Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 231.
¥ umnimi, v soboto, 9. oktofira I9ii
Leto xliii.
s Velja po pošti: 5 Za oelo leto naprej . . K 26'— ■a en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Sa oelo leto naprel . . K 24'— sa en meceo „ . . „ 2'—
V	opravi preleman mesiSno „ 1*70
5 Sobotna izdaja: se
ia oelo leto....... V—
U Nemčijo oeloletno . „ 9*— a oatalo inozemstvo . „ 12*—
SLOVENEC
Inserati:
Enostolpna petltvrata (72 mm); za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popnst.
Poročni imuili. zahvale. asnrtRice iti:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
Poslano:
enostolpna petltvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, livzemšl ne-
dolje in praznike, ob 5. nrl pop
Bedna letna priloga Vozni rec
par Uredništvo je t Kopitarjevi nliol itev. 6/111 Rokopisi 8e ne vračajo; netrankirana pisma se ne b> sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 24. =
Političen list za slovenski narod.
UprarnlStvo je v Kopitarjevi nliol it. 6. — Rač na poitne branllnloe avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bora.-bero. it. 7563. — UpravniSkega teleiona it. 188.
Slooenci! Slouenke!
Do žrebanfa velike loterije »Slovenske Straže" v korist ubogim otrokom, vdovam padlih vojakov in invalidom imamo
samo še 17 dni.
Ali ste že izpolnili vsi svojo narodno dolžnost in kupili srečke?
Danes prilagamo ^Slovencu" položnice „Slovenske Straže"
2 nujno prošnjo, da se jih blagohotno takoj poslužite in takoj vsak po svoji moči odpošljete denar za srečke. Z ozirom na sedanje slabe poštne razmere prav iepo prosimo, da se jih takoj poslužite, da tako loterijski odsek denar kmalu prejme in Vam more srečke še pred žrebanjem poslati.
Prav vsak in vsaka agitiraj med svojimi znanci in znankami, da dajo kronice za blagi namen. Naročite več srečk skupaj na skupni naslov!
Trdno upamo, da ta prošnja ne bo zaman in da vsak, komur pridejo te vrstice pred oči, prav gotovo takoj naroči srečke ,.Slovenske Straže". Pokažite, da imate srce za trpeče sorojake!
Žrebanje se vrši nepreklicno 26. oktobra. Glavni dobitek ima vrednost 5000 K, vsi dobitki 20.000 K. Ena srečka velja samo 1 K.
Priložene položnice se sinejo rabiti samo za odpošiljanje denarja Slovenski Straži" in ne za odpošiljanje naročnine listom.
Ob litijem vojnem psoji.
Dr. Č. — Finančni minister je izdai ravnokar vabilo za podpis tretjega vojnega posojila. Rok za podpisovanje je določen na en mesec, do 6. novembra, in pogoji posojila so nekoliko ugodnejši kot so bili pri prvih dveh posojilih. Obrestovanje je ostalo neizpremenjeno, 51-2%, podpisna cena je pa 93-60, dočim je bila pri drugem 95-25 in pri prvem posojilu 97-50; dovoljena jc pri vseh podpisovalnih mestih bonifikacija 3/2%, tako da bode s tem popustom znašala subskripcijska cena za nominalnih 100 K 93 K 10 v. Obrestovanje je ob teh pogojih efektivno nekaj nad šest procentov. Posojilo bode vrnjeno 1. oktobra 1930.
Pogoji prvih dveh posojil niso bili tako ugodni, kakor so le-ti tretjega posojila, pa je vsled tega zanimiv pregled uspehov prejšnjih posojil, ker nam daje nekako pro-gnozo za novo posojilo.
Prijave prvega posojila v letu 1914. so znašale 2135 milijonov v Avstriji in 117U milijonov v ogrski polovici države, skupaj torej 3305 milijonov. Drugo posojilo, ki je bilo razpisano letos v maju, je prineslo v Avstriji 2630 milijonov in na Ogrskem 1120 milijonov, skupaj 3705 milijonov kron. Obe posojili ste dali na razpolago finančnemu ministru 7055 milijonov kron, vsote, ki so presenetile ves svet, najbolj pa nas same, ki smo se smatrali gospodarsko mnogo slabše, kakor smo pa v resnici.
To sodbo o nas so potrjevale naše bojazni ob izbruhu svetovne vojne. Vsa teoretična ugibanja so se izkazala kot votel, prazen strah. Dočim se je ob izbruhu vojne pričakovalo, da se bode kvečjemu nekaj orožarniških industrij prilagodilo novemu položaju, vidimo sedaj organizacijo dela, katero živi vojna s svojimi stoinsto potrebščinami, da podjetniki komaj zmagujejo naročila. Industrije, ki so delale preje
za civilne potrebe, so kmalu uredile svojo produkcijo po vojnih zahtevah, tako da so bile le nekaj časa brez posla. To izpre-membo opažamo v skoro vseh panogah, izvzemši pač oni del industrije, katerega je vzdrževal luksus in še nekaj drugih obratov, za katere v visoki napetosti vojnih zahtev ni mesta.
Toliko, kar se tiče industrije.
Jc pa še druga panoga gospodarstva, ki je posebno za naše kraje pomembna in ki je dosegla v tem času konjunkturo, katere ni pač nihče pričakoval. Naše poljedelstvo in živinoreja. Visoke in najvišje ce-omogočajo kmečkemu prebivalstvu
ne
vsak pridelek spraviti najugodneše v denar in si nabrati precejšnjih prihrankov, katerih dober del bo pač šel po miru za nabavo druge živine in strojev za intenzivnejše obdelovanje zemlje.
Da je vojna naravnost oplojila naše gospodarstvo v marsikakem oziru in dala poljedelskemu prebivalstvu na razpolago precejšnja sredstva, nam dokazujejo izkazi bank in hranilnic po celi državi. Pri skoro vseh hranilnicah vidimo prebitek nasproti prejšnim vlogam, tako da imajo denarni zavodi, posebno vsled številnih povračil hipotečnih dolgov, obilico gotovine na razpolago.
Tak je danes gospodarski položaj v notranjosti države. Oagovarja mu stališče naših vojska na severu in jugu, in v njegovih uspehih se vidijo obrisi konečnih odločitev.
V tem ugodnem tcenotku vabi fiuanč-ni minister na subskripcijo novega posojila, ki naj državi omogoči nadaljevati zrna-gonosno vojno. Je to tretji poziv na gospodarstva države, da dajo svoja sredstva na razpolago državni upravi in vojski, ki jim zagotavlja mirno delo v zaledju države in ki varno brani njihovo lastnino.
Podatki o uspehih prvih dveh posojil, ki sem jih navedel zgoraj, mogli bi biti, rekel bi, orogramatični za tretje posojilo. Ob težkih časih je bito razpisano prvo posojilo, uspelo je lepo; drugo posojilo se jc predložilo v podpis skoro istočasno z napovedjo italijanske vojne in raztegnitvijo bojišč na tretjo fronto. Uspeh je prekašal prvo posojilo za skoro pol milijarde. Danes stojimo na bojiščih, da rabim besedo generalovo. kot poklicanega presojevalca položaja, sijajno. Tudi o uspehu tretjega posojila se bode dalo govoriti.
Kot tnal, nepremožen narod, brez industrije, katero bi alimentirala vojna in le
z nekoliko razvitim poljedelstvom ter živinorejo, smo se Slovenci udeležili prvih dveh posojil po svojih slabih močeh. Naše prijave se ne glasijo na visoke vsote, skoro vsak pa je prinesel svoje krone, da je storil svojo dolžnost. Po površni cenitvi — uradnih podatkov žal ni bilo dobiti — je pri prvem posojilu 10 do 12 milijonov našega denarja, dočim bodo dosegli naši podpisi drugega vojnega posojila okroglo dve tretjini vsote od prvega posojila. Uspeh je bil manjši kakor pri prvem, ker se je ljudstvo udeležilo deloma že pri prvem posojilu z večjim delom svojih prihrankov, deloma je pa vznemirjala ljudi nova vojna, ki sc bije na našem ozemlju in ki bolj kakor kateri drugi boj nas same zadene.
Naše ljudstvo vrši dobro svojo dolžnost: sinovi in možje pred sovražnikom, gospodarji in gospodinje doma. Dokazali so oboji že eno in drugo, s svojo krvjo in svojim blagom, tako, da imamo za bodočnost dobro zavest.
Storiti nam jc svojo dolžnost tudi pri tretjem nosojilu, kar pa je tem lažje, ker se nam nudijo pri tej naložbi denarja velike ugodnosti.
Naoodha.
Na polovico se je uradno razglasilo, da so se začele predpriprave za ureditev gospodarsko političnih odnošajev med Avstrijo in Ogrsko. Že zadnja nagodba iz leta 1907. določa, da se imajo te predpriprave začeti najkasneje v začetku letošnjega leta. Kakor znano, naša nagodba z Ogrsko poteče z 31. decembrom 1. 1916. Prihodnji dan bi bila Ogrska, če se ne sklene nova nagodba, nasproti tujim državam popolnoma svobodna v gospodarskem oziru. Na Ogrskem imamo stranko, ki je že ves čas nasprotovala tej nagodbeni gospodarski skupnosti in je vedno poudarjala politično samostojnost in svobodo pri sklepanju takih mednarodnih trgovskih pogodb. Tudi sedaj je vodilno glasilo neodvisne stranke odgovorilo na zgorajšnjo napoved z odločnim odporom, češ da ne dovoli teh razprav. Iz razlogov svetovne vojne. Danes še ne vemo, kako bo svet po vojni izgledal v političnem in gospodarskem oziru, tudi še ne vemo, kako se bodo porazdelili in naložili stroški svetovne vojne. Zato si hoče in mora Ogrska ohraniti svojo prostost in se ne sme že sedaj vezati. Tudi zveza ogrskih agrarcev je pred par dnevi
LISTEK.
1 V
Prijatelj našega lista, ki je zadnje tedne obhodil skoro vso primorsko in koroško fronto je bil tako prijazen, da nam jc dal sledeče vesli na razpolago, da jih priobčimo:
Kje sem hodil, kje sem bil?
Tega me nc vprašajte! Nc morem in tudi ne maram še danes podrobno na to vprašanje odgovoriti. Povem lc to: po celi, s krvjo zaznamovani črti od bistre Soče do visokih škrbin na koroški meji, od koder se vidijo Salcburški vršaci, sem hodil. Povedati vam smem samo, kakšni so bili ob tej trudapolni poti moji.
splošni vtiski.
Na prvem mestu moram omenjati, cia je men, ki nekoliko poznam Gališko in Karpatsko kampanjo, na jugozapadu predvsem presenetilo neprikorno, občudovanja vredno poslovanje naših trenskih kolon. Kakor jagode na očenašu se pomikajo kvišku in spejo nazaj v dolino drobni konjiči, ki s opmenltivimi pogledi zahtevajo našo hvaležnost. Vodijo jih starci, možje in komaj šoli odrasli dečki. Vsem se bere na izmučenih obrazih samo eno geslo: Vse za domovino!
Po kakšnih notih.
Po kakšnih potih se premikajo te ne-pretržne kolne navkreber in zopet navzdol, si more predstaviti samo turist, ki
pozna kozje stezice Julijskih Alp. Čudil sem se, da težko natovorjena žival ne zgreši koraka in se ne zvrne v prepad na levi ali desni.
Sicer pa moram priznati da se, kjer je le količkaj mogoče, kjer je le kaj zaklona, delajo široke, večinoma seveda strme ceste, — precej jih je že clogotovljenih — ki bodo trajni spomeniki te svetovne vojne. Splošni vtis pa mi je ostal, da so napori našega moštva in naše dobre živine v teh gorskih krajih — nadčloveški in nadžival-ski. Kljub temu vse prav dobro posluje, in v najvišjih legah je že nakupičenih živil in potrebščin za celo zimo. V primernih zaklonih delujeio ne samo vojaške kuhinje in pekarne, tudi primerno opremljenih skladišč je dovolj in pa -gorskih sanatorijev.«
»Gorski sanatoriji.«
Za vsako večjo postojanko je preskrbljeno za začasno bolnico; tudi za vsakim strelskim jarkom je zaklonišče za ranjence in bolnike. Povsod jim požrtvovalno strežejo vojaški zdravniki s pomožnim osobjem. Reči moram, da sem na svoji poti srečal le malo bolniških prevozov, ki so me pa vselej globoko dirnili.
V strelskih jarkih
sem tudi bil. Prvo, kar me je presenetilo, | je bil svečani mir, sveta odločnost, s katero | jc stal vsak mož na straži ali sicer vršil I svojo dolžnost. Morda je vplivala nanje tu-i di bližina neba — bili smo na najvišjem j vrhu ob Koroški meji, — ali pa bližina so-: vražnika, čegar premikanje čez led in sneg smo z naše postojanke z daljnogledi lahko opazovali. Moštvo, ki nima službe, pa je 1 izredno dobre volje. Kadar mu zdravniki
cepijo koze in jih z razgaljenimi rokami pričakuje, zbija vesele šale. Samo eno željo sem slišal: Po dežju naj že zašije solnce — tudi solnce miru! Sicer pa se je vreme po gorah zadnje dni zboljšalo. Neprijetnemu in vremensko nestanovitnemu poletju je sledila lepa jesen.
Strelski jarki so kolikor mogoče udobni. Pravcati hodniki, pokriti, zavarovani pred dežjem in snegom, vmes pa lepe izbi-ce, ki imajo tudi — neverjetno sc sliši — železne pečice. Vsak mož si priredi svoj stan, kakor ve in zna, čim udobnejše. Za petnajst dni. Potem jih izmenjajo.
Strelski jarki na vrhovih so telefoni-čno zvezani s kuhinjami in drugimi zavodi v zaklonih dalje doli. Slišal sem telefoni-čen pogovor, ali želi moštvo za večerjo črne kave ali kuhanega vina. Nc vem, so li bili abstinentje, ki so odločili.
Naši vojakj so na fronti, ki sem jo videl, razmeroma dobro preskrbljeni. Tudi pitne vode jim drobne tovorne živalice donašajo v zadostni meri. V neposredni bližini, kamor ne morejo sovražne krogljc, imajo celo — klavnice.
Kadar pa ljuto butajo ob skale slovenskih orjakov sovražne granate, tedaj pa že tudi tega ali onega zasuje kak plaz kamenja. Videl sem preprost križ, ki sc na njem bere, da je junaka zasulo tega in tega dne ...
Gorska mesta.
Neposredno za fronto so nastala, kakor sem deloma že namignil, cela selišča, cela gorska vojaška mesta. Dobro urejene in proti nevihtam in snežnim viharjem zavarovane naselbine. Tam dobite vsega, kar si sme srcc v teh okoliščinah poželeti; tudi
dovolj gostoljubnosti, kakor sem sc sam prepričal. Naša vojska na gorah jc za zimski čas izborno preskrbljena.
Kaj pa Italijani?
Italijani so južno pleme, zelo razburljivo, preveč nervozno za naše hladno podnebje. Koliko so ti ljudje že izstrelili bomb in granat na neko našo utrdbo, ki je nc smem imenovati, to je neverjetno. Cel muzej sovražnih izstrelkov so naši že nabrali, med njimi dokaj takih, ki niso eksplodirali. Zadeli pa še niso nikoli nič važnega!
Ne rečem, da jc varno hoditi po potih, kamor dosegajo italijanski topovi. Kriti se jc treba vsakih 14 do 10 minut; kajti v takih presledkih razpokajo laške granate. Znatne škode pa nc napravijo; samo obraz skalovja bodo nekoliko izpremnile; lice našega pogorja jc že sedaj vse — ko-zavo, polno jam.
Naj Ie pridejo!
Naj lc pridejo, zavratni izdajalci! Tu jih čaka v vsaki spišlji ostro nabasana puška, zadaj pa naši dobro namerjeni topovi. Izpod vsake skale jim grozi »kamenita mina«, ki se v hipu izproži, če potegneš z roko, in pokoplje cvet italijanskih hribo-lazcev pod sabo. Po gozdovih pa smo pripravili piče, ne ptičkom, ki jih je grom topov pregnal v boljše kraje, marveč njim, ki so sc predrznili posegati po gorah naše domovine.....
Splošni vtis, ki ga imam, je ta, da je naše stališče ob italijanski meji, kolikor jo poznam, tehnično in, kar se moštva ter preskrbe tiče, nepremagljivo! Trdno sem prepričan, da se ne varam.
izrekla, da se more nagodba z Avstrijo skleniti še-le po sklepu miru.
Znani dr. Sieghart, bivši sekcijski šef v ministrskem predsedstvu, sedaj guverner velike avstrijske banke, ki ukazuje čez velike industrije, se je napotil s peresom na Ogrsko in v »Az Estu« je priobčil spis, kjer dokazuje Ogrom dvoje: Avstrija in Ogrska morata svoje trgovskopolitično razmerje zelo naglo urediti in sicer prej nego se tozadevno zvežeti z Nemčijo in pred sklepom miru. Drugič pa se nagodba z Ogrsko ne sme skleniti samo za 10 let, ampak za precej daljšo dobo. Uredništvo lista je pripomnilo, da se s Sieghartom ne strinja. Sieghart pravi: To stoji, da bodo Rusija, Francoska, Angleška in Italija že med vojno, tedaj pred mirom, sklenile trdno gospodarsko zvezo, ki bo skušala gospodarsko škodovati in ovirati osrednji sili. Zato morata tudi Nemčija in Avstrija — pa Turčija bodi zraven — tudi pred sklepom miru skleniti trdno gospodarsko zavezo, da bosta močni proti gospodarski ententi. Dotedaj si morata priti že na jasno o svojem medsebojnem razmerju; zato je to nujno potrebno tudi za razmerje med Avstrijo in Ogrsko, kajti hiša se ne začne graditi pri strehi ampak pri tleh.
S pogajanji, z delom za nagodbo moramo začeti takoj, in sicer moramo skleniti to nagodbo za daljšo dobo, kajti dosedanje periode po 10 let komaj zadoščajo, da se država uživi v nove gospodarske razmere. Negotovost, kakšna bo pa pogodba čez 10 let, ne dovoli trdnega, zdravega razvoja in lahko stre slabotno stebelce vsajeno pre 10 leti.
Z 31. decembrom 1916 pa poteče tudi naža skupna trgovinska pogodba z Nemčijo. Kakor je videti, konča ta dan tudi naša nagodba z Ogrsko.
Vprašanje nagodbe je tedaj tudi precej važno za naše bodoče gospodarsko razmerje z Nemčijo, saj bo še znano, da je naš oficijozni »Fremdenblatt« vneto in živahno agitacijo in razpravljanje o carinski zvezi z Nemčijo pretrgal z rezko besedo, da moramo prej urediti svoje gospodarsko razmerje do Ogrske.
Gibanje za ožjo gospodarsko skupnost med Nemčijo in Avstrijo, oziroma, da političnemu in vojaškemu sledi tudi gospodarski Berolin—Bagdad — je vsak dan bolj pereče. Sedaj pravijo o tem, ali naj se ta ožja vez imenuje carinska zveza ali gospodarsko zbližanje, da je to prazen lov za besedami, glavno je to, da si avstrijski in nemški poslanik v Carigradu ne bosta medsebojno delala konkurence na gospodarskem polju. Gotovo je, da se bo ententa tesno zaprla proti osrednjima silama in zato bo treba poskrbeti, da osrednji sili skupno in enotno izrineta entento iz Turčije in Male Azije. Zato pa morata proti ostalemu svetu nastopiti z enotnim zunanjim carinskim tarifom. Gotove panoge domače industrije in poljedelstva se bo že vspešno dalo varovati z vmesnim tarifom. Dovolj pa bo ta tarif med Nemčijo in Av-stro-Ogrsko, zato mora Avstrija z Ogrsko svojo stvar prej urediti. Kakor rečeno, je ogrska nagodba resna preglavica.
Združitev Vzbodoe Rnmelije i
Volne med, Boloarijo ijo.
Dne 20, septembra 1915 so po celi Bolgariji slovesno praznovali spomin na slavne plovdivske dni, ko je bila proglašena spojitev Vzhodne Rumelijc z Bolgarijo, a dan pozneje je bolgarski kralj odredi! splošno mobilizacijo bolgarske vojske.
