80 95 75 35
70
35
61
G8 25 80 50 80 20 95 65 50 75 75 30 50
75 30
V „Narodne.j Tiskarni"
so dobiva: il I v i
G-S-Vi-7—v1;.-'/—\ v /V -v\J«/?r-S,'v
in nasi
Spisal * " , Stat nouiiuis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več
Na plučah bolnim,
jetičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek.
Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—15)
Teodor liossiicr v Upslicm.
Pridelovalcem h mola!
Najboljše hmelove sadike
prodaja po ceni (165—3) I &»■!<•<• i f Schewe!i v Zateci (Maaz).
Ženitvena ponudba.
Samostojen, mlad, 30leten mož, lepe in prijetne postave, posestnik, gostilničar, trgovec itd., v lepem in prijetnem na Kranjskem, želi se koj po Veliki noči oženiti s pridno, pošteno in zalo Slovenko od 22 do 28 let staro, ki ima tudi nekoliko tisoč goldinarjev gotovine in veselje do gori imenovanega. Kesne ponudbe, če je možno s fotografijo, pod šifro: „8. 45. K.** vzprejema upravniStvo „Slov. Nar." (181—4)
s
5000 1 (788—31)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl.
li. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-njo. kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz telodca), zoper krč v želodci, preobloženje že-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
<»ln vini  v. 111 (»gU i Lekar C« Brailj> KreniBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Utr.
Prave ima samo: V Ljubljaui: lekarna Gabriel Piccoii, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimoveiu trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip B e r g m a n n. V P o s t o j n i: Anton L e b a n. V G o -rici: lekarna A. de Giroucoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Šav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Bo bi e k. V Sežani: lekar Ph. K i t s cTh e 1. V frnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabian'
JD^F" SVSirit»6V! Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnetnlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se OBobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Doatal — Apotheker, sklenica mora hiti zapečatena z našim originalnim pečatom, ua navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varatvenn znamenje iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—132)
Krut 2$
Varstvena znamka St. 319 in 320.
Pozoi!
Poslednji čas se pogostem ponareja Bplošn« pripoznano Fruucovo žflT«Ua.Je» katero Je bilo mnogokrat odlikovano ter je na najbolj*« m glaau in Katero jaz izdelujem. Da se to zabrani, moral sem premeniti vigneto in na tej na modrej podlogi narisati vnanjoBt moje hiše in to vse dati kot varstveno znamko upisati pri Budimpeštanskej kupčijskej in obrtnej zbornici.
Fruncovo Vitanje
kot moj izdelek se priporoča proti trganji po udih, mra-zenju, glavobolfn, »labOHtl ©«šij, otrpnenju itd. Tudi se priporoča kot zoboči(*tilno sredstvo, ker povečuje zobni le»k, utrjuje sobno met*o in usta zadobć po izpuhtenji tega sredstva £i»t okus brez duha, pa tudi okrepčava lase in obvaruje luSenja kože. — Cena velikej Hteklenici 80 kr., inan|tiej 40 kr. — Nakazilo, kako rabiti, v magjarakem in nemškem jeziku, je z imenskim izkazom mojih prodajalcev pri -dejano vBakej steklenici.
Budimpešta, IV., L>   Muzeum-kttrut 23.
T. KLEBEL-nn.
J        '—■> ------------
Brazay Kalman,
I/.datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lustnina in tisk