GOSPODARSTVO
I LETO XV Š i EV. 374
) rij .	.. .........
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SOBOTA, 15. APRILA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
Ameriška brezposelnost postaja kronična
Stroj v tovarni in na Kmetiji izpodriva človeka
Con supplemento dedicoto ol turismo in Jugoslavia
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
gi Danes je v Združenih ameriških državah okoli 5,500.000 ljudi brez dela.
.Čeprav napovedujejo gospodarstvenikih skorajšnje zboljšanje v gospodar-iltstvu, nimajo Američani upanja, (Ta se jbo dala brezposelnost v večji meri ^zmanjšati; med gospodarstveniki pre-I Vladu j e mnenje, da bo ob začetRu pri-s«'hodnjega leta kljub zboljšanju gospemi darske konjunkture prav malo več i ljudi prišlo do kruha in da bo postala brezposelnost več ali manj kronič-!na. V Ameriki dela danes OKoli 1 '65,500.000 ljudi.
tr Značilno je, da zboljšanje gospodar-jske konjunkture ne popravi na področju brezposelnosti v celoti škode, Jki jo je pred njo povzročilo gospo-?“ darsko mrtvilo. Kakor .rečeno, postaja brezposelnost kronična. Ugodna gospodarska konjunktura, ki jew dosegla višek julija 1953 in je trajala 45 Mesecev, je spravila brezposelnost na 2,7% (zaposlenih). Mrtvilu v razdobij Ju 1953-54 je sledila ugodna konjunktura, ki je trajala 35 mesecev in dosegla višek julija 1957; vendar se je ji brezposelnost v tem času sukala okoli 4,2%. Poboljšanje, ki je nastopilo Po 1957-58, je trajalo do maja 1960 in I sicer 25 mesecev, toda pri vsej konjunkturi je bila brezposelnost na
0	favni 5,1% ter se danes suka na višini 6,9%.
Kje je razlaga za to navidezno protislovje, da nem reč ostaja brezposelnost kljub zboljšanju konjunkture na tako visoki ravni? Primer razvoja na kmetih nam to pojasnjuje najbolje. ^ zadnjih desetih letih se je kmetijska proizvodnja (živil in vlaken) tivignila v Ameriki za 28%, toda pri V; Vsem tem je bilo v kmetijstvu zapo-'J slenih 28% moških, žensk in otrok M Manj kakor poprej. To so posledice ** Mehanizacije kmetijstva,t Uporabljanje kmetijskih strojev vseh vrst je skrčilo število kmetov oziroma kmeč-
01	kih delavcev, zaposlenih v kmetijstvu, ll* Nekako vzporedno gre razvoj tudi 3 na drugih področjih, kjer se čedalje *! bolj uporablja stroj namesto človeka. sc “'a železnici je danes zaposlenih še
!°koli 800.000 ljudi, pred desetimi leti nh je bilo okoli 2 milijona. V premogovnikih je število rudarjev padlo 700.000 na 200.000.
število novih mest, ki jih odpira Gospodarski napredek, ne narašča tako hitro kakor število delavcev, ki nh iz gospodarstva izločata mehanizacija in avtomatizacija. Računajo, da bodo v desetih letih, nekako do leta ' l970, odprli okoli 13,500.000 novih Mest; to pomeni približno 25.000 no-k'h služb na teden. Lani je prišlo na belo 2,500.000 ljudi več, kakor ga je Opustilo zaradi smrti, starosti, bole-Mi ali prostovoljno. Po letu 1970 bo Psako leto okoli 3 milijone mladih Američanov zahtevalo delo, medtem y ko znaša število takih mladih moči |danes okoli 2 milijona.
Največ brezposelnih je med nekvalificiranimi in napol kvalificiranimi delavci; na vsakih 5 nekvalificiranih
tt"
Zaradi prepovedi „ uvoza prašičev
jiREvropska gospodarska komisija pri /“Evropski gospodarski skupnosti je oblila Italijo pri evropskem sodišču v tj nksemburgu, češ da kot članica Ev-*? r°pske gospodarske skupnosti ne izpolnjuje obvez. Do te tožbe je prišlo, ker iJe italijanska vlada junija 1960 prepodi ^ala uvoz svinjskega mesa, gnjati, Tinine, svinjske masti in živih praši-!( Ce.v. Italija se je kot članica Organiza-'f za gospodarsko sodelovanje v Evri QPi obvezala, da bo odpravila kontin-Gvtitiranje oziroma množinsko omeje-1 ’apje uvoza. Isto obvezo, da bo nam-I‘ev sprostila uvoz, je Italija prevzela •1 bdi kot članica Evropske gospodarske i*l kuPnosti.
j' j čeprav je ta tožba pred razsodiščem
'C hhotn ,%1«	' rt 11n 1 I Io t-i nlr n Trlorlo r, zr z 1
!°kl
obstajala, je italijanska vlada z od-°m, ki ga je objavil Uradni list, ne-
I , * * * * vPo prepoved o dokončnem in za-,?shem uvozu živih prašičev in svinj-,’Klb proizvodov, ki bi morala po pr-:	Mem sklepu veljati samo dva rnese-
t in pol, podaljšala še za dva meseca, j | ie do konca maja. Italijanska vlada ' to storila sklicujoč se na sistem cen 3 domačem trgu, in sicer z določbo, I * Se uvoz določenih živil avtomatič-0 Prekine, kakor hitro pade cena te-I „ živila na domačem trgu izpod do-^ene ravni. Podaljšana prepoved u-J prašičev oziroma svinjskih proiz-Jjgdov ne zadeva kontingentov praš:-ki so bili določeni v pogodbah z strijo in Jugoslavijo.
Lvoz prašičev je bil lansko leto prost I: |Q.rt'° Prvo polletje. Kljub temu ni ce-* L eh uvoz prašičev posebno nazadoval; j jgt Je lani dosegel 94,406 prašičev (leta 9 Pa 96.558). Vrednost tega uvoza je 13-,° napredovala, in sicer od 2,9 na Sh Milijarde lir. Iz držav Evropske go-i °darske skupnosti je Italija leta 1959 $e0zila samo 12.584 prašičev, lani pa J je uvoz iz teh dežel dvignil kar na tv . Prašičev, to je skoraj na dve
A. j'2 prišlo iz Nizozemske, in sicer a I je uvoz dvignil od 1.888 prašičev v 11 1959 na 52.898 v letu 1960. Belgija Luksemburg sta lani izvozila v Ita-
(Ajini celotnega uvoza. Največ praši-
he
T *bt I Ih *“
I tj'° 6.068 prašičci in nekaj manj Fran-M Med državami, ki niso včlanjene g Evropski gospodarski skupnosti, je sj|lveč prašičev izvozila v Italijo Polj-(j9' in sicer 17.967, a za njo Bolgarija ''"M prašičev).
. g^Mlija je lani uvozila velike količili rg Svežega in zmrznjenega svinjskega |ta?Sa ,in sicer 217.500 (prejšnje leto lir °00) stotov v vrednosti 7 milijard 1 ^Prejšnje leto 10,5). Največ tega me-1 ri-.K prišlo iz Švedske (62.500 stolov), * Mi ° iz Argentine (53.000 stotov), Ro--l^nije (34.500), Danske. (19.000) in Ni-Jhj^Mske 14.000 stotov). Slanino je Itc-kfa lQni uvažala skoraj izključno iz f 9qqbcije (29.500 stotov), gnjat (okoli vs stotov) pa je Italija uvažala prediv .M iz Jugoslavije, ki je lani prodala \ talijo 522 stotov gnjati.
zaposlenih delavcev je po en delavec brez dela. Pri polkvallficiranih delavcih pa je eden brez posla na vsakih 8 zaposlenih. Mnogo boljši je položaj pri kvalificiranih delavcih, saj pride en brezposelni na 50 zaposlenih. Nezaposlenost vlada tudi med nameščenci in vodilnim osebjem. Med vodilnim in izvršnim osebjem je eden brez dela na 40 zaposlenih, med osebjem v trgovinah pa je brez dela eden na vsakih 20 zaposlenih.
Ameriški gospodarstveniki kritizirajo odliv ameriškega kapitala v tujino, kjer ustvarjajo z njim nove možnosti za zaposlitev, medtem ko se število nezaposlenih v Ameriki dviga. V povojnem času so Američani vsako leto naložili v tujini okoli 3 milijarde dolarjev.
KENNEDV ZAHTEVA VEC DENARJA ZA VOJSKO
V proračunu, ki ga je ameriški predsednik Kennedy predložil Kongresu, so predvideni večji izdatki kakor v proračunu, ki ga je sestavila Eisenhovver-jeva vlada. Proračun za finančno leto 1961/62, kakor ga je predložil Kennedy, predvideva izdatek 83,2 milijarde dolarjev, to je 2,3 milijarde več kakor EisenhovverjeV proračun. Dohodki naj bi dosegli 81,4 milijarde dolarjev, kar pomeni, da bo nastal primanjkljaj. Kennedyjevi gospodarski izvedenci računajo, da se bo finančni položaj izboljšal, ker pričakujejo vsaj v kasnejšem času zboljšanje gospodarstva v celoti. Glede dohodkov po proračunu, ki je sedaj v veljavi, je Kennedy mnenja, da bodo znašali 78,5 milijarde dolarjev, torej n c toliko, kakor jih je napovedala Eisenhotverjeva vlada (80,7 milijarde). Primanjkljaj v tekočem proračunu naj bi torej znašal 2,2 milijardi,
medtem ko je Eisenhovver predvideval prebitek.
V proračunu za finančno leto 1961-62 zahteva Kennedy za vojsko 1.954 milijonov dolarjev. Stroški za obrambo bodo torej večji, in sicer naj bi šlo več denarja za izdelavo tako imenovanega ustrahovalnega orožja, to je raket. Sicer pravi Kennedy v poslanici, ki jo je. naslovil Kongresu, da ne bo Amerika prva uporabila tega orožja.
OEEC — OCED — DAG
Ameriški senat jc potrdil mednarodno pogodbo o ustanovitvi OCED (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bo sledila OEEC (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi). Kakor znano, sta poleg dosedanjih evropskih držav pristopili k OC ED tudi Kanada in Amerika. Značilna je bila Kennedyjeva izjava o nalogah nove organizacije. Predsednik je izjavil, da se s tem prične doba novega sodelovanja med atlantskimi zavezniki. Dodal je tudi, da je vprašanje podeljevanja gospodarske, pomoči nerazvitim državam eno izmed najbolj nujnih. Pripomnil je, da se bo DAG (Skupina za pomoč in razvoj), h kateri je pristopilo 10 zahodnih držav, izpremenila v odbor (komite) za pomoč in razvoj pri OCED.
NALOGE MEDAMERIŠKE BANKE
Predsednik nove Medameriške banke dr. F. Herrera je obiskal predsednika Kennedyja, s katerim se je razgovarjal o nalogah svoje banke, ki naj podpre gospodarski in sacialni razvoj južnoameriških držav. Kennedy je naglasil, da bo banka izvršila razne važne naloge pri izvajanju temeljitih gospodarskih in socialnih preobrazb v Latinski Ameriki.
SLABŠA KONJUNKTURA ZA IZVOZ
Komisija pri Evropskem skupnem tržišču je te dni objavila poročilo o gospodarskem razvoju v državah Evropske gospodarske skupnosti v prvem tromesečju leta 1961. Poročilo vsebuje tudi nekaj zanimivih napovedi glede bodoče gospodarske konjunkture. Tako napoveduje, da se bo povečal uvoz v države Evropskega skupnega trga, medtem ko bo izvoz naletel na večje težave.
Na svetovnem trgu se pojavlja nego to vosi zlasti zaradi položaja v Združenih ameriških državah. Poleg Lega je treba računati s posledicami reval-vacije nemške marke in nizozemskega goldinarja. Povpraševanje iz tujine bo popustilo, kar pomeni, da se bo skrčil izvoz.
Dvignil se bo uvoz, Lahko pričakujemo, da bodo Nemci z močnejšo valuto več kupovali v tujini; to lahko trdimo tudi o Nizozemcih. Plače v teh državah so bile zvišane, potrošniki torej razpolagajo z več dinarja. Francija jc L aprila na svojo rolko znižala carine za 5%, da bi na notranjem trgu proti domači industriji ustvarila večjo konkurenco ter pritiskala na cene in tako preprečila inflacijo.
Posledica tega razvoja v zunanji trgovini bo, da se bo prebitek v plačilnih bilancah zmanjšal. Popustile bodo tudi transakcije s kapitala' iz države v državo, ker je zdaj obrestna mera v državah Evropske gospodarske skupnosti, nižja. Upoštevati je tudi treba, da bodo Nemci vračali dolgove Ameriki in da bodo več prispevali za pomoč nerazvitim državam.
Kakor rečeno, sc bo povpraševanje na notranjem trgu povečalo. Prof. W. Rostovv napoveduje »dobo velike množične potrošnje«. Povpraševanje po trajnem potrošnem blagu se bo povečalo. Tudi za tkanine, bo konjunktura še trajala.
Industrijska proizvodnja v državah Evropske gospodarske skupnosti se bo povečala za 6-7% ria leto, medtem ko se bo bruto produkt pomnožil za 4,5 = 5%.
Zunanja trgovina se bo razvijala bolj umerjeno in solidno ter bo bolj uravnovešena. Poročilo opozarja ostale članice Evropske gospodarske skupnosti, naj se ne vdajajo utvaram,
da bo zaradi revah aci je marke in holandskega goldinarja nastopila tako ugodna konjunktura, da bodo iah-ko uravnovesile svoje plačilne bilance.
EXFORT- IMPORT BANK ZA POSPEŠEVANJE AMERIŠKEGA IZVOZA
Predsednik državne Izvozne in u-vozne banke (Export-Import Bank) v VVashingtonu Harold F. Linder je na tiskovni konferenci izjavil, da bo njegova banka odločno podprla prizadevanje predsednika Kennedyja, da bi se s povečanjem izvoza čimbolj zmanjšal primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. Banka bo zlasti podprla šibkejše ameriške izvoznike, da bi lahko tekmovali na tujih trgih. Ustanovila bo poseben odsek, ki bo dajal nasvete izvoznikom in trgovskim bankam ter bo v stiku z zavarovalnicami in finančnimi zavodi. S krediti bo banka podprla izvoz. V ta odsek bodo izbrani predstavniki Izvozne in uvozne banke, ministrstva za trgovino in finančnega ministrstva, pa tudi svetovalci zasebnih izvoznih in kreditnih zavodov.
V načrtu Eximbanke je zdaj prvič finansiranje izvoza petrolejskih vrtalnih naprav in opreme za čiščenje petroleja. Gre samo za prodajo te opreme, ne pa finansiranje vrtanja in raziskovanj. Banka bo tudi pričela finansirati nakup trajnega potrošnega blaga kakor šivalnih strojev, peči, avtomobilov in tovornjakov, kakor tudi sestavnih delov za montiranje v tujini.
— • —
PROTI UVOZU RAVNEGA STEKLA V AMERIKO
Ameriški proizvajalci ravnega stekla so pred komisijo za carine izjavili, da se čedalje bolj veča uvoz ravnega stekla iz tujine. Investicije v ustrezne tovarne v Združenih ameriških državah se kmalu ne bodo več izplačale. Ameriški uvozniki so drugega mnenja. Oni namreč trdijo, da je prodaja ravnega stekla nazadovala zaradi upadanja proizvodnje ameriških tovarn avtomobilov; nazaduje tud j gradbena dejavnos1. Uvozniki trdijo, da je evropsko steklo za 7,8-12,2% cenejše kakor ameriško.
Izmenjava med Poljsko in Avstrijo
Velike sile so se zopet na tujih tleh. Dirka med njimi se v Laosu vleče tako dolgo, da se je končno izmučena žival zgrudila vsaj v fantaziji karikaturista. Državljanska vojska v Laosu se je pravzaprav začela že leta 1954, a se je nekako srečno zaključila z ustanovitvijo komisije, ki bi morala skrbeti, da ostane Laos nevtralna država. Do lanske jeseni so bili na oblasti v Laosu takoimenova-ni nevtralci, ki jih je vodil predsednik vlade princ Suvana Fuma, toda desničarsko usmerjeni ljudje, ki so uživali podporo Združenih ameriških držav, se niso zadovoljili s politiko nevtralnosti, temveč so organizirali upor in pregnali princa Suvano Fu-mo. To politiko so obsodili zlasti angleški listi, ker so zaslutili, da bo izzvala odpor na levi strani, to je pri ljudeh, o katerih pravijo, da uživajo sovjetsko podporo.
V resnici so se dohodki tudi tako razvili. Kmalu so si nevtralci in levičarji tako opomogli, da so prešli v protinapad ter bi bili verjetno že zasedli vso deželo, ko ne bi bila Amerika nastopila z vso odločnostjo. Spor v Laosu je pravzaprav postal svetovna zadeva, ker se je prelevil v spor med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. Ameriški poslanik v Moskvi L. E. Thompson je 9. marca poletel za predsednikom sovjetske vlade Hruščevom v Sibirijo, kjer mu je izročil Kennedvjevo poslanico glede Laosa. Američani so bi-
li tedaj pripravljeni poseči v Laos z vojaško silo in njihovi vojaški strokovnjaki so menda že organizirali načrt za ta pohod, ki je vseboval 11 točk. Na ameriško pobudo je prišlo tudi do posvetovanja članic juinoazij-ske obrambne organizacije SE ATO v Bangkoku. Toda Francozi so se uprli vojaškemu nastopu v Laosu, češ da ne bo mogoče preprečiti prodiranja severnih čet. Angleži so bili ves čas za pomirijevalno poliliko. Hruščevu je zaradi Laosa pisal tudi indijski ministrski predsednik Nehru. Sovjetska zveza ni odbila posredovanja Velike Britanije, temveč je predlagala, nat se zadeva reši na novi mednarodni konferenci.
Končno je napetost zaradi Laosa popustila med obiskom angleškega ministrskega predsednika Mac Milla-na v Ameriki. Tudi v ameriški politiki je nastal preokret; zdaj se bodo Američani zadovoljili tudi z nevtralno vlado v Laosu. Značilno je, da je Kennedy povabil y \Vashington princa Suvano Fumo, ki je kmalu po državnem udaru v Laosu odšel v tujino in ki potuje po svetu, da bi tuje državnike obvestil o dejanskih razmerah v svoji domovini. Bil je v Indiji, Egiptu, v Franciji in Londonu in te dni tudi v Beogradu, od koder odpotuje v Združene ameriške države. Princ upa, da bo prišlo do pomirljive rešitve in sprave v Laosu; saj se je sam posvetoval tudi z zaupniki sedanje desničarske vlade v Vientia-ni, preden se je podal na pot.