V času od 17. do 20. septembra leta 1885. je bilo glavno mesto Vzhodne Ru-melije, Plovdiv, popolnoma odrezano od Evrope, kakor tudi od Carigrada. V Carigradu so bili zelo vznemirjeni, ker so slutili, da pride do vstaje, ker je bila uničena železniška stražnica pri Mustafa-Paši. Končno je poslala otomanska vlada brzojavko generalnemu guvernerju Vzhodne Rumelije, Gavrilu paši Krestoviču, v kateri pravi; ^Z^kaj ne pošljete visoki porti, tega je že dva dni, nobenega poročila o položaju v Vaši provinci? Čeprav je direktna brzojavna zveza uničena., Vam je odprta proga čez Odeso!« Ali ta brzojavka ni dosegla generalnega guvernerja, ker se je Gavrilo paša že nahajal na potu v Sofijo, kamor ga je vodil oddelek vstašev, ki so bili podložni »tajnemu odboru za združitev obeh Bolgarij«.
»Odbor za združitev obeh Bolgarij« se je ustanovil 6. avgusta 1885. Nahajal se je pod upravo bolgarskega patriota Caharija Stojanova, a njegova svrha je bila, da združi Vzhodno Rumelijo z Bolgarijo. Na berlinskem kongresu je bil bolgarski narod razdeljen na dva dela. Kneževino Bolgarijo naj bi vladal pod nominalno sultanovo vrhovno oblastjo knez, katerega si kneževina sama izvoli, a Vzhodna Rume-lija postane »avtonomna provinca«, ki ostane v ozki zvezi s Turčijo in visoka porta ii imenuje generalnega guvernerja.
To se Bolgarom ni dopadlo in so šli za tem, da to pokvarijo.
Jasno je bilo, da se v tem načrtu, ki je imel preobrniti položaj, ki ga je stvorila Evropa, skriva začetek težkih in nevarnih zapletljajev, zato je tedanji bolgarski knez Aleksander Battenberški, ko je pred enim letom prišla k njemu deputacija iz Tirno-ve in izrazila željo ljudstva za združitvijo, odgovoril deputaciji, da kot Bolgar simpa-tizira s tem gibanjem, ali da kot knez, ki je izvoljen na temelju berlinskega sklepa, mora reči, da za to še ni prišel čas.
Od velevlasti je bila posebno Rusija velika sovražnica tega gibanja, ker se jc bala, da bi močna Bolgarija ubila ruski vpliv v »osvobojenih« deželah in pokvarila njen načrt, da iz teh dežel napravi pred-stražo na potu v Carigrad. Ker so spoznali tudi domoljubi, da se združitev ne more doseči s pomočjo Rusije, zato so sklenili, da to poskušajo brez Rusije. Po celi Vzhodni Rumeliji so se razkropili agenti »tajnega odbora«, povsod so ustanovili krajne odbore in pripravljali revolucijo, a Stojanov je odkrito zagovarjal v svojem listu »Borba« potrebo za združitev Vzhodne Rumelije z Bolgarijo, pa je na koncu prišel do čudne ideje, da ustavi svoj list, a ta svoj sklep razlaga tako: »List »Borba« torej preneha izhajati, ker smo že vse pripravili, kar treba, pa zaraditega nočemo voditi boja z besedami, ampak z dejanji.«
Glavni udarec so hoteli izvesti med 27. septembrom in 2. oktobrom 1885, ali vsled nekega slučaja je butnila revolucija dva tedne poprej.
Dne 14. septembra 1885 se zaslišijo naenkrat trije streli na glavnem trgu v Panadžurišču. Trije dijaki so ustrelili iz samokresa in vpili: »Proč z Vzhodno Rumelijo!« Dijaki so bili zaprti, ali jih je ljudstvo, ki se je vsled strelov tamkaj zbralo, s silo osvobodilo — a brzojavka je naznanila: »Upor v Pandžurišču.« Odbor se je na to odločil, ker se je bal, da ne pride vlada na sled vsem pripravam, da naj že 17. septembra 1885 butne revolucija. Major narodne vojske Nikoiajev ude-re z nekoliko častniki v konak, kjer je Gavrilo paša ravno sedel pri zajtrku, pa mu izjavi, da je odstavljen in ujet. Guverner je hotel uiti skozi okno, ali ko je videl, da je na dvorišču Nikolajev bataljon, se uda usodi. Z velikim navdušenjem ljudstva je bila postavljena začasna vlada s predsednikom drom Stranskim in proglašena združitev Vzhodne Rumelije z Bolgarijo. Gavrila pašo stlačijo v neki voz in ga vozijo v spremstvu neke učiteljice, ki mu je bila dodeljena, da ga varuje. Poveljnik narodne vojske (milice) Drigalski paša je slišal vpitje na ulici in odšel na trg, da vidi, kaj se je zgodilo. Kaj se je naprej dogodilo poroča sledeče:
»Tam (na trgu) je stal en bataljon narodne vojske, pred njim je stal Nikolajev in prišlo je do sledečega razgovora:
Drigalski: .Gospod, kaj delate z bataljonom na trgu?«
Nikolajev: »Jaz vas ne poznam.«
Drigalski: »Kaj, vi me ne poznate?!«
Nikolajev: »Orožnik, odpeljite gospoda domov!«
In dva orožnika vzameta v sredo Dri-galskega in ga lepo odpeljeta. Kakor pravi Bolgar Spiridion Gopčevič, je priletel tja Drigalski paša, da prevzame vrhovno poveljstvo nad četami, ali mu pride nasproti poročnik Štefov, ustreli s samokresom na njegovega konja, a vstaši so pričeli vpiti: »Hura, proč z Vzhodno Rumelijo!« Njim se je pridružil še ostanek narodne vojske, ki je ostal neodločen in vpil: »Proč s šarlatani! Živelo zedinjenje in bolgarski knez Aleksander!« Vstaja se je posrečila. Knez Aleksander se je pridružil po nagovarjanju svojega ministrskega predsednika Karavelova gibanju in je odšel v Plovdiv, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo.
Sv. Štefanski mir in berlinski kongres je — kakor znano — upostavil kneževino Bolgarijo. Princ Aleksander Battenberški je bil izvoljen za kneza. Provinca Vzhodna Rumelija, ki je ostala pod krščanskim guvernerjem še Turčiji, pa se je uprla 19. sept. 1885. Guverner je bil aretiran, združitev z Bolgarijo proglašena. Turčija je takoj mobilizirala tri armadne zbore, Bolgarija je ravnotako storila ter je med tem mobilizirala v Vzhodni Rumeliji milico, tako da je štela njena vojska 30.000 mož. Pravo bolgarsko armado, ki je sestojala iz 8 infanterijskih, 2 kavalerijskih polkov in 12 baterij, je zadel težek udarec s tem, ker ji je odvzela Rusija 150 ruskih inštruktorjev, ki so imeli v Bolgariji vsa višja poveljstva v rokah. Na njihovo mesto so morali stopiti mladi bolgarski častniki. Tako je postal stotnik Nikoforov vojni minister, stotnik Petrov šef generalnega štaba in noben poveljnik ni bil star nad 31 let. Kljub temu se je izvršila mobilizacija hitro in dne 18. septembra je bilo združenih 35.000 mož in pripravljenih na odhod. V teku vojske se je povišala armada na 100.000 mož, vendar pa baje ni bila ta armada pripravljena da se bojuje proti Turčiji, ampak proti Srbiji.
Dne 1. oktobra je izjavil kralj Milan v skupščini, da daje združitev Vzhodne
Rumelije z Bolgarijo povod za vojsko. Tudi Srbija je mobilizirala in postavila na noge 52.000 mož. Dne 13. novembra je prekoračila srbska armada mejo in prodirala proti Slivnici, kjer je bila od Bolgarov napadena in pobita. Nato se je srbska vojska umaknila do črte Dragoman, kjer se je kakor pozneje pri Caribrodu (23—35. decembra) zastonj upirala in se jc morala 25. decembra umakniti do Pi-rota, kjer je bila od v treh kolonah prodi-rajočih Bolgarov ponovno napadena in po-tolčena. Še isti dan je napravila Avstro-Ogrska s svojim nastopom konec tej vojski. Samo samostojni srbski timoški diviziji je bila sreča v toliko mila v tej vojni, da je potolkla bolgarske rezerve in bataljone milice pri Vidinu in jih vrgla v trdnjavo. Turki se niso umešavali v bolgarske operacije. V Bukareštu je bil dne 2, marca 1886 na temelju prejšnjega posestnega stanja sklenjen mir.
Srbska zavist in nevoščljivost nasproti povečanju Bolgarije, tvori tudi motiv vojske med Bolgarijo in njenima prejšnjima zaveznicama v Balkanski vojni — Srbijo in Grčijo.
Ko je bila Turčija po uspehih zavezniškega orožja pri Lile Burgasu, Lozen-gradu, Bunar Hisarju, Kosovu in Odrinu, v prvi vrsti pa vsled izvrstnih uspehov Bolgarov, poražena in je prosila za mir, je povečala Srbija svoje dotedanje ozemlje kljub medtemnastopivšem molku orožja in protestom Avstro-Ogrske še z osvojitvijo Albanije tja do jadranskega obrežja. Šele vsled ponovnega energičnega protesta monarhije je morala zapustiti svojo novo osvojitev in se umakniti iz Albanije. Za to namišljeno izgubo ozemlja naj bi jo sedaj Bolgarija kljub natančnim določilom zavezniških dogovorov odškodovala. Bolgarija pa se je sklicevala nanje in je odbila vsak odstop ozemlja. Na temelju med tem sklenjenega orožnega zavezništva z Grčijo, je odkorakala srbska vojska proti bolgarski meji, dočim je Grčila koncentrirala svoj armado pri Solunu in Dojranu. Bolgarija je storila isto in je svojo glavno armado poslala proti Srbiji, manjšo pa je poslala proti Grčiji. Vojska se je pričela 1. julija in je trajala 32 dni. Tega dne se je nahajalo levo krilo Srbov pri Egri Pa-lanki, desno pa pri Krivolaku na bregu Vardarja; v tej črti je bilo razvitih 130.000 Srbov. Grki so v začetku vojske zavzeli črto, ki se je razprostirala od Orfana čez Nigrito in Kukuš do južno od Gevgjeli. Bilo jih je 70.000 Proti tej armadi je postavila Bolgarija armado generala Ivano-?va močno 35.000 mož, z nalogo da zadržuje Grke toliko časa, dokler ne pade odločitev v Macedoniji. Grki napadejo bolgarsko posadko v Solunu in jo prisilijo, da kisu (4. julija), ki se je končal s porazom proti Gevgjeliju. Do boja je prišlo pri Kil-kisu (4. julija), ki se je končal z porazom Bolgarov. Proti Srbom je operirala bolgarska glavna armada v začetku precej srečno. Tako so udrli Bolgari 3. julija v Ovčje polje, porazili Srbe in jih prisilili, da so se umaknili proti Skoplju. Ravnotako je uspešno operirala druga kolona bolgarske armade pri Vranji in Kumanovu. Dne 6. julija so zadele bolgarske sile že na Pirot in Zaječar; ali vsi uspehi so bili vsled vojne sreče Grkov brez vrednosti, ki so osvojili mesta eno za drugim Seres, Kavalo, Dramo in so tako prisilili Bolgare, da so morali vreči znatne sile na južno krilo. Sedaj so bili Srbi bolj prosti. Pričeli so z ofenzivo in potolkli Bolgare v 8-dnevni bitki pri Bregalnici dne 9. julija. K temu je napovedala še Rumunija dne 11. julija Bolgariji vojsko. Od vseh strani stisnjena, od Rusije zaouščena je bila Bolgarija prisiljena orositi za mir. Po dolgih razpravah se je sklenil dne 6. avgusta v Bukareštu. Bolgarija je morala odstopiti Rumuniji ozemlje Bobrič—Silistrija, med tem ko je sama povečala ozemlje ob spodnji Marici do morja in dobila severni del Macedonije. Srbija je dobila levji del in sicer južno mejo do Črte jezer Ohrida in Dojran. Grčija je dobila Macedonijo s Solunom in ozemlje okoli Janine.
4. oktober 1915 no krojiti piooolon.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Tam na kraških planotah, med skalovjem in skoraj docela izpraznjenimi vasmi, s tolikim trudom nasajenimi, danes uničenimi gozdiči — smo praznovali god našega osivelega najvišjega poveljnika. Že na predvečer je še ostalo prebivalstvo okrasilo s slovenskimi trobojnicami svoje zapuščene domove, med tem ko smo mi skušali iz svojih dokaj defektnih oblek, napraviti paradno uniformo. Naslednje jutro. Z okrašenimi čepicami smo stopali doli v dolino — k farni cerkvi. Župnik-starček je še ostal. Ne zapusti te kame-nite zemlje. Pred cerkvijo nas je čakal s škropilnico in blagoslavljal; čakamo še poveljnika. Kmalu zaropoče auto in poveljnik divizije izstopi. Salut. Brez toli priljubljenega potrkavanja, brez daleč done-čega zvonu, bere osiveli župnik, kateremu asistirata dva vojna kaplana, slovesno sv. mašo. Toda naenkrat nepričakovano raz-
očaranje. Zabuče orgle. Zbor. Bog sam vedi, kje se je vzel. Krasen ženski zbor. Tega nikdar ne pozabimo. Po 15 mesecih vojne, prvič ubrano, naravnost umetniško petje. Doli s kora, tako ljubko, tako milo Pred Bogom pokleknimo«. 15 mesecev. Po vsej gališki zemlji, po mestih in trgih Bukovine, po rodovitih besarabskih planjavah, kjerkoli se je boril 3. vojni zbor, ondi, kjer si videl toliko in toliko veselja pijanih oči nad vojaki-osvoboditelji, nikjer ti solze niso zalile očesa v toliki meri, kot nad to ljubko domačo, cerkveno pesmico.
V duhu sem hitel čez hrib in plan — domov, k ženi, očetu, sestram in bratom, sorodnikom in znancem, in mokrih oči sem se spomnil onih lepih zlatih časov, ko sem i jaz praznoval v njihovem krogu svoj imendan. Večni Bog, kako dolgo je ie od tega. Morda je božja volja, da vendar učakam zdrav in cel konca vojne. Rečem odkrito, da kot star pevec še nikoli nisem občutil v toliki meri moči domače pesmi kot danes, dasiravno sem ji služil mnogo let. Bog s Teboj stati župnik, ki si pre-skrbel vojakom te nikdar pozabne trenutke, hvala Vam jeklena kraška dekleta, ki še čuvate rodno grudo med neštetimi topovskimi izstrelki za Vaše, ko izvirek Soče čisto petje, hvala Tebi vrli organist, ki si dal dušo temu pevskemu aparatu, hvala Vam, žuljavim kraškim kmetovalcem, ki ste nas po maši povabili na kozarec letošnjega pridelka. Tebi vsemožni Vodja vojnih trum hvala za ta žarek veselja ubogemu vojaku-trpinu. Vsem hvala sinov zvestobe, borečih sc proti zemlje-lačnemu izdajalcu.
Opoldan, kolikor jc dopuščal sovražni ogenj, smo dobili po veliki skrbnosti poveljnika armade posebno dobro menažo. Zalili smo jo s čašo domače kaplje »n kmalu si čul v kritjih mogočne odmeve domače pesmi. Toda tudi to je minulo. Prišel je večer. Kolona za kolono se pomika proti vrhovom k tistim, ki niso bili deležni tega veselja. Nesemo jim živež. Zamolklo udarja top za topom, rezko prasketa strojna puška, in žvižgajoč reže ozračje naboj puške, kot poročilo izdajalcem, da praznujemo god moža, kojemu so šiloma potisnili sovražniki-sosedi meč ^ roke. Gorje vam. Bog vam bodi milostljiv, kajti maščevali se bomo kruto. Prsi se nam ponosno dvigajo, zavest zmage je nepobitna, kajti kolikor jih bode prišlo, toliko jih bode padlo — to je naš program. Branili smo že preje ta košček zemlje, ampak z zavezanimi rokami. Danes imamo proste roke, sinovi proste domovine in gorje izdajalcu. Še danes mi zvene sklepne besede zgodvinskega govora deželnega glavarja dr. Š u š t e r š i č a na shodu v »Uni-onu«: »Ne dražiti cesarju zvestih Slovencev in Hrvatov vi lačni sosedje, kajti gorje vam, če dvignejo svoje železne pesti.« Naprej! Čas poteka, in oči živega zidu se željno obračajo proti dolini. Lačni so. Torej žurimo se. Boga v srcu, prst na petelinu. Noge so lahke, prsi se samozavestno dvigajo, v ušesih pa še vedno plovejo zadnji akordi srebrno čistih grl kraških deklet:
Živi cesar — domovina,
Večna bode Avstrija.
Na južnem bojišču, 4. oktobra 1915.
Rado Šturm.
Klanje no isiilio Sv. Mihaela.
Simon Širca piše:
Po dolgem marodiranju sem prišel zopet na fronto. Mnogo mojih tovarišev je odšlo v druge kraie. A mnogo ji hje tudi tam gori nad nami, od koder ni vrnitve. Ostale tovariše sem našel v vasi .... Pred 7. uro so prišli iz ognja na spočitek. Sedeli so za kamenito mizo in srkali črno istrsko vino. Nekateri so še imeli krvave rokave in hlače, — drugače pa so bil vsi zamazani od blata. Ni čuda, da sem pritegnil na«e njihovo pozornost, ko sem jo primahal v čedni, zlikani obleki. Skoro hkrati so mi zaklicali v pozdrav.
»Pa si se zredil« mi pravi eden, medtem ko smo si še podajali roke. »In stotnikov sluga« sem vprašal, iskajoč ga z očmi po družbi — »kje pa je on?« Moj sosed, četovodja Debenjak si je z roko obrisal pot raz čela ter s čudnim vzdihom, pomaknivši si kapo do obrvi, pristavil: »Da, da, naš Tone! Kmalu, ko si odšel je bil odslovljen kot sluga in pridejan k fronti. Bil je v turnusu B. in tako je prišlo, da je bil on prost, kadar smo bili mi v jarkih in obratno. Pri zadnjih nad vse krvavih bojih za hrib sv. Mihaela se vsled strašnega ognja nismo mogli izmenjati in ostali smo v jarkih celih 36 ur. Bili smo strašno trudni, lačni in žejni. Proti večeru smo videli Toneta, ki nam je nesel malo mrzlih jedi. Usoda je hotela, da se je tik nad njim raz-letel šrapnel. Ničesar ni ostalo od njega. Koščki mesa so viseli po redkih vejah grmičevja in to je bilo vse, V našem sosednjem jarku je eksplodiralo par granat. Vsi so bili krvavi in strašen je bil pogled na to pozorišče, kjer so ležali razmesarjeni kosi junakov. Tudi oni niso imeli več hrane, a so vztrajali kakor mi, Vsled vedno ljutd-
ših napadov smo se morali umakniti v naslednje pripravljene jarke. Italijani so planili za nami in streslo me je, ko je nek italijanski vojak pobral iz mlake krvi kos plesnivega kruha, katerega je imel pri sebi naš vojak, ko ga je raztrgalo. V nobeni restavraciji nisem videl človeka, ki bi jedel tako slastno, kakor je oni Lah pohrustal ta krvavi dar božji. Moj sosed pa je pomeril in še predno je pogoltnil zadnji košček se je prekucnil. Je pač tako, da ni usmiljenja. Kričanje ranjencev je bilo pa vendar pretresljivo. Videl sem italijanskega ranjenca, ki je potegnil iz žepa neko sliko in poljubljajoč jo je izdihnil. Ko smo Lahe pregnali smo našli to sliko s podpisom: Dio
ti salvi, figlio mio! (Bog te reši, sin moj!) Drugi so ihteli »mamma mia, o Dio e san-ta Madona.« Pri takih trenotkih vojak postane človek-samaritan in ni me sram, da me je bolelo srce ..
Pri teh besedah si je moj pripovedovalec utrnil solzo. Z rokami si je podprl glavo in zamišljeno je gledal v kamenito mizo. Nastala je trenotna tišina, kar zapoje trobenta »Antreten.«
Fantje so odšli zopet v jarke, le jaz sem ostal pri mizi sam, čisto sam, vtopljen v stotisočero spominov.
Drugo jutro so se fantje povrnili, a Debenjaka ni bilo več med njimi. Bog ga J je vzel...
Teiiš&e suetoune oolsfee na Balkanu.
Bolgarija ni ugodila ruski zahtevi, da pošlje domov avstrijske in nemške častnike, katerih v Bolgariji sploh ni, pač pa so blizo Bolgarije, kajti avstrijska in nemška voiska je prekoračila na več mestil srh sko mejo, Glavni sunek je namenjen skozi timoško dolino, kjer je najbližnja zveza z bolgarsko armado, ki stoji ob srbski meji. Na severu se čutijo Bolgarija Avstrija in Nemčija varne, kajti Rumunija ostane nevtralna. Vojaško dejstvo je do danes samo naše prekoračenje srbske meje. Niti Rusija še ni napovedala Bolgariji vojne, niti še ni ta vkorakala v Macedonijo. Srbija je res v grozni stiski in ententa ji gre na pomoč; pustila je Dardanele in vozi svoje čete v Macedonijo. Morala je preko grškega Soluna. Pod Venizelosom je upravičeno upala, da se tudi Grška postavi na njeno stran s svojo vojsko, kajti Venizelos je rekel: srbsko-grška pogodba drži za slučaj bolgarskega ali celo tudi drugega napada. Kralj ni bil teh misli in tako je prišlo novo ministrstvo, ki se sicer ne bo z orožjem upiralo izkrcavanju ententinih čet, pa ostalo bo nevtralno in zaenkrat ne bo stopilo na stran entente. Kam se bo Grška končno odločila, je še nejasno in zna se res zgoditi, da posluša dobre nasvete in počaka bolgarskih in naših uspehov in pozabi na pogodbo s Srbijo, kajti vse kaže, da podporna akcija entente ni pripravljena v dovolj močnem obsegu in zato Srbije ne bo mogla rešiti. Na strani osrednjih sil pa more ohraniti svojo Macedonijo in dobiti Epir in južno Albanijo. Odločilnih dogodkov je pričakovati prihodnji teden.
Ultimat Bolgarije Srbiji. — V roku od 24 ur mora Srbija odstopiti Bolgariji Macedonijo.
Sofija, 8. oktobra. Baje je Bolgarija izročila Srbiji ultimat, v katerem zahteva, da mora Srbija odstopiti Bolgariji Macedonijo v 24 urah.
Političen položaj na Balkanu.
Atene, 7. oktobra. Brzojavke med bolgarskim in grškim kraljem v zadnjih dneh so veliko pripomogle do odločnega sklepa, da se še bolj utrdijo kraljevske predpra-vice in oba vladarja sta se še bolj trdno prepričala, da ententa namerava neljubo ogrozitev obeh vladarskih radovin,
O zadržanju Rumunije ni dvomiti, ker sloni na načelu, katero je sprejela večina zbornice in katero bi lc nov sklep zbornice mogel odločilno predrugačiti.^ Bližnje zasedanje rumunske zbornice se prične šele 28. novembra in če kralj ne skliče izrednega zasedanja, ostane pri tem dnevu. Kralja pa ni mogoče dobiti za izpremembo nevtralnosti, zlasti ker ima Bratianu v zbornici tričetrtinsko večino.
Vsled Venizelosove demisije jenja zborovanje grške zbornice dotlej, da se kriza ne poleže. Kralj ima ustavno pravico, da cel mesec vlada z ministrom, katerega si sam postavi. Po preteku tega roka more zbornico razpustiti, da po treh mesecih razpiše nove volitve.
V londonskih krogih sodijo: Grška ne bo z orožjem zabranila izkrcavanja čet, toda Zaimisovo ministrstvo ne bo stopilo na stran entente.
Kaj je odgovorila Bolgarija Rusiji.
Kodan,j 6. oktobra. Iz Petrograda javljajo, da Bolgarija predvsem taji, da se v bolgarski armadi ali generalnem štabu nahajajo avstrijski in nemški častniki. Bolgarska vlada izraža tudi svoje začudenje radi ostrega ruskega stališča, kar mora Bolgarija občutiti kot izzivanje. Bolgariji bi bilo žal, če se zveze pretrgajo, toda ni v stanu, da bi od svoje strani kaj izpre-menila na tem dejstvu.
Bolgarska zelena knjiga.
Bukarešt, 8. oktobra. Agence Telegra-phinue Bulgare javlja, da bo bolgarska vlada izdala zeleno knjigo, v kateri bo popisala vsa svoja pogajanja s sporazumom štirih.
Odhod poslanikov iz Sofije.
Sofija, 7. oktobra. (Kor. ur.) Zastopniki stirisporazuma so danes zvečer odšli v spremstvu svojega osobja in podanikov s posebnim vlakom. Rusi so potovali čez Ruščuk, ostali čez Dedeagač. V imenu vlade so prišli k slovesu glavni tajnik zunanjega ministrstva, načelnik političnega kabineta in generalni adjutant Savov v ime-
nu kralja. Dva ministrska uradnika sta spremljala vlak do meje.
Stališče Bolgarije.
Zaupnik bolgarskega poslaništva v Rimu, ki je potoval preko Curiha v Sofijo, se je izrazil dopisniku »Neue Ziiricher Zeitung« tako-le: V Bulgariji smo popolnoma zaupali Rusiji. Dandanes je le malo njih, ki se oprijemljejo zmotnje: je li Rusija še ona velika prijateljica Bolgarije, za katero se jo je povečini smatralo preje. Tudi ne bo resnično poročilo, da se je Stambulinski izrazil, da se ne bo Bolgarija nikdar vojevala proti Rusiji. — Takih nazorov in prepričanj nima bolgarsko ljudstvo. Naj le poizkuša Rusija izkrcati se na obali Črnega morja, našla nas bo oborožene. Rusije se ne bojimo. Zelo je ogrenila ljudsko spoznanje misel, da ni Rusija nikdar ničesar storila ali podvzela za nas — ne da ne bi mislila pri tem nase. Kar pa je storila za Bolgarijo, je bilo v njenih interesih.
Z Rumunijo smo si v prijateljstvu kot še nikdar. Seveda bi se položaj v Rumuniji nekako predrugačil, če bi doživela Nemčija občuten poraz. Opomnil nas je zaupnik pri tej priliki na obnašanje Rumunije napram Bolgariji, ko je ista smatrala Bolgarijo za dovolj zaposleno, da bi dosegla svoj cilj.
Kar se Srbije tiče, je po mnenju zaupnika sedaj naj ugodnejši čas, da si Bolgarija vzame kar ji pripada. Tudi še ni verjeti na baje napovedano izkrcanjc v Varni in na titanski pohod čet četverosporazuma v Solunu. Kajti Rusija ne razpolaga z nikakimi vojnimi silami — in četverosporazum sploh ni Bog ve kako oblagodarjen z njimi.
Bolgari so trdi in pritisk jih bo še bolj utrdil. Na drugo stran pa upa zaupnik, da bodo vkorakale na srbsko mejo nemško-avstrijske čete.
Bolgarska vojska in nje oboroženje je izvrstno.
Italija in Angleška — tako nadaljuje zaupnik — sta nam prijazni, ni v interesu prve niti druge, da bi gledali Bolgarijo kot orodje Rusije. — Francija ima druge interese. Bolgarija si lahko obeta mnogo od nasprotujočega si mišljenja v četverospo-razumu.
Italija bo preje izkrcala v Valoni in to radi lastnih koristi. Nova vojna za Bolgarijo je morala priti. Kajti ni se mogla zadovoljiti s sklepom druge balkanske vojne. V boju za Macedonijo je pritegnil car Ferdinand celo bolgarsko ljudstvo nase.
do oblasti srkbele za stanje sadežev in bodo v zvezi s kmetijskimi družbami imenovali posebnne organe, ki bodo v odsotnosti vpoklicanih poljedelcev vodili kmetijsko delo.
Bolgarija in Grška.
Kolin, 8. oktobra. »Kolnische Zeitung« javlja iz Sofije, da so prezgodnje vesti o sporazumu med Bolgarijo in Grško za slučaj nadaljnih zapletljajev na Balkanu. Bolgarija se doslej še ni pogajala o odstopu še srbskega Dojrana in Džedjelij in se ni še nič dogovorila, kako bo na Balkanu, kajti bolgarska vlada tudi danes ne bi mogla kar vnaprej dovoliti delitev Mace-donije, Vendar pa je že gotovo, da v svrho dobrih odnošajev ne bosta niti Bolgarija niti Grška zasedli teh krajev. Dogovorili se bodo o njih po vojni.
Grška kriza pri Angležih in Francozih.
Pariz, 7. oktobra. (K. u.) Grška kriza je živahno presenetila in kaj takega niso pričakovali. Posledic ni mogoče pregle- 1 dati, vendar je izključeno, da se Grška postavi na stran osrednjih sil. Ekspedicija se bo vršila naprej. Boljše bi bilo če bi tudi Grška sodelovala, ker bi potegnila za seboj najbrže tudi Rumunijo.
London, 7. oktobra. (K. u.) Vest o Ve-nizelosovem odstopu napravlja velik vtis in so jo sprejeli kot zelo resno. — »Daily Mail«: Zopet je podlegla angleška diplomacija. V prav malo urah bo pripravljenih za boj okoli 400.000 Bolgarov, ki bodo smeli najbrže računati na podporo 250.000 Turkov, katerih ne bodo rabili na Dardanelah. Grška ostane morda nevtralna. Mogoče pa je tudi, da jo potegne z Nemčijo. Položaj je tako resen, kakor le more biti. Središče viharja je zaneseno sedaj na jug, kar je posledica pomanjkljive razsodnosti naših diplomatov »Morningpost«: Politika Venizelosa je politika neodvisnosti balkanskih narodov in zavezniške zvestobe do Srbije. Zdi se, da kralj smatra Grško kot majhno nemško državo, ki je sedaj prisiljena voditi politiko Hohenzol-lercev. Najbrže hoče Nemčija z razdorom vzeti Grški njeno moč, dočim goni Bolgarijo do izdajstva balkanske stvari. — Domnevati smemo, da Grška ne bo često pozabila, da je navezana na morje in da morje obvladati Francoska in Angleška.
Bern, 8. oktobra. Število čet generala d'Amadeja, ki so se izkrcale v Solunu, znaša 110.000. Dve tretjini Francozov, na Angleškem sestavljajo novo ekspedicijo.
General Sarail odpotoval v Solun. Pariz, 8. oktobra. (K. u.) »Journal« poroča: Poveljnik orijentske armade Sarail je v sredo zvečer zapustil Pariz in se podal v Toulon, odkoder bo odpotoval po morju v Solun. Obenem je odpotoval tud; njegov generalni štab.
Angleški poslanik pri grškem kralju.
London, 8. okt. (Kor. ur.) Kakor javlja »Morningpost« iz Aten je imel včeraj angleški poslanik sir Elliot v imenu entente dolg zelo važen razgovor s kraljem Konstantinom.
Oblegovalno stanje v severni Grški
Ženeva, 7, oktobra. »Petit Journal« javlja iz Aten: Oblegovalno stanje je razširjeno tudi na Solun in severno Grško.
Most pri Demir-Kapu — v zrak.
»Osmanischer Lloyd« javlja iz Soluna, da so bolgarski četaši razstrelili most pri Demir-Kapu na železnici Solun—Štip.
Poveljnik angleških čet v Solunu.
Lord Jan Standich Montheit Hamilton je veteran angleške armade. Rojen na Kr-fu, je vstopil v armado leta 1873. Boril se je v Afganistanu, Sudanu, Indiji in v južni Afriki. Leta 1901. je postal tajnik v angleškem vojnem ministrstvu. Kot vojni ataše se je udeležil tudi rusko-japonske vojske in sicer na japonski strani. Zadnji čas jc bil poveljnik čel na Galipoliju, kjer pa ni imel uspeha.
Ruske odredbe proti Rumuniji.
Bukarešt, 7. oktobra. »Dimineata« javlja, da so Rusi podminirali velik most čez reko Prut, ki pri Ungeniju veže Rusijo ! z Rumunijo.
Vloga bolgarske opozicije.
Rotterdam, 7. oktobra. »Nowoe Vrem-ja«: Postopanje bolgarske opozicije je samo dobro naučena komediiantska vloga za ta namen, da si more Bolgarija za slučaj poraza osrednjih sil zagotoviti en izhod.
»Nowoe Vremja« tožijo ...
»Novvoe Vremja« pravi, da je vstop Bolgarije v vojno razumljiv iz lastnih besed Radoslavova, češ, da Rusija ne obstoja več in da je od Nemcev poražena, Bolgarija se ne sme obešati na mrliča. Položaj je zelo resen, kajti Srbija ne more v vojno proti Bolgariji, ker se pripravlja nov sunek avstrijski in nemških čet. Če zavezniki ne bodo dali Srbiji mogočne pomoči, tedaj bo Srbija morala izbirati, ali naj z junaško brambo izgubi armado, ali pa naj se zmagovalcu uda na milost ali nemilost. List pravi, da je nemška diplomacija razvila talente, katerim drugi niso kos.
Bolgarski poslanik odpotoval iz Srbije.
Sofija, 8. oktobra. (Kor. ur.) Bolgarski poslanik v Nišu Čapračikov je danes dopoldne dospel v Caribrod na bolgarskem ozemlju.
General Jekov — bolgarski vrhovni poveljnik.
Sofija, 8. oktobra. (Kor. ur.) Kralj je ministrskemu predsedniku poslal reskript, s katerim ga obvešča, da je kot najvišji gospod vse oborožene sile kraljestva poveril vrhovno armadno poveljstvo vojnemu ministru generalu Jekovu.
Za bolgarsko kmetijstvo.
Sofija, 8. oktobra. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare« javlja: Vlada ie izdala več odredb, da zagotovi uspešno nadaljevanje kmečkega dela. Posebno bo-
Grški ministri so prisegli, London, 8. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten: Novi ministri so prisegli. Sliši se, da bodo Venizelosovi pristaši podpirali novo vlado, da preprečijo nove za-pletljaje, ker bi razpust zbornice med mobilizacijo povzročil pravo zmešnjavo.
Grška ostane nevtralna. Pariz, 8. oktobra. (K. u.) »Petit Journal« poroča iz Aten: Uradni krogi izjavljajo, da bo novi kabinet po kraljevi želji varoval najstrožjo nevtralnost. Kralj je izjavil, da ne mara priti v konflikt niti z Nemčijo in Avstrijo, niti s Francosko m njenimi zavezniki.
Zaimis in Venizelos. Pariz, 8. oktobra. (Kor. ur.) Agencc Havas poroča iz Aten: Izkrcevalne operacije zaveznikov v Solunu trajajo dalje. Govori sc, da se pogaja Zaimis z Venizelosom, da bi v zbornici dobil zaupnico. Venizelos je Zainisu izjavil, da bi tolerančno glasovanje vladi ne moglo dati potrebne avtoritete za rešitev resnih politični dnevnih vprašanj.
Izkrcavanje se nadaljuje. Berlin, 8. oktobra. Iz Kodanja javljajo: Pariške vesti pravijo, da se je v Solunu do včeraj izkrcalo 30,000 mož- V nasprot-in z drugimi vestmi se izkrcavanje nadaljuje. Prihajajo vedno nove čete. Prvi oddelki so že odšli v Srbsko Macedonijo.
Rumunjska nevtralnost,
Monakovska »Munchener Zeitung« javlja iz Bukarešta. V poluradni izjavi razlaga rumunska vlada svoje stališče, da je tudi preobrat na Balkanu ne bo spravil cd njene stroge nevtralnosti. Izrecno sc pov-darja, da rumunska vlada niti izbruha vojne med Bolgarijo in Srbijo, niti med Bolgarijo in Grško ne bi mogla smatrati kot oborožen nastop. Vlada ni mnenja, da je potrebna splošna mobilizacija, vendar jc vse rumunsko obmejno ozemlje proglašeno za vojno ozemlje.
»Rumunija ohrani hladno kri.«
Bukarešt, 8. oktobra. (Kor. u.) Jnde" , pendance Roumaine« piše: Pretrganje di-plomatičnih zvez med Bolgarijo in entento je gotovo uvod k najsilnejšem poglavju svetovne vojne. Rumunija mora ohraniti hladno kri. Čim mirnejši in zmernejši smo vsi, brezobzirnejše podpiramo vlado pri njenem varstvu narodnih interesov, tem bolje za Rumunijo. Federalistična unija v svojem manifestu, v katerem poziva, naj Rumunija vstopi v boj na strani entente, ! najbrže ne spozna nevarnosti, katere skri-! vajo cilji, katere hoče uresničiti. Lasinosti in mišljenje večine članov nove federacije pa daje upanje, da ima nova unionistična stranka Filipescuja namen ustvariti novo vlade zmožno stranko pod pogojem, da razvije smisel za resničnost.«
Razjarjeni Črnogorci.
»Nowoe Vremja« poroča, da so Črnogorci razjarjeni, ker jc rimska »Tribuna« j prinesla članke o črnogorskih grozovito-stih proti Italijanom v Albaniji. V Cetinju so bile. demonstracije proti poslaništvu, zlasti vre v armadi. Črnogorski poslanik v Rimu je protestiral. Lahi hočejo s temi poročili ustvariti razpoloženje za nove operacije v Albaniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 8. oktobra. Veliki glavni stan: Prehod čez Drino, Savo in Donavo se ugodno izpeljava. Južnozahodno od Bel-grada so bili ujeti 4 častniki in 296 mož in sta bili zaplenjeni 2 strojni puški. Nasproti Ramu so padli v naše roke po boju 3 topovi.
Vrhovno vojno vodstvo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. oktobra. Uradno sc razglaša: Avstrijske in nemške vojne sile so nadaljevale prehod čez spodnjo Drino, Savo in Donavo. Poizkusi Srbov, da bi motili ali preprečili naše podjetje, so se izjalovili na vseh točkah.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Vojska s Srbijo se jc zopet v polnem obsegu pričela. To je poleg nastopa Bolgarije proti ententi najvažnejši dogodek minolega tedna. Avstrijske in nemške čete so na več točkah prekoračile Drino, Savo in Donavo in sc trdno ustalile na srbskem ozemlju. Dosedaj je biio srbsko bojišče za Avstrijo postranskega pomena, sedaj sc jc
j^teri®
pa izpremenilo v glavno bojišče in zdi sc, da se bo velikanska svetovna vojska, ki se je pričela na severnem delu Balkana, tudi končala na Balkanu. Vse kaže, da jc Balkan tisti prostor, kjer bodo prišle skupaj vse države, ki sc vojskujejo. Brezdvomno bo Balkan, ki je povzročil strašno vojsko, prinesel narodom že dolgo zaželjeni mir.
VPAD V SRBIJO.
Vojni tiskovni stan 8. oktobra: Potem ko jc že pred kakima dvema tednoma topovski ogenj ob Drini, Savi in Donavi učinkoval kot znamenje za novo veliko akcijo, se je ta uresničila: Trenotno še nimamo podrobnosti o dosedanjih uspehih ofenzive, spozna se pa lahko, da se je ofenziva pričela velikopotezno in z močno silo, kakor predor ob Dunajcu in na Poljskem.
Napadalna fronta zaveznikov je mnogo širša kot pri prejšnjih operacijah proti Srbiji. Medtem ko so se takrat izsilili samo vpadalni prehodi proti severozahodni fronti, se je topot izvršil napad proti celi fronti od spodnje Drine pa tja do Oršovc. Prehod čez Drino, Savo in Donavo, ki je že lani prizadjai toliko težav, je bil tudi sedaj združen z velikimi težkočami, tem-
bolj ker so Srbi zadnje tedne mrzlično utrjevali svoje obrežne postojanke.
Pred prehodom čez omenjene reke se je vršila dolgotrajna artiljerijska priprava, ki je močno omajala sovražne postojanke. Nato se je izvršil med sovražnim ognjem prehod, ki je povsod dovedel na srbska tla.
Ofenziva dobro napreduje; močna armada, katero so kljub francoski in ruski ofenzivi zbrali ob srbskih mejah, je svoje r:"'o takoj prvi dan zelo ugodno pričela.
BALKAN GLAVNO BOJIŠČE.
Berlin, 7. oktobra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger* izvaja: Uvod so bili streli iz topov v Smederovu, sledila so mala poizvedovanja naših zaveznikov na srbskem ozemlju, bombe nemških letalcev na Kra-gujevac in na Niš. Včeraj je bil izveden z vso silo prvi nastop nove vojne žaloigre. Na več mestih so prekoračene reke Drina, Sava in Donava. Naše čete so se trdno ustalile na sovražnih bregovih. Nemški in avstrijski vojaki stoje zopet pod preizkušenim vodstvom ramo ob rami nasproti skupnim sovražnikom, veže jih zopet vse neomajljiva zavest o pravičnosti stvari, za katero žrtvujejo življenje, ako bo potrebno. Boriti se morebiti ne bodo morali samo proti Srbom, marveč tudi proti Francozom in Angležem, ki se nameravajo čez Solun združiti s svojimi zavezniki. »Deutsche Tageszeitung« izvaja: Severni Balkan, ki so ga bili dozdaj smatrali naši avstrijski zavezniki za postransko bojišče, postane zdaj glavno bojišče. Ognjišče, na katerem se je bil zažgal svojčas ogenj, ki se je zdaj razvil v svetoven požar, se na-
merava zdaj pogasiti in popraviti se mora svojčas Bolgariji zadana krivica, Ustvariti se namerava tudi direktna zveza med osrednjima velesilama in njenim hrabrim turškim zaveznikom.