Poljski gospodarski listi naglašajo, da se zunanja trgovina z Avstrijo razvija ugodno. Lani je promet v obeh smereh dosegel 52,2 milijona dolarjev ter je bil živahnejši kakor prejšnjega leta. Izmenjava v obeh smereh je leta 1959 dosegla 47,4 mil. dolarjev, zelo živa pa je bila leta 1957 (66,6 mil. dol.) in leta 1958 (62,3 mil. dol.). Lani je bila izmenjava aktivna za Poljsko, saj je izvoz iz Poljske dosegel 29,3 mil. dolarjev, uvoz iz Avstrije na Poljsko pa 23,9 mil. dol. Tudi ieta 1959 je bila izmenjava aktivna za Poljsko (27,1 izvoz iz Poljske, 20,3 izvoz iz Avstrije). Leta 1958 in 1957 je bila trgovina aktivna za Avstrijo. Avstrijci so izvozili namreč za 35 mil. dol. blaga, uvozili pa 27,3 mil. dol. v letu 1958, prejšnjega leta pa je znašal izvoz iz Avstrije na Poljsko 34,8, uvoz pa 31,8 mil. dol.
Poljaki izvažajo pretežno premog. Tako je izvoz premoga leta 1957 in 1958 predstavljal približno 80% vsega izvoza v Avstrijo, vendar se je lani izvoz premoga zmanjšal na 53,6% vsega izvoza. Kmetijski pridelki so lani predstavljali 30% poljskega izvoza. Lani je Poljska izvozila 1 milijon ton premoga, vrednost izvoza kmetijskih pridelkov je znašala 10 mil. dolarjev. Zanimivo je, da je sedanja trgovina med obema državama še presegla predvojno, saj je poljsko-av-strijska izmenjava leta 1937 po svoji vrednosti dosegla samo 30 milijonov dolarjev.
Poljaki si prizadevajo, da bi privabili čimveč avstrijskega tranzita čez. svoje luke, posebno pa promet med Poljsko in skandinavskimi državami. Poljska mornarica vzdržuje že važne proge tudi z Daljnim vzhodom ter Severno in Južno Ameriko in skuša navezati čim boljše stike z avstrijskimi špediterji.
Živahnejša trgovina med Jugoslavijo in Poljsko
V zadnjih letih napreduje trgovina med Jugoslavijo in Poljsko, ki se je doslej razvijala le na podlagi trgovinskega sporazuma iz leta 1955; vsako leto določita državi kontingentne liste. Poleg tega je bilo sklenjenih še. več sporazumov, ki pospešujejo medsebojno trgovino, kakor sporazum o nakupu na kredit prometne in industrijske opre-
G ospodarsko pismo iz Jug o s I a v i j e
Posledice gospodarskih preobrazil
Ljubljana, aprila 1961
Napovedani gospodarski ukrepi so
bili sprejeti od najvišjih predstavniških organov in se sedaj uveljavljajo
v življenju. V zvezi z njimi so bili pričakovani določeni premiki v gospodarstvu in to zlasti na uravnovešen ju cen,
v utrditvi politike obratnih sredstev, zlasti pa naj bi bili močni premiki v zvezi z zunanjo trgovino.
GIBANJE CEN
Ko sedaj po prvih mesecih, odkar so začeli veljati novi gospodarski predpisi, presojamo njihove prve rezultate na področju cen, opazimo, da je bil njihov vpliv na cene precejšen. Vendar moramo tudi takoj ugotoviti, da je ta vpliv pozitiven, ker cene mnogih proizvodov padajo, -česar do letos skoro ni bilo opaziti. Tako se cene mnogih industrijskih proizvodov, med katerimi so na prvem mestu tekstilni, proizvodi elektroindustrije in nekateri drugi, približujejo ravni na tujih tržiščih. Mnoge industrije se sicer še bore, da bi ohranile stare cene, a vse kaže, da bo tudi nje trg prisilil na popuščanje in znižanje cen.
Edino v živilski proizvodnji in kmetijskih pridelkih je opažati še močno težnjo za dviganjem cen; to pa je. deloma razumljivo, ker so cene živil v Jugoslaviji nizke in često ne krijejo proizvodnih stroškov. Značilno je namreč, da država z regresi na cene kmetijskih strojev, umetnih gnojil in po-
dobno, podpira razvoj kmetijstva in da v kmetijstvo vlaga velike naložbe, ki presegajo letno 100 milijard dinarjev. S prehodom na ekonomski račun bodo postopoma odpadle prednosti, ki jih uživa kmetijstvo, ki bo moralo samo kriti stroške proizvodnje, čeprav poseg države v razvoj te gospodarske panoge ne bo mogel nikdar popolnoma odpasti. Industrializacija kmetijske proizvodnje terja, kot vemo, svoje in zato moramo računati, da na področju cen kmetijskih proizvodov še nakj časa ne bo uravnovešenja, kot lahko to računamo na področju industrijske proizvodnje.
PREVIDNOST PRI PODELJEVANJU KREDITOV
Politika odobravanja obratnih sredstev je sedaj zelo poostrena. Značilen je ukrep, da Narodna banka do konca junija letos ne bo odobravala kratkoročnih kreditov. To je deloma v zvezi z veliko preobrazbo v bančni organizaciji, po kateri je Narodna banka prenesla kreditiranje gospodarstva in sredstva na komunalne banke, v glavnem pa je ukrep v zvezi z napori, da bi gospodarske organizacije pravilneje razpolagale s svojim poslovnim skladom in ga pravilneje kot doslej razdeljevale za obratne in investicijske namene. Kot vemo, vsebuje novi poslovni sklad obratna in osnovna sredstva podjetij in je odpadla dosedanja zadevna delitev in dvojni režim, poseben za osnovna in poseben za obratna sredstva. Vemo tudi, da so doslej
Od strešne garaže do atomskega zaklona
Vtisi sfovensflega študenta s potovanja na !Dunaj
Ko sem bil zadnjič na Dunaju pred sedmimi leti, je napol porušena in zaplankana opera še spominjala na minulo vojno, štiriconska policija (kot znano so si zavezniki tudi Dunaj po osvoboditvi razdelili) je v belih »buikih« križarila čez sicer nevidne, a precej občutene medeonske meje.
Tedaj se je glavni most čez Donavo imenoval »Most rdeče armade« in je ob njem stal spomenik rdeče-armejcu, osvoboditelju Dunaja. Danes se omenjeni most zopet imenuje Reichsbriicke in vsi znaki, ki bi spominjali na rdečo armado, so bili odstranjeni. Tudi na poslopjih se bivše conske meje ne poznajo več in pod obnovljeno opero je podzemsko sprehajališče z okroglo kavarno, do katere lahko prideš iz osmih različnih smeri s premičnimi stopnicami. To podzemsko križišče je postalo priljubljeno sprehajališče in shajališče inozemskih študentov, ki radi prihajajo študirat na Dunaj. In to ni edini znak vezi, ki si jih Dunaj prizadeva vzpostaviti z vsem svetom.
Res je zadnja leta postal sedež važnih mednarodnih kongresov in organizacij. Kultura na površju in vrvež v podzemlju bi lahko imenovali to križišče pod Opero, ki ga Dunajčani sicer hudomušno imenujejo Jonasovo groto po županu mesta in morda se ta naslov poda tudi Dunaju na sploh. In z vrvežem v podzemlju mislim predvsem na gospodarske in ne samo gospodarske zveze, ki jih Dunaj posreduje med vzhodom in zahodom.
Tako so danes Dunajčani morda najvestnejši obiskovalci nogometnih stadionov onstran zavese od Prage do Budimpešte. Skupinski izleti pa tudi cele karavane osebnih avtomobilov ob priliki mednarodnih nogometnih tekem so na skoraj dnevnem redu. Sicer ne vem, ali bi ta pojav pripisoval športnemu navdušenju ali radovednosti, da bi pogledali za razkričano zaveso, ali pa čistemu vesc-liu, da se vozijo z avtomobilom. Nedvomno je te razloge lahko sešteti, a sproščenost premikanja ima gotovo svoj delež pri potovanju v okolico.
Prav tako pa je nagla motorizacija postala pravi urbanistični problem, čeprav so bile dunajske ceste nedvomno grajene potezno, pač v sorazmerju z veličino tedanje monarhije, tudi to cestno omrežje ne prebavi z lahkoto pol milijona avtomobilov. Tako je parkiranje na ulicah, po katerih vozi tramvaj, prepovedano; na ulicah je povečini dovoljen samo enosmerni promet, smemo pa na teh ulicah na obeh bokih parkirati. Toda parkirati ni prava označba. Eno uro smeš stati, če seveda iztakneš luknjo, v katero se lahko vrineš.
Za odmerjeni čas dobiš lepenkasto uro z dvema, kazalcema. Nastaviš uro, ko si se ustavil in odbereš uro, ko moraš tisti prostor zopet prepustiti drugemu. Seveda to človeka neizbežno privede do bezlanja. Recimo za kosilo si pri najboljši volji, uradnik ne vzame več kot eno uro odmora, če sc na delo vozi z avtom, in v tem smislu tudi skoraj vse trgovine obratujejo nepretrgano od osmih do
osemnajstih in se nameščenci vrstijo pri kosilu doma ali večinoma v bližnji restavraciji. Zgodi se ti pa tudi da najdeš na mestu za parkiranje razkoračeno žensko, ki podobno kot pri nas v kinu »drži prostor« za moža, ki bo vsak trenutek prišel h kosilu.
Da odpomorejo temu pomanjkanju prostora za parkiranje so nekaj podzemskih ali strešnih garaž ie zgradili, druge pa še gradijo. Zdaj kopljejo sredi Dunaja za garažo, v kateri bo prostora za pet sto avtomobilov, ki bodo pa zelo na varnem, ker bodo omenjeno garažo tako solidno zgradili, da bo v primeru potrebe služila za atomski zaklon za osem tisoč ljudi. V ta namen bodo vgradili samostojne in pred žarčenjem zavarovane vodne rezervoarje, avtonomno električno napeljavo varnostne zatvo re in vse kar pač še k temu spada.
Toda tujcu se ni treba preveč bati pred takim vrvežem. Ko sem policaja na nekem križišču vprašal za nek naslov, mi je odgovoril, da naj kar za temle gospodom vozim, že tituli-ranje policaja na motorju z gospodom napravi prijeten vtis, ker si človek sme potem vsaj pričakovati vzajemnosti v rešpektu med oblastjo in meščanom. Seveda se mi je dobro zdelo, da te po prometnih ulicah varno vodi motoriziran gospod v usnjatem jopiču, še na sireno naj bi pritisnil pa bi si domišljal, da sem prišel na Dunaj na diplomatsko konferenco, ki je bila prav tedaj na Dunaju. Tako me je motorizirani gospod pripeljal v veletok cestnega prometa.
Seveda je s tako organizacijo vsakemu tujcu zelo ustreženo obenem pa dano jamstvo, da ne ovira že tako zgnetenega prometa. Kako občuteno vprašanje postaja motorizacija, nam priča tudi splošno priljubljena radijska oddaja, ki je namenjena predvsem avtomobilistom na poti in doma ter je postala tako popularna, da je avditorij in obenem restavracija, iz katere se oddala, postala cilj obiskovanja in skupinskih izletov, kot dugi kulturni spomeniki.
Skladno s tem, kar sem omenil glede parkiranja, je v tem poslopju strešna garaža, do katere se povzpeš zelo preprosto. Zavoziš v vežo, pokličeš dvigalo kot v vsakem sodobnem poslopju, zavoziš vanj z avtom, pritisneš na gumb in ko se vrata pred teboj zopet odprejo, se pred tabo odpre tudi lep razgled čez mesto z viška strešne garaže. Oddaja sama ob prijetnih glasbenih vložkih posreduje vse informacije o cestah, vremenske napovedi, oglase o izgubi lenih predmetih in ukradenih vozilih, pripovdeuje o dejanjih takoimenova-nih cestnih kavalirjev in o prekrških in nezgodah, ki jim jc bil kdo priča, pa so splošno poučnega značaja.
Poizvedovalna akcija za turiste na dopustu, ki jih kličejo domov, ker je kdo v družini zbolel ali umrl, ali zadnja navodila zastopnikom raznih podjetij na službenem potovanju so na dnevnem redu. Če temu dodamo še dobrodelne in sentimentalne akcije, ki jih posreduje oddaja od časa do časa, tedaj ni težko razumeti, da je vsakodnevna enourna oddaja vedno natrpana z željami in naročili poslušalcev in je res postala neke vrste glasba po željah za avtomobiliste
(Konec prihodnjič)
RA-DO
podjetja svoja sredstva v glavnem vlagala v investicije, za obratna sredstva, so se obračala na banke, ki so bile v tem pogledu zelo radodarne.
ZA IZENAČENJE CEN NA NOTRANJEM IN ZUNANJEM TRGU
če končno omenimo še ukrepe s področja zunanjetrgovinskega poslovanja, moramo ugotoviti, da se je zunanje trgovinska zamenjava v prvih letošnjih mesecih sicer dvignila, vendar je to bolj posledica realizacije zaključkov s časa pred uvedbo novega deviznega sistema. Kako bo ta sistem funkcioniral, bo mogoče ugotoviti šele tedaj, ko bodo realizirani prvi zaključki in ko bo začelo prihajati prvo blago iz uvoza na domače tržišče. Omeniti je treba, da trg komaj čaka na to blago, ker se opaža zaradi kratkega zastoja v zunanji trgovini v začetku letošnjega leta na domačem trgu pomanjkanje tega in onega blaga. Gospodarstveniki pa že sedaj budno slede gibanju na tem področju, da bodo takoj reagirali na morebitne negativne pojave, ki bi morda sledili tu in tam, kjer novi uvozni instrumenti niso bili popolnoma pravilno postavljeni. V glavnem pa gospodarstvo računa na postopno izenačenje cen na notranjem in zunanjem trgu, kar je bil tudi namen novih ukrepov.
Seveda se istočasno s spremembami, ki so nastale in ki bodo nastale, pojavljajo tudi spremembe v dohodkih prebivalstva, to je v prejemkih zaposlenih delavcev in uslužbencev. O tem vprašanju enkrat prihodnjič.
PODALJŠANJE OPERATIVNE OBALI V KOPRU
Kdor obiskuje Koper ne more mimo ugotovitve o hitri rasti tega mesta, kjer vstajajo nove stavbe, nebotičniki, tovarne in drugi gospodarski objetki. Vsakdo lahko ludi opazi veliko dejavnost ob obali, kjer se postopoma gradi novo pristanišče. V pristanišču čakajo cele gore lesa na prevoz z ladjami.
Ne. le Koprčani, temveč tudi mi v zaledju z njimi budno sledimo gradnji in razvoju tega pristanišča, ker vemo, da pomeni za naše gospodarstvo zelo mnogo. Za letos je predvideno, da bo povečana operativna obala, tako da bosta lahko istočasno pristali vsaj dve ali Iri večje čezoceanske, ladje. To bo prvi večji korak, kateremu bo sledil drugi, ko bo zgrajena železniška proga do Kopra. Kot vemo, je ta predvidena v sedanjem petletnem načrtu. Proga naj bi bila speljana po vseh modernih načelih in elektrificirana, kar ne bo delalo posebnih težav, ker bo priključena na že elektrificirano progo v Divači. Sedanji avtomobilski promet bo tako v mnogem nadomeščen za velike tovore z rcntabilnejšim železniškim.
Čeprav šele v povojih, povzroča koprsko pristanišče že razna vprašanja. Nič čudnega ni, ča v domačih gospodarskih listih pogosto zasledimo polemike o tem pristanišču in o njegovih začetnih problemih; med temi je na prvem mestu vprašanje tarif. V tem pogledu gre za tem, da bi bile tarife za to pristanišče izenačene s tarifami, ki veljajo za druga jugoslovanska pristanišča, zlasti za Reko. To vprašanje do danes še ni bilo rešeno, računamo pa, da bo v domači hiši kmalu in u-godno rešeno. S tem bi bila koprskemu
(Nadaljevanje na 2. strani)
me, o industrijskem sodelovanju in najnovejši trgovinski sporazum za razdobje 1961/65, ki je bil podpisan decembra lanskega leta.
V zadnjih letih se je trgovina med obema državama razvijala takole: (v tisočih dolarjev):
Leto	Izvoz	Izvoz
	iz Jug.	iz Polj.
1956	9.000	8.000
1957	16.350	19.400
1958	22.000	35.600
1959	34.000	20.000
1960	22.000	37.000
Po novi	pogodbi naj bi	izvoz iz Ju-
goslavijc letos dosegel 27 milijonov do larjev, uvoz iz Poljske 26 milijonov, nato bi se v naslednjih letih stopnjeval ter bi leta 1965 izvoz dosegel 36 milijonov dolarjev.
Delež strojegradnje na jugoslovanskem izvozu znaša okoli 25%, barvaste metalurgije in nekovin 10%, elektroindustrije 6%, kemične industrije 5%, lesne 5%, tekstilne in usnjarske 15%, kmetijske 24%, razni industrijski in kmetijski proizvodi 10%. Izvoz iz Poljske v Jugoslavijo zajema: strojegradnja 29%, črna metalurgija in koks 30 odst., kemikalije 15%, razne kovine in nekovine 4%, drugi proizvodi 22%.
Trgovinska izmenjava med Italijo in Madžarsko
Madžarska zunanja trgovina se v glavnem razvija v okviru večletnih gospodarskih načrtov. Leta 1959 je Madžarska usmerila 72,9% vse svoje zunanje trgovine, v vzhodne države in 27,1% v ostale. Med temi je Italija na tretjem mestu, za Zah. Nemčijo in Avstrijo. Madžari izvažajo v Italijo predvsem govejo živino za zakol, zaklano perutnino, jajca, žive prašiče in maslo. Industrijski izdelki zavzemajo le 10-15°6 vsega madžarskega izvoza v Italijo. Italija pa izvaža na Madžarsko umetna vlakna, jekleno pločevino, kroglične ležaje, kemične proizvode, umetna gnojila in agrume. Italijanska trgovinska izmenjava z Madžarsko se je v preteklih letih gibala tako-le (v milijonih dolarjev) :
Izvoz Uvoz
1949	1954	1958	1959
6,8	6,3	18,5	18,1
7,0	4,2	10,1	18,2
gospodarskem		načrtu	za
obdobje 1961-65 bo Madžarska povečala svojo blagovno izmenjavo z zahodnimi državami za 25%.
■mn.ip
U
Če ftmet postane meščan
V Sovjetski zvezi bodo zgradili kfnečko mesto, menda nekje blizu Moskve. Kmečko mesto! Mar ne zveni to čudno? Kako gre to skupaj, kmet in meščan obenem. Ce je me sto, ne more biti kmečko; »na kmetih« vendar pomeni na deželi, izven mesta in daleč od njega. Kmet ne more biti meščan, zemlja se drži njegovega obuvala in .mestne asfaltirane ceste so za kmečko obuvalo preglad-ke, kakor za konjska kopito ali °o-vejc parklje, poleti pa se razgreti a sfalt vdira pod trdo hojo samozavestnega kmeta.
Vse to je lahko res, toda kmet bo vendar postal meščan. On sam to hoče. Samo še za starejše ima kipeča ..c ml ja izpod pluga ali soldan izpod / rampa še nekdanji čar, samo starejši kmetje še slišijo slavca v grmu ali čutijo vonj cvetoče akacije in lipe.