LJUT BOJ ZA BELGRAD.
Ogrski listi poročajo iz Bukarešta: Po semkaj došlih poročilih se je med Srbi in avstrijsko-nemškimi četami vnel silovit boj, ki se vodi sedaj zo posest trdnjave in mesta Belgrad. Podrobnosti ppročil še ni.
USPEŠNI LETALSKI NAPAD NA SRBSKA SKLADIŠČA.
Soiija, 8. oktobra. Avstrijski avijatiki so metali bombe na vojaška skladišča v Požarevcu. Štirje vojaki so bili ubiti. Povzročena škoda je znatna.
RUSKI VOJNI MATERIJ AL ZA SRBIJO.
»Az Est«. javlja iz Bukarešta 7. okt.: V ponedeljek dopoldne je 15 ruskih ladij vozilo mimo Otenice v Srbijo. Na ladjah je bilo mnogo vojnega materijala, letal, avtomobilov in brezžičnih aparatov.
SRBSKA VLADA SE SELI.
Basel, 7. oktobra. (Kor. urad.) Iz Pariza poročajo »Baseler Nachrichten«: Srbska vlada je že vse potrebno ukrenila, da premesti sedež skupščine, bank in važnih državnih uradov v Prištino.
VESNIČ NE ODSTOPI.
Pariz, 6. oktobra. (Kor. urad.) »Petit Parisien« poroča: Srbsko poslaništvo v Parizu objavlja, da poslanik Vesnič v Parizu z ozirom na sedanji položaj ne misli odstopiti kot srbski poslanik v Parizu.
Uspešni buli o tfoltainili. — dajo na celi fronti. - 4000 ujetnikoo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. oktobra. Uradno se razglaša:
Sovražnik je včeraj napadel na celi vzhodnogališki in volhinijski bojni črti. Napad, ki ga je bil izvedel z veliko močjo in z razsipljivostjo streliva, je ostal brezuspešen. Ob besarabski meji, na vrhovih severno od Dnjestra in ob Stripi so opešale ruske napadalne čete, predno so še došle do naših ovir. Severnozahodno od Tarnopola so vdrli Rusi na dveh mestih v naše strelske jarke, a so bili z na pomoč prihite-limi nemškimi in avstrijskimi podpornimi četami zopet odbiti. Ravno taka usoda je doletela sovražen napad na severnovzhod-no od Kremenjeca ležečo vas Sapanov, ki je včeraj kot središče ljutih bojev menjala večkrat lastnika, a je zdaj zopet trdno v naših rokah. Premočne ruske sile smo bili ravno tako vrgli v pobližnjem boju severnozahodno od Olite. Ob tej priliki sta se posebno odlikovala pešpolk št. 89 in domobranski pešpolk Tišin št, 31. Zelo ljuto so se tudi bojevali severno od Olite. Severno in severnovzhodno od Kokila je pridobil naš protinapad zopet na prostora. Sovražniku smo bili iztrgali vasi Lizovo in Galo-zia. Skupno smo ujeli v včerajšnjih in predvčerajšnjih bojih približno 4090 Rusov. Sovražnikove izgube so bile zelo velike. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. oktobra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalield-
maršala pl. Hindenburga.
Odbiti so bili ruski napedi severno •>d Kozjanega in južno Višnjevega jezera«
Vojna skupina generaifeld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Položaj je neizpremenjen. Vojna skupina generala pl. Lin-s i n g e n a.
Pri Nevelu in Omitu (južnozahodno od Pinska) so prepodili naši ruske straže. Naš napad v pokrajini severozahodno od Čar-toriskega napreduje,
Nemške čete armade generala grofa Bothmer so odbile več ruskih napadov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrodrad. Uradno rusko poročilo 5.
oklobra:
Na bojni črti zahodno od Rige mah boji. Severno od Birsgalena so zasedle naše čete del nemških strelskih jarkov in levi breg reke Korum, ki se izliva med Elisenhofom in Tannenfeldom v Dvino (10 kilometrov severno od Birsgalena.) Boji . ob bojni črti jezer Madum, Drisvjati, Mjad-zjol in Višnjev se nadaljujejo. Po ljutem bajonetnem boju smo zasedli vas Vassili-no, južnovzhodno od Kozjanega (6 km) in vas Rusaki ob Mjadsjolki, severno od Po-slavega (8 km). Bajonetni boj pri vasi Rib-čani pri Rusakem je izpadel ugodno za nas. Zasedli smo vas. Pri Smorgonu in južno od tam, kakortudi ob zgornjem Njeme-nu pri vasi Djeljstiči neprestane praske s sovražnikom, ki se brezuspešno trudi, da bi prodrli proti vzhodu. Južno od Pripeta so zasedle naše čete pri železniškem pre-
vili ob trdnih četah generala Korda, v Volhiniji so se pa zrušili z zelo močno silo zastavljeni, hitro drug za drugim sledeči napadi na močno utrjeno fronto ob Putilovki.
GALIŠKE ŽELEZNICE.
Dunaj, 8. oktobra. Več uradnikov železniškega ministrstva se mudi v Galiciji, da nadzorujejo popravilna dela na galiških železnicah. V zahodni Galiciji so še poleti obnovili okoli 20 železniških mostov, sedaj je treba popraviti še okoli 120 železniških mostov v srednji in vzhodni Galiciji. Naročila so že izvršena in tvorijo vrednost 11 milijonov.
RUSKI FRANKTIRERJI.
London. »Morning Post« poroča iz Pe* trograda: V različnih okrožjih so se pojavile querilske čete, ki jih tvorijo kmetje, katerih domove so Rusi ob svojem umikanju požgali. Vodijo jih izbrani, drzni ko-zaki. Te čete so napravile Nemcem že precej škode,
RUSIJA RABI DENAR.
Petrograd, 8, oktobra. (Kor. ur.) Finančni minister je odredil, da se morajo dati državi na razpolago vse pokojninske blagajne, zavarovalne družbe in starostne blagajne.
Siiooiti laški napadi na planotah Fol-garila in Dobrdob zopet odbiti. - Junaški celjski polk.
hodu KovelZarni nad srednjim Stirom vas Volko-Holuzia (19 km severnojahodno od železniškega prelaza) in vasi Optava in Volček kakor tudi Mjedvjeze. Sovražnik se je umaknil v neredu.
Petrograd, 6. oktobra. Običajno obstreljevanje se je zopet oživelo pri Jako-bovu. Nemci obstreljujejo južnozahodno od Jakobova pokrajino pri Cargradu (12 km južno od dvora Liven ob Dvini. Neprestan artiljerijski dvoboj pri Dvinsku. Južno od Postavov smo vrgli Nemce iz njih jarkov pri sprednji utrdbi Zagač (5km južnovzhodno od Postavov). Na bojni črti jezer Naroč in Višnjev smo sovražnika zopet potisnili bolj nazaj. Naše čete so, ko so zasledovale sovražnika južnovzhodno od jezera Višnjev, vzele vas Abramovž. (11 km južno od Vičnjevega jezera). Bovri Mlin (3 km severnovzhodno od Smorgona) in vas Minki (1 km sevrnozahodno od Smorgona). Južno od tam do Pripeta nobenih bistvenih iz-prememb. Sovražnik je poizkušal pri izlivu Stohoda iznova zasesti vas Pozcg (45 km južnozahodno od Pinska), napadel je v varstvu osredotočenega ognja artiljerije; napad. smo odbiii. Južnozahodno od Čar-toriska je bil vržen sovražnik proti vasi Novosjolki (6 km južnozahodno od Čarto-riska), ob tej priliki je izgubil približno 150 ujetnikov in 1 strojno puško. Pri vaseh Krasnovolja (13 km) in Koszyszcz (8 km vzhodno od Kolkov) so bili spopadi s sovražnikom, ki je prodiral proti vzhodu,
JUNAŠKI SLOVENSKI LETALEC. __
Kleklove »Novine« poročajo: »Junija zadnje dni je eden ruski zrakostroj leto proti našim postojankam, da bi ruskoga pregnao. Ruski letalec, naj vujti more, se zdigne dvejezero metrov visoko; naš za njim i v toj višini napade iz našega stroja četovodja Hozjan Štefan z Dolnje Lendave ruski zrakostoj i ga dosreli. Hozjan je za t.o junaštvo imeniivan za stražmestra pa odlikovan z hrabrosinov svetinjov. Veseli nas batrivnost slovenske krvi,«
BOJI PRI ČRNOVICAH.
Črnovice. Letalni boji pri in nad Črno-vicami so dosegli svoj višek. Dopoldne se je dvignilo neko sovražno enokrilno in dve dvokrilni letali, ki sta vrgli osobito na kolodvorski okraj 12 bomb, Popoldne sta ponovila dva sovražna letalca napade na mesto in sta vrgla pet bomb. Škoda ni velika. Boji severnovzhodno od Črnovic in ob besarabski bojni črti so bili včeraj ljuti. Vsi napori sovražnika so ostali brezuspešni, pač pa je prisilila naša artiljerija sovražnika, da se je moral umakniti.
Opazili so več japonskih topniČarjev.
BOJI NA BESARABSKI MEJI.
Budimpešta, 8, oktobra. Rusi so opustili pozicijske boje na besarabski meji in poizkušajo prodreti proti armadnemu oddelku generala Korda. Vsi ti prodiralni poizkusi so bili odbiti. Tem operacijam so vzrok čisto politični razlogi.
RUSKI NAPADI NA JUŽNI FRONTI.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo dne 7. t. m. zvečer: Zadnje dni so boji na južnih delih ruske fronte ponehali, včeraj so se pa zopet vneli. Na skrajnem južnem delu in v Volhiniji so Rusi zopet poskusili z napadi, ne dc< bi dosegli kak uspeh. Ob besarabski meji so se ruski napori izjalo-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. oktobra. Uradno se razglaša: Italijani so napadli včeraj popoldne z močnimi silami na celi bojni črti visoko planoto Folgarijo. Napad je bil kakor vsi prejšnji krvavo odbit. Boj je zelo ljuto divjal za neko naše opirališče severnovzhodno od gore Maroni. Tesno stisnjeni so tu naskakovali trije sovražni bataljoni, ki so vdrli skozi porušene ovire, a so jih bili vrgli oddelki zgornjeavstrijskega pešpolka štev. 14 z bajonetom vun. Ves napad se je končal tako, da so bežali Italijani v svoje izhodne postojanke.
Na severnem delu Dobrdobskega odseka je sovražnik zopet brezuspešno napadel. Pri Selcih so prepodili oddelki pešpolka št, 87 Italijane iz v njih bojni črti ležečega kamnoloma, odbili so nek protinapad in so razstreljevali sovražne postojanke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Cadornovo poročilo. Rim, 5. oktobra zvečer. V ozemlju Tonale je priplezal zvečer 3. oktobra nek laški gorski oddelek na strmi vrh Torrione ob koncu doline Strino. Prepodil je več skupin sovražnikov, ki so se bile tam ustalile, uničil je tam pričeta obrambna dela in se je nato umaknil v svoje črte nazaj, da se odtegne ljutemu ognju sovražne artiljerije. Naša artiljerija je nadaljevala ogenj na dohode k Torrione in je preprečila, da sovražnik ni mogel zopet zasesti Torrione. V dolini reke Bela je poizkušal sovražnik ponoči na 4. oktober napad na naše postojanke pri Pontablju, a je bil odbit. Na Krasu običajen ogenj s topovi. Na tržaški železniški črti med postajama Na-> brežina in San Giovanni (te postaje ni. Op. ur.) se je opazoval nadaljnji promet z vlaki.	Cadorna.
Slovenski vojak odlikovan z nagovorom od prestolonaslednika.
Praporščak-medicinec Vinko Zalo-kar	piše z bojišča ob Soči:
Obiskal nas je Ces. Visokost prestolonaslednik. Ogledal si je	polk. Častniki so stali v dveh vrstah. Vsakega je ob-govoril, vsakemu dal roko. Mene ie vprašal, kdaj sem dobil odlikovanje (srebrno svetinjo za hrabrost); stresel mi je dvakrat roko in mi dejal: Es freut mich, es freut mich herzlich, Herr Fahnrich, (veseli me, srčno me veseli, gospod praporščak). — Tako enostaven, ljubezniv, prikup-1 j i v. — Zapomnil si bom ta dan. — Kako je lepo zlato runo!
Italijani rušijo naše cerkve.
Sv. Lucija obstreljevana ponoči.
V noči od 16. na 17. septembra je obstreljeval sovražnik s težkimi granatami vas Sv, Lucijo celo noč, do polnoči bolj poredkoma, od polnoči dalje pa kar zaporedoma. Nihče ni spal, vsi so se tiščali v župnikovi in Munihovi kleti. Ob 4, uri zjutraj je bila zadeta župna cerkev Sv. Lucije. Od zunaj se ji ne pozna kaj posebnega, a od znotraj je napravila granata pregrozno opustošenje. Vse je razbito, raznešeno in prekucnjeno: altarji, spovednice, pridižni-ca, orgle, križev pot in nekatere klopi. Kip sv. Lucije, velik in težak, vržen iz oltarja, je obležal na altarnih stopnicah. Le eno je ostalo med temi razvalinami na svojem mestu nedotaknjeno: tabernakelj z Najsvetejšim, upanje naše edino. Fotografija v »Glasniku« bo pokazala podobo razdejanja.
Od drugih hiš je bila Božičeva porušena do tal v eno samo grobljo, maio manj novi hiši Vidučeva in Kramarjeva. Vidu-čev Ivanček, vojak, lani v Galiciji ranjen in kot tak na dopustu, se je iz ruševin svoje hišice skoraj le po čudežu rešil ne-ranjen.
Zakaj Italijani ne zavzamejo Trsta.
Amsterdam, 8. oktobra. Reuter poroča iz Vidma: Navada Avstrijcev, da porušijo vse kraje, katerih ne morejo držati, čeprav nimajo vojaškega pomena, je povzročila, da je italijansko vojno vodstvo svoio prvotno namero, da bi osvojilo Trst, izpremenilo, Kajti zasedenje mesta bi pomenilo popolno porušitev tega dragoce-
nega kraja s topovskim ognjem z morja in z gorovja. Šele, ko bo zavzeta Gorica in pripadajoči trdnjavski tabor — najsil-neja naravna trdnjava na svetu —, bodo Italijani pustili Trst na desni in ga odrezali od ostale Avstrije.
Kako je v Gorici?
Iz zasebnega pisma posneto: Zdi se m^ ko sedim v sobi za mizo, da niti vojske ni. Vse tiho in mirno in nobenega strela se ne sliši. Danes (26. sept.) opoldne sem bila na O. dvorišču. Videla sem, kako so Italijani obstreljevali naš zrakoplov, ki je letel proti Brdom. Visoko je plaval, italijanski streli niso zadeli. Ves v malih oblakih je bil nai zrakoplov. Šel je daleč v Brda in najbrže tudi v Italijo, kajti dolgo ga ni bilo nazaj. Po enourni vožnji se je zopet srečno vrnil v Gorico na vežbališče. — Danes so Italijani obstreljevali Podturen. Škode sicer ni velike. Par hiš so poškodovali. — Zvečer sem se ulegla k počitku. Sladko sem za* spala. O polnoči me zbudi strašen pok. Kaj je? Vstala sem in šla k oknu. Komaj okna odprem — spet strašen pok, potem še eden, dva trije. Spoznala sem, da tik za našo ulico so naši streljali in pošiljali Italijanom težke svinčene bombone. — Včeraj (25. sept) je ubilo eno ženo, dve ranilo. Ljudje vse premalo pazijo nase. Ni varno ob vsakem času hoditi po ulicah, — Pri Novem mostu so laške granate ubile dva vola, — Danes sem izvedela, da so hoteli Italijani priti skozi Kalvarijo v Podgoro, ker čez ne morejo. Vrtali so hrib in napravili so že veliko luknjo. Naši so to zapazili in njih delo je bilo zaman. — Vojaki Hrvatje hodijo na sprehod celo do Oslavlja. Pravijo, da se nič ne bojijo italijanskih krogel. In celo do Števerjana so se že priplazili, — Mesto je snažno. Živil pa ni v Ho> tovlju. Pravijo, da bo v kratkem boljše. —> Iz zasebnega pisma z dne 27. sept, posnemamo: Danes Lah hudo strelja na mesto, Granate frčijo posebno na Semeniška ulico, kjer je bonlišnica Rdečega križa. Začel je streljati okoli 9. ure dopoldne. Žive duše ni tam okoli semenišča. Vse se je poskrilo. Ubogi ranjenci v semenišču. Seveda je bilo nekaj žrtev pri tako besnem ognju. Vidi se, da je Lah namenoma streljal na bolnišnico. Saj vihra na poslopju velikanska zastava Rdečega križa, ki se s prostim očesom lahko vidi celo do Števerjana doli. Streha je razbita. Jaz sem bila tudi v nevarnosti, ker ravno takrat sem šla mimo Maistave hiše. Celo uro sem se stiskala v bližnjem hodniku. — Naš del mesta (Via Vetturini) je še varen, »Šolski« in »S. Gregorčičev dom« sta še nepoškodovana. — Danes je sovražnik streljal tudi na šem-peterski kolodvor. Pričakujemo nemirnejših dni.
Hudi nalivi na južnem bojišču. Že nekaj dni lije na Krasu. Vojaki trp* hudo. A kljub silnim nalivom vztrajajo, Mokri do kože prežijo na sovražnika, ki se rad. navali na naše ravno ob najneugodnejšem vremenu, misleč, da najde naše nepripravljene ali pa da zbeže pred dežjem in mrazom. Takih nalivov v Galiciji nismo bili navajeni. A vse prenašamo. Ako eden opeša, pride drugi na vrsto. — V strelnih jarkih imamo vodo. V njej prebijemo po več ur zaporedoma. Menjave so sedaj gostejše. Drugo vojaštvo pa je vse pod streho. Enako tudi konji.
Z Dobrdobske planote o laških topovih.
Miško piše:
Zavratni Lah poizkuša na vse mogočA načine napraviti si pot do Trsta. Pred nekoliko časom je dal pripeljati daleč zadaj za svoje postojanke velik top z neke bojne ladje; top ima kaliber 305 cm. Omenim naj, da je pred našo črto postavljenih ne-broj sovražnih baterij, a kaj se brigamo mi zanje! Komaj otvori katera ogenj, jo že obložimo od vseh strani s šrapneli in granatami raznih kalibrov. Vse te sovražne baterije stoje pred nami brez moči; ko se ganejo, že morajo umolkniti.
Lahi so si tedaj izmislili drugo. Da bi nas premagali, so postavili pred nas omenjeni ladijski top. Streljajo ž njim le poredko, ker tak top ne vzdrži veliko strelov; po par sto strelih postane po navadi neraben. Občudoval sem kroglo te pošasti. Človeku pri pogledu na njo postane
kar tesno pri srcu. Krogla je iz jekla kakor sploh krogle od topov z bojnih ladij. Visoka je 1-20 m, zelo špičasta in tehta 380 kg. Nedavno so Lahi neko popoldne izstrelili 15 takih krogel, Šest jih pa ni eksplodiralo. Med temi šestimi je ena uganjala zanimive burke: priletela je v hrib, se malo zarila v tla, odskočila kakih 200 m, padla na zemljo in se še neštetokrat prekucnila. Bučanje in žvižganje takih krogel pretresa človeku kosti.
Slučajno sem bil navzoč, ko so omenjeno kroglo operirali in jo potem odposlali v muzej na Dunaj. Najprej je spreten saper vzel iz njenega dna takozvani uži-galec, ki je bil nekoliko pokvarjen in zato krogla ni eksplodirala. Nato so pa pobrali ' nje okoli 40 kg ekrazita. Vsak lahko
iz
sam presodi, kako strašna je moč take krogle, kadar eksplodira. Ko so padale krogle več kakor tisoč metrov od nas, sem mislil, da se bode hrib pogreznil. Po zraku pribuči kot bi se lokomotiva pridrsala, ko eksplodira, zažene tu pri nas v gorovju kot glave debele skale po več sto metrov naokoli.
Zanimalo bo marsikoga izvedeti, kako daleč oni laški top nese. Izračunali smo natanko, da strelja do nas 12V^ km daleč, parkrat je pa letela krogla čez nas v ozadje in izmerili smo, da je napravila pot 16 km. Za prvo razdaljo je potrebovala 43 sekund, da je priletela na mesto. Grozno je, če se pomisli, da taka teža v kratkem času toliko kilometrov daleč zleti.