Mladi hočejo v mesto. Toda ne zato, da bi v mestu samo stanovali in se iz njega vračali vsak dan na zemljo, da bi jo obdelovali. Dekleta lio-čejo^ v mesto, ne da bi se iz njega vračale h kravam in jim pred molžo izpirale zamazana vimena. Fantje hočejo v mesto, da bi zemlji obrnili hrbet za vselej, a dekleta da bi hlevski duh zamenjale z vonjavami mestnih parfumov.
Zato smo radovedni, kaj nam prt nese sovjetski poskus. Kakšno bo to kmečko mesto in kakšni kmečki meščani.. Ali bodo vsak dan drdrali traktorji iz mesta na zemljo, ali pa lih bodo puščali pod lopami na sku )-nih posestvih, morda blizu velikih sodobno urejenih hlevov s strojno m celo avtomatično molžo. Kako se bodo v hlevih zvrstili pri živini dežurni kmetje ali živinski zdravniki, medtem ko se bodo njihovi tovariši zabavali v kinematografih ali pred televizorji v mestu ter se morda z novimi meščankami vrteli po plesnih dvoranah. Skratka, kako bo teklo živ Ijenje v bodoči kmečki tovarni, kako bodo delali kmečki delavci po o ur in še manj na dan. Kakšen bo uspeh tako organiziranega dela, kakšne sa dove bo rodila tako, v golo razum skem ritmu obdelovana zemlja.
Prav v tem je vse vprašanje kmečkega mesta. Ali se bo dalo delo na zemlji tako mehanizirati in razumsko vskladiti, da bo dajalo bogatejše sa dove kakor danes, ko kmet vstaja ob jutranji zarji in hodi spat s kokošmi.
Ali se zemlja in kar raste na njej da ločiti od muhaste narave (vremena), ki je vselej pri vseh agrotehničnih pripomočkih ni mogoče ukrotiti in ki po svoje odloča o letini. Bojimo se, da bodo kmečki meščani tudi iz mesta sredi poletja, ko se na obzorju zgrinjajo temni oblaki in potegne značilni mrzli piš, še vedno s strahom upirali svoj pogled proti nebu, prav tako kakor danes iz kmečkih vasi.
Kmet v mestu ali na deželi mora na žalost ostati kmet.
Ib
—0—
Njen oče: »Ali lahko zagotovite moji hčerki htksiis, na katerega je navajena?«
Mladi mož: »Ne dolgo več. Prav zaradi tega bi jo rad čimprej poročil.«
XXXIX. MILANSKI VELESEJEM ODPRT
e /o w>
RUS — PRVI ČLOVEK V VESOLJU
V sredo, 12. tega meseca so nekje iz Sovjetske zveze izstrelili raketo z vesoljsko ladjo »Vostok«, v kateri je bil prvi človek, to je 27-letni major Jurij Aleksejevič Gagarin. Polet se je začel ob 9. uri po moskovskem času, to je ob 7. uri po našem, ter se je zaključil s srečnim pristankom astronauta ob 10.55. Trajal je torej 1 uro in 48 minut. Gagarin je enkrat preletel okoli Zemlje v razdalji 175 do 302 km. Na Zemlji, na katero se je vrnil zdrav, je pripovedoval, da je s te silne višine jasno videl Zemljo, in sicer nekako v modrikasti barvi, ki pa se je prelivala; iz temnega vesolja so se svetile zvezde. Rusi so se seveda izredno razveselili tega uspeha. Gagarinu je čestital sam Hruščev. Sovjetska vlada je v posebnem poročilu naznanila svetu uspeh svojih učenjakov, in pri tem naglasila potrebo po miru po vsem svetu. Rusom prihajajo čestitke iz vseh dežel. Tem se je pridružil tudi predsednik Kennedy v imenu Američanov. Ruskim učenjakom je čestital tudi predsednik vlade Fanfani.
FANFANI POVABLJEN V VVASHING-TON. Ameriška vlada je povabila predsednika italijanske vlade Fanfanija na obisk. Ta se bo sestal s Kennedyjem 12. in 13. junija. Fanfani je že bil v VVashingtonu leta 1956 kot glavni tajnik krščanske demokratične stranke in leta 1958 kot predsednik vlade. Fanfanija je povabil v Washington Kennedy-jev odposlanec Harriman med svojim zadnjim obiskom v Rimu. V ZDA bodo govorili tudi o sodelovanju Italije pri podeljevanju gospodarske pomoči nerazvitim državam. V tem pogledu ni Harriman zadnjič uspel v Rimu.
SPRAVA MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ITALIJI. V torek, 11. aprila je v okviru proslav zedinjenja Italije predsednik Fanfani obiskal tudi papeža Janeza XXIII. Sprejem je bil svečan, saj pomeni svečano potrditev sprave med Cerkvijo in državo v Italiji. Po zasedbi Rima leta 1861 se je namreč začel odprt spor med Cerkvijo in državo, ki se je zaključil šele z Lateranskimi sporazumi 11. februarja 1929 za časa vladanja Pia XI. in Mussolinija.
JUGOSLAVIJA PRIZNALA ZAČASNO ALŽIRSKO VLADO. Predsednik Tito je med svojim bivanjem v Tuniziji sprejel na ladji »Galeb« odposlanstvo začasne alžirske vlade pod vodstvom Fer-hat Abasa. V odposlanstvu je bilo poleg predsednika pet alžirskih ministrov. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil veleposlanik Lalovič, je neki tunizijski časnikar vprašal, ali je Jugoslavija priznala začasno alžirsko vlado »de, facto«. Veleposlanik je odgovoril, da je Jugoslavija to storila že junija 1959 med obiskom predsednika Abasa v Jugoslaviji. Alžirski minister za informacije Jazid je menil, da so Alžir-ci zelo zadovoljni z razgovori, ki so jih imeli s predsednikom Titom.
JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINI STER NA ZAPADU. Po uradnem obisku v Kanadi se je Koča Popovič udeležil zasedanja glavne skupščine OZN v New Yorku ter nato odpotoval v London. Tu je zasebno obiskal namestnika odsotnega ministra Homa Mr. Edvarda Heeta.
NEDIPLOMATSKE MANIRE. Tanjug poroča, da so svetnika jugoslovanskega poslaništva v Pragi živojina Bulata narkotizirali na stanovanju češkega književnika Pavla Hanuša. Ta je Bulata povabil na dom. Proti večeru je neki šofer prišel opozorit jugoslovansko poslaništvo, da se je Bulat verjetno zastrupil. V resnici sta našla svetnika jugoslovanskega poslaništva Bulata, ki ga je šofer odpeljal v Hanu-šovo stanovanje, v nezavesti. Zdravniškemu pregledu je prisostvovala tudi sanitetna polkovnica jugoslovanske vojske dr. Lea Bogdanov, ki je izjavila, da vsi znaki kažejo, da so Bulatu dali zavžiti neki narkotik. Bulata so prepeljali v Beograd, kjer se zdravi v bolnišnici. Povedal je, da mu je Hanuš postregel z likerjem, nakar se je kmalu onesvestil. V nezavesti je bil 7 ur.
LIDIJA ŠENTJURC V AMERIKI. Na
povabilo ameriškega zunanjega ministrstva je odpotovala v ZDA tajnica Zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja Lidija Šentjurc. V ZDA se bo sestala s funkcionarji ameriške vlade, ki se u-kvarjajo s socialnimi in komunalnimi vprašanji. Zanimala se bo za urbanizacijo, graditev naselij in komunalno gospodarstvo. Verjetno bo obiskala tudi organizacije jugoslovanskih izseljencev.
V sredo, 12. aprila je minister za industrijo in trgovino E. Colombo odpri! 39. milanski mednarodni velesejem v prisotnosti predsednika vlade A. Fanfanija. Najprej je spregovoril predsednik sejemske uprave prof. Coggi o pomenu velesejma za italijansko gospodarstvo ter o naj novejši usmeritvi velesejmov, ki daje posebno važnost specializiranim prireditvam. Ministrski predsednik Fanfani je govoril zelo obširno o sejmu v zvezi z razvojem vsega italijanskega gospodarstva. Izrazil je svoje zadovoljstvo, nad nenehnim napredkom te velike mednarodne prireditve v Milanu, a je hkrati naglasil, da gospodarski razvoj ne sme dušiti svobode posameznika in škodovati demokratičnemu razvoju. Poudaril je, da kažejo tudi podatki za prva dva meseca 1961 na napredek italijanskega gospodarstva, saj je celotna proizvodnja v tem času napredovala za 9,4% v primeri z lanskim letom.
Vseh razstavljavcev je letos 13.899 od tega 3421 tujcev. Uradno se je sejma udeležilo 34 držav, razstavljeni vzorci pa so iz 72 držav. Sejem obsega površino 400.000 kv. metrov, vsega pokritega sejemskega prostora pa je 445.000 kv. metrov in 177.000 kv. m na odprtem.
UDELEŽBA
JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ
Letos ne razstavljajo jugoslovanska podjetja v skupnem jugoslovanskem paviljonu, pač pa so njihove razstave raztresene po posameznih strokah v raznih paviljonih. Jugoslovansko u-deležbo je letos prvič organiziral Zavod za gospodarsko propagando v tujini, ki je bil nedavno ustanovljen pod okriljem Zvezne zunanje trgovinske zbornice in ki ga vodi Džomba Čedo-mir. Na velesejmu je bil odprt jugoslovanski urad za informacije, ki daje poleg drugih informacij gospodarske narave, tudi obvestila turističnega značaja.
V dvorani 17 razstavljajo podjetja Prvomajska iz Zagreba, Ivo Lola Ribar iz Železnika, FAM iz Novega Sada in razna druga podjetja, ki izde lujejo orodne stroje. Jugoslovanska elektroindustrija, kakor Rade Končar iz Zagreba, Elektrokovina iz Maribora, Elka iz Zagreba, Zavodi RR iz Niša, Sever iz Subotice in Iskra iz Kranja, razstavljajo v paviljonu 30. Med izvoznimi podjetji razstavljajo Jugodrvo-Rudnik iz Beograda in Slovenijales iz Ljubljane. Med ostalimi podjetji naj navedemo Toko iz Domžal, Derma iz Zagreba in Tobus iz Ljubljane.
NAPETOST MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO. Prav tiste dni, ko je jugoslovanska vlada objavila »belo knjigo« o odnosih z Albanijo, je albansko zunanje ministrstvo sporočilo jugoslovanskemu odpravniku poslov v Tirani, da je albanska vlada izgnala atašeja pri jugoslovanskem poslaništvu Murata A-goviča, ki je obtožen vohunstva. V »beli knjigi« obtožuje Jugoslavija Albanijo, da ne ravna po osnovnih načelih ustavne listine Organizacije združenih narodov, da vodi nemiroljubno politiko proti Jugoslaviji, da se meša v notranje jugoslovanske razmere, da organizira obveščevalno in prevratno dejavnost na jugoslovanskih tleh, da onemogoča jugoslovanskemu diplomatskemu predstavništvu v Tirani normalno poslovanje, da preganja jugoslovanske državljane v Albaniji in sploh zaostruje odnose z Jugoslavijo. Jugoslavija je pripravljena obnoviti normalne odnose z Albanijo pod pogojem, da ta opusti sovražno propagando in prevratno dejavnost proti Jugoslaviji. Nedavno je bila v Jugoslaviji zaključena obravnava proti albanskim vohunom.
KAJ PREDLAGA RIM GLEDE JUŽ. TIROLA. Italijanska vlada je izročila avstrijski vladi novo spomenico s predlogi za rešitev južnotirolskega spora. Spomenica sicer ni bila objavljena, vendar poročajo italijanski listi, da je italijanska vlada pripravljena popustiti v nekaterih zadevah, toda vselej samo v okviru sedanje ustave. O priznanju avtonomije bocenski pokrajini ne more biti govora. Lahko se samo z zakonskimi predpisi okrepi gospodarska in kulturna avtonomija bocenske pokrajine, ki mora ostati združena s tridentinsko v deželi Gornje Poadižje. O podrobnostih bi se dogovorili med
pogajanji. Italijanska vlada naglasa, da bi v primeru, da ne pride do spora-
zuma z Avstrijci na tej podlagi, pre-ostajala samo še možnost, da se zadeva izroči mednarodnemu razsodišču
v Haagu.
OSEBNOST NOVEGA AMERIŠKEGA POSLANIKA V RIMU. Predsednik Kennedy je izbral za novega ameriškega poslanika v Rimu G. Friderika Reinhardta, dosedanjega poslanika v Kairu. Senatni odbor za zunanje zadeve, v katerem je tudi Američan slovenskega porekla Lavše (Lausche), je to imenovanje potrdil. Novi poslanik govori italijanski. Med zadnjo vojno je bil šest mesecev v južni Italiji. Leta 1936 je diplomiral na institutu Cesare Alfieri v Florenci.
VPRAŠANJE PRIJATELJSTVA MED ITALIJO IN NEMČIJO. Zahodnonem-ška poluradna agencija »Bonner Rundschau« se bavi v dopisu iz Rima z vprašanjem, ali je mogoče v odnosih med Italijo in Nemčijo govoriti o prijateljstvu. Nemci niso zadovoljni z italijansko politiko nasproti Poljski. »Italija,« piše Bonner Rundschau,« vodi neke vrste poljsko politiko, ki bi jo lahko razlagali kot neprijateljsko do Zvezne Nemčije. Povečanje trgovinske izmenjave 's Poljsko, ki je »zapadna država« vzhodnega bloka, naleti seveda na politična vprašanja. Kakšno je na primer zadržanje Italije v vprašanju vzhodnih nemških meja? Ali je poštena politična igra s Poljsko?« se vprašuje nemška agencija. Dopisnik pripominja, da si Fanfanijeva vlada prizadeva, da bi se italijansko-nemški odnosi ne pokvarili.
GLEDIŠČE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE ZBORNICE O UVOZU IZ JUGOSLAVIJE
Tud.i letos se bodo med milanskim velesejmom, in sicer na »Jugoslovanski dan« sestali predstavniki Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu in Jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu, da bi proučili, kaj bi bilo treba ukreniti, da se odstranijo vse ovire, ki so še na poti živahnejši trgovini med obema državama. Na občnem zboru, ki je bil te dni v Milanu, je Italijansko-jugoslovanska zbornica razpravljala o tem vprašanju in o želji jugoslovanskih izvoznikov, da bi se še bolj sprostil uvoz iz Jugoslavije v Italijo, in to še posebno, kolikor gre za izvoz živine. Zbornica je sklenila, da bo podprla težnje jugoslovanskega izvoza, in sicer tudi željo, da .te sprosti uvoz živine, ker je edino po 'ej poti mogoče zagotoviti razmah ita-iijansko-jugoslovanske izmenjave ali jo vsaj ohraniti na sedanji ravni. Jasno Je, da bi trajanje sedanje neuravnovešenosti v italijansko-jugoslovanski trgovinski bilanci neugodno vplivalo na italijanski izvoz. Jugoslavija lahko kupuje blago v Italiji pač samo pod pogojem ,ako toliko izvaža, da z izkupičkom od izvoza plačuje nabave v Italiji.
Na občnem zboru je bil v glavnem potrjen dosedanji odbor, kateremu je na čelu prof. Teani. Kot predstavniki tržaške delegacije so se zborovanja u-deležili dr. Vatta (preds. delegacije), D. Košuta (podpreds.) in odborniki Petrucco, Cardinal!, Daniolo, Marzari, Kocjančič in Panjek. V imenu rimskega Centro-Sud so prisostvovali prof. Tridente, predsednik barijskega velesejma ter inž. Briotti in inž. D’Agosti-no.
V ZNAMENJU ITALIJANSKO-JU GOSLOVANSKEGA SODELOVANJA
Meseca oktobra lanskega leta je prof. Franceschelli predaval na ljubljanski univerzi o »javnem podjetju v Italiji«. Dne 2. in 3. maja pa bo prof. dr. Stojan Pretnar z ljubljanske univerze predaval v Milanu na povabilo pravne fakultete, in sicer o dveh temah; 1. »Prispevek jugoslovanskega prava k splošni teoriji podjetja« in 2. »Posebnosti novega jugoslovanskega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah«.
Pom oVA/iio
»JUGOLINIA«
Proga Jadransko morje —
—	Vzhod: Zagreb 18/4, Sarajevo 23. aprila.
—	Indija — Pakistan: Romanija 24. aprila, Velebit 26/4.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Velebit 26/4.
—	Sev. Kitajska — Japonska: Velebit 26/4.
—	Sev. Afrika: Črna gora .18/4.
—	Sev. Amerika: Črna gora 18/4.
—	Južna Amerika: Treči maj 18/4.
—	Perzijski zaliv: Avala 28/4. »JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA« Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska); Opatija 18/4, Orebič 25/4.
—	Dalmacija — Grčija — Kreta (14-dnevna); Lastovo 28/4.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
»Bled« je iz Kopra odplula na Reko, od koder bo nadaljevala pot 28. aprila. »Bohinj« je priplula v N. York.
.Gospodarska vprašanja med obiskom predsednika Gronchija
Iz poročila o pogovorih med predsednikom Gronchijem in argentinskim predsednikom Frondizijem se vidi, da so na sporedu Gronchijevega potovanja po južnoameriških državah tudi gospodarska vprašanja. Frondizi je na prvem sestanku izrazil bojazen, da bodo zaradi stikov med državami Evropske gospodarske skupnosti in tistimi čezmorskimi deželami, ki se lahko pridružijo tej skupnosti, trpele gospodarske koristi Argentine in južno-ameri-ških držav. Upravičen je strah, da bodo države Evropske gospodarske skupnosti nabavljale surovine predvsem v teh čezmorskih deželah, torej ne več v Argentini. Predsednik Gronchi je pomiril Frondizija, češ da bo Italija upoštevala želje Argentine in želje južnoameriških držav, da bi se trgovina med njimi in Evropsko gospodarsko skupnostjo ne skrčila. Beseda je bila tudi o italijanskih investicijah v Argentini in udeležbi italijanske industrije pri gospodarskem razvoju Argentine. Razgovorom je prisostvoval tudi minister Martinelli, ki spremlja predsednika G. Gronchija.
Italijani v Argentini so zelo prisrčno sprejeli predsednika Gronchija. Na stadionu »Lunapark« so se zbrali v velikem številu. Predsednik Gronchi je bil med svojim govorom tako ginjen, da so se mu vlile solze.
V ARGENTINI VSAK ČETRTI PREBIVALEC ITALIJAN
Na svojem potovanju po Južni Ameriki je predsednik republike G. Gronchi obiskal tudi Argentino. V nobeni izmed južnoameriških držav ni razmeroma toliko priseljencev italijanske krvi kakor v Argentini. Prebivalstvo Argentine šteje danes nekaj čez 19 milijonov. »Concretezza« piše, da so od leta 1860 do 1913 prispeli v Argentino 3 milijoni Italijanov, v času od 1956 do 1960 pa okoli 400.000. Po vsem tem je v Argentini vsak četrti prebivalec italijanskega rodu. Pisec pripominja, da je Argentina edina država na svetu, kjer se Italijani ne počutijo tujce, toda po 10 letih bivanja v Ameriki se Italijani asimilirajo in postanejo večji Argentinci kakor domači prebivalci. V Argentini imajo Italijani tudi lastne liste.
> il *■» ii n m 'i
Posledice
preobrazb
(Nadaljevanje s 1. strani)
pristanišču dana še večja možnost razvoja.
BOLJŠI ZASLUŽKI IN VEČ VLOG
Zaradi vedno večje industrializacije koprskega okraja in povečanja gospodarskih dejavnosti sploh, so se prejemki prebivalstva na tem območju zelo dvignili. Če omenimo »TOMOS«, »Splošno plovbo«, močno industrijo za predelavo rib, »Mehanotehniko«, ki ne dela le otroških igrač, dalje najmočnejše prevozno podjetje, v Sloveniji »Interevropa« in druga, s tem nismo izčrpali vsega, kar daje našim ljudem zaposlitve in kruha. Mesečni prejemki zaposlenih v Koprskem okraju dosegajo nad poldrugo milijardo dinarjev.
Značilno je, kako prebivalci na Koprskem potrošijo te zaslužke: največ gre za blago razne vrste in hrano, to je s kor o polovica, za gostinstvo in turizem gre skoro 140 milijonov, nato manjši zneski za obrtniške storitve, za promet, kulturne in zdravstvene potrebe, za davek (90 milijonov) in ostale izdatke: Od vsega pa je šlo n. pr. v februarju letos nad 100 milijonov na hranilne vloge. V tem vidimo važen premik, ker je bilo zlasti na tem območju značilno, da so prebivalci sproti potrošili skoro vse prejemke, dočim sedaj dobiva vlaganje na hranilne vloge tudi tu večji pomen.
-žj-
Proti jadranskim pristaniščem bo zopet odplula 16. aprila. »Bovec« je 1. aprila odplula iz Kopra, namenjena v New York, kamor bo prispela 16. aprila. Tramperji: »Bihač« je 9. aprila odplula iz Savannah proti Jacksonvillu, »Dubrovnik« 7/4 jz Imminghama proti Emdenu; »Goranka« iz Pulja 7/4 proti Reki in nato proti Tchamaltiju. »Gorenjska« je priplula 7/4 v Trst in je nato namenjena v Koper in na Reko. »Korotan« je raztovarjala v Portlandu, nato je odplula proti Sev. Ameriki, kamor dospe 30. aprila.
Spomladanski zagrebški velesejem 1
Irt začetek novega gospodarskega načrta
(Od našega stalnega dopisnika
Zagreb, 10. aprila
Z odprtjem mednarodnega spomladanskega velesejma v Zagrebu, (od 14. do 23. aprila), je bila v vrsto gospodarskih dejavnosti uvhrščena izredna prireditev, ki bo presegla vse dosedanje spomladanske prireditve. Uprava zagrebškega velesejma je z zadovoljstvom ugotovila, da se je letos povečalo število domačih in tujih razstavljavcev in število razstav-vljenih izdelkov. Vzporedno s tem so razstavljavci zasedli večjo razstavno površino. Tudi število tujih držav, ki nastopajo na sejmu, se je letos povečalo. Letos se spomladanske prireditve udeležijo razstavljavci iz Avstrije, Belgije, Danske, Francoske, Indije, Italije, Izraela, Japonske, Kanade, Liechtensteina, Madžarske, Nizozemske, Nemške demokratične repu -bilke, Zvezne republike Nemčije, Združenih ameriških držav, Sovjetske zveze, Švice in Velike Britanije. O-semnajst tujih držav, med temi tudi iz čezmorskih dežel, je očiten dokaz, da se tudi spomladanski sejem v Zagrebu čedalje bolj uveljavlja v poslovnih krogih vseh celin.
PRED VELIKIMI NALOGAMI IN MOŽNOSTMI
Spomladanski zagrebški velesejem je v prvi vrsti sejem proizvodov za široko potrošnjo in ta njegov del zavzema posebno mesto med vsemi prireditvami ter je kot vsakoletna običajna prireditev dobro znan v tujini. S pomočjo tega sejma se v veliki meri zagotavlja oskrbovanje jugoslovanskega tržišča z izdelki za vsakdanjo porabo in s trajnejšimi proizvodi, kar vpliva tudi na povečanje ponudbe in kakovosti ter na razširjanje takih proizvodov. Jugoslavija še ne proizvaja nekaterih izdelkov s tega področja, njen trg pa se čedalje bolj zanima za razne novosti, zaradi tega ta sejem nudi ugodno priložnost tujim dobaviteljem, da prodrejo na jugoslovanski trg s svojimi proizvodi, in sicer tem bolj, ker bo uvoz v Jugoslavijo v bodoče čedalje bolj sproščen. Jugoslovanska podjetja nudijo tržišču lep izbor izdelkov trajne uporabne vrednosti, katerih proizvodnja je dosegla že visoko stopnjo kakovosti. Nekatere izmed teh proizvodov Jugoslavija tudi izva ža. Poleg tega bodo v teh dneh v Zagrebu številni kupci tudi iz tujine.
NOV GOSPODARSKI NAČRT — SEJEM PREHRANE
Z letošnjim letom začenja Jugoslavija svoj nov gospodarski načrt, po katerem se bo še povečal priliv kmečkega prebivalstva v industrijska središča in v mesta, kar bo povečalo število potrošnikov. Zaradi tega je uprava veselejma pri sestavljanju načrta upoštevala ne le sedanje potrebe tržišča, temveč povečano povpraševanje, ki nujno sledi stalnemu naraščanju števila kupcev in njihove kupne moči. S tem v zvezi so posamezne prireditve na spomladanskem velesejmu čedalje bolj popolne, tako da na njih ne gledamo samo izdelke posameznih vej proizvodnje, temveč tudi stroje, ki so potrebni za to proizvodnjo in pa surovine. Tako na primer je zamišljen sejem prehrane. To je prva prireditev te vrste v Jugoslaviji, na kateri sodelujejo ne samo tradicionalni razstavljavci prehranjevalnih izdelkov, temveč tudi proizvajalci strojev, opreme, embalaže, aparatov in postrojenj za prehrambeno industrijo; poleg tega bo ta sejem obsegal tudi proizvajalne opreme in potrebščine za širše področje prehrane, tako n. pr. naprave za trgovine z živežem, za gostinstvo, za jedilnice in, končno, za domačinstvo. Posebno zanimivi so razstavljezni domači in tuji vzorci sodobne opreme za predelavo mleka in mesa, za proizvodnjo testenin in sadnih sokov, za pekarne, itd. Prehranjevalna industrija mora še zelo povečati svoje zmogljivosti, in jih na nekaterih področjih celo podvojiti, zaradi tega je pričakovati, da bodo na sejmu dosežene znatne nabavne kupčije, ki bi omogočile enakomerno uresničenje načrta. Številni razstavljavci so izkoristili to priložnost za propagiranje in razkazo-\anje uporabe rastlinskih maščob m novih vrst pripravljenih in napol pripravljenih jedil. Istočasno se vrši o-cenjevanje kakovosti živeža, na predavanjih pa razpravljajo strokovnjaki s področja prehrane in kmetijstva o vseh vprašanjih, ki so s tem povezana, o embalaži in o mesni indtl striji.
Prav tako je obsežno organiziran tudi sejem pohištva, na katerem razstavljajo svoje izdelke znane jugoslovanske tovarne in njihove izvozne organizacije, prav tako tudi domače in tuje tovarne strojev za obdelovanje lesa, proizvajalci raznih gospodinj-
skih potrebščin in dobavitelji surovin za to industrijo. Tu si lahko ogledaš sodobne spalnice, dnevne in kombinirane sobe, pohištvo za otroške . so be in otroške ustanove, kuhinjsko pohištvo, pisarniško opremo itd. Poleg lesenega pohištva so tudi vzorci pletenega in kovinskega pohištva, kombiniranega s plastičnimi snovmi. Razstavljene so garniture iz kovine in plastike za urade, hotele in javne lokale. Prav na tem področju pričakujejo zaključek številnih poslov, ker se tudi ta vrsta industrije mora naglo prilagoditi novim zahtevam okusa; povpraševanje na tem področju se čedalje veča.
FINEJŠE TKANINE
NA SEJMU TKANIN
Obiskovalcev zagrebškega velesejma ne bo iznenadila velika površina, ki so jo zavzele stojnice tekstilne industrije, to je 5000 kv. metrov; saj je že znano, da so proizvajalci tkanin m konfekcije med najštevilnejšimi na zagrebškem velesejmu. Tudi na letošnji spomladanski prireditvi razstavljajo največja tekstilna podjetja, pa tudi vsi proizvajalci, ki računajo tudi na tuje kupce. Vse to, česar ne najdete na sejmu prehrane in pohištva ter sejmu tkanin in konfekcije, dokazuje očitno lojalnost v konkurenci z drugimi sejemskimi prireditvami v Jugoslaviji To sicer ne pomeni, da na letošnji spomladanski prireditvi ni novosti. V skupnem paviljonu domačih in tujih tkanin naletimo letos na izdelke, kakršnih v J u-goslaviji še ne izdelujejo, kakor na sanforizirane popeline, balonsko svilo, lahke thanine iz staničnine, terga-la in drugih sintetičnih snovi. Vzporedno s tem sejmom je odprta tudi Revija sodobnega oblačenja, ki vselej vzbuja pozornost. Novost predstavlja tudi razstava Centra za industrijsko oblikovanje na površini 500 kv. metrov, ki jo je organiziralo Udružcnje likovnih umjetnika Hrvatske; razstavljenih je okoli 800 vzorcev raznih risb za tekstilno industrijo.
JEDRSKA ENERGIJA V SLUŽBI ZDRAVSTVA
Tudi na prejšnjih razstavah so si obiskovalci lahko ogledali razne zdravstvene aparate, pribor in potrebščine. Toda letos, je razvoj zdravstvene službe neprimerno bolj obširno prikazan. Prireditev »Zdravstvo in tehnika« zajema kar tri paviljone. Prikazan je razvoj zdravstvene službe, izgraditev in oprema zdravstvenih ustanov in razvoj farmacevtike. Tu je tudi razstava Rdečega križa, zdravstvene službe jugoslovanske vojske in medicinska literatura; toda posebna pozornost je bila posvečena predvsem uporabi jederske energije v zdravstvene namene. Obiskovalec si bo lahko o-gledal razne zdravstvene naprave, pa tudi potrebščine za bolnišnice, rent-genološke postaje, zobne ambulante, laboratorije, itd. Poleg domačih veli kih podjetij razstavljajo tudi tuja. Med sejmom bo tudi sestanek zdravstvenih delavcev in od 17. do 27. aprila bodo »Dnevi zdravja«. Napovedan
je tudi kongres Zbora lječnika i re vatske. Zaradi velikega zanimanja/ sv ga je vzbudila razstava »Zdravstvo za tehnika«, bo ta prirejena tudi p rili za nje leto.	-p(
ZA GOSPODARSKIM NE ZAOSTJ SP KUUTURNI RAZVOJ
Pod pokroviteljstvom Franca skovška je letos »Mednarodna I stava varilne tehnike«, na kateri stroji in oprema za razne vrste I jenjajj razna zaščitna sredstva vzorci, ki kažejo, kako se ta teli ka uporablja v strojegradnji, faC delstvu itd. Na dnevnem redu so I di predavanja, seminarji in posvi vanja, ki se jih udeležujejo tudi i ki strokovnjaki. Izložba zavzema pd J1' šino 3000 kv. metrov.
Na velesejmu je letos »IV. razstl merilne in regulacijske tehnike« avtomacije »JUREM«. To priredij so premestili z jesenskega na pomil ni sejem, ker v jeseni ni bilo t dovolj prostora. Rok za ta prehod bil prekratek, pa je zaradi tega le' udeležba razstavljalcev na tej razi , vi razmeroma majhna v primeri: razstavnim prostorom. Na dnevni redu so številna predavanja jugo’ vanskih in tujih strokovnjakov. ra
TURISTIČNA RAZSTAVA {S®
IN DRUGE PRIREDITVE |a
»Razstava turizma in gostinsv ve zajema tudi lov in turistične spol te' ne pa tudi kampinge na odprl1 na prostoru. Razstavljena je tudi of ne ma za hotele, restavracije, motele ‘ ne
Omeniti moramo tudi mednaroj *?-razstavo znanstvenih in strokov! publikacij »ISIP«, kakor tudi raz- ca vo intimne plastike in slikarstva, p jo prirejajo v počastitev 20-letnice j . goslovanske vstaje, ter razstavo >; J0 let poklicnih gledališč Jugoslavl Slr ki je bila prirejena v proslavo j letnice Hrvatskega narodnega gR 'R lišča v Zagrebu in Srbskega nat1 ris nega gledališča v Novem Sadu. T Pr se družita gospodarstvo in umetnost Va, se prikazujejo napori za gospodar in kulturni napredek, s čimer sej! pridobiva na raznoterosti in zani' vosti.
M.
tri
jil:
Pr
1 $o.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
umil dr
»GOSPODARSTVO« J
izhaja trikrat mesečno. — UREP da ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppi bi tel. 38-933. — CENA: posamezna ra; vilka lir 30, za Jugoslavijo din ? ki NAROČNINA: letna 850 lir, polic’ nj, 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospo' : stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo U ši 700 din, polletna 350 din; za os1 sk inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča * * * * va pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOV P ža JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica ■ ne tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CK ?a OGLASOV: za vsak m/m višine v ,a rini enega stolpca 50 lir. — OdgO’ n° ni urednik: dr. Lojze Berce. — Z* Vl$ nik: Založba »Gospodarstva«. —- ^ skarna »Graphis« v Trstu.	;z
----------------------- “
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.	Cl
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10	sp,
je
telefon st. 38-101	brzojavni naslov: BAN k RED	jp
V'
GORIŠKA s svojim blagim podnebje
VAS VAB
Izkoristite nizke
PREDSEZONSKE CENE v mesecu maju in juniju.
Cesta čez Vršič (1611 m) bo odprta v mesecu maju, na sedlo Mangrta (2072 m) v juniju Avtopromet Gorica vzdržuje z udobnimi avtobusi vsakodnevne zveze LJUBLJANA — BOVEC čez Tolmin, LJUBLJANA — NOVA GORICA čez Ajdovščino, BOVEC — PIRAN čez Novo Gorico in Portorož, od 15. junija BOVEC — BLED cez Vršič.
V hotelu »KRN« (Tolmin) je cena penziona din 1.040.—
nrrprmacije pri Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, Idriji, Kanalu, Novi Gorici, Ajdovščini in Vipavi.
go
»P
Ul;
Sti
če
dil
SV,
bil
ni]
ta
da
sp,
ki,
tir
Kj
lož
»ta
je
hi,
lis
Pr,
Tr
na
kr.
HEROJA JEVTIČA 11
TELEFON 39-63 do 67
NAŠI PROIZVODI:
—	Vlečeni proizvodi bakrenih zlitin
medenina In varilna žica)
—	Odlitki zlitin barvnih kovin
—	Tisnjenci zlitin barvnih kovin
(vlečena — Bloki barvnih kovin — Armature — Gradbeno okovje — Industrijske cevi
Pa
so]
hu
Sl,
Up
tlj<
*n.
Pri
?0]
to
Kr
Vsi
t>i:
ftir
ter
go
ciJ
»ta
g
vz,
tg(
•al
ziv
Vs,
ski
Vic
na
je
t»ji
de
tej
čla
»a;
cer
Udi
s 1
vai
lisi
Sre
*a
tre
doj
Velik primanjkljaji/ tržaškem proračunu
Izčrpen pregled tržaškega občinskega proračuna za leto 1961, — o kate-' rem razpravlja prav te dni občinski |a’ svet, — bi zahteval mnogo prostora ™. za pojasnila posameznih postavk in , za objavo številk z devetimi ničlami. To nas sili, da se omejimo le na splošne ugotovitve.
Proračun izkazuje: a) predvidenih izdatkov
L. 9.057.040.000
ri	b) rednih in izrednih dohodkov pa
: ;	L. 5.989.977.000
tel
fat
o
5 vi L 1
po
;s<
:dil
ril1
t
3d
le1
az^
eri
Predvideni primanjkljaj znaša torej
L. 3.067.063.000
Gre torej za proračunski primanjkljaj v višini dobre tretjine predvidenih izdatkov, katerega namerava tržaška občinska uprava kriti na dva načina:
1.	z najetjem raznih posojil za javna dela v skupnem znesku
1.113.549.000
2.	s predvidenim državnim prispevkom za celotno razliko v znesku
L. 1.953.514.000
ali skupno za celotni primanjkljaj
vij	L. 3.067.063.000
’ Kakor vidite, je tako prikazan proračun zelo preprost in jasen. Izdatke, ki jih ne krijejo redni in izredni dohodki občinske uprave, naj bi krila nova posojila in državni prispetij vek. Prav gotovo je to idealna rešijo' tev, dokler se je mogoče zatekati k 'rf najemanju novih posojil in k držav-of nemu prispevku. Ce bi pa oba vira ; I nenadoma usahnila, kaj potem? Po-■0(j višati že tako do skrajnosti visoke jv* davke in trošarino ali napovedati ste-lZi čaj! To bi bila pri ohranitvi sedanje-ga proračunskega stanja edina reši-e tev; vendar so še druge, ki izstopa-, jo iz same analize proračuna. Zdaj vli se nihče ne vprašuje, ali ni morda j občinska delovna sila (nameščenci)
,jei številčno previsoka ali premalo izkope riščena? Ali ni za kritje visokega Tr Primanjkljaja morda potrebno večje J varčevanje pri izdatkih? aji Zdaj odpravlja skrb za taka razmo-J trivanja kritje primanjkljaja s posodi jili razvrednotene lire in državnim Prispevkom. Toda z najemanjem po-j sojil ni mogoče iti v neskončnost, ker so zanje potrebna jamstva in ker po J drugi strani večajo letne izdatke odplačila glavnice in obresti. Glede dr-I žavnega prispevka pa je tudi res, da P daje država posredno samo to, kar P' bi morala dati neposredno, saj bi morala prepustiti občini del dohodkov,
? ki jih prejema iz krajevne proizvedle. nje.
oc Že te površne ugotovitve so naj lep 1< ši dokaz, da ne sloni tržaška občin sl' $ka uprava na gospodarskih osno-is yah, ker je popolnoma odvisna od drli žavnega prispevka. Ta odvisnost, ki j ne velja samo za Trst, temveč tudi ^ J? za ostalih pet občin Tržaškega ozem-v 'ja, je postala že običaj, ki negativov no vpliva na samoupravo in neod-Hsnost občin. Tržaška občina troši rnnogo denarja za svoje uslužbence Vseh predvidenih rednih in izrednih izdatkov je v tem proračunu L.