Razveseljivo je pa to, da omenjeni orjak dosedaj ni napravil nam skoro nobene škode. Prvi strel ponavadi ne zadene, preden pa drugi prileti, smo že vsi dobro zavarovani na svojih mestih v zemlji. Tako tudi ta top izdajalskemu Lahu ne bo prinesel zaželjenega uspeha. En uspeh mu pač donaša, namreč ta, da težke in drage krogle naglo praznijo njegove žepe.
Naši topovi čvrsto bljujejo jeklo nad italijansko zalego, Sovražniki besne, ker ne vedo, kaj bi počeli. Dobro si bodo zapomnili avstrijske topničarje, ki jim spredaj razrivajo strelne jarke, zadaj pa polnijo pokopališče. Naši topovi delujejo kot prvi dan in točno izpolnjujejo svojo na-logo.
Moja mačica, o kateri sem vam pisal, da se me je prijela, je prav lepa in debela živalica. Ime ji je Cadorna.
Laške grozovitosti na Kobariškem.
Velespoštovani gospej Olgi Frandolič, ki se nahaja sedaj s svojim g. soprogom v Ljubljani, je pisal Štefan Gaberščik iz Smasti na Kobariškem:
Gross-Hollenstein ob Ibsi, N. Avstr., 5. oktobra 1915.
Draga gospa! Z velikim veseljem sem prejel Vaše pismo. Vprašate me, da bi Vam bolj natančno razložil, kakor je v časnikih stalo. Tedaj: Dne 4. junija so prišli Lahi in so nas vzeli 35 mož. Pobrali so nas po naših gruntih in enega so vzeli iz kampanje in so ga vpričo nas ustrelili; imenuje se Ivan Ručna iz Smasti. Ko so nas spravili skupaj, so nas iz Smasti odpeljali proti Soči. Peljali so nas gor k mostu v Idersko in tam so nas postavili za most. Prišel je laški oberst in je rekel naredniku, da naj nas postavi v vrsto. In potem so prišli Komenci, 36 mož, in so šli tudi ti v vrsto. Stalo nas je skupaj 66 mož. In potem so vzeli vsakega desetega iz vrste, in teh šest mož so postavili pred nas in tam pred nami so jih ustrelili. Tisti nesrečniki so bili: Ivan Tratnik podomače Kovač, Matija Sokol podomače Pešk, Matevž Vurkov stric, Velinov stric Lojz, s Kamna Logar in Pink. Potem so nas peljali v vas Idersko in nas zaprli v mlekarno. Ko se je naredil mrak, so nas peljali v Kobarid. Z Iderskega pa celo do Kobarida so imeli vsak svoj »spolet« in so pljuvali na nas in nas suvali; ravno pred pisarno v Kobaridu so enega ubili; to je bil Paskednerjev stric s Krna. Drugi dan so nas peljali v Čedad z avtomobilom in dol sem bil dva meseca in pol. Potem so nas peljali v Flo-renco, kjer sem bil 14 dni. In potem so nas noter dol na Sardinijo na otok spravili. Tam je prišlo na županstvo, da naj odberejo tiste, ki so več ko 50 let stari in tiste do 17. leta, druge so pa še notri pridržali. Na potovanju sem bil 11 dni, dvanajsti dan sem prišel v Weidhofen. Zdaj sem prišel semkaj brez obleke in brez denarja. Imel sem tako srečo, da so mi v Švici podarili suknjo in srajco. Za ženo nič ne vem, ali je živa ali mrtva, sporočila nisem dobil od nje nobenega. Kakor se sliši, so gori na Kotu Janovčiča in Kanavčko ustrelili na polju, ko sta sirk odgrebala. (Zadnji stavek je zelo nejasno pisan.) Saj bi hotel še pisati, kar sem poskusil, pa mi srce ne dopusti.
Zdaj pa vse prav lepo pozdravljam in Vašega soproga tudi. Lepo pozdravljam tudi poštarico in njeno mater. Z Bogom. Štefan Gaberšček,
ženo in moža ustrelili Lahi.
Med krajema Dolje pri Tolminu in Ga-brije so Lahi ustrelili neko žensko, ko je delala na polju. Ko je njen mož hotel čez nekaj dni iti po truplo svoje žene, so ga opazili Lahi in tudi njega ustrelili. Mrtev
se je zgrudil poleg trupla svoje žene. Kri teh žrtev se bo maščevala nad Italijani!
Iz Trente
sc nam piše: Od nekega Laha, ki jc bil ujet na patroli na Mrzlem vrhu sem zvedel tele podrobnosti: Cerkev v Drežnici je nepoškodovana, ljudstvo jc doma. — Ko sem ga vprašal o tamošnjem g. kuratu, je rekel, da vsak dan mašuje; torej je gotovo doma. — Na Trnovem so tudi ostali vsi doma; Sr-peničani pa so morali proč. Drugega nisem mogel več zvedeti, ker so šli ujetniki naprej. — O Libušnjem niso znali ujetniki kaj natančnega povedati. — Govorili so precej radi in odkritosrčno. Bili so precej veselega obraza.
Drobne vesti z italijanskega bojišča.
Profesor Lovrič poroča »Našemu Je-dinstvu« dne 28. septembra:
19. septembra je naša patrulja ujela štiri Italijane, ki so stražili južno od . . .
Drugi dan je naša artiljerija izredno točno z jeklom posipala cesto pri G. in sovražne strelske jarke pri F., P. in D. Sovražnik je bil prisiljen, da je z velikimi izgubami izpraznil strelske jarke pri D.
Sovražna težka artiljerija je besnela v odseku K. Naša je odgovarjala z enako ljutostjo in prisilila Italijane, da so izpraznili postojanko . . . Sovražnik je pustil nekaj mrtvih in ranjenih. Tudi pri D. je sovražni ogenj silno divjal.
Poizkusi Italijanov, da bi se približali našim postojankam, so bili junaško odbiti.
21. septembra so naši razdejali italijanska tehnična dela pri P. Srečno so se vrnili k svojim in prinesli s seboj razen drugega vojnega materiala deset italijanskih pušk.
Isto noč so naši vrli in junaški Dalmatinci izvršili delikatno in zelo nevarno nalogo. Ta naloga je bila velevažna in uspela je sijajno na veliko zadovoljnost naših starešin. Neka druga patrulja se je zopet priplazila do G., porušila strelske jarke, ki jih je bil sovražnik izpraznil, in v bližini našla 20 mrtvih, še nepokopanih Italijanov, nato se pa vrnila s precej bogatim plenom.
Ko se je tega dne dognalo, da se zbira sovražnik v C„ je naše topovje naravnost razbesnelo in prisililo Italijane, da so z velikimi izgubami v begu zapustili to vas.
Tudi 22. septembra je sovražni ogenj obsipal P. V. in ostale višine. Uspeh, hvala Bogu — ničev! Naši so prisilili k molku eno sovražno baterijo. Tega dne se je prijavilo 40 prostovoljcev, da uničijo tehnične utrdbe, ki so jih bili Italijani primaknili k našim postojankam.
Podjetje je divno uspelo: utrdbe so bile uničene, padlo je 12 Italijanov, 3 so bili težko ranjeni in 20 je bilo ujetih. Ujetniki so rekli, da so njihove izgube veliko večje. Od naših je eden padel, 3 so bili lahko ranjeni.
23, septembra se ni nič posebnega zgodilo. Sovražni topovi so kakor običajno obsipali razna mesta z ognjem. Naše patrulje so v odseku S. M. presenetile sovražnike, pognale večino posadke iz jarka in se vrnile s 155 italijanskimi puškami. Naslednji dan so naši na drugem mestu izvršili enako delo in uplenili Italijanom 37 pušk, dočim je naša artiljerija razbila sovražniku eno strojno puško.
25. september nam je prinesel to-le: naš ogenj je prisilil Italijane, da so popustili delo krog strelskih jarkov, uplenjenih je bilo 12 pušk. Ko se je sovražnik zbiral pri P., ga je naš ogenj prisilil, da je v divjem begu pobegnil in popustil mnogo pušk in drugega vojnega materiala. Sovražni ogenj je brezuspešno sipal na prostor pri
P., naša artiljerija je pa zopet razbila italijansko strojno puško in prisilila k molku sovražno baterijo.
Značilne izjave italijanskih ujetnikov.
Dunaj, 8. oktobra, (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: O priliki nekega odbitega napada proti Col de Bois (tofansko ozemlje) dne 28. septembra jc bilo ujetih 13 podčastnikov in 57 mož al-pinskega bataljona teritorialne milice Val Chisone. Zaslišavanje vojnih ujetnikov je podalo naslednjo značilno sliko o razpoloženju v tej elitni četi: Moštva so vseskoz ogorčena, da so jih kot teritorialno milico postavili na fronto, dočim se uporabljajo teritorialne milice drugih vrst orožja izključno v ozadju. Zlasti starejši letniki se britko pritožujejo nad tem, da morajo opravljati težko alpinsko službo, dočim na jugu starejši letniki še niti vpoklicani niso. Mnogi izmed ujetnikov so izjavili, da Salandra kot Apulčan v Pijemontu ni priljubljen, zato se pa hoče sedaj maščevati na ta način, da vse Pijemonteze pošilja v ogenj, svoje volilce na jugu pa varje. Tudi mlajši letniki tretje kategorije se najbritkejše pritožujejo, da se porabljajo na fronti, ko pripadajo tretji kategoriji in nima vlada nobene pravice, da jih pošilja na fronto. Do vojnih prostovoljcev, posebno do prostovoljnih alpincev, goji večina veliko zaničevanje; to da so predvsem dijaki, ki so huj-skali na vojno. Sedaj so bili šli na Tofano, da bi se mogli bahati s svojimi junaštvi. Toda čez malo dni jim je gori že premrzlo postalo in sedaj morajo družinski očetje al-pinskega bataljona izmenjavati te mlade širokoustneže. Pred napandom so bili ljudje nujno opozorjeni, naj se nikari ne dado ujeti, ker da Avstrijci vse ujetnike pomore.
Strah Lahov pred osrednjima velesilama.
Chiasso, 8. oktobra. »Corriere della sera« je obupno zakričal. Izvaja: Vedno smo dajali prednost pameti in ne čuv-stvom, zdaj pa želimo, naj bi se verovalo našim besedam, ko se prvič obračamo na čuvstvo in na instinkt Italije. »Ne smemo izgubiti nič časa,« izvaja »Corriere«, »ker pripravljati Avstrija in Nemčija nekaj strašnega, in lahko bi prisegli, da ne bo še preteklo veliko ur, ko bo korakala strašna nemška sila čez svetovno pozo-rišče. Četverosporazum mora zato v zadnji uri vse storiti in takoj nastopiti proti sovražniku, kjerkoli zadenejo nanj.«
i
Nemško uradno poročilo. Berlin, 8. oktobra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Po brezuspešnih prodiralnih poizkusih Francozov dne 5. in 6. oktobra je bil včerajšnji dan v Champagni primeroma miren. Po Francozih že zaseden kos jarka pri selu Navarin je bil dopoldne izčiščen s protinapadom in smo ob tej priliki ujeli več Francozov in zaplenili 2 strojni puški. Proti večeru se je pomnožil ogenj artiljerije. Ponoči so bili na posameznih mestih napadi pehote, ki smo jih bili vse odbili. Pri nekem uspešnem sunku na neko naprej potisnjeno sovražno postojanko južno od St. Marie a Py smo ujeli 6 francoskih častnikov in 250 mož. Vzhodno od Argo-nov pri Malincourtu je bilo več podkopov razstreljenih.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo. Pariz, 5. oktobra, popoldne: V Artois precej močan ogenj s topovi na obeh straneh na celi bojni črti severno od Scarpe. Boji z bombami in z zračnimi torpedi v odsekih Quennevieres in Vic-sur-Aisne in na visoki planoti Nouvron. V Champagni tudi boj s topovi osobito v pokrajini Epire-de-Vedegrande, pri Nava-rinovem posestvu in pri griču Souain. V Argonih boji iz strelskih jarkov v strelske jarke z ročnimi granatami in s petjurd.ami
Laška sodba o vojnem položaju.
Baselj, 8. oktobra. »Stampa« objavlja članek, ki ga je spisal najbrž Giolitti, v katerem izvaja, da je bilo novo prodiranje četverosporazuma na zahodu brezuspešno, njegovo prodiranje na Balkanu je zelo dvomljiva stvar, stališče Nemcev na zahodu in vzhodu je pa trdno in neomajljivo.
Laški vojni minister priporoča varčnost.
Lugano. (K. u.) Italijanski vojni minister prosi vse vojaške oblasti, naj zelo varčujejo in naj nastopajo proti zlorabam denarja in materiala in naj kmalu natančno obračunajo o izdatkih.
Laški ujetniki na Ruskem.
Dunaj, 8. oktobra. Pogajanja o predaji avstrijskih ujetnikov laške narodnosti Rusije Italiji niso dovedla do uspehov, ker se ti ujetniki sami branijo in ker se v Italiji boje, da ne bi mesto »odrešenih bratov« dobili vohune.
Lahi nadomeste Angleže v Egiptu.
Berlin. V »Nationaltidende« poroča laški publicist Grandolzo, da bodo najbrž nadomestile laške čete Angleže v Egiptu.
pri Courte-Chaussee in pri Fille-Morte. Severno od Verduna jc zadelo naša artiljerija v pokrajini Ornes nek nemški železniški vlak in je povzročila zelo ljuto eksplozijo. Z ostalih delov bojne črte se ne more nič poročati. Neko naše zračno brodovje je vrglo na kolodvor Biaches pri Peronne 50 granat.
Pariz, 5. oktobra zvečer. Precej ljut obojestransk ogenj s topovi severno od Scarpe in vzhodno od Arrasa. V odsekih Lihons in Andechy so se bili boji v strelskih jarkih z ročnimi granatami in z bombami. V Champagni je nadaljeval sovražnik s pomočjo dušljivih granat obstreljevanje ozemelj za posestvom Navarin in pri Soudin. Naša artiljerija je odgovarjala zelo odločno in je streljala na nemške strelske jarke in utrdbe. V argonskem odseku La Houyette, dalje pri Les Eparges, v gozdu Apremont, v Loreni pri Moncel, Arracourt in Anceviller so tudi skoraj brez odmora gromeli topovi. Sovražnik je poizkusil zvečer 1. oktobra presenetljiv napad na našo postojanko vzhodno od Urbeis v Vogezih. Bil je popolnoma odbit.
Pariz, 6. oktobra, popoldne. V Artois se je nadaljevalo obojestransko obstreljevanje osobito ljuto južno od gozda Given-chy. V zveznih jarkih južnozahodno od grada La Folie smo nekoliko napredovali v napadih z ročnimi granatami. Z ostale bojne črte se poroča le o delovanju artiljerije kakor v Champagni, med rekama Maas in Mosel, severno Flirey, na lo-
renški bojni črti pri Leintrey, Gondrexon in Domevre.
Pariz, 6. oktobra, zvečer. V Champagni smo dosegli nove uspehe. Naša pehota je po močni artiljerijški pripravi z naskokom osvojila vas Tahure in je došla na vrh Tahure, ki je tvoril opirališče v drugi sovražni črti. Prodrli smo tudi v okolici Navarinovega posestva. Skupno število ujetnikov presega trenotno tisoč, Z ostalih bojnih črt se poroča le o artilerijskih bojih, ki so bili posebno ljuti v Artois, v gozdu Givenchy na vrhu 119, v Argonih severno od La Haraze, v gozdu Le Pretre, v Loreni pri Leintrey, Reillon in Badonvillers in v Vogezih ob pobočju doline Mec.
Nemška črta na zahodu ni prodrta.
London, 6. oktobra. (Kor. ur.) »Dail? Mail« izvaja: Nemško črto so sicer na več mestih močno upognili, a prodrli jo niso, Poročila ne upravičujejo mnenja, da bi bile naše armade zadale sovražniku odločilne udarce. Prodreti se mora več kakor dve ali tri milje, da se napravi vtis na Nemce. List nastopa proti mnenju, da je Nemčija podobna obkoljeni trdnjavi. V Rusiji je osvojila 150.000 štirjaških milj, ki zagotavljajo preskrbo z živili.
Velikanske izgube angleških častnikov.
Rotterdam. V treh dneh je bilo ubitih ali ranjenih na zahodnem bojišču 23 angleških polkovnikov ali pa podpolkovnikov.
Francoski ministri bodo poročali.
Pariz, 8. oktobra. (K. u.) Petit Pari-sien« poroča: V ponedeljek bodo Viviani, Millerand, Augagner in Delcasse pred združenimi parlametarnimi odseki za vojsko in mornarico ter zunanje zadeve poročali o splošnem političnem položaju.
Vojni svet v Londonu.
London. (K. u.) Reuter poroča: Dne 6. t. m. zjutraj sklicani ministrski svet je bil odgoden na 7. t. m. Mesto ministrskega sveta je zboroval vojni svet, h kateremu so bili pritegnili popoldne tudi francoskega veleposlanika z zastopniki francoske vlade in francoske armade.
Novi načelnik angleškega državnega generalnega štaba.
London, 7. oktobra. (K. u.) Za načel« nika angleškega državnega generalnega štaba je bil imenovan sir Arhibald Mur ray.
Novo francosko vojno posojilo.
Pariz, 8. oktobra. (K. u.) Zbornica jc soglasno sklenila, naj se najame novo vojno posojilo 2 in pol tisoč milijonov frankov.
Gibraltar velika mrtvašnica.
Kolin. »Koln. Ztg.« poročajo iz Madrida: V gibraltarskih bolnišnicah leži 15 tisoč ranjenih in na pegastem legarju obolelih vojakov. Vsako noč pomečejo več sto mrličev v morje.
Angleži zopet snubijo Portugalsko.
Rotterdam. »London News« poročajo: Portugalski poslanik v Londonu jc odpotoval s posebnim poverilom in z obsežr.i-mi pooblastili v Lizbono.
Francoskega ministra sin obsojen.
Devin (Magdeburg), 6. oktobra. (Kor. urad.) »Magdeburger Zeitung « poroča: V ujetniškem taboru v Halle internirani francoski poročnik Delcasse, sin francoskega zunanjega ministra, je bil obsojen v enoletni trdnjavski zapor, ker ni ubogal in ker se je upiral. Delcasse je psoval tudi Nemčijo. Neki drugi francoski častnik je bil obsojen v trdnjavski zapor enega leta in pol.
Turcfla v vojski.
KAVKAŠKO POROČILO.
Petrograd, 8. oktobra. Poročilo kav kaške armade: Dne 1. oktobra sc je izjalovil poskus Turkov, da bi pričeli z ofenzivo v smeri proti Oltiju. Pri Vanu naše čete potiskajo sovražnika proti zahodu od Was-tarna in so se polastile sovražnih postojank. Zasledovanje sovražnika traja dalje,
ANGLEŠKA KROGLA UBILA RODBINO LAŠKEGA KONZULA.
Carigrad, 6. oktobra. (Kor. ur.) Iz tur« škega vira sc poroča: Predvčerajšnjim je izstrelila neka angleška križarka na ne-branjeni Aivali nekaj strelov. Krogla je zadela hišo laškega konzula in je ubila njegovo rodbino, ki šteje 6 oseb.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ NA DOPUSTU.
Amsterdam. Listi poročajo, da je na« stopil dopust kavkaški podkralj veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ker je obolel. Drugo poročilo pravi, da bo Nikolaj sredi oktobra potoval v Niš in Atene.
Razna poročila.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V SREDO-ZEMSKEM MORJU, Berlin, 8. oktobra. (Kor. ur.) V zadnjih tednih so v Sredozemskem morju zelo uspešno delovali nemški podmorski čolnu
Potopljena je bila približno dvanajstorica tujih parnikov, med njimi več transportnih s četami na krovu. Potopljena je bila med drugimi tudi velika transportna ladja Arabia« pri rtu Matapan in transportna ladja »Ramazan«, ki je bila 18. septembra potopljena s 50 možmi indijskih čet.
PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV WILSON SE ŽENI.
Washington. (K. u.) Reuter poroča: Wilson se je zaročil z gospo Normann Gelt. Poroči sc najbrže v decembru.
Dnevne novice.