J 5.989.977.000. Od tega zneska gre sa-
AJa političnem obzorju
V SPOMIN USTRELITVE 71 TALCEV. Preteklo nedeljo se je zbrala na Opčinah, kjer so Nemci 3. aprila 1944 : Postrelili 71 talcev, povečini Slovencev in Hrvatov, nenavadno velika množica Slovencev in Italijanov, da bi počastili spomin ustreljenih. Že .M. Kapelj, ki je začel svečanost, je naglasil, da se je tako velika množica ljudi zbrala tudi zato, da odgovori na najnovejša fa-1 ^stična izzivanja in razgrajanja proti l Slovencem. To sta naglasila tudi oba tovornika, Dušan Hreščak, urednik j “Primorskega dnevnika« in prof. Se-Pia, tajnik tržaške federacije komuni-I Jdčne stranke Italije. »Kako je mogoče, da se po vsem tem, kar se je zgodilo tu pri nas, kar se je zgodilo po svetu, spet čujejo glasovi, ki smo jih °pi vajeni za časa fašizma?« je vzklik-riil D. Hreščak. »Kaj si od tega obe-I tajo? Ali morda, da nas prestrašijo, da dam spet upognejo hrbtenico, da bomo ^Pet novi hlapci Jerneji — ponižno, s Klobukom v roki moledovali za drobnico pravice?«
ali je to RES GLEDIŠČE CERKVENIH KROGOV? Že ob drugi priložnosti smo ugotovili, da plava veliki i palijanski list »Corriere della sera«, ki > j® bil pred nastopom fašizma res demokratičen, danes v povsem naciona-'stičnih vodah. Zato nas ni posebno Presenetil dopis Dina Frescobaldija iz I rrsta proti dvojezičnosti, pa tudi ne Pavajanje fašističnih paragrafov v pod-' krepitev njegovih izvajanj. Presenetilo Pa nas je piščevo sklicevanje na »visoko cerkveno (religiosa) osebnost«, ki dru je razložila svoje, gledišče takole: Slovencem lahko priznamo pravice do ^Porabe slovenskega jezika v vsakdanjem praktičnem življenju, toda pridati dvojezičnost načelno bi pomenilo Prizadeti najbolj občutljiva načela (na-z°re.) velike večine prebivalstva. Ali je K1 res gledišče cerkvenih krogov? Po Kristusovem nauku so vsi narodi in ysi jeziki enakovredni. Ali je morda uino Frescobaldi pogrešno navedel dinenje »visoke cerkvene osebnosti«? O tein bi moralo priti iz cerkvenih kro-tov pomirljivo pojasnilo.
ČEMU TAKŠEN SKOK? »Demokrata« je posvetila proslavi 10O-letnice Italijanskega zedinjenja uvodnik. Zaključek tega članka je res nenavaden, “ralec bi pričakoval, da bo člankar za-Vze,l gledišče našega človeka nasproti ztodovinskemu dogodku zedinjenja I-[Plije, ki je tudi naše ljudstvo, ki zdaj z'vi v Italiji, spravil v nov položaj z Vserni posledicami za njegov gospodarji in kulturni razvoj. V obrambo pravic našega ljudstva, bi bil pisec lahko (lavedel recimo Mazzinija, čigar duh 'e tudi mnogo pripomogel k zedinjenju Italije, pa tudi k vzpostavi pravič-^njših odnosov med narodi. Namesto ;®ga je pisec preskočil ob zaključku
anka kar na jugoslovanske notranje fazmere in pričel dajati lekcije. Sloven-Cern oziroma slovenskim politikom na °ni strani. Tam se Slovenci ne znajo s bnrnojci prerivati iz spodnjega stano-v višje in napraviti na potnih slovenskemu jeziku mesto, ki mu ®re •.. Mislimo, da je škoda energije a takšne skoke, ko jo tako krvavo po-febujemo v boju za priznanje pravic
notna.
,Va« ja
ustih
mo za plače, pokojnine in socialne prispevke kar L. 5.341.420.000, ali skoraj 90% vseh občinskih dohodkov, in sicer po naslednjem podrobnem obračunu :
a)	za plače in izredno delo 3539 nameščencev (3211 rednih ter 322 izrednih)
L. 3.461.922.000
b)	pokojnine za upokojene uradnike, vdove in sirote
L. 758.468.000
c)	prispevki za socialno skrbstvo
L. 1.121.030.000
ali skupno L. 5.341.420.000
Povprečno odpade na vsakega u-službenca 978 tisoč lir letne plače, kar seveda ni veliko. Z rednimi dohodki pa ne more tržaška občina kriti niti plač uslužbencev in upravnih stroškov! Brez posojil in državnega prispevka bi ne mogla izvršiti niti najnujnejših javnih del ter skrbeti za vzdrževanje cest, ulic in poslopij. Že brez podrobne analize posameznih postavk nam ta razmotrivanja dajejo dovolj jasno sliko o resničnem gospodarskem položaju tržaške občine. Ob zaključku naj omenimo samo še nekatere bistvene postavke.
Proračun predvideva za letos 4 milijarde 139 milijonov 354 tisoč lir dohodkov za razne občinske davke. Največja postavka v tem računu je trošarina, ki znaša nad 50% vseh davčnih dohodkov, ali točno dve milijardi 173 milijonov 329 tisoč lir, sledi družinski davek z nekaj nad 700 milijoni lir ter dolga vrsta drugih manjših občinskih davkov. Stanje dolgov bi predvidoma znašalo 31. decembra letos milijardo 451 milijonov 113 tisoč lir, za plačilo zadevnih obresti pa je predviden znesek nekaj nad 91 milijonov lir.
Kakor smo že omenili, ima pri proračunu glavno in odločilno besedo tisti, ki drži za zadrgo pri grlu mošnje, medtem ko sta občinski svet in odbor le neke vrste izvrševalca že v naprej določenih ali celo diktiranih ukrepov in navodil. Položaj bi bil popolnoma drugačen, če bi bil proračun uravnovešen z lastnimi dohodki ter bi za osebne stroške šlo le polovico, ne pa ves proračun. Ko občani motrijo te postavke v proračunu, bi skoraj prišli do zaključka, da je občina sama sebi namen; saj gredo njihove dajatve pravzaprav samo za vzdrževanje občinskih uslužbencev, medtem ko se občina zadolžuje za javna dela v breme vseh občanov. Poleg tega pa mora prebivalstvo še posebej plačevati vsako občinsko listino ali druge usluge.
Podrobna analiza občinskega proračuna, predvsem izdatkov, pa bi prav gotovo prinesla na dan dolg seznam zapostavljanja, ne samo na škodo raznih slojev prebivalstva, temveč predvsem na škodo slovenske skupnosti v tržaškem mestu (zaposlitev Slovencev v občinski upravi, podpore za slovensko šolstvo in kulturne ustanove itd.).
Da bi se vse to odkrilo, bi bilo nujno potrebno, da bi se občinski svet posvetil predvsem razpravam o občinskem gospodarstvu, to je nenehnemu nadzorstvu nad občinskim proračunom, ter bi bolj omejil brezplodno politično prerekanje. Saj je smotrna uprava občinskega denarja bistvena naloga občinske ustanove! Brezplodne in nepristojne razprave so le voda na mlin tistih, ki preusmerjajo zanimanje občinskih svetovalcev na druga vprašanja, da lahko dušijo samoupravno moč občinskih uprav.
V. F.
Kultura in širOenje
USPEH MARIBORSKE OPERE V TRSTU
Trst in Maribor sta pobratimski mesti. Druži ju krvno sorodstvo, prekaljeno v slični usodi. Po tej vojni so se med obema vzpostavili pomembni kulturni stiki v obliki gostovanja mariborskega Slovenskega narodnega gledališča in raznih zborov. Sedanje gostovanje mariborske opere te stike primerno poglablja.
Po Molierovi komediji je Heinrich Strobel napisal libreto za komično o-pero v treh dejanjih »Šola za žene«, ki jo je uglasbil Rolf Liebermann. Gre torej za moderno opero, ki so jo prvič uprizorili leta 1955 v Združenih državah. Mariborsko SNG jo je populariziralo v Jugoslaviji s številnimi nastopi v Mariboru, Ptuju, Ravnah, Novem Sadu, Osijeku, Puli, Kopru in na Reki. Libreto je živo poslovenil Smiljan Samec.
Čeprav v neprimernem okolju tr žaškega Avditorija je opera doživela veličasten uspeh, za kar gre zasluga predvsem dirigentu Jakovu Cipciju in režiserju Cirilu Debevcu ter seveda tudi nastopajočim pevcem, ki so odlično presenetili tržaško publiko. Z naj večjim navdušenjem je občinstvo sprejelo mlado sorojakinjo Milevo Pertotovo Agnes, hčerko skladatelja in pevovodje Milana Pertota iz Bar kovelj. Najtopleje so bili sprejeti tu di ostali pevci: Karlo Kamneščič, nosilec glavne vloge Poguelina - Molie-ra; Miro Gregorin kot Arnolphe; Bogomir Lukeš kot Horace; Ada Thu-mova kot Georgette in Aleksandei Kovač v vlogi Oronteja.
Zakaj niso opero uprizorili v opernem gledišču Verdiju, da bi tudi italijanska publika bila deležna res vzvišenega kulturnega glasbenega užitka?
SMRT TRŽAŠKEGA PISATELJA STUPARICHA
Že zadnjič smo omenili, da je tržaški pisatelj prav ob svojem 70. letu nevarno zbolel. Te dni je po operaciji na rimski kliniki umrl.
Rajni se je rodil 4. aprila 1891 v Trstu v družini lošinjskega pomorščaka hrvaškega porekla. Gimnazijo je dovršil v Trstu, univerzo pa najprej v Pragi, nato pa v Florenci. Po vzgoji in čustvovanju je bil italijanski iredentist in odločen nasprotnik avstrijske habsburške monarhije. Zato je leta 1915 kot prostovoljec stopil v italijansko vojsko proti Avstriji.
Poučeval je književnost na liceju »Dante« v Trstu. Vsem svojim dijakom je v spominu kot odličen vzgojitelj. Po objavi romana »Ritorneranno — Vrnili se bodo« ga je. fašistična šolska oblast kazensko premestila v Upravo za spomeniško varstvo, kjer je ostal do leta 1952. Razlog odslovitve nam bo jasen, če prečitamo Stuparicheve besede o idealnih razlogih, ki so ga vodili pri pisanju omenjenega romana; napisal jih je v knjigi »Trieste nei miei ricordi — Trst v mojih spominih«: »Hotel sem pokazati rod, ki so ga vzgojili v sovraštvu, v divjosti, za vojno zaradi vojne in zavojevanja, medtem ko je prejšnji rod znal biti velik v ljubezni in v odpovedi ter se boril in zmagal v vojni, ki jo je predvsem vodil čut pravičnosti.«
S tem je Stuparich jasno povedal, kako je gledal na krivično vojno zaradi vojne in zaradi zavojevanja, do katere, je kot hraber borec iz prve svetovne vojne zavzel odklonilno stališče. To je dokazal tudi kot član italijanskega odporniškega gibanja s stiki, ki jih je imel s slovenskimi krogi.
»Colloqui con mio fratello — Razgovori z mojim bratom«, »Ritorneranno — Vrnili se bodo«, »I racconti — Povesti«, »Simone«, »LTsola — Otok«, »Pieta del sole — Usmiljenje s soncem«, »Nuovi racconti — Nove povesti«, »Donne nella vita di Stefano Pre-muda — »ženske v življenju Štefana Premude.«, »Trieste nei miei ricordi — Trst v mojih spominih«, »Uno studio su Scipio Slataper — študija o Scipiu Slataperju« so naslovi Stuparichevich pomembnejših književnih del, ki jih pretežno preveva avtobiografski element. Uradna italijanska kritika ga je dolgo odklanjala, zlasti zaradi romana »Ritorneranno«, ki mu je, očitala idejno odstopanje in slogovno nedodelanost, in zaradi povesti »Simone«, ki dejansko ne spada med najboljša Stu-paricheva dela.
Stuparichevo 70-Ietnico so slovesno proslavili v Florenci ob njegovi navzočnosti. Slavnostni govor je imel znani kritik in književnik Alfonso Gatto. Poudaril je Stuparichev idejni vzpon ob
sodelovanju s Prezzolinijevo književno revijo »Voce«. O pisateljevi umetnosti je dejal: »Vse Stuparichevo delo se uresničuje na vrednotah človeškega izkustva, spomina, brez vsake avtobio-grafične omejitve, kot delo pravega pisatelja, ki zaupa daleč od vsake, predpostavljene ideologije svojemu pisateljskemu izrazu celotno in popolno občutje svojega življenja kot človeka.«
jj-
JUGOSLAVIJA NA PROSLAVI STOLETNICE ITALIJANSKEGA ZEDINJENJA V TURINU
Jugoslavija se bo udeležila z dvaindvajsetimi drugimi državami vrste proslav, ki bodo od 6. maja do 31. oktobra letos v Turinu ob priložnosti stoletnice italijanskega zedinjenja. To sodelovanje je v duhu zgodovinskih prerodnih vezi, ki vežejo Italijane in južne Slovane v spominu ra skupno borbo za osvoboditev, fo važno zgodovinsko dejstvo je v svoji voščilni brzojavki, naslovljeni na italijanskega republiškega predsednika Gronchi ja, poudaril jugoslovanski državni poglavar maršal Tito.
Septembra bodo glavne prireditve kulturnega značaja. Tedaj bodo nastopili beograjska opera in balet, Komorni orkester zagrebškega radia, Slovenski oktet iz Ljubljane in delavski pevski zbor. Prirejena bo tudi razstava jugoslovanski! slikarjev - de lavcev.
Na posebni razstavi bo Jugoslavija prikazala sistem delavskega in družbenega samoupravljanja. Ustroj zagrebške tovarne Rade Končar bo služil za ilustracijo primera novega jugoslovanskega socialističnega sistema delavskega samoupravljanja. Komuna Trešnjevka blizu Zagreba pa bo obiskovalcem razstave nudila primer sodobnega socialističnega družbenega samoupravljanja.
SMRT PISATELJA VIRGILIA BROCCHIJA
Dne 7. aprila je umrl v Genovi pisatelj Virgilio Brocchi v visoki starosti 85 let. Rodil se je 1. 1876 v Orvl-niu pri Rietiju. Posvetil se je profesorskemu poklicu, a se je kmalu popolnoma predal pisateljevanju. Uveljavil se je leta 1917 z romanom »Miti«. Pisal je v optimistično navdahnjenem realističnem slogu.
HRVAŠKI DIRIGENT V »VERDIJU«
Pomladansko simfonično sezono v tržaškem opernem gledališču Verdiju so začeli v četrtek 13. aprila s prvim koncertom Tržaške filharmonije, ki jo je vodil znani hrvaški dirigent Anton Janig"ro. Sodeloval je pianist Mau-ren Jones, Izvajali so Vivaldijevo simfonijo za godala; Beethovnovo simfonijo št. 2 v d-duru, op. 36; Brit-tenov koncert št. 1 v d-duru, op. 13 za klavir in orkester, ter Ravelovo Suito št. 2 »Dafne in Kloe«.
LUTRA NOČEJO
Na umetniškem festivalu »dveh svetov« v Spoletu bi morali 5. julija igrati premiero »Luther«, ki jo je napisal John Osborne, toda g. Menotti, ki organizira festival v Spoletu, je ameriškemu managerju VVilliamu Craw-fordu sporočil, da ne more postaviti tega protestantskega dela na spored festivala. V drami nastopa Luther kot mlad reformator. Pač pa bodo Osbor-novo dramo igrali prvič 6. julija na mednarodnem festivalu v Parizu.
DEVET LET
SARAJEVSKE REVIJE »PREGLED«
»Pregled«, časopis za društvena pitanja, ki izhaja v Sarajevu, je letos nastopil 10 leto svojega obstanka. Prinaša razprave iz političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega življenja. Z zadnjo številko je razpisal med svojimi bralci neko vrsto ankete. Postavlja jim namreč razna vprašanja, ki imajo v prvi vrsti namen, da bi uredništvo izvedelo za mnenje svojih bralcev o njegovi vsebini ter bi njihove želje upoštevalo tudi za urejevanje časopisa v prihodnjosti. »Pregled« priobčuje tudi obširno bibliografijo knjig, ki izhajajo v Jugoslaviji. Sarajevski listi in časopisi so že davno na glasu, da je njihov jezik izredno čist in uglajen.
A. ČERNIGOJ RAZSTAVLJA V SLOVENJGRADCU
Tržaški slikar A. Černigoj razstavlja svojih 45 del, ki so bila razstavljena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, zdaj v Slovenjgradcu. Razstava bo odprta do 25. aprila. Med razstavljenimi deli so grafike, olja in risbe.
NOV FAŠISTIČNI IZPAD PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM
Po večdnevnem razgrajanju proti Slovencem v Trstu in po časopisni gonji proti priznanju slovenskega jezika v javnih uradih, se zdaj nada ljuje gonja proti vsemu, kar je slovenskega, v drugi obliki. Osrednje glasilo neofašističnega gibanja, rimski »II Secolo« se je zdaj namreč spravil na slovenske šolnike ter je 4. in 5. aprila objavil reportažo ;z Trsta, kar treh piscev (Manlio Portolan, Ugo Fabbri in Mario Rossani) pod kričečim naslovom:	»Documentiamo
per gli italiani e p er il Govemo. Trieste deve essere difesa dalle avanguar-die di Tito.« (Dokazujemo za italija ne in za vlado. Trst je treba braniti pred Titovimi predstražami«.) V člankih navaja list izmišljene in namenu prikrojene podatke o političnem prepričanju slovenskih šolnikov, da bi jih očrnil pred šolskimi oblastmi in posredno škodil našim šolam. K temu naj rečemo samo to: ljudje, ki se zatekajo k takšnim sredstvom v politični borbi, se morajo pač čutiti šibke. Slovenski profesorji bodo list tožili.
PREDAVANJE O SLOVENSKIH NARODNIH MANJŠINAH V LJUBLJANI
Dne 11. aprila je bilo v Ljubljani v Domu Sindikatov na Miklošičevi ulici predavanje pod naslovom: O naših na-
rodnih manjšinah (v Avstriji in Italiji). Predavanje je bilo zvečer v ciklusu predavanj Delavske univerze. Predavala sta: Drago Druškovič, znanstveni sodelavec in direktor Instituta za narodnostna vprašanja ter dr. Janko Jeri, znanstveni sodelavec in avtor knjige »Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni«.
»GALLUSOV« VOKALNI KONCERT V TRSTU
V soboto, 15. aprila, ob 21. uri priredi v Avditoriju zbor »J. Gallus« vokalni koncert. Na sporedu so zborovske skladbe J. Gallusa, P. L. Palestri-ne, Oskarja Deva, Ubalda Vrabca, Antona Lajovica, Karla Boštjančiča, Sergeja Tanjejeva, Emila Adamiča, Matije Tomca, Borisa Papandopulosa. Zbor vodi Ubald Vrabec.