-f Cenjeni naročniki, pozor! Z ozirom na vabilo »Slov. Straže« na uvodnem mestu današnje številke prosi listova uprava vse cenj. naročnike, naj v svojem lastnem interesu porabijo danes priložene položnice »Slovenske Straže« izključno samo v ta namen, da se z njimi naroče in plačajo srečke. Za denar, ki ga prejme »Slovenska Straža po teh položnicah, bo prejel vsak toliko srečk, kolikor kron nakaže, pa ničesar drugega. Po teh položnicah se torej ne more naročiti ne »Slovenec«, nc kak drug časopis; p rs tudi za pošiljanje darov se ne morejo porabiti, ker »Slov. Straža« teh zneskov nc bo izplačevala nikamor drugam. Kdor bi vkljub temu opominu poslal denar za kak drug namen, kakor za nakup srečk, svojega namena ne bo dosegel.
Tretje avstr. vojno posojilo, V tretje se obrača naša država do svojih državljanov s pozivom, naj se po svojih najboljših močeh udeleže podpisovanja 3. avstrijskega vojnega posojila in tako omogočijo domovini, da zmagoslavno konča vsiljeno ii vojno. — V zadnjih mesecih dosežene velike zmage A.vstro-Ogrske in Nemčije v Rusiji, ponesrečeni napadi bivšega laškega zaveznika, hraber odpor Turčije in slednjič nastop Bolgarije na naši strani so kaj ugodna znamenja, da bode končna zmaga naša in naših zaveznikov in da bode po obilih žrtvah krvave vojne zopet nastopil mir in z njim blagostanje vsem narodom naše širne domovine. — Pred dnevi smo poročali, kak lep uspeh je doseglo tretje vojno posojilo v Nemčiji, tudi Avstrijci moramo dokazati, da ne zaostajamo za državljani naše zaveznice. — Neglede na lo, aa vsak količkaj premožnejši, ki podpiše vojno posojilo, stori le svojo dolžnost, je opozorila vredno tudi dejstvo, da nudi 3. vojni zajem mnogotere ugodnosti, ki so razvidne natančneje iz oglasa, pojasnila pa dajejo radevolje tudi vsi denarni zavodi in c. kr. poštni uradi (kot biralnice poštne hranilnice). — Še pred razpisom tega posojila so bile javljene velike vsote v pred-znambo in je tedaj mnogo upanja, da tudi tretje avstrijsko vojno posojilo doseže enako lep uspeh, kakor prvi dve. — Anglija in Francija, najbogatejši državi na svetu, nista mogli dobiti doma denarja, temveč sta morali iskati posojilo v Ameriki; Avstrijci pa dokažimo nasprotnikom, da nismo samo vojaško, temveč tudi finančno tako močni, da moremo sami nuditi državi potrebna sredstva, da vstraja v tej siloviti borbi in jo dovede do zmagovitega konca. — Zato pa veljaj za prihodnje dni poziv vsem imovitejšim: Pojdite in podpišite vojni zajem!
-j- Zadružna organizacija in tretje vojno posojilo. Pri skupni seji načelstva, nadzorstva in širšega odbora Zadružne zveze se je med drugim pretresalo tudi vprašanje o tretjem vojnem posojilu. Kon-štatiralo se je, da se je potom zadružne organizacije, kolikor je združena v Zadružni zvezi v Ljubljani, podpisalo prvega vojnega posojila nad 2,2G0.000 kron, drugega pa okoli 1,400.000 kron. Z ozirom na naše skromne moči je ta uspeh gotovo lep, zlasti če se upošteva, da je ob podpisovanju drugega vojnega posojila tikoma na meji izbruhnila vojska z Italijo, Zadružna organizacija bo gotovo v veliki meri sodelovala tudi sedaj, ko je razpoloženo v podpis tretje vojno posojilo. Pri omenjeni seji so poklicani zastopniki zadružništva sklenili, da naj se posojilnicam priporoči podpisovanje. Obenem pa se je sklenilo zahtevati, da naj se posojilnice zlasti sedaj kar najbolj drže zadružne discipline. Ta zahteva Zvezinega vodstva je utemeljena v raznih posebnih okoliščinah. Med drugim se je od nekih strani očitalo kmečkemu prebivalstvu, da se je doslej premalo udeleževalo pri podpisovanju vojnih posojil. Taki očitki se dado izpodbiti le, če se more pokazati ugoden celoten uspeh. Zato pa naj kmečke posojilnice vplivajo na svoje vlagatelje, da bodo podpisovali le pri njih in naj te in svoje lastne podpise do-pošljejo Zvezi. Vse tiste ugodnosti, ki jih nudijo drugi subskripcijski zavodi, daje Dodpisovalcem tudi Zveza na razpolago.
-f Sedanje slovenske čitanke za srednje šole se odpravijo. Celovški »Mir« piše; »Družba sv. Mohorja« ja založila slovenske čitanke za šest razredov srednjih šol; nekatere izmed njih so najnovejšega datuma, le čitanka za 5. in 6. razred je iz 1. 1903. Nekatere je sestavil f vladni svetnik dr. Jakob Sket sam, druge skupaj z g. profesorjem Westerjem, Nekateri citati,
ki se nanašajo na lepoto slovenske domovine itd., in nekateri izrazi so se zdeli na-učni upravi manj primerni in je vsled tega odpravila te čitanke; vendar ostanejo za enkrat, dokler se ne natisnejo nove, še v rabi. Ker je zaloga teh čitank, zlasti najnovejših, še precej velika in ima »Družba sv. Mohorja« vsled tega precejšnjo škodo, se je po predsedniku kluba slov. državno-zborskih poslancev gosp. dr, Korošcu obrnila v tej zadevi na naučno ministrstvo, kjer se je poslancu sporočilo, da bo zadeva rešena na Kranjskem. V deželnem šolskem svetu kranjskem se je o tej zadevi med tem že vršilo posvetovanje. Imenovan je bil odbor, ki bo sestavil nove čitanke. V odboru so gg. dr. Bezjak, prof. Jarc, prof. dr. Breznik in prof. Grafenauer. Založba novih čitank se je ponudila >:Družbi sv. Mohorja«, ki je pa, kakor se nam poroča, novo založbo odklonila. O zadevi so poročali tudi nemški listi, pa netočno in deloma neresnično.
General Boroevič odlikuje hrabrost obmejnega Slovenca. Kovaški mojster in posestnik v Št. IIju v Slov. goricah g. Andrej Princi je dobil od generala Boroeviča sledečo, od njega lastnoročno podpisano priznalnico: »Št, 1753. Četovodji Andreju Princlu od oddelka strojnih pušk št. ... V priznanje Vaše izredne hrabrosti pred sovražnikom kot predmojster pri oddelku strojnih pušk v bojih pri Sv. Martinu (Do-berdobska gorska planota) od 4. do 12. julija 1915 Vam podelim srebrno hrabrostno kolajno. Na bojišču, dne 13, avgusta 1915. Boroevič, general infanterije.« — Čestitamo!
—	Odlikovan je bil na jugozapadnem bojišču dne 1. oktobra t. 1. praporščak c. in kr. 27. pp., prideljen c, kr. 151. črnov. bataljonu, Drago Česnik iz Knežaka na Notranjskem z srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Praporščak Česnik je od izbruha vojne z Italijo v boju in se je odlikoval v gorskih bojih ob gorenji Soči.
—	Slovenski učitelj padel na italijanskem bojišču. Na italijanskem bojišču je padel učitelj Emil Zeilhofer, doma iz Poljčan.
—	Prodaja sočivja (fižola, graha, leče). Poroča se nam: Razven komisijonarjev Žitnega zavoda ni nihče upravičen kupovati fižola od kmetovalcev, tudi vojaštvo ne, in
kdor bi prodajal fižol komu drugemu kot komisijonarjem Žitnega zavoda, se glasom zakona kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in z globo do 20.000 kron. Prevzemne cene, po katerih kupuje Žilni zavod, sp,; sledeče: za grah ali lečo 55 K, za fižol vseh vrst, ki je namenjen za človeško hrano, 40 K, za fižol in bob za krmo 30 K za 100 kilogramov netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Žitni zavod oddaja za enkrat še ves nakupljeni fižol vojaškemu erarju, ki ga prevzame v vrečah po 70 kg netto. Ko se zadosti vojaškim potrebam, se prične oddaja fižola okrajnim aproviza-cijskim odsekom za preskrbo civilnega prebivalstva.
—	Nemčija ima dovolj mesa. V Nem-čiij so sklenili, da ne bodo, kakor so prvotno nameravali po avstrijskem vzorcu, določili dni, ob katerih bi se meso ne smelo prodajati.
—	Povodenj v Vipavi, Iz Vipave nam pišejo: Te dni smo imeli vsled neprestanega dežja veliko povodenj — kakor po navadi pol vipavskega trga pod vodo. Neki avto se je v pregloboki vodi ustavil. Uspeh bo pač ta: vsled tega se bo vendar enkrat vipavska voda v red spravila.
—	Cena za ajdo. Kot prevzemna cena za ajdo se je določila 28 K za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Glasom cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi ajda zasežena v prid države in se sme prodajati samo -Zavodu za promet z žitom«, ki jo nakupuje potom svojih komisijonarjev.
—	Določitev cen svinjski masti. C. kr. korespondenčni urad poroča: Dne 5. t. m. je zborovala v vojnem ministrstvu konferenca, ki so se je bili udeležili zastopniki obeh vlad. Sklenili so, da se bodo cene prešičji masti in slanini določile enotno v Avstriji in na Ogrskem.
—	Kolera. Uradno se poroča: Po poročilih dne 7. t. m. se je doznal v Celju 1, v Ljubljani pa šest slučajev kolere med vojaki, ki so došli z bojišča,
—	Pozor delavci! Večje število delavcev rabi podjetje za prelaganje premoga pri c. kr. vojni mornarici v Pulju. Podjetje je pod državnim varstvom in so delavci oproščeni vojaščine, čeprav so bili pri prebiranju spoznani sposobni za vojno službo, ako je bil v istem času že v službi podjetja. Plača dnevno 5 K ali pa tudi v kontraktu. Vožnjo v Pulj plača in hrano preskrbuje samo podjetje. Pojasnila in navodila daje upravništvo »Slovenca«. Prijaviti se je najdalje do 18. t. m. Vsak tak delavec mora imeti krstni list, domovnico in delavsko knjižico, da se na podlagi teh poskrbi za legitimacije.
—	iV. c. kr. razredna loterija. P. n. re-flektante opozarjamo, da se dobe srečke za 5. razr. tekoče loterije tudi med žrebanjem tega razreda t. j. od 8. oktobra do 6. no-
I vembra t. 1. pri Poslovnici c. kr. razredne I loterije Ljubljanski Kreditni banki v Ljub-
ljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu in Splitu. Cena srečk: '/a 25 K, % 50 K, i/2 100 K, 1/1 200 K. Naročila po poštni nakaznici zadostujejo.
Lju&llansKe novice.
lj Seja ljubljanskega obč. sveta. Ljubljanski obč. svet ima redno javno sejo v torek, dne 12. oktobra 1915 ob 6. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o nenadnej skontraciji mestne blagajne, glede določitve odškodnine za mestni svet ob dirkališču za železniško zvezo med južno in državno železnico, o prošnjah Marije Šibic za odpis davščine od vrednostnega prirastka, Franca Pocka za odstop prednosti zastavne pravice pri nekem posojilu na zemljišče vlož, št. 100, kat. obč. Trnovsko prem., glede dovolitve nagrade za revizijo psov, o izvolitvi namestnika člana c. kr. mestnega šolskega sveta. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo o končni odobritvi cenika in ceremonijela ter pravil mestnega pogrebnega zavoda. Tajna seja o dopisu ravnateljstva Mestne hranilnice glede imenovanja nekega uradnika, o dopisu klavničnega ravnateljstva glede dovolitve miloščine nekemu bivšemu klavnič-nemu uslužbencu, o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Pričetek šole v Spodnji Šiški. Na šišenski deški in dekliški osemrazrednici se prične s šolskim poukom še tekom tega meseca. Čas vpisovanja in pa dejanski pričetek šole se naznanita kasneje.
lj Ureditev prodaje krompirja pri mestni aprovizaciji, V prihodnje se bodo izdajale zaporedne številke dan preje preden se bo za dotične štev. oddajal krompir. To je bilo treba uvesti, da se prepreči naval. Da ne bo treba strankam na krompir čakati cel dan, se bodo zaporedne številke vrstile v tem času: Št. 1—15 od 8. do 9. ure, št. 16—30 od 9. do 10. ure, št. 31 do 45 od 10. do 11. ure, št. 46—60 od 2. do 3. ure popoldne, št. 61—75 od 3. do 4. ure in št. od 76 naprej od 4. do 5. ure popoldne. Vreče se jemljejo nazaj le od 11. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6. ure popoldne. Krompir se bo oddajal še najmanj 14 dni, vsled česar se ni bati, da bi vsi naročniki ne prišli na vrsto. Za one, ki so radi krompirja že v stiski, je mestna apro-vizacija uvedla nadrobno razprodajo krompirja na mestni stojnici (Pogačarjev trg).
lj Oddaja krompirja po mestni aprovizaciji za Šiško. Da se ustreže želji prebivalcev Spodnje Šiške, se bo oddajal krompir za tamkajšnje naročnike iz prostora požarne brambe v občinski hiši. Šiškarji naj radi tega ne hodijo po krompir v Ljubljano. Več se objavi pravočasno.
lj Oddaja moke pekom za drugi teden. Prihodnji teden se bo oddajala moka pekom v ponedeljek popoldne od 2. do 3. ure ter v četrtek od 8. do 9. ure zjutraj; trgovcem pa v torek in petek od 8. do 9. ure dopoldne. Gostilničarji, izkuharji in drugi pridejo na vrsto v četrtek od 8. do 9. ure zjutraj.
lj Smrt za domovino. Umrl je dne 2. oktobra v tukajšnji vojaški bolnišnici poddesetnik Jožef Videnšek, delavec tobačne tovarne. — Odšel je na severno bojišče dne 10. avgusta lanskega leta in je bil pred kratkim časom odposlan na južno bojišče.
lj Goveje meso so včeraj prodajali po
3	K kg v — mariborski mestni klavnici.
lj Analfabetski tečaj v vojašnici sv. Petra traja že dalj časa. Analfabetov je okoli 50 starejših in mlajših, ki so doma večinoma iz Istre. Poučujeta jih enoletna prostovoljca gg. učitelj Šepič in A. Jurčič, Vse hvale in posnemanja vredno.
lj Sumljiva oseba iz Ljubljane prijeta v Ptuju. V Ptuju je ondotna mestna policija prijela neko Frido Kleinenčič, ki se je pripeljala iz Ljubljane. Frida Klemenčič, ki je po poklicu blagajničarka, je osumljena hudodelstva.
lj Tudi vžigalice so se podražile. Komaj smo se navadili pri vžigalicah novih cen, t. j. po 3 vin. zavojček, pa so zopet poskočile za 1 vin. in tako stane sedaj
4	vin. Tobak dražji, vžigalice dražji, ubogi tobakarji! Za strastnega kadilca je to pač veliko breme!
lj Vojaško delo za krojače in šivilje.
Zavod za pospeševanje obrti je prejel nakazilo za izdelke, ki so bili oddani do dne 31. julija t. 1. Krojačem in šiviljam, ki niso dobili še vsega zaslužka izplačanega, se bo izplačevalo vsak ponedeljek dopoldne od 8. do 12. ure v zavodovi pisarni, Dunajska cesta št. 22.
Slovenski Begunci v Gmflndnu.
Iz Gmfinda se nam poroča, da so imeli v ondotnem begunskem taborišču zaporedoma imenitne obiske. Ogledala si je barake nadvojvodinja Marija Jožefa, mati našega prestolonaslednika, ki je pokroviteljica centralnega begunskega odbora na Dunaju. Spremljal jo je bivši ministrski predsednik baron Beck. Bila je
slovesno sprejeta od Ukrajincev in Slovencev. Obiskal je dalje taborišče minister za notranje zadeve dr. Heinolt in pa podban hrvaški. Pričakujejo tudi obisk državnih poslancev in članov gosposke zbornice. — V Gmiindu dežuje že cel teden neprestano. V barake pada pošteno dež, kar napravlja beguncem veliko tež-koč. Otroški oddelek v bolnišnici je že z bolniki napolnjen. Dne 5. oktobra je ležalo v mrtvašnici 16 mrličev, po večini Ukrajincev. — Slovenski begunci vzdihujejo po toplejših, bolj južno ležečih krajih. — Te dni so se v taboriščih vršili vojaški nabori. Okoli 1400 mož je bilo potrjenih, ki so odšli takoj iz Gmiinda na določeno jim mesto. — V kratkem se otvori hrvaška šola in pozneje tudi slovenska. — Na cesarjev god je bila poleg slovesne svete maše po grško-katoliškem obredu tudi služba božja po našem rimskem obredu, kateri je prisostvoval c. kr, predstojnik taborišča z nekaterimi drugimi uradniki. Taborišče je obiskal tudi znani švedski pisatelj prof. dr. Jensen, kateremu je priredila ukrajinska in slovenska inteligenca presrčen sprejem s koncertom.
Poziv. V begunskem taborišču v Gmiindu je nujno treba slovenskih zdravnikov in medicincev ali medicink (poslednje se sprejmejo že po dokončanem drugem semestru na vseučilišču). Poleg prostega stanovanja, luči in kurjave dobivajo dobro nagrado. V sporazumu s predstojni-štvom c. kr. begunskega taborišča (Ver-waltung des k. k. Barackenlagers) v Gmiindu se poživljajo sposobne moči, da se nemudoma za to priglase pri označenem predstojništvu, od katerega dobe natančnejša pojasnila. Nujno se rabi več slovenskih izobražencev za uradovanje s slovenskimi begunci. Tudi te plača predstojništvo taborišča, pri katerem se je naravnost priglasiti. Prosimo, naj bi se za to sposobne moči takoj požrtvovalno odzvale temu pozivu! Enak poziv velja tudi slovenskim učiteljem in učiteljicam, ker predstojništvo. taborišča šc sili na to, da se čim preje otvo-rijo šole.
Primorske novice.
Zastopniki goriških plemičev posestnikov pri grofu Stiirgkhu. Dne 8. t. m. se
je predstavilo pod vodstvom goriškega glavarja Faiduttija odposlaništvo goriško-gradiščanskih posestnikov ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Deputacija je izročila grofu Stiirgkhu udanostno adreso na cesarja in spomenico, ki naglaša neiz-premenljivo lojalnost dinastiji in državi in ki z ozirom na težke žrtve prebivalstva izraža več želja in prošnja. Grof Stiirgkh je odgovoril med drugim, ko je z zadovoljstvom vzel na znanje udanostno izjavo: Z visokim zadovoljstvom in s popolno pravico lahko rečem, da je junaštvo naše hrabre vojne sile, katere dejanja občuduje ves svet, zgradila mogočen obramben nasip. V trdem borenju, ki ga ni enakega v zgodovini, je izvedla slavna naša armada velikanske čine. Z ozirom na njene napore smemo upati, da se z božjo pomočjo trajno odbije naval zavratnega sovražnika, če se mu je moral tudi iz strategičnih ozirov prepustiti začasno pas zemlje. Kar je bilo morebiti v nevarnosti, da se morebiti izgubi, je, če se obdrži, dvakrat več vredno. Prevevani po trdnem sklepu, da obdržimo južne obmejne dežele neokrajšane in nedotaknjene, ne bo obračala vlada deželi le svoje popolne simpatije, marveč je tudi prešinjena dolžnosti, da po vojski obiskanim krajem posveti med vojsko in po vojski vso pozornost. Avstrijsko državno misel bo odslej državna uprava, osvobo-dena vsakega ozira na neiskrenega zaveznika, tako uveljavila kot najvišje upravno načelo.
Draginja po Krasu. Pišejo nam: Kupil sem jajce. Dal sem 20 vin. Kupil sem 1 kg krompirja. Plačal sem 30 vin. Kupil sem liter mleka. Dal sem 40 vin. Kupil sem četrt kilograma solate. Dal sem 40 vin. Kupil sem liter mošta, za katerega sem dal 1 K 40 vin. — Draginja je torej precejšnja, — S kruhom je sedaj tuintam boljše. Sliši se, da tudi vojaška oblast gre na roko civilnemu prebivalstvu z moko,
— Iz ruskega ujetništva se je oglasi! Franjo Stermilan iz Vrdnika v Sremu, za katerim so poizvedovali naši listi. — Iz ruskega ujetništva je pisal svoji ženi bivši podpredsednik S. K. I, D, v Žažarju pri Vrhniki — Janez Bogataj. — V ruskem ujetništvu v guberniji Jekaterinoslav so: Josip Paškulin, črkostavec v »Narodni tiskarni« v Gorici; Anton Bon, čevljar iz Mirna; Ivan Pipan, mehanik iz Mirna; Mirna; Mirko Gregorič iz Bukovice, De-vetak Karol iz Sovodenj; kamnar Cotič Iv. (Cenov) iz Sovodenj in Evgen Grudina iz Brega št. 37 iz Brd.
Poročil se je g. Ciril Valentič, vodja šole na Katinari z gdčno. Marico Godina, učiteljico v Skednju.
Poziv trgovcem in obrtnikom v Gori' ci. Goriški mestni magistrat je izdal te dni razglas, da se slišijo od strani vojaške uprave pritožbe radi previsokih, tudi v tem težkem času neopravičljivih cen. Po-
zivlja vse trgovce, obrtnike in rokodelce, naj se zadovoljijo z manjšim dobičkom ter vršijo tako veliko patriotično delo.
Umrla begunka. V deželni blaznici na Studencu je dne 7. t. m. dopoldne umrla Frančiška Bensa, 44 let stara gospodinja pri bratu Antonu Šviligoj, posestniku v Pevmi št. 146. Nazadnje je stanovala kot begunka v Dravljah (obč. Št. Vid nad Ljubljano). Pogreb se vrši dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne blaznice.
Nalezljivih bolezni v Trstu je bilo od 25. septembra do 2. oktobra t. 1. do 2. ure popoldne konstatiranih 36. Od bolnikov sta umrla 2, od teh 1 na koleri.
Kaj vse napravi otročarija. Nekje na Krasu teče novozgrajena avtomobilska železnica. Mali otročaji in pastirji iz K. so
Easli ob progi. Nesrečna misel je padla ne-aterim v glavo. Položili so na železniške tračnice nekaj kamenov in radovedno so čakali, kaj se bo s kameni zgodilo, ko pride avtomobilna vojna železnica. Avtomo-bilna železnica je prišla, krmilar ni opazil položenih kamenov na tračnicah in vozil je dalje. Ko je močno kolesje prišlo do kamenov, so kolesa zdrknila na tla in nesreča je bila tu. Motor in vsi vozovi zadaj so skočili s tračnic in marsikaj se je pri tem polomilo. Škode je bilo precej. — Vojna oblast je vzela stvar strogo v roko. Odredilo se je marsikaj, kar bo sedaj na mestu, da se take nesreče ne bodo več ponavljale. — Ob tej priliki opozarjamo starše, da po-svare otroke in da se prav nič ne dotikajo vojaških objektov, sicer znajo priti še veliko hujše kazni kakor je n. pr. denarna kazen 25 K, ki je doletela ob priliki te nesreče posestnike cele občine. Torej pozor, da se obvarujete škode Vi starši in tudi vojaški erar.
Nesreča s patrono. V Prečniku blizu Nabrežine je našel osemletni deček patrono ob cesti. Vzel jo je v roko. V drugo roko je vzel kamen in začel ž njim tolči po patroni. Patrona je eksplodirala in se zarila dečku v vrat, mu odnesla kos mesa in se potem zgubila. Nezavednega in krvavega nesrečnega dečka so prenesli na dom. Njegovo stanje je nevarno. — Pri tej priliki ponovno opominjamo ljudstvo, naj se ne dotakuje patron in tudi ne drugih izstrelkov. To je jako nevarno, mnoge italijanske granate in tudi šrapneli, ki so bili izstreljeni, niso eksplodirali. Ti so jako nevarni. Torej ljudje božji, le pustite na miru »nekrepane« italijanske izstrelke. Saj ni treba, da si še na ta način ljudje končujejo življenje. Saj je dovolj človeških žrtev v vojski. Zlasti stariši naj opozarjajo otroke na to nevarnost. Ni vseeno če en otrok več ali manj živi.
Zagonetna smrt. 7. t, m. je bil poklican zdravnik s tržaške rešilne postaje v Kjadin-Sv. Alojzij, češ, da se je zastrupil neki mož. Ko je zdravnik dospel na mesto, je našel na cesti ležati dotičnega moža že mrtvega. Okrog stoječe osebe so pripovedovale, da se je bil mož udeležil nekega pogreba, potem pa z drugimi po-grebci šel v gostilno, kjer so mu namesto zahtevanega žganja pomotoma dali kar-bolne kisline. To je pa seveda malo vero-jetno. Mrtvo truplo so najprej odpeljali na rešilno postajo, kamor je zvečer prišla neka ženska in v mrtvecu spoznala svojega strica 66letnega Ivana Fantin. Nato so mrtveca prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu, kjer se truplo raztelesi. Slučaj še ni pojasnjen.
V Kobaridu teče življenje mirno svojo pot, kakor je razvidno iz pisem, ki prihajajo od tam. V Kobaridu je tudi več oficirjev laškega Rdečega križa. Kobarid je dosedaj nepoškodovan.
Smr! junakov.
Vič. Mrtvaško zvonenje za na bojnem polju padlimi župljani se pri nas večkrat oglaša. Tekom enega tedna smo zvonili dvema blagima mladeničema, ki sta prelila kri za domovino: Josip Prevc na severnem in Ivan Sever, četovodja pa na južnem bojišču. Prvi je bil na bojnem polju le nekaj dni, dočim je Ivan Sever kljuboval celo leto Rusom. Meseca septembra je bil premeščen na laško mejo, kjer ga je zadela sovražna krogla in mu prestrigla mlado življenje. V rokah imamo lastnoročno spisano pismo njegovega stotnika Alfr. pl. W. Po slal je to pismo vsled sinove zgube prepo-trtim starišem v tolažbo. Ko bi vedeli, da bi imel »Slovenec« kaj več prostora, bi pismo kar dobesedno priobčili. Pa naj bo vsaj par vrstic navedenih tu, katere je pisal g. stotnik o mladem 22 letnem junaku-Vičanu. » .... Edino tolažbo, piše g. stotnik, katero Vam porem podeliti je, da Vam morem sporočiti, da je Vaš sin vedno in v vseh okoliščinah kot vojak in človek vse hvalevredno izvrševal svoje dolžnosti. Ne samo Vi kot oče, ampak tudi mi srčno obžalujemo njegovo smrt. To naj bo Vam v zadoščenje in tolažbo, kakršne nc more biti deležen vsaki oče. Dasi ga nimate več, boste lahko s ponosom o njem govorili: Moj sin je kot junak umrl za domovino in cesarja! Pokopan je v posebnem grobu blizu gore sv. Mihaela. Ko bo vse urejeno, boste prejeli njegovo odlikovanje za njegovo junaštvo in vestno obnašanje v vojski.« —
Tudi mi žalujemo za pokojnim Janezom z njegovo vzgledno družino, a tudi nas tolaži pismo izpod peresa stotnika, ki tako lepo hvali in opisuje našega župljana Ivana Se-ver-ja. Tudi o drugih naših fantih smo iz ust višjih slišali laskave pohvale. Dokaz, da so Vičani tudi na bojnem polju na svojem mestu.
Novi brevir. Mala izdaja brevirja v obliki 48° (131/2 X 81/2 cm) je zopet na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena vezavi v najfinejši šagrin, zlata obreza, 4 zvezki znaša 47 K 60 vin. Dobi se tudi izdaja v obliki 12" (171/2 X 11 cm) s prav jasnim tiskom. Cena 73 K 92 vin. Od novih proprijev je Izšel dosedaj samo oni za ljubljansko škofijo.
Slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne, bo dobro služil tudi v šolskih sobah kot stenski zemljevid. Na platno nalepljen s palicami velja samo 6 K 50 vin.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del, Od Pohlina do Prešerna. 2 K, vezan 2 K 80 vin. II. del. Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 vin., vezano 7 K 20 vin. — Grafenauerjeva slovstvena zgodovina ne obsega le suhoparnega popisa raznih pisateljev in njihovih biografij, ampak posega globoko v sredino socialnega in s tem spojenega kulturnega razvoja slovenskega naroda.
»Vojaške narodne pesmi« za šole in dom. Nabral in za dvo- oziroma triglasno petje postavil Anton Kosi. Cena 1 K. Zbirka obsega poleg »Cesarske« še 25 samih prijetnih, zares narodnih vojaških pesmic. Triglasne pesmi so vse tako sestavljene, da se lahko pojo tudi samo dvoglasno. Stavek je preprost, primeren značaju narodne pesmi. Nedvomno bodo po tej zbirki pridno segala šolska vodstva pa tudi vsi ljubitelji narodnega petja.
Kraljica sv. Rožnega venca v Pompej-ski dolini. Cena 20 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Znano je iz cerkvene zgodovine, kako je molitev sv. Rožnega-venca že večkrat izprosila zmago krščanskim vojskam. Očiten zgled za to je zlasti pomorska "bitka pri Lepantu dne 7. oktobra 1671. Rabo tolikokrat preizkušenega krščanskega orožja — molitve sv. Rožne-gavenca — je posebno pospeševal Leon XIII. s svojimi okrožnicami. Tudi ta knjižica naj se širi med Slovenci in naj priporoča molitev sv. Rožnegavenca, ki tudi v današnjih hudih časih — če bo vojska vstrajna — gotovo ne bo brez uspeha.
is
•l«!.? "L'%,. J&P
9/hm
i SANATORIUM • EMONA l
i ^-NCm^^^NE -BOUSZNL /
/LdLJBLJANA-WDHENSKEGAULICA-41 ^zim^KipraMAraj-DR-FR.DERGANC'
(ŽELODČNA TINKTURA
]lekarnarja PICCOLI-ja
v Ljubljani ^rt\)BM0 \zt o4prt\t toUsa.
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 olnarleo. "WB
Naročila po povzetji.

V smislu sklepa občnega zbora z dne 5. septembra 1915 izplačuje se kupon 1914 po
16
Knpim vsako množino 3Si
■ _ V M
§ 1G501C*
^Bgr	teta '312*
ln vsake vrste ROŽC Sil lOP
os p Prostor, tro.s kožami LiiiMlana.Poliensa cesta 73.
Samrorlj GUTE !BRUHH. Baden pri Dunaju.
Kizikal. — dietetično zdravilišče I. vrste, Prospekti na razpolago. Sef-zdravnika: Dr. pl. Auf-sclinuiter, ces. svet. dr. l'odzaliradsky. 1004
župno upraviteljstvo v Javorju na Koroškem 2079	Išče
• i •	i	ei
2078
na vsako delnico.
Jadranska banka,
Trst.
Odlikovan na razstavi v Badoillcl leta 190« i fastno diplomo ln svetlufo L vrste.
BRINJEVEC
nnjlincjše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri liabrl-lelu tržen, Za-puže poŠta Begunje pri Les« cah. Kranjsko.
Za pristnost ••	Cant z m »m*.
«16?
Tisti, ki se za to službo boče potegovati, naj so obrne na župnl urad v Javorju pri Crnl na Kor.
Iščem
Naslov pove uprava „Slovenca° pod štev. 2082. (Znamka za odgovor!)
2073
vseli vrsti in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
LfuMjjana, Mestni trs šlev. 22.
Eno in pol uro od Celovca, v občini Radiše, je naprodaj
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja in 14 oralov zemljo (polje, gozd, travniki), ki se drži vse skupaj in je na lopeiu, solnčnem kraju. Natančnejša pojasnila daje JOSIP MAR, tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Koroško.
/ MATiflONIS
Resljeva cesta 13, II. nadstr.
Starejši fant
kateri bi opravljal tudi vsa domača dela, dobi službo pod »Sodar 20o9« na upravništvo tega lista.
J EDINSTVEN
u svoJoJ
NAJBOLJE ODAVNANAJSIGUR'1 NiJE PORODlČNO 1 PI ČE
Zaloge v Ljubljani: A. Šapebon in JVlihael Kastnem.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat., svak in stric, gospod
FRANC BIZJAK
posestnik in gostilničar
danes ob 1. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, bo-guvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 10. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta štv. 5 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice so bodo darovalo v več cerkvnb.
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1915,
Katarina Bizjak, soproga, Franc, Viktor, Stanko, sinovi; Helena Cerar roj. Bizjak; Franč. Bunc roj. Bizjak, bčeri; Franc Cerar, Rudolf Bunc, zeta. —
Vsi vnuki iu vnukinje
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
2070
Ad št. 15.467.
2077 (2>
Razg
© popisovanju zalog žita,
izdelkov in sočivja«
Vsled odredbe c. kr. ministrstva za notranje stvari se imajo popisati zaloge žita, mlinskih izdelkov in sočivja (fižola, graha in leče) po stanju z dne 15. oktobra 1915. V Ljubljani bodo to nalogo izvršile posebne komisije, ki bodo hodile od hiše ilo hiše. oziroma od obrata do obrata ter popisovale gori navedene zaloge.
Ta popis bo obsegal:
1.	vse poljedelske obrate, ki so pridelali kaj žita ali sočivja;
2.	vse obrtne in trgovske obrate, ki vporabljajo, prodajajo ali shranjujejo žito, moko ali sočivje;
3.	vse občine, javne korporacije ali druge aprovizačne poslovalnice, ki imajo vsled nove organizacije porabe v zalogi žito, mlinske izdelke ali sočivje.
Pri zasebnih strankah se torej zaloge ne bodo popisovale.
Zaloge, ki so 15. oktobra med potjo, mora prejemnik zglasiti v treh dneh po prejemu v posvetovalnici na mestnem magistratu.
Patrijotična dolžnost vsakogar je, da svojo zaloge vestno napove in oblastva podpira pri njih nalogi.
Prikrivanje zalog, napačne ali neresnične napovedi itd. so kaznujejo z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev, če pa presega vrednost zaloge 500 K, s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zaporne kazni se sme prisoditi denarna globa do 2000, oziroma 20.000 kron. Razen tega se zatajene zaloge zaplenijo v korist državi.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. oktobra 1916.
Orehe, suhe slive, suhe hruške in Krompir
kupuje tvrdka
Iv. JRL. Hartmanna nasl. Ji. Tomažič, Ljubljana
v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah.	2043
na prodaj v Ilirski Bistrici, pri cerkvi št. 134, s trgovino z mešanim blagom vred. Več se izve pri lastniku. 2038
Namizna jabolka
od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga-stanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino Jabolčnik, suhe češplje, ter nova zdravilna kisla voda »Silva4 vrelec.	2035
Več dobrih
Mm
sprejme tvrdka AND. OERNE, Ljubljana _ Sv. Petra cesta. Dnevna plača K 5 - 6.	2046
Prvo Hranisho cooislie za umetno sieliMi in slikanje na steklo
Anm Agnoln
LiuMiima
Dnaajska cesta štev. 13 pri Jisovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iigutalni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
-Stranka išče
obstoječe iz 2—3 sob s pritiklinarai takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe sprejme uprava __lista pod »STANOVANJE 2017«-
B V
pritlična s 3 sobami, kletmi, pralnico, precejšnjim vrtom /a zelenjavo, 1. 1914 zgrajena, se v trnovskem predmestju ugodno proda. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2055, ako se vpošlje znamka >a odgovor.
kupuje vsako množino in po najbol|ših cenah
1638	veležganjarna sadja
M. Umi k Co. Ljubljana.
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačani vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 20, Štajersko.	1621
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar jeve vrečice
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jib mokrota.
3.	So brez duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijo nove nalezbe. b. So priročne. 10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uM, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri 1874	orlu"), Kamnik.
Spiritol
je vojakom peč!
Sveti, kuha, greje!
Nosi se v žepu! Neobhodno potrebno za bojišče! Razpošiljajmo takoj našim prezebujočim vojakom!
Dobi se povsod!
Tovarna zi ..Spiritol", Dunaj 1.. Gtuckaasse 2.
Razprodajalci se iščejo!
1942 l
= Oddam v Črnomlju
■h m m
z lepim vrtom, na katerem priraste dovolj živeža za eno družino in
GOSTILNO
proti zelo nizki najemnini. Ponudbe je poslati: A. Kajfež, Kočevje.
Namizna jabolka
3
se takoj odda v najem.
Dr, KolžeK, LušKo.
2033
v ■ •

Potrebujem takoj
•i •
m
plača po dogovoru za mešano delo.
Ivan Bratina, čevlj. mojster Idrija 98.
Gospodična
17 let štora, ki je dovršila 3 razrede meščanske šole z dobrim spričevalom, želi priti v kak urad, najraje k poštnemu uradu kot pomočnica, ali v prodajalno v svrho nadal ne izobrazbe. Ponudbe pod »2045« na upravništvo Slovenca,
fine vrste raznošilja sadna razpošiljalnica FR. CERAR, Stob p. Domžale Kranjsko.
S kolodvora Domžale 100 kg po 20 - 35 K po kakovosti. Pošilja se po dogovoru.
Najstarejša slovenj tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let
HNH HOFBHUER
imejiteijica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Woifova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. ob-činstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluv.jale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje s',are obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoStenejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih i2voli ozirati na prvo domaČo tvrdko,
Ugodna prilika!
Pn<sP<stvnm*
1 UJvJl T V (1 oral vinograd za takojšnje obiranje, 1 oral travnik s sadnim drevjem in 1 oral koloseka) z novo zidanim poslopjem in celo vinsko opravo se proda iz proste roke. Četrt ure oddaljeno od kolodvora Videm-Krško, na najlepši legi v okraju. Cena 7000 kron. Ponudbe pod »Ugodna prili&a 2060" na upravo „Slovenca".	2060
najfinejšega
Karel binhart, urar
Ljubljana, marije lErezijE cesta št. 7.
Zaloga oseh urst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinj, ur, budilk.
Hikljaste uojne ure, ure u zapestnicah z radijeuim kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih in nikljastih ur „0ITlE6fV' po najnižjih cenah. 2070
:: Poprauila se izuršujejo najbolje. ::
Gospod vojaščine prost,, vešč slovenskega in nemškega jezika Išče primerne
Trnovski
nomotnik
špecerijsko stroke. d->ber detailist, priden zanesljiv in trezen sprejme se takoj in pod u-godniml pogoji trR. firma
]. Kušfan, Kranl (Gorenjsko).
službe
Sprejme se takoj izurjeni ,
2062 1 v
S 11? trn I 1
ki se razume tudi na elektriko. Kje pove uprava lista pod št. 2062.
Proda se radi odpotovanja takoj
avtomobil
s 4 sedeži. Več se poizve v trafiki Je-zeršek v Nov. Vodmatu. 2072
želi dobiti mesta v trgovini. Naslov pove uprava lista pod štev. 2068 (ako ?e priloži znamka za odgovor.)	2068
prodaja tvrdka
Fran Lenlič
2064
TRST, ulica Fontanone štev. 5. Išče se ključavničarski mojster,
ki bi vzel brezplačno v popolno oskrbo in izučbo 14 letnega
2065
a.
Pojasnila daje M.Golja, Begunje pri Cerknici.
Sprejme se Ictl^oj -i
ucenec
2069
v galanterijsko frgopino
Priča £ Kramar, Celje.
ali celo lubje za takoj ali pozneje kupi vsako množino proti gotovini
M
Vsako množino kupi se suhih gob proti tahojšem plačilu in povzetju. Ponudbe z vzorcem, navedbo cene in množine naj so pošlje na Hotel Union, Ljubljana pod šiiro „Eksporl" do 20. oktobra.
Vlener Holz^onter".
Dunaj, VI., 2050
H®" Gumpendorlcrstrassc 139. TBWI
Tudi drva za kurjavo, odpadki pri žagi, butare, krajnike in drugo lesovje, oglje, žaganje, dalje deske od zabojev in vsakovrstni rezani les itd.
Išče se dobro renomirana
v kakem prometnem trgu na Kranjskem ali Štajerskem za prevzetje z novim letom ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravništvo pod ,,'rrgovina" 2063	1916, 2063.
Vsak petek in torek
so dobivajo različne vrste jadranske in severno morske in iz Donave
se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina.
v delikatesni trgovini pri
Ant. St&cul.
2052
2075
v katerikoli pisarni event. v trgovini. Naslov pove uprava listo pod .2067«.
Sprejmem takoj krepkega
učenca
v trgovino mešanega blaga F. Skušek, MetUka.	2074
v Ljubljani
sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za
III. davka prosto 57*% voino poselile
in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene.
Deielni dvorec
Gosposka ul. 2.
Ranjen in ujet.
Narednik 27. domobr. pešpolka Karol Hvalic, doma iz Podgore pri Gorici, ki je bil v Karpatih ranjen in ujet ter se je sedaj vrnil v domovino z drugimi avstrijskimi invalidi, piše svojemu prijatelju iz Litome-ric na Češkem dne 18. sept. 1915:
Dragi prijatelj! Na vprašanja v Tvojem zadnjem pismu, kako je bilo z menoj, odkar sem bil šel drugič v vojno, Ti v kratkem odgovarjam tako-le:
Bilo je meseca februarja 1914, mislim, da ravno na dan sv. Veronike, ko sem zvedel, da mi bo zopet oditi na vojno. Tisti dan sva se odločila s prijateljem L. in šla sva k spovedi; potem? sva se še nekaj časa mudila v cerkvi in molila. Saj vem, da se boš čudil ali sploh verjel ne boš, ker prej ito ni bila moja navada. Toda vojna človeka marsičesa nauči.
Tisti dan, ko smo se poslovili od bele Ljubljane, sem bil ves v šopkih, srce pa mi je pravilo, da se ne vrnem več. Težko sem se poslovil od svoje izvoljenke, ki je nekje tam doma.
Vožnja dobro veš, kakšna je. Jaz sem Se držal le bolj v vozu, kjer je bilo polno kruha, sira, slanine, vina in cigar. Pil sem, jedel in kadil, misleč si, da je to morda moja zadnja, gostija, To je trajalo tri dni, potem pa pridemo v nesrečne Karpate.
V boj sem prišel takoj prvi dan, ki je potekel še precej dobro. Vendar mi bo ostal ta dan do smrti v spominu, ker je zahteval življenje mojega ljubega prijatelja Lebana, vrlega četovodja. Drugi dan se je položaj poslabšal, imeli smo mnogo žrtev; marsikaka žena je ta dan izgubila svojega moža, otroci očeta, stariši sina. Mnogo mnogo naših fantov in mož je ta dan umrlo za cesarja in domovino. Meni srce ni bilo pretežko, ker nisem imel posebnega veselja nc doma, nc nikjer. Le na Ljubljano me je vezalo srce, a še tam mi niso dali pokoja.
Z veseljem sem opravljal v Karpatih isvojc delo — imel sem opraviti večinoma le z minami. Nekega dne pride povelje, da se moramo umakniti, ker so Rusi prodrli levo krilo naše fronte. Mislim, da jc bilo 20. marca, ko so sc naši umaknili. Gospod major Blaške mi da povelje, naj ostanem pri minah do zadnjega trenotka, potem pa naj Užgem! To se jc tudi zgodilo. Rusi so imeli pri tem ogromne izgube. Nekaj časa sem gledal ta prizor, kako so padali Rusi, potem pa odšel nazaj. Naših nisem nobenega več videl. Obstojim pred na tleh ležečim človekom. Bil je ravno gospod major, ali žalibog mrtev. Dober, pogumen in čvrst junak! Zjokal sem se in rekel: »Vživaj v večnosti odlikovanje za svojo hrabrost, katerega nisi prejel na zemlji!«
Poslovil sem sc od mrtvega poveljnika in hotel zbežati za našimi. Tedaj me zadene v nogo kos granate in mi jo zdrobi. Zgrudil sem sc in obležal. Tako sem ležal dva dni in dve noči v snegu, prepuščen sam sebi. Stokal sem in vzdihoval. Krogle so letele vse vprek — naše in ruske. Dobil sem še eno kroglo v nogo in prosil Boga, da bi mi poslal še eno v glavo, da bi bilo konec mojih muk. Saj si lahko misliš, kakšne bolečine sem prestajal. Tretji dan pa prideta dva ruska topničarja in me zo-neseta v neko revno gališko halupo. Tam
so me za silo obvezali in odpeljali do »bližnje« železniške postaje.
Tri dni in tri noči smo se vozili do tjekaj. Bilo nas je več takih nesrečnikov. Morda si misliš, da so nas naložili v mehke avtomobile ali kočije. Kaj še! Vozili so nas v vozeh, podobnih našim samokol-nicam. Blata je bilo skoro za moža visoko, jame globoke kakor brezna. Voz se je prevračal zdaj na levo, zdaj na desno. Pri taki vožnji bi tudi zdrav človek o belem dnevu videl zvezdnato nebo, kaj šele ranjen.
Ko pridemo na železniško postajo, nas polože v živinske vozove na gnilo slamo. Tu nas je bilo vseh vrst ranjencev: ta brez roke, oni brez noge, tretji brez očesa. No, hvala Bogu, sem rekel sam pri sebi, da le brez glave ni nobenega.
Srečno smo dospeli v bolnišnico v Bro-diju, kjer sem prestal operacijo. Drugi dan je prišel katoliški duhovnik, da bi me spo-vedal, ker sem bil že s poldrugo nogo v grobu. Pa ker sem težko govoril in ker sem se spomnil besed našega vojnega kurata, da kdor v boju umrje, je zveličan, sem naj-prvo odklonil duhovnikovo ponudbo. Potem sem se pa vseeno počasi izpovedal; veliko itak nisem imel povedati.
Teden pozneje so me spravili iz mile Avstrijo v strašno Rusijo, v mesto Kijev, kjer sem prestal nekaj gorja. Komaj sc je drugi dan zasvetil dan, mi povedo, da sem potreben operacije. Odpovedal sem se svetu in življenju in mislil z bridkostjo le na eno bitje. Dva dni pozneje mi pravi bolniška sestra: »Danes ne boste nič jedli.« Mislil sem si, morda obhajajo štiridesetdan-ski post, ker v Rusiij jc že taka navada za ujetnike; vseeno sem pa vprašal: »Zakaj?« Medtem pa že prideta dva ruska zdravnika in mi pravita po rusko: »Jutri bo operacija!« Jaz pa hladnokrvno — če sem sploh še kaj krvi imel! — odgovorim: »Pri nogah ste začeli; ko pridete do glave, bom morda že ozdravel. Bolečin sem sc pa itak navadil žc v mladih letih.«
Ko se mi je stanje izboljšalo, so me vozili od Poncija do Pilata skozi nešteta ruska mesta: Iz Kijeva v Moskvo, odondi v Kazan, pa v Voroneš, Vulsk, Saratov in nazadnje v Petrograd. Odtod so nas poslali čez mejo na Švedsko, prišli smo v Nemčijo, kjer so nas prisrčno sprejeli, in končno v našo ljubo avstrijsko domovino. Kako sem si jo zaželel po tolikem času in trpljenju! Bog živi Avstrijo in Nemčijo, da bi srečno zmagali!
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami »r, zlatnine in .srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jokla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
, cninzharr0žnik Briix št. 1224 (Češko)
Nikeinaste Roskopf-ure K 3'90, 4 20, iV_ Srebrne K 8 40, <>-50. — Nikeinaste budilke IC 200. Budilke z dvojnim zvoncem K 4'— Pošilja sc po povzetju. — Nikak riziko! Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
Lf
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekoini! dni s korenino, brez bolečin no odpravi
\ TO S 59 Sfc ? C Hira Cena lončku z JT1.ICS" UCBi»«SIIU« jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I„ poštni predal 12;'82 Ogrsko
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
JV(ivarstvo.
Popolna spalna oprava 30 2 osebi 3goiovljena 13 iu-
ah ino3emskcga oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350 h
/WWVW\AW VAAAAAAAAAAA.
J.. Pogačnik
j Zaloga otroških
i
vozičkov.
Cene konkurenčne.
tflago solidno.
\AVWVVW\A
VVVUAAAA.V
/Ljubljana, Marije Jcrc^vc cesta 13-18.
A/NTO/N BOe I
^ barvarija in kemična pralnica T™"" f I Ljubljana, Selenburgovaul. 61 "
T)ela se izvršujejo tudi na Glincah št 46 J^lizlie cene! Točna in solidna postrežba
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
n o
za snežne cepite,
nogavice, žllogrelce i t. d.
priporoča
TONI JAGER,
m. ZiMa m s.
POSESTVO
obstoječe iz kmečko hiše, hleva, kozolca, kašče, vrta in 4 oralnega polja, vse v bližini hiše, se pod ugodnimi cenami proda Ponudbe pod št. 1907 i,a upravo .Slovenca".
PT Edino najboljše
- Puch kolesci
priporoča
po »ini cenah in plačilnih noneiih
IG H. 110K
specialna troovlna šiv. strojev tn koles
Mufaljasia, Sodna ul. 7.
») letno jamstvo za veie-je najbolj pripravni.
lahki čleianlm modeli vet vrst.
CeHlk zastonj in franko. - Zastopnike
sprejmem.
J

»■ .'tJSJuT. ■ c, -t,-.- ••~-Ki-arsw. .... ....
{Sle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
....... • _____ H
5] $t«nm>jam«r&rsarxMimrmi»....."»».»mi».iiMartKHMUPBKBBBPtrsgrTr.«
gjf Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je 3
Vzajemna zavarovalnica ;
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne fl izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse pre- j ulično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; <1 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu ; j 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od f katere itna tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale I. 1912. 673.356
' i
kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron <■■; 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje- fj ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.	U39
I
j t.i."	rumrpnmiinimTnT:: ^nmnp?tiiiTUB.nTn3BmpnnBHitBJ MmKammmmmmM
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
CTimniiii:;rii3iii:i.ti:J»aiiii;iiiaiii:.LMaac , u
rili
S M
a c.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon št. 41.
___________________C. kr. l|pf priv.
Sološna prometna banka podružnica Llubliana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. - Ustano?lJena 1864. -30 podružnic, lfogal marifin trg - Su. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65,000.000 kron
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila ia nasveti o vseh » bančna stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog on hranilna knjižice dne 30 sept 1915 K 93,215.892-—,
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 236,633-922'—.
Tople trojne uniforme
zgotovljetie Iti JOS.
po meri ^ LJUBLJANA, Franca Jožela c. 3.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskcm zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838-
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobiCka . , K 432 232"66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za Dojno zavarouanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj tn
poStnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Teresije cesta št. 12.
Blagovni oddelek
podružnica v
: Subotici Szahatka, Ogrska. =
Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler je kaj zaloge in se ne dvignejo dnevne cene, jg* za gotov denar:
Santos Superior kavo za ceno po.......K	380'—
Santos Prima...................390'—
Guatemala GA...................430-—
Costarika CA...................490*—
Matagalpa MA.................„	520'—
Biser (Perl) PA..................520 —
Bibera Lampong................„	325* —
Bibera Tellichery.........,.......335 —
Holland. kima....................145*—
Marseille milo 720/0 ................192 —
Vanille čokolade ...............„	440 —
Olja čistega maslinovega.............450'—
Olja Sesam Jaffa.................480 —
Kašice A/10....................105 —
Prima og. salame.................1100 —
HT vse cene se razumevalo za 100 kg od skladišča Szabadka v Izvirnih zavojih, omotih, zabojih ali
sodih.
Naročila se izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjše naročbe v poštnih zavojih po 5 kg po povzetju se tudi sprejemajo, izvršuje jih pa bankin veletržec s 5% nabitka. — Pri bančnem veletržcu se more dobiti po 5 kg tudi I. celi glace riž za ceno po K3'20, in I.a Rangon celi riž za ceno po K 2'80 za 1 kg.

„JA
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.

Mesfni ir$ štev. 7
priporoča svojo veliko zalogo	1997
kinčanih klobukov, prazniti oblik, peres, cvetlic itd. Na|več|a Izbira žainSb klobukov.
Popravila točno in ceno. Dobro blago. Najnižje cene.
pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolcnice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
1926
m
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, cescZunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 >/2, 15 ali 22»/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani
I. podp redsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani.
II. podpredsednik: Karol Pollak mL, tovarnar v Ljubljani.
E
m
m
Člani: Fran Borštnik, c. kr profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, katehet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. fiole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušenlčnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, e. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor: v Ljubljani; K. Grnber, o. kr. fin. rad. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
rata
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
PROSPEKT.
Tretji davka
I 5 U avstr. vojni zajem
ki zapade 1. oktobra 1930.
01»
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914.1., drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletek, izdaja c.kr. finančni minister davka prosti 51/2% vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi
uspeha,	^ ^^egT^ma0^'glase na imetnike in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih, ki stvar j aj o
večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. oktobra 1915.1., imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana državno-zborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. oktobra 1930. C. kr. državna uprava pa si pridržuje»P™vico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. oktobrom 1930.1. bodisi v celoti ali deloma. Predčasna vrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj
trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni »Wiener Zeitung«.
Vojni zajem se obrestuje s 5«/2% na leto in sicer v polletnih obrokih 1. januarja in 1. julija vsakega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 31 polletnih kuponov, kojih prvi, dne 1. januarja 1916 zapadli, in zadnji, dne 1 oktobra 1930 zapadli sta četrtletna kupona, med tem ko so vsi drugi, 29 po številu, polletni in zapadejo vsakokrat dne 1. januarja in 1. julija. Plačilo obresti m vračilo vojnega zajma se vrši brez vsakega davčnega pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji
oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Tirjatve iz vojnega zajma zastare glede glavnice v 30 letih in glede obresti v 6. letih računano od dospelostnega roka.
Razpečavanje 51/2% vojnega zajma ni podvrženo efektno-prometnemu davku.
Na Dunaj«, dae s. oktobra 1915. i.	c. kr. finančni minister.
Talillo IBS« Si n listki* Ijp €» i J
Z ozirom na predstoječi prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglašuje sledeče:
Sulisbrlpclla it začne 7 oktobra 1915 in se zaključi o sobote 6. novembra 1915 ob IZ. ari opoldne.
Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: C. kr. poštno -hranilnični urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, Avstro-ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje-
Anglo-avstrijska banka Dunaj, Dunajsko bančno društvo, Dunaj, C. kr. priv. spi. avstr. zem<jiško-kre(litni zavod, Du^aj. C. kr. priv. avstr. kreditni zavod za trgovino iu obrt, Dunaj, Splošna depozitna banka, Dunaj, Mžje-avstr. eskomptua družba, Dunaj, C. kr. priv. banka avstr. dežel, Dunaj, Banka 8. M. pi. Rotschild, Dunaj, Union-banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst, C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj, Banca Commerelale Triestina, Trst, Banka za Tirolsko ln Predarlsko, Inomost, Banka za Gornjo Avstrijo in Solnograško, Lincc, C. kr. priv. bančna in menjalnična deln. družba „Merkur", Dunaj,
Bieliško-Biaiska eskomptna in menjalniška banka, Bielic, češka eskomptna banka, Praga, Češka industrijska banka, Praga,
Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladimirljo
z veliko vojvodiuo Krakov, Ljubljanska kreditna banka, I^jubljana, Deželna banka kraljestva češkega, Praga, Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirlje, z veliko
vojvodino Krakov, Kmetij.-kreditna banka za Češko, Praga, u. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno, Mora»sko-Ostrovska trgovska in obrtna banka, Moravska-Ostrova,
Avstr. industrijska in trgovska banka, Dunaj, C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga, Dunajska lombardua in eskomptna banka, Dunaj, Osrednja banka nemških hranilnic, Praga, Živnostenska banka, Praga
in pri njih podružnicah ob uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici.
C. kr. priv. češka Union-banka, Praga,
Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drngih avstr. bank, hranilnic, zavarovaluih zavodov in zaseb. bankirjev.
Za podpisovanje veljajo naslednja določila:	, , , ,	, J J ,	...
1 Podpisovalna cena je določena s 93 60o/0 dodavši 51/2% obresti od kosa za čas od 1. oktobra 1915.1. do dneva, ko se papirji prevzamejo.
2.	Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Subskribcija je mogoča tudi
pismeno	r°2g£g'enih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K.... 51/2% nega 3. avstrijskega vojnega zajma, ter se zavezujem
glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek K......"	.... , ,	^^
Vsaki subskribcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve.
3.	Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskribciji in se znamovalci o tem obveste.	.	.
4.	Nabavna cena je pri subskribciji zneskov do K 200-— plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. Ako znaša subskribirani znesek več kot K 200--, je plačati 100/„ takoj pri prijavi, 6. decembra 1915 in 5. januarja 1916 vsakokrat po 20o/o, 5. februarja 1916 25<>/0 m dne 6. marca
1916 ostanek do polne vsote.	...	i*- >
5.	Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad
z interesi drugih znamovalcev.
6.	Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskribcija.	. t. .
7.	Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti deflmtivnim
pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste.
Za subskribcijo pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen,
veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hranilničnega urada.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskassfc) dajejo proti temu, dasepolože zadolžnice, odroma »časni listi vojnega zaima kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za 1/2 procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni men. Ta ugodna obrestna mera pa ostane ▼ veljavi le, dokler traja sedanji privilegij AvBtro-ogrske banke, io je do 31. decembra 1917.
Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil snbskribiran na podlagi tega povabila.
Za podaljšana posojila take vrste se enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917.	.___.
Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eskomptna
obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5o/0 do 3L decembra 1917.	. . _ .... ... . . . . .. _ .
V pokiitje takih posojil, ki se dokazano najmo tekom gornjega roka pri kakem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici 1.1. d.) v to svrno, da se podpiše vojni zajem, dovoljujeta Avstro-ogrska banka in blagajna za vojna posojila nova posojila proti stalni obrestni men letnih 5°/0 in se posojila
po tej stalni obrestni meri podaljšajo do 31. decembra 1917.	.	. . . a. ___vi.**—, j« „
Vo.no-posojilna blagajna je na podlagi §6, točka 3, oesarske	naredbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak st. 248 pooblaščena, da s polnUn
vpoitevanjem v omenjeni cesarski naredbi se nahajajočih poslovnih načel	dovoljnje posojila tudi proti zastavi takih hipotekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost (§ 1374 spi. mešč. zak.).
Na Dunaju, v oktobru 1915.
GORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 5T.14 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
Store zaboje
kupi v vsaki množini
imm, Šmartno pri Litiji.
Cena po dogovoru.
£]f1tambilije
11	vseh vrst za nrade,
društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, SsSenburoovo u!. št. 1.
Iiborno ■> ja obneslo za vojake v vojaki in oploh za vaakega kol najboljie
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenju, reum&tizmn, gihtn, lnfluenci, prsni, vrMni in bolesti v hrbta
Sidro-
Dr. Bicbter-ja ■
eapsici ka eompos.
Nadomestilo za
Sidro-Pain-Expeller.
St«klenica kron. — 80, r«o, a'—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ia lekarni „Pri zlatem levu* Praga, I , Elizabetna cesta 6.
Dnevno razpošiljanje.
Pozor!
Vse blago
Pozor !
kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in
napisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno se priporoča tvrdka
K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
100 litrov zdrave domače pijače,
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za ananas, Jabolčnlk, gre-nadlne, malinoveo, poprova meta, mn-škateleo, pomerančnik, dišeča perla, vlsnjevec. Ta pijača se lahko poleti zn-vživa hla.lna, pozimi pa vroča mesto rama in žganja. Skaziti se ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 4'60
tovarne, delavnioe itd. ijaoa osveži in
Ceniki fr anko.
553 Cenilii Iranko.
iranko po povzetja. Na S takih poroij do-eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, d ' ecenljive vrednosti, ker delavce ta pija ne upijani, vsled česar ne zgube mč na svoji delazmožnosti.
Jan Grolich, drooerija ,Pri angelu', Brno 643, Morava.
1351
n1
Uodilna znamka
domače čeuljarske industrije, so neporekijiuo, naši suetounoznani
TURU L
U-rv ■ i I

lURUb*
Sprejmejo se:	1999
hlapec ti konjem
oženj en, dobra plača, prosto stanovanje s kurjavo in delom vrta; več
močnih delavcev
plača K 3 — ; polodrasli
fonflo za ,ažja dela P° K 220
lCllIe.J*'" na dan; priprosta poštena
Holrli^fa z dobro pisavo in
UCliiltCl dobra računarica za trgovino.
Ponudbe na upravo lista pod štev. 1999.
touarna čeuljeu	akcijska družba
ALFRED FRRHKL, KBIH. DRUŽBA
Flajuečje podjetje suoje urste u monarhiji
fienrik Seljak
prodajalna
Ljubljana, PrEšernaua ulica 52
^I^IIIIIIIIIIISIIII

rjuh
brisalk
prtov
prtičev
brisač
v trgovini
A. Sare lastnica lariviga Sare
Ljubljana Selenburgova uBica 5
E nudi se priložnost za dobri in ceni nakup
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut
Švicarska vezenina
Za vojake zimsko perilo
hlače jopice svite rje rokavice žilogrelce
nogavice
dokolenice
kolenogrelce
ušesogrelce
gamaše
!---1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklo-ičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
43' O'
j4 jo brez
kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Halelstvo.
M °
h 410
■HHi
Izdaja konzorcii »Slovenca*
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni ureduik: Joiel Gostinca;, državni poslanec.