GORIŠKI OBČINSKI SVET ZA UZAKONITEV SLOVENSKIH ŠOL. Goriški občinski svet je z veliko večino sprejel resolucijo krščansko demokratske skupine o upravni ureditvi slovenske šole. Resolucijo so podprli tudi socialni demokrati, v imenu Slovenske demokratične zveze pa dr. A. Sfiligoj, sicer z nekaterimi pridržki glede vsebine vladnega zakonskega osnutka o pravni ureditvi slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem.
TISKOVNA KONFERENCA O POPISU KMETIJSTVA. Tržaški občinski odbornik za statistiko dr. Gasparo je na tiskovni konferenci podrobneje obrazložil časnikarjem namene popisa kmetijstva po vsej Italiji in tudi na Tržaškem. Opisal je tudi organizacijo popisa v tržaški občini, ki bo zajel 1920 posestev. (Glej tudi poročilo v »Vestniku kmečke zveze« na zadnji strani).
GIBANJE PREBIVALSTVA NA TRŽAŠKEM
Ob koncu lanskega leta je bilo na Tržaškem 309.555 »rezidentnih«, to je prebivalcev s stalnim bivanjem. Prebivalstvo Trsta je znašalo 283.054, Milj 13.037, Devina-Nabrežine 6.188, Doline 5.352, Zgonika 1.314 in Repentabra 610. Prebivalstvo Trsta se je v zadnjem letu povečalo za 278 ljudi, Milj za 320, Repentabra za 33, Doline za 28, medtem ko je imel Zgonik 6 ljudi manj kakor leta 1959.
Na Tržaškem se rodi manj ljudi, kakor jih umre, in sicer je bilo lani 3.039 novorojencev in 3.662 mrtvih. Očitno se prebivalstvo vzdržuje s priseljevanjem od drugod.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu je umrl Mario Depiero, v Gorici Julijana škerk roj. Milič, v Praprotu Ludvik Gabrovec, v šempolaju Ivan Gruden, v Zgoniku Jožef Milič, v Boljuncu Marija Kraljič.
MNOGO JUGOSLOVANSKIH TURISTOV
Obmejni promet je v preteklem mesecu zaradi zapore, ki jo je povzročila slinavka na našem ozemlju, občutno nazadoval. Čez prehode, je šlo komaj polovico običajnega števila potnikov; prehod čez mejo je bil na Tržaškem odprt le dobrih 10 dni. V tem času je prekoračilo mejo 233.000 ljudi. Povečal se je promet s potnimi listi. Kakor poroča agencija »Italia« je šlo v marcu čez 5 mednarodnih prehodov več kot 57.000 oseb. Na prvem mestu so bili Jugoslovani s 24.500 prehodi. Sledili so jim Italijani z 18.400.
KAKO SI NABAVIŠ VIZUM
Jugoslovanske konzularne oblasti podeljujejo več vrst vizumov, in sicer: enkratni turistični vizum stane 650 lir,
dvakratni turistični vizum (za dve potovanji) 1300 lir, tranzitni vizum 650 lir, dvakratni tranzitni vizum 1300 lir, vstopno-izstopni (običajni) vizum 1950 lir in
vizum za več potovanj 3900 lir. Vizum za večkratno potovanje si nabavi poslovni človek s posredovanjem jugoslovanskega podjetja, s katerim je v trajnih stikih.
Jugoslovanski gen. konzulat v Trstu (Strada del Friuji 54) sprejema stranke vsak dan razen nedelje in praznikov. Vloge za vizum sprejema od 8. do 13. ure, vidirane potne liste pa izdaja konzulat od 10. do 13. ure.
A. PERT0T
El. Ginnastica 22 TRST
------------,
prodaja na debelo In drobno
tkanine najbolj znanih tvornlc, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe In razno galanterijo
——__________I
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
BORim - VIA DOGA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-48 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL (jT 51 I V Sl KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
iminrvnnnT	UVAŽA.
IMPEaPUH1	VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA	IZVAŽA:
T K S T, Ul. Uicerone S	TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROIE
T e 1 e f. 38-136 - 37-725	TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impeiport - Trieste	POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN SORIŠKEM SPORAZUMU EFEOIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
At T 0 PR EU 0 Z
Cunja Rihard
TRST
Strada dal Erlnll 288 telefon 38-378
e
Oeebni in tovorni prevoii it tu - in inozemstvo
bikuatiia eeae
TRANS - TRIESTE
Sedati a r. I.
TRIESTE-TRST, V. Daneta 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte naročnino!
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI Sl. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prerase ze tn In Inoiem-atva. — Postrežba hitra. Cene ngodna
IHPORT - R1PORT
vseh vret lena, trdili goriv ie strojev ne lesno Industrije
TRST - Betsl: ni. Cieerene 8,11 Telefoni 30-214
PROIZVODNJA PIONIR:
Kamioni »Pl 561«, 3 t.
Avtobusi »PB 56«, standardni in turistični, 25 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, cisterne za odvoz fekalij.
REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA
ODKOVKI, VZMETI, SILUMENSKI ODLIVKI. Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR
Ramion-hladilnik ..TAM 4500 HS“ z agregatom ►
8 stran
GOSPODARSTVO
Sobota, 15. aprila IS , ______________;______o!
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so cene mehki pšenici v zadnjem tednu padle za približno 1UU-150 lir pri stotu zaradi precejšnje ponudbe. Slinavka ni vplivala samo na kupo-prodajo živali, temveč tudi na prodajo koruze, za katero vlada le zmerno zanimanje. Riž je ohranil svojo zmerno ceno, čeprav se je poraba tega blaga povečala v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Za seno ni zanimanja; cena sena kakor tudi slame je padla. Proizvodnja masla se je povečala, toda blago ne gre od rok. Nasprotno se čuti nekaj več zanimanja za boljše vrste sira. Cene oljčnega olja so ostale neizpremenje-ne. Trg z govejo živino je uravnovešen; ponudbam sledijo povpraševanja po prašičih za rejo zaradi slinavke. Na trgu z vinom ponudba prekaša povpraševanja, najbolj se prodaja namizno vino, vendar so prodane količine manjše kot druga leta v tem času. Trg s sadjem in zelenjavo je vedno živahen.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg, blago ocarinjeno: I.B.C. 1060-1100, Santos su-perior 1300-1320, Santos extra prima 1310-1330, Santos Fancy 1320-1340, Parana 1250-1270, Pernambuco 1240-1260, Co-lombia 1370-1390, Ecuador extra supe-rior 1210-1220, Venezuela 1400-1420, Peru naravna 1200-1220, Salvador oprana 1420-1440, Guatemala oprana 1430-1450, Kostarika 1430-1450, Honduras naravna 1200-1220, Haiti naravna XXX 1300 do 1320, S. Domingo 1350-1360, Portoriko 1460-1480; Kongo naravna E/B 1000 do 1020, Gimma 1270-1290, Harar 1290-1310, Kenia A. 1480-1500, Giava 1260-1280, Ma-lesia AP/1 1030-1420, Hodeidah 1370 do 1400, Sanani 1400-1420 lir kg.
POPER
TRST. Saravvak črni 1210-1260, Ma-labar 1275-1325, Tellicherry 1300-1350, Muntok beli 1580-1680, Sarawak beli 1570-1670 lir kg.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo na debelo za kg, embalaža je čista teža: suh česen 70-400, beluše iz Ligurije 300-530, kuhana pesa 30-60, pesa domačega pridelka 60-96, od drugod 48-84, erbete 63 do 125, karčofi Riviera 40-180 lir kos, iz Sicilije 10-25, korenje kraj. pridelka 24-54, od drugod 48-100, cvetača iz Mark 60-96, iz Neaplja 42-48, zelje 48-60, cikorija Katalonija 63-100, čebula 80-110, dišeča zelišča: bazilika, rožmarin in žajbelj 165-300, koromač I. 48-96, II. 24 do 42, solata trokadero 50-88, krompir Binthje 40-45, Majestic 40-45, nov krompir 96-107, okrogel krompir Berlino 30 do 34, grah iz Neaplja 180-240, iz Sicilije 156-264, paradižniki Canarie 360 do 600, peteršilj kraj. pridelka 88-250, od drugod 76-188, redkvice 4-15, navadna šelina 72-120, špinača kraj. pridelka 63 do 150, iz Toskane 15-50, od drugod 75 do 125, bučice 156-660; jabolka Abbon-danza I. 42-72, dobre merkantile 30-84, Delicious extra 132-192, I. 96-132, Imperator I. 54-84, Rcnette extra 96-144, I. 60-96, hruške extra 136-180, I. 114 do 132 rumene pomaranče I. 96-144, merkantile 72-102, rdeče pomaranče I. 100 do 156, merkantile 84-108, limone I. 84 do 120, merkantile 60l84 lir kg.
520, rdeče 9-10 stop. 490-510, bel mošt 9-10 stop. 450-460, klasični Chianti 12 do 13 stop. 360-400 toskanska steklenica, navadna toskanska vina 9,5-10,5 stop. 460-490, aretino belo 9,5-10,5 stop. 480-510, belo vino iz Mark 10-11 stop. 510-530, rdeče 10-11 stop. 500-520, bar-lettano extra 14-15 stop. 540-560, navadno 13-14 stop. 500-530, belo Sansevero 11-12 stop. 540-560, Squinzano 13-14 stop. 520-540, filtrirana sladka vina iz Brin-disija 9500-10.000 lir stot, iz Barlette 9200-9800, Rionero Barile 12-13 stop. 650 do 700, Alcamo 13-14 stop. 490-500, bel mošt »Babo« 280-300, belo sardinjsko vino 12-13 stop. 520-540, rdeče 13-14 stopinj 520-540 lir stop/stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg blaga, prodaja na debelo, prometni davek in trošarina nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče; maslo iz centrifuge 730-740, lombardsko maslo iz smetane 635-645, krajevno maslo 645-650, entilijsko 630 do 640, iz sladke smetane 600-610, emi-lijsko zmrznjeno maslo 600-620; sir reg-giano proizv. 1958 760-800, pro'zv. 1960 600-630, grana iz Lodija proizv. 1959 730 do 760, proizv. 1959/60 700-720, proizv. 1960 590-610, grana svež 470-500, sbrinz svež 470-480, postan 560-580, emme,nihal svež 530-550, postan 580-600, švicarski •emmenthal 700-790, provolonc svež 520 do 530, postan 560-580, italico svež 410 do 430, postan 460-480, crescenza svež 290-310, postan 390410, gorgonzola svež 275-280, postan 510550, taleggio svež 340 do 350, postan 450480, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir brez maščobe svež 140150, postan 220230 lir kg.
ŽITARICE
VERCELLI. Cene veljajo za stot blaga, prometni davek nevračunan: mehka pšenica 6500-6800, mehka domača pšenica 6850-6950, dobra merkantile 6950-7050, trda domača pšenica 8850 da 9150, uvožena 84008600, hibridna koruza 35003700, navadna domača koruza 40004200, domača rž 4700-4800, uvožena 36503700, uvožen ječmen 40504150, domač oves 47504850, uvožen 3900 do 3950, domače proso 40004200; neolu-ščen riž Pierrot 5600-5800, Balilla 5600 5900, Balillone 55005900, Ardizzone 6700 do 7000, G. Rossi 74007600, Maratelli 68007000, Rizzotto 69007200, R. B. 8000 do 8500, Arborio 8000-9000; navaden o-luščen riž 10.200-10.500, Pierrot 10.200 do 10.400, Balillone 10.500-10.800, Ardizzone 12.20042.500, G. Rossi 13.300-13.800, Maratelli 12.900-13.400, Rizzotto 13.200 do 13.600, R. B. 15.400-15.900, Arborio 16.500 do 18.000; pšenična moka tipa »00« 9800 do 10.000, tipa »0« 9000-9200, tipa »1« 8500-8700 lir stot.
I.	290-310, II. 230-250, biki I. 280-300,
II.	240-250, krave I. 220-250, II. 160-180, odstavljena teleta I. 270-290, II. 230-250, teleta I. 460-500, II. 310-340, žrebeta 1 leto stara 290-310, neodstavljena žrebeta 410430, konji 190^230; živina za rejo: voli I. izbire 270-290, voli za vprego 270 do 290, krave. I. 230-250, II. 170-190, krave mlekarice 140-170.000 lir glava, junci I. 280-300, II. 270-290, biki 300-330, junice 280-300, teleta 50-70 kg težka 460 do 500, 70-90 kg 430480, čez 90 kg težka 480-500, prašiči za rejo 18-20 kg težki 460-500, 2040 kg 430440, 40-60 kg 400 do 420, 60-80 kg 380-400, 80-100 kg 370 do 380 lir kg, debeli prašiči 120-150 kg težki 340-345, 150-180 kg 350-355, čez 180 kg težki 355-360 lir kg.
/C-
V c
tStHlk KMEČKE ZVEZE
Koža živine mora biti čista
KOŽE
MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen: krave z glavo in parklji do 30 kg 255 do 265, čez 30 kg 235-255, junci do 30 kg 335-350, 30-40 kg 270-285, voli z glavo in parklji 40-50 kg 240-255, biki čez 40 kg 200-215, goveji hrbti do 40 kg 460 do 490, čez 40 kg 430-450, hrbti volov in krav do 40 kg 295-315, goveja ramena 275-285, goveji boki 140-155, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 830-880, 3-6 kg 880-930, 6-8 kg 830-860, 8-12 kg 660-730, 12-20 kg 540-620, žrebeta 380 do 400, konji 250-270, mule 140-150, osli 115 do 125, jagnjeta Berger 1320-1370 lir kg, jagnjeta z belo volno 900-950 lir za 100 kož, kozice 2650-2750 lir za 100 kož, koze 850-900 lir za 100 kož; ekzotične kože: Buenos Ayres americanos 70/30 470-480, Montevideo americanos 70/25 9-10 kg 460-470, Addis Abeba 425-435, Bahia suhe 330-350, Vzh. Afrika 800-830.
KRMA
MODEiNA. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan: majsko seno 2800-3000 lir stot, II. rez 280(43000, seno iz zdravilnih zelišč I. rez 2700 do 2800, II. rez 2700-3800, pšenična slama v balah 1600-1700; lanene pogače 6150 do 6250, pogače iz zmletega lana 6250 do 6350, iz uvoženega lana 6150-6250, iz zemeljskih lešnikov 5600-5800, iz koru ze 4200-4350, sojina moka 6100 6200 lir stot.
OLJE
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
CREMONA. Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev: živina za zakol: voli
SIDERNO. Cene veljajo za stot, f.co skladišče, davek in trošarina nevračunana: fino oljčno olje do največ 1", kisline 53.000, extra z 1,5% kisline 49 tisoč, dobro oljčno olje z 1,20% kisline 47.500, fino s primesmi in 2% kisline 46.500, navadno oljčno olje z 3 kisline 45.500, s 4% kisline 44.500, »Lam-pante« s 3% kisline in 0,50% primesmi 41.000, »lampanle« slabše vrste 42.000, retificirano »B« 36.000, retilicirano »A« 51.000 lir stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci 1200 do 1250, prvovrstni živi domači piščanci 1050-1100, prvovrstni piščanci 400 do 410, prvovrstni zaklani domači piščanci 1200-1250, zaklani piščanci I. 510-560, II. 450-500, zaklani zmrznjeni iz Madžarske 450-550, žive domače kokoši 700 do 780, zaklane domače kokoši 900-980, u-vožene kokoši zaklane v Italiji 700-780, zmrznjene uvožene kokoši 400-550, žive pegatke 1100-1150, zaklane 1300-1500, zaklani golobi I. 1100-1200, II. 950-1000, žive pure 600-700, zaklane 680-700, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 500-550, zaklani 680-700, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500 do 550, zaklane 550-650, gosi za rejo 300 do 350 lir gos, živi zajci 480-500, zaklani s kožo 620-700, brez kože 620-740; sveža domača jajca I. 22-23, navadna 20-21, uvožena ožigosana jajca I. 19-20, II. 15-18 lir jajce.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) .
Svinec (stot. dol. za funt) .
Cink (stot. dol. za funt) .
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) .
Bombaž (stot. dol. za funt)
Živo srebro (dol. za steklenico) .
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt. šter. za d.	tono)	.	.	.	.
Cin (funt šter. za d. tono) .	.
Cink (funt šter. za d.	tono)	.	,	'	'
Svinec (funt šter. za d.	tono)	.	.	’	’
SANTOS
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)
22.3.61	4. 4. 61	11.4.61
203.7,	197.‘/4	195.-
• 134/2	109.7«	109 y2
	29,-	29-
104.12	104.50	107.75
	11.—	11.—
11.50	11.50	11 50
26,-	26.—	26.—
74 —	74.-	74.-
33.40	33.50	33 50
206,-	206,—	206 -
37.75	37.50	37,-
225,—	225.7*	2294/4
820,—	8244/2	835,-
88 4/,	844/,	844/.
6074	63.7,	674/4
613.-	622,—	622 —
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/stot, vino proizvodnje 1960, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co skladišče: rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 500-550, 11-12 stop. 550-590, barbera 12 do 13 stop. 630-680, moškat 12-12.500 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop. 50(4550, 11-12 stop. 550-590, mantovansko rdeče 9-10 stop. 470-500, Valpolicella Bardoli-no 10,5-11 stop. 570-590, Soave belo 12 stop. 620-640, raboso 10-11 stop. 50(4530, merlot 11-12 stop. 630-670, reggiano 10 do 11 stop. 50(4530, rdeče filtrirano sladko vino 11-12 stop. 7600-8000 lir stot, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 500 do
Na mednarodnem trgu s surovinami je baker nekoliko napredoval, in sicer v glavnem zaradi zapletenega položaja v Kongu. Cena cina je tudi napredovala, in sicer do višine, ki skoraj dosega cene za časa zaprtja Sueškega prekopa. Svinec je v Londonu nekoliko pridobil na ceni. Prav tako je napredovala volna; bombaž je ohranil čvrsto kotacijo, medtem ko je juta nazadovala. Cene kavčuka nihajo; v Chicagu je pšenica nekoliko napredovala, ostale žitarice so o-hranile prejšnje kotacije. Kakao je v New Yorku napredoval, sladkor tudi, medtem ko je kava skoraj na vseh tržiščih nazadovala.
64's B napredovala od 9614 na 97% stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Tudi v Roubaixu (Francija) je volna napredovala, in sicer od 12,40 na 12,50 franka za kg. Juta je v Londonu popustila od 198 na 190 funtov šterlingov za tono blaga »mili first«.
VALUTE V MILANU	
4-4-61	11461
Dinar (100 )	76,00	75.00
Amer. dolar	623,75	623,00
Kanad. dolar	630,00	629,50
Francoski fr.	126,60	126,25
Švicarski fr.	144,50	144,10
Avstrijski šil.	23,94	. 23,84
Funt šter. pap.	1748,00	1472,25
Funt šter. zlat	5950,00	5875,00
Napoleon	4850,00	4875,00
Zlato (gram)	710,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU	
11. aprila 1961	
ZDA (1 dol.)	4,30
Anglija (1 funt šter.)	12,00
Francija (100 nov. fr.)	86,00
Italija (100 lir)	0,689
Avstrija (100 šil.)	16,45
Češkoslovaška (100 kr.)	19,00
Nemčija (100 DM)	108,00
Belgija (100 belg. fr.)	8,25
Švedska (100 kron)	82,75
Nizozemska (100 gold.)	119,25
Španija (100 pezet)	7,05
Argentina (100 pezo v)	4,90
Egipt (1 eg. funt)	8,00
Jugoslavija (100 din.)	0,49
Avstralija (1 av. funt)	9,50
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 7. aprila nazadovala od 19914 na 198 7/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v maju. Cena koruze je nasprotno napredovala, in sicer od 109 na 109 3/8 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
KOVINE
V Londonu so v tednu do 7. aprila 1961 zabeležili naslednje kotacije: baker 228% (prejšnji teden 22414) funta šterlinga za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi. Cin 829% (825), svinec 67 (65,4), cink 83 7/8 (83%); v Nevv Yor-ku je baker notiral 29,30 (prejšnji teden 28,55) stotinke dolarja za funt, svinec 11 (neizpr.), cink St. Louis’ 11,5 (neizpr.), aluminij v ingotih 28,10 (neizpr.), antimon Laredo 29,50 (neizpr.) lito železo 66,44 dolarja za tono, Buf-falo 66,50, staro železo povprečen tečaj 39,50 (prejšnji teden 39,13), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 206-209 dolarjev jeklenka.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v Nevv Yorku napredovala od 3,02 na 3,06 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kljub ameriški zapori je izvoz kubanskega sladkorja ohranil višino čez 5 milijonov ton. Kava v pogodbi »M« je v Nevv Yorku nazadovala od 43,30 na 42,90. Kakao se drži čvrsto in je v Nevv Yorku napredoval od 20,59 na 20,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju.
SVETOVNA PROIZVODNJA BOMBAŽNIH TKANIN
V letu 1960 je proizvodnja bombažnih tkanin po vsem svetu narastla za 4% v' primerjavi v proizvodnjo v letu 1959. Najbolj je proizvodn ja napredovala na Japonskem in v Franciji. Tudi izvoz teh izdelkov je napredoval, in sicer za 11% v primerjavi z letom 1959 (ti podatki ne upoštevajo proizvodnje in trgovine Sovjetske zveze in njenih zaveznic).
KAVČUK
— 0 —
Vrsta RSS je ostala v Londonu nespremenjena pri 25 1/8 do 25 1/4 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Nevv Yorku je cena napredovala od 29,80 na 30 stotink dolarja za funt proti izročitvi v maju.
VLAKNA
Cena bombaža je v Nevv Yorku ostala neizpremenjena pri 33,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Proizvodnja bombažnih tkanin je v letu 1960 dosegla rekordno višino, kar se po nekaterih znakih sodeč ne bo zgodilo v letošnjem letu. Volna »suint« je v Nevv Vorku napredovala od 113,5 na 115,4 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta
MANJ ZLATA IZ JUŽNE AFRIKE
V zlatokopih v Južni Afriki so v letošnjem februarju pridobili 1,791.419 unč zlata, to je nekaj manj kakor v januarju (1,820.021 unč). V zlatokopih je delalo konec februarja 396.533 črncev. (Za primerjavo naj omenimo, da je delalo v istem času v premogovnikih v Južni Afriki 33.577 črncev)
AZIJSKA GOSPODARSKA IN KULTURNA SKUPNOST
Zunanji ministri Malaje, Filipinov in Tailanda so se na posebnem sestanku dogovorili, da se med temi tremi državami ustanovi gospodarska in kulturna skupnost. Glede tega je bilo po sestanku objavljeno uradno poročilo.
Naši kmetje posvečajo premalo pozornosti negi kože domačih živali, ker se ne zavedajo, da ima koža pri vseh živih bitjih in tako tudi pri domači živini važno vlogo. Brani notranje organe pred škodljivimi zunanjimi vplivi in ne dopušča, da bi vdrli v telo različni škodljivci. Koža ureja tudi toploto: v mrazu se krvna obtočila zožijo in zaradi tega oddaja koža manj toplote, na toplem se o-bratno razširijo in koža oddaja več toplote. Živali s pomočjo kože izmenjujejo škodljive telesne snovi, kar imenujemo dihanje kože. Kožna dlaka pa ščiti telo pred mrazom in prehladom.
Koža tudi posreduje med zunanjim svetom in telesom živali. Ako koža ne izvršuje več svojih nalog, delujejo zunanji činitelji škodljivo na notranje življenjsko važne organe. Važna je tudi vloga kože pri razdelitvi in izmenjavi vode ter rudninskih snovi. Skozi kožo se namreč izločajo vlaga, del rudninskih snovi, klor, seč in pri konjih celo beljakovine. Skozi kožo odhajajo tudi škodljive snovi, ki nastajajo pri preosnovi. Koži pripada tudi vloga notranje - izločevalnega organa, ki oddaja svoje proizvode v kri.
Ker je kožno ožilje zelo razvito, po-seduje koža posamezne živali do 4(1% vse krvi. Proizvodi kože so tudi spolni organi in mlečne žleze, ki igrajo važno vlogo pri parjenju in vzreji nasledstva. Koža je dobro opremljena s periferičnim živčevjem, preko katere ga oddaja dražljaje na druge organe Razdražen je kože refleksno poveča pritisk krvi, vpliva na delovanje srca in tudi na hitrost ter globino dihanja.
Zanimivo je, da postane bitje žile neredno in dihanje živali naporno tet se telesna toplota zniža, ako prevleče mo kožo živali z lakom. Poizkusi so pokazali, da take živali poginejo v 24-48 urah zaradi zastrupitve.
Kaj sledi iz vsega tega? Skrbeti je treba za pravilno higieno kože. S tem
'liii:!lliliilillllliilllllllllllillilllllllllllillilllliiliililliiliililllllilllillil„lllllillili,nil11l,
Kmet in vrtnar sredi aprila
NA NJIVI: Povišanje temperature nam omogoča setev krmne pese, koruze, fižola, večne in triletne detelje. Sadimo ali sejemo v vrste. Ta način setve nam pozneje olajša delo pri okopavanju in vsipavanju posevkov, ker vsa dela lahko opravimo s strojem.
V VINOGRADU: Letos je trta pognala bolj zgodaj kot običajno. To moramo upoštevati in računati, da bomo letos morali bolj zgodaj pričeti z zatiranjem bolezni in škodljivcev. Posebno pozornost moramo posvečati razvoju oidija. Ko so mladike 10 cm dolge, moramo prvič žveplati trto zato, da preprečimo razvoj oidija.
SADNO DREVJE: Tudi na sadnem drevju nastopajo razne glivične bolezni in razni živalski škodlijvei. Z običajnimi škropivi, katere uporabljamo v rastni dobi, bomo več ali manj uspešno zaščitili sadna drevesa pred boleznimi in škodljivci ter jih ohranili zdrave.
V VRTU: Lahko sejemo ali sadimo vse zelenjadnice na prosto, bolj občutljive bomo sejali v prisojne in zaščitne lege. Mlade rastlinice v toplih gredah bomo zračili, če je sonce premočno, jih zaščitimo pred sončnimi žarki, da ne pride do ožigov. Paradižnik, jajčevec, zeleno in druge rastline, ki so bolj kot ostale podvržene napadom glivičnih bolezni, moramo škropiti z 1% raztopino modre galice.
bomo zagotovili živalim razvoj. Dognano je bilo, da dnevno čiščenje kože pri molznih kravah zvišuje mlečnost in ugodno vpliva na spolnost živali. cisti prašiči so bolj ješči in se hitreje redijo. Kože zaklanih goved, konj, ovac in prašičev dosežejo dobro ceno le, če nimajo napak in kožnih bolezni.
Neugodno delujejo na kožo prah, blato, gnoj, preležni otiski, znoj, mrčes, kožni parasiti in mikrobi. Pravočasna in skrbna nega kože, čistoča ležišč in stelje lahko v veliki meri omejijo škodljive posledice teh či-niteljev.
Kožo živali negujemo s tem, da jo čistimo, umivamo ter da žival večkrat kopamo, čiščenje kože je nujno prt konjih, goveji živini in prašičih. V ta namen uporabljamo krtače, ščetke, čohala in razne otiralke. S krtačo drgnemo konje in govedo v smeri dlake; pri tem uporabljamo poseben glavnik za čiščenje krtače.
Nesnago na živalski koži sestavljajo gnoj, odmrle celice gornjega sloja kože in prah. Ostanki znoja in kožnih maščob se na koži razkrajajo in povzročajo srbečico. Na zamazani ko ži se dokaj rad naseli tudi mrčes, ki živali močno vznemirja.
Konje in goveda, ki se vračajo z dela preznojeni, najprej otaremo s slamo ali senom v smeri dlake, po tem pa odstranimo znoj s suho krpo. Okolico oči, nozdrvi, spolovil in pod repom očistimo z mokro iztis njeno gobo. Za tem konje ali govedo pokrijemo z odejo. Ako vreme dopušča, jih vodimo še kakih 10-20 minut naokoli. Potni konji in govedo so zelo občutljivi za prehlad, zato je o-tiranje kože velika higienska nujnost. Pomnimo, da je kopanje potnih ži vali zelo nevarno! Po vsakem umivanju ali poleti po kopanju osušimo živali z otiranjem. Brejih in doječih kobil in krav ne puščajmo globoko v vodo, ampak samo do kolen. Svinjam pa po možnosti napravimo izpustni bazen za kopanje. Konj in goveda ne strižimo. Ostriženi konji in govedo so namreč občutljivi za prehlade, katarje dihal in prebavil.
Komati ali jarmi ne smejo tiščati ali kvariti kožo vprežnih živali. Zaradi nepravilne vprege se namreč večkrat napravijo na vratu, prsih ali hrbtu gnojni otiski. Taki konji alt voli so še več časa po ozdravljenju preveč občutljivi za komat ali jarem. Dogodi se tudi, da ne ozdravijo nikoli več. Poleg tega se vrednost kože takih živali po zakolu znatno zmanjša.
Še nekaj priporočamo našim kmetom! Naj ne pretepajo živali s šibami ali palicami. To je grda in nepotrebna razvada.
Ob zaključku naj še dodamo, da so kožna obolenja zelo redka pri dobro krmljenih in negovanih živalih.
Dr. D. R.
Popis kmetijstva na Tržaškem
Dne
15. aprila se bo po vsej Italiji začel popis kmetijstva. Popis bo trajal do 5. maja. Za to bo na Tržaškem poskrbel 8. odsek občine, ki bo zbral podatke o približno 2000 družinah. Tržaško ozemlje so razdelili na 17 delov in imenovali 17 skupin ljudi, ki bodo pri kmetih zapisovali podatke. Podatke za vso Italijo bo zbral ir, proučil Osrednji zavod za statistiko v Rimu. Na Tržaškem bodo pomagali občinskemu odseku poseben urad pri pokrajinski u-pravi, medobčinski urad, tehnični urad in občinska ter pokrajinska komisija za popis kmetijstva. Oblasti priporočajo kmetom, da naj na vprašanja odgovarjajo brez pridržkov, ker bodo vse podatke uoprabljali le za študij kmetijstva in brezimno. Ne gre morda za sestavljanje kakšnih spiskov, ki bi pozneje služili za odmerjanje davkov in podobno.
Na seji tržaškega občinskega sveta je
dr. Jože Dekleva protestiral proti temu, da so oblasti v komisijo, ki bo nadzirala izvedbo kmetijskega popisa na Tržaškem ,imenovale samo predstavnike bonom ijanske kmečke organizacije ter prezrli Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, v katerih je včlanjena velika večina slovenskih kmetov na Tržaškem. Zadevni županov razglas je samo v italijanskem jeziku in ne tudi v slovenskem. V omenjeno komisijo je treba vključiti tudi predstavnike slovenskih kmečkih organizacij. Prav tako je treba županov razglas objaviti tudi v slovenščini, in sicer ne samo zato, ker to zahteva londonski sporazum, temveč tudi zato, da se bodo slovenski kmetje lahko pravilno ravnali pri popisu.
OBETA SE NAM DOBRA SADNA LETINA
Na Tržaškem in Goriškem je le cvetje na sadnem drevju zelo buj Obeta se nam torej obilen sad, ost seveda odprto vprašanje vremena, ši sadjarji dobro vedo, da ni dobra l tina odvisna samo od cvetja ali pa I bujnega zaroda na trti, temveč v v liki meri od vremena. Tudi poročila! drugih predelov so zdaj ugodna, f
i
MEDNARODNA RAZSTAVA * KMETIJSKIH KNJIG »C
Letos bo na kmetijskem velese j mulil Novem Sadu prva razstava kmetijski knjig v Jugoslaviji. Razstavljene boi ' knjige vseh kmetijskih strok, poleg ii ga pa tudi ves ostali kmetijski in i družni tisk, ki izhaja v Jugoslavij Svojo udeležbo so napovedala tu knjižna podjetja iz tujine.
VIŠJE PLAČE V KMETIJSTVU T
Odbor za določanje višine premičf lestvice, v kmetijstvu je na podlagi ff datkov o gibanju življenjskih stroškf : v januarju in februarju 1961 odredi3 da se plače in mezde v kmetijstf : dvignejo v aprilu in maju za 1 79 td°: ke.	f '
VELIKA TOVARNA ALUMINIJA ^ ARGENTINI. Francoska družba Peci q ney in severno-ameriška družba Kaisi0s Aluminium se pogajata z argentinslfei vlado za graditev tovarne aluminij c ki bi imela zmogljivost 25.000 ton t)0s leto.	' ti
— MBNA IN ZLATARNA -
Mikal} Katel - USI
Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
ZA PRISTOP NA ZELENJADNI TRG
Kmetom, ki so včlanjeni v naši zvezi in si želijo nabaviti izkaznico za vstop na zelenjadni trg na debelo, iz-daja Kmečka zveza na željo ustrezna potrdila.
VIST#
TBST, Ul. Carducci 15, tel. 29-615
Bogata izbira naočnikov, daljno gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
KOBILI MADALOSSO
(tlaiiUčie
permaflex
Trsi - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torreblanea, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
-a urade - vozički - posteljice
RAZSTAV*. UL. VALDIRIVO, n — UL.
F. FTLZI,
BELA HIBRIDNA KORUZA TUDI V JUGOSLAVIJI
Letos bodo v Jugoslaviji, in sicer v Vojvodini napravili večje poskuse z belo hibridno koruzo, po kateri v trgovini zelo povprašujejo. Podjetje »Baj-mok« bo posejalo z belo hibridno koruzo 30 hektarov, če se bo pokazalo, da je bil pridelek na hektar zadovoljiv, bodo belo koruzo v prihodnjih letih razširili ter ji dali prednost pred rumenim zrnjem. V začetku bodo seme uvažali. Živilska industrija bolj ceni belo koruzo, ker izdeluje, iz nje razne izdelke, ki jim dajo določeno barvo. Bela koruza se hitro sprevrže, to sc pravi, da mora biti dobro ločena od njiv z rumeno koruzo, da se tako o praši le sama s seboj.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦
A6RARIA
PRODAJA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OPČINE - Telefon 21-321
se je preselila v nove prostore, in sicer
NARODNO ULICO 53
krmila za živino
semena
piščeta
kmetijske stroje
—x>c __
BESTI
Železniška postaja Časa Itossa - Tel. 55-33
ŠPEDICIJA
GORIZIA
Plucji
IESI - (ANCONA)
ITALIJA
Potovalni urad
TRST, Ulica Cicerone, 4	fW »	#
Telefon 29-243	C lili. (*/ ft
Prireja izlete tu in v inozemstvo -- Preskrbi potne liste — Daje vse informacije
Jazbar Stanislav
UVOZ - IZVOZ
VSEH VRST BLAGA ZA STAVBENIŠTVO VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
PRIZNANA GOSTILNA va
n
Repentabor Telefon 21-360
Domača kuhinja iti pristna vina -Cene ugodne
intermercator
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE
d. z o. z.
import TRST - TRIESTE ekpoiit
TELEF-: 37-940, 28-35?	VIA DELLA GTPPA, N. 9
TELEGR.: C1GIERRE	C P. 185
TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
M. ŠVAB-S0AVE
TRST, Ul. S. Giusto 16 Telefon 93-609
IMPORT - EXPORT vsega električnega materiala
ml rini m |ikx
V. Geppa, 9- Tel. 38-770, 29-135 EXPORT — IMPORT Raznovrstne kompenzacije
TRGOVSKO ZASTOPSTVO
EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA
Adamič
NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Trst, V. S. Lazzaro, 23/11, Tel. 28-449, 31-996
__A,
Hotel
,rKt
as, i
REPENTABOR
Telefon št. 21-331
priporoča
IM l*OKT
E\fOKT
TRST
Ul. Uilt.io Filasi 17 - Tel. 35-907 Telegi1.: Tecliiialniii
Ronhe (Gorica)
Drevored Serenissima, 18
Andrej Bolko
mr. ph.
Farmacevtski proizvodi in kemikalije 1RST - Ulica Torrebianca šl. 21/11 IMPORT EXPORT	Telefon 31-316
UVOZ - IZVOZ
tiku ea kuhava itt (tkevntitjCt
1/remec r.I§
**<\ cl o
Opčine - Narodna 78 jk>bič
Talef. 21-306
InLj
/
(ene u^odtu' “'k
-Ai,
ti ' eC
Appunii pratici per il turista italiano in Jugoslavia
„11 tu ris mo e oggi senza dubbio una delle 'eve che piu efficacemente contribuiscono allo iviluppo economico di moiti Paesi ed ancora piu id un avvicinamento ed alla reci p roča coopera-u lione tra i diversi po poli* * (Alberto Folchi, ministre per turismo, nellmtervista concessa al corrispondente del „Delo" li Ljubljana).
Zone turistiche e luoghi di cura nella Slovenia
Come si entra in Jugoslavia
j Tutti i turisti stranierj che viaggiano ,n Jugoslavia devono essere in posses-1 jo di un passaporto valido vistato dalje autorita consolari jugoslave. In Ita-la il turista puo rivolgersi alle. seguen-rappresentanze diplomatiche e con-(Jolari jugoslave, direttamente o trami-1 £ qualunque agenzia viaggi:
Ambasciata della RPF di Jugoslavia, i toma, Via dei Monti Parioli, 20. d Consolato generale della RPF di Ju-isjoslavia, Milano, Via Luigi Pirandel-st), 3.
'‘J Consolato generale della RPF di Ju-fcslavia, Trieste, Strada del Friuli, 54.
Il visto puo essere richiesto anche a itiezzo lettera. A tal uopo i. consolati JDviano, a richiesta e verso pagamen-o, il modulo necessario, che va riem-'ito e deve essere fatto perve.nire nuo-arnente al Consolato, assieme al pas-aporto. Bisogna, inoltre, inviare l'im-!0rto della tassa per il visto e l’im-'orto delle spese postali per la resti-tizione del passaporto in lettera rac-°mandata.
■» Le tasse per i visti d’ingresso e di u-Sc>ta sono le seguenti:
Per il visto individuale turistico Life 650;
Per il doppio visto turistico (2 viagri Lire 1300;
Per il visto di transito Lire 650;
Per il visto di doppio transito L. 1300; Per il visto ordinario d’ingresso e *' uscita Lire 1950;
Per il visto per piu viaggi Lire 3900. Cii uffici del Consolato generale a fieste sono aperti al pubblico gior-alrnente d alle ore 8 alle 13, escluse le 'pttieniche ed i giorni festivi, per la 'chiesta del visto e dalle 10 alle 13 ler il ritiro del passaporto vistato.
I Per i bambini fino alVeta di 14 anni f necessario il visto, se pero viaggia-rP con passaporto proprio, non ricm-r°no la scheda e non pagano aleuna rssa per il visto.
' Pa validita del visto turistico e di F0 mesi a partire dal giorno del ri-«. ascio. Entro questo termine, il turista fermarsi in Jugoslavia per un me-se al massimo. La durata del soggior-
0	decorre dal giorno in cui si varca Irontiera jugoslava. Il visto puo ve-
Prorogato in Jugoslavia, dietro ri-nsta del turista, la cui domanda de-c essere presentata prima della sca-enza del visto, e verso il pagamento ‘ un'ulteriore tassa. La proroga del 'Oggiomo, per i clienti degli alberghi dei campeggi slabili puo essere ef-Htuata tramitc Vufficio delValbergo o a direzione del campeggio. Il visto per f'li viaggi d’affari in Jugoslavia si ot-rene attraverso la direzione della dit-ja jugoslava con la quale il richicdcn-r e in rapporti d’affari.
1	turisti provenienti dai paesi d’oItre-£*ano e dalla Finlandia, Svezia, In-
plterra, Danimarca e Norvegia, pos-°no ottenere il visto direttamente ai al,chi di frontiera, pagando una tas-a che e doppia di quella normale.
FORMALITA’ DOGANALI
, ^ turista straniero puo importare 'bporaneamente in Jugoslavia senza a8are aleun dazio doganale oggetti di
y4s0
'o,
le,
‘e di accreditamento e sunili. II tu-
l^n
t-j che supera 1500 dinari. Quando egli v °rnera in Jugoslavia potra prelevare,
K................. -........
y fj|da stessa dogana o presso qualsiasi
SO DEGLI AUTOVEICOLI
sono servire il documento di imma-tricolazione delTautoveicolo e la dichia-razione doganale al varco della frontiera. Si richiede la patente di guida; e sufficiente quella nazionale. Non si paga dazio per la benzina nel serba-toio, mentre quella nei bidoni va sog-getta al dazio doganale. 1 turisti che con il proprio autoveicolo vengono in Jugoslavia, per un soggiorno non su-periore ai 90 giorni, non pagano tasse di circolazione.
In Jugoslavia la velocita degli auto-veicoli e limitata: le automobili pos-sono andare a 80, gli autobus a 70 km orari. Presso gli Automobili clubs e al-cune agenzie di viaggi a Milano e a Roma i turisti possono provvedersi di »buoni benzina«, con cui in Jugoslavia beneficiano di una riduzione del 10% circa sul prezzo corrente del carbu-rante.
Tra le repubbliche jugoslave, unica la Slovenia — che forse non ha con-correnti in tutto il mondo — racchiu-de nei suoi non ampi confini ben quat-tro zone geologiche e geografiche di-verse l’una dalValtra: la zona alpina, il carso, la bassa pannonica ed infine la zona marittima. Oltre a c ib vi sono in Slovenia numerose attrattive naturah e luoghi di interesse storico, sic-che vi sono tutti gli elementi neces-sari ad un favorevole sviluppo del turismo. E di questo si e avuta coscien-za gia molto presto, sicche specialmen-te in aleune zone, la tradizione turisti-ca non e di data recente, bensi risale a tempi remoti. Aleune salutari fonti termah, gia note e frequentate prima della grande trasmigrazione dei popoli, ancor piu note divennero piu tardi, nel Mcdio Evo, ed in tempi a noi piu vidni. Lo stesso pub dirsi anche per numerose localita montane, boschive o rivierasche, che hanno acquistato no-torieta ognor maggiore con lo sviluppo dei mezzi di comunicazione che le hanno rese facilmente accessibili. Non dobbiamo poi dimenticare le famose caverne carsiche.
Il turismo, inteso nel senso moderno della parola, si e andato sviluppan-
Da Jesenice ci inoltriamo con l’au-tomobile o per ferrovia verso il centro delValpinismo e del turismo della Slovenia, Bled. In mezzo ad una sugge-stiva cornice naturale si stende il lago di Bled, di un bel blu carico, con la isoletta in mezzo, col vecchio castello appollaiato suho strapiombo roccioso. Lungo le rive del lago si susseguono numerosi alberghi, pensioni, locande e ristoranti, caffe e vari altri ritrovi, dis-seminati tra verdi prati che denotano una assidua cura. Nei mesi estivi pos-siamo tuffarci nelle acque del lago, se vi soggiorniamo d'inverno, invece, pos-siamo pattinare sulla superficie gelata, oppure dedicarci allo sci nelle vicinan-ze. Bled era noto come oentro turistico gia moiti secoli fa. Oggi i turisti sono allietatj da vari trattenimenti mondani, da manifestaz:'oni culturali e sportive. Spesso vi convengono scien-ziati da tutto il - mondo a congresso; Bled attira di anno in anno nuovi turisti, specialmente dallTtalia.
A 22 chilometri di distanza, sulle rive. della Sava Bohinjka, si trova una altra celebre localita: Bohinj, raggiun-gibile sia per strada che a mezzo ferrovia. Mentre Bled pub essere definito piu mondano, Bohinj — col suo roman-
paesetti che accolgono volentieri gli ap-passionati di šport invernali o — nei mesi estivi — i villeggianti. Centro della zona e Kranj, nodo di un vasto traf-fico, e, nel contempo, centro industria-le e culturale. Da Kranj si diparte la strada verso Tržič e quindi, oltre il passo Ljubelj, in Austria, oppure verso il centro di soggiorno Jezersko, che e situato su un pittoresco altipiano.
Il mondo alpino sloveno si estende dalle Alpi Giulie e dalle Karavanke alle Alpi Kamniške e Savinjske, tra le quali ci sono i centri di Kamnik, la bella Kamniška Bistrica verso ovest e la idillica Logarska dolina verso est. Nella valle ci sono numerose localita dalhaspetlo ridente come Mozirje, Radmirje, Ljubno, Luče e Gornji grad. Le Alpi continuano ancora in direzione nord-ovest, fino alla vallata della Drava. Ouesta zona e particolarmente čara ai turisti jugoslavi, ma sempre maggiore e il numero degli stranieri che vengono a cercarvi riposo ed aria sa-lubre. Dappertutto in questa zona alpina, dalla Soča alla Drava, ci sono ac-quc ricche di pešce a creare il diletto dei pescatori. In esse abbonda specialmente la specie dei salmonidi. Da tutti i centri partono stradc di monlagna,
personale (abiti, biancheria, scar-
®d altro) in quantita ragione.volmen-hioderata. Per gli oggetti come mac-, . lrie fotografiche, cineprese, registra-vJr‘ a nastro, ecc. (uno per persona)
1 fatta denuncia sulhapposito modulo Ja dogana di confine e. devono ve-. tor<5 riesportati al ritorno del viaggia--re: il fucile da caccia deve essere Qtificato sul passaporto da parte del
'^solato jugoslavo.
^°no ammessi inoltre alVimportazio-
e senza corresponsione di dazi, i
j, SUenti generi di consumo: 200 siga-Jtte o 20 sigari o 250 grammi di ta-acco; un litra di vino, 1/4 di litra ' alcoolici, 1/4 di litra di acqua di jrf °ttia, 25 grammi di profumo, il tutto t. bottiglie gia aperte; viveri per il tla8gio in quantita ragionevole. I ca-/L possono entrare in Jugoslavia se for-•'d 1 di certificato di sanita rilasciato Un veterinario.
i - '-'esportazione di oggetti ricordo e ,QrtUessa senza aleuna formalith o pa-ijutento di dazio, purche in quantita
kitata.
1MPORTAZIONE DI VALUTA
s f* viaggiatore pub importare in Ju-d°slavia, facendone dichiarazione alla /j^ana della frontiera, non piu di 1500 ^ .'nari (in banconote da 100 dinari) e Cj.atUita illimitate di qualsiasi valuta lcltira, in contanti, in assegni, in let-
Jsta puo riesportare la valuta estera C(j spesa e. dinari fino a 1500 (in ban-
e$n°te da 100 dinari), a condizione che inSa sia stata dichiarata alhingresso S| Jugoslavia. I dinari e la valuta e-tl ra non dichiarati vengono sequestra-C sunza che il viaggiatore abbia di-j^10 alla restituzione. AlTuscita dalla ^Soslavia il viaggiatore. pub deposita-Pfesso la dogana 1’importo in dina-
2	mesi, 1’importo depositato pres-
j-i
“le della Narodna banka.
1 ,NjGres;
n
51 turista italiano che viene in Jugo-Lt(via con il proprio automezzo, puo raversare il confine jugoslavo nei |Ucnti transiti di frontiera: (ijtabuieg,g (presso Trieste) — Škofije, j(§ ek — Kozina, Femetti — Ferneče t^ana), Časa Rossa (Gorizia) — Rož-L.Jolina (Nova Gorica), Stupizza — L, 'č, Passo del Predil — Predil, Fusi-> Laghi Tarvisio — Rateče.
Jugoslavia sono riconosciuti i do-ki| • enti internazionali per le automo-ed altri autoveicoli — camet trit-lit!?. 0 trittico rosa pero non sono piu lsPensabili. Al pošto di questi pos-
tlll
^ofticnifieo
E’ bello utilizzare i pochi giorni di ferie per visitare citta ed ammirarne i monumenti, i musci, le piazze; piu bello ancora e forse soggiornare su una spiaggia alla moda, tra una se-rata di ballo ed una partita a cana-sta; e certo pero che chi vive tutto hanno nelle citta fumose e grige di čase e di asfalti, desidera rifuggire dal frastuono cittadino per recarsi in luoghi tranquilli. Vorrei indicarne uno fra i tanti, un angolo tranquil!o tra il verde, dove si puo camminare a lungo tra le silenziose piantagioni di luppolo, dove si passa su sempli-ci ponticelli sopra ruscelli chiari e mormoreggianti, in cui guizzano pešci d’ogni grandezza, presso mulini mossi dal corso piu impetuoso di torrenti gonfi d’acqua. Basta lascia-re la strada per aleuni metri e gia il prato e soffice e coperto di fiori. Un dolce sbalzo, e inizia il bosco. Faggi maestosi ed abeti svettanti. Il sole gioca tra i rami e il passo fa fuggire uno scoiattolo bruno e cu-rioso. Se fai piano, puoi giungere non visto al limite della radura dove pascola un branco di caprioli. Giorno per giorno, sempre la stessa pa-ce, sempre la stessa poesia.
Chi viaggia da Ljubljana verso Celje si fermi un momento in cima alla šalita di Troiane e guardi verso la valle della Savinja. Tra il verde della vallata c’e un paesetto lindo ed accogliente: Vransko. Non vi passa 1’autostrada; bisogna deviare. E’ cer-tamente un bene che le automobili sfreccino distanti dal paese:	cosi
niente turba la sua pace. C’e un al-berghetto, comodo e non caro. Chi cerca la tranquillita la trovera qui, vicino e nello stesso tempo lontano dalla tumultuosa vita di ogni giorno.
Nelhalberghetto ci sono aleune belic camere per un totale di 18 letti. Se il numero di ospiti dovesse supe-rare tale capacita, la locale associa-zione turistica pub ospitare presso privati altre 40 persone. Fermata d’autobus sulla linea Portorose - Maribor e sulla Ljubljana - Celje - Maribor. Si consiglia di prenotare le stanze con 14 giorni di anticipo, seri-vendo a »Hotel Slovan«, posta Vransko, Slovenija. Pensione completa 1000 dinari a persona.	E. F.
ghi, bagni e svaghi connessi e grazie, in special modo, alla fitta rete di co-municazioni ferroviarie e stradali. In questi ul timi tempi si sono aggiunte numerose e moderne autostrade in tut-te le direzioni, sicche la Slovenia pub definirsi zona turistica in tutte le sue parti. Prava ne sia il numero di anno in anno maggiore di turisti jugoslavi c stranieri, che la percorrono in tutti i sensi.
LA ZONA ALPINA
DallTtalia ci sono tre, strade che por-tano nella zona alpina della Slovenia: da Gorizia o da Cividale, (Čedad) per la valle dellTsonzo, e da Tarvisio ver-so le sorgenti della Sava, nella Car-niola superiare (Gorenjska). La strada che porta da Nova Gorica lungo il corso dellTsonzo, si snoda in una zona tipicamente prealpina dai ridenti abi-tati Kanal, Most na Soči e Tolmin, cui sovrastano le cime delle Alpi Giulie, Krn, Triglav, Mangrt ed altre ancora. Tutta la zona va assumendo un carat-tere sempre piu marcatamente turistico ; la zona centrale e la parte piu a monte della Valle dellTsonzo, e vi si trovano Bovec, Log pod Mangrtom, Trenta ed altre localita. In questa re-gione amano soggiornare specialmente i turisti italiani ed olandesi. Ci sono buoni alberghi, locande e campeggi. Si ha la possibilita di fare dello šport in piscina, assistere a rappresentazioni divertenti, ma soprattutto si possono lare magnifiche gile ed escursioni in montagna, dove ci si pub rifocillare ed eventualmente pernottare in comodi rifugi.
Da Trenta seguiamo una romantica strada alpina, che si innalza a monte delhalpinetum «Julia» e passa vicino al monumento eretto a ricordo di Kugy, e si inerpica quindi fino al passo Vršič (1611 m.), sul quale c'e un simpa-tico rifugio, per scendere poi 1’altro .versante verso la valle della Sava. A nord ci salutano le ultime vette delle Karavanke, mentre ci fermiamo a Kranjska gora, noto centro di villeg-giatura e, di šport invernali, reso ancor piu accogliente dalla sua bella seg-giovia. Partendo da Tarvisio, possiamo raggiungere Kranjska gora attraverso Rateče e la oslebre Planica, ronosciu-ta in tutto il mondo per il suo tram-polino da salto per gli sci. Seguendo il corso della Sava verso sud passia-mo ancora per Gozd, Dovje e Mojstrana cd infine per Jesenice, grande centro siderurgico della regione.
tico lago — ha conservato tutta la sua pace idillica e il suo silenzio incanta-to. La pace. non e1 turbata nemmeno dai confortevoli alberghi che fanno corona al lago. Da Bohinj partono general-rnente gli scalatori che intendono raggiungere la sommita del Triglav (2863 m.) o le vette adiaoenti. Veramente suggestiva la cascata Savica nelle im-mediate vicinanze del lago.
Aleuni chilometri ad oriente di Bled si trova Lesce, aeroporto di arrivo e di partenza collegato con tutte le localita jugoslave e con 1’estero. Nelle vicinanze c’e Radovljica, altro centro di villeggiatura, e numerosi paesi e
segnate, che portano in cima alle mon-tagne o almeno fino ai rifugi. Ogni anno sono percorse da migliaia e mi-gliaia di alpinisti. Il mondo alpino della Slovenia e quindi pittoresco, vario ed interessante. Aleune zone non te-mono confronti con le piu rinomate localita turistiche francesi, italiane, svizzere, austriache e germaniche. Con la costruzione di numerose centrali idroclettriche si sono ultimamente formati dei laghi artificiali, che vanno sempre piu acquistando interesse turistico e che offrono gia vaste possibilita di svago agli amatori dello šport acquatico.
La zona prealpina
La zona prealpina interessa buona parte della Slovenia. I centri piu im-portanti sono Ljubljana (175.000 abi-tanti), Celje (30.000) e Maribor (85.000). DallTtalia si possono raggiungere per le strade che abbiamo gia menziona-te, inoltre possiamo scegliere 1’autostrada attraverso Sežana e Postojna.
Ljubljana non e soltanto la capita-
La caratteristica Časa dei Postelegra-fonici, sul Pohorje. Aperta a tutti i turisti.
le della repubblica di Slovenia ed il suo centro politico, economico e culturale, ma e pure un centro turistico, con le sue attrezzature alberghiere che nulla hanno da invidiare alle citta cen-troeuropee, ed alla bella zona che la circonda. Un’attrattiva particolare le e data dal tradizionale Festival an-nuale dal ricco repertorio operistico, e poi dai balletti, dalla Biennale in-ternazionale delharte grafica, dalle numerose esposizioni artistiche, dalle
Una caratteristica veduta della Valle di Trenta con il monumento al fa-moso alpinista trie-stino Julius Kugy, autore di numerose opere sulle Alpi Giulie. Il monumento e stato eretto dagli alpinisti in margi-ne alla carreggiata sul passo Vršič a 1611 m.
frendo ancora larghe possibilita di sviluppo in questo senso.
Se ci inoltriamo attraverso Domžale e Vransko seguendo 1’autostrada arriviamo a Celje, importante centro di un'altra zona turistica slove-na che si estende attorno al fiume Savinja, dalle acque particolarmente limpide. A sud di Celje — sulla Savinja — ci sono le ben note stazioni termali di Rimske toplice e Laško. Ambedue le localita devono il loro nome al fatto che erano conosciute e frequentate dagli antichi romani. Da Celje verso nord-ovest si giunge ben presto ad un’altra stazione ter-male dota ta di attrazioni turistiche: Dobrna. Vi si trattengono in parti-colar modo le donne, sia jugoslave che quelle provenienti dalTestero. Ri-nomata in tutto il mondo, Rogaška slatina, per le molteplici propriets terapeutiche delle sue acque minerali, che si esportano in tutti i paesi, Italia compresa. Vi si giunge pet strada o per ferrovia, lungo la diret-trice che da Celje porta verso la Cro-azia. La stessa citta di Celje presen-ta moiti lati interessanti, quali ad esempio le rovine del castello medie-vale cle la sovrasta, gia dimora dei potentissimi Con ti di Celje, le an tičite vestigia della citta bassa, gli sca-vi romani nella vicina Šempeter, ecc. I non lontani centri di Šoštanj, Slovenj gradeč, Dravograd, ecc. consen-tono, tra l’altro, di raggiungere age-volmente ed in breve tempo tutta la zone orientale delle Alpi slovene.
Da Celje passiamo — per strada o con ferrovia — a Maribor, seconda tra le maggiori citta della Slovenia. Maribor e centro industriale, con le sue fabbriche di automobili, di mac-chine varie, di tessuti, ecc. E’ anche centro culturale di vas ta importanza, con numerose scuole superiori e ad indirizzi particolari. Van ta i teatri Drama ed Opera, gallerie e pinacote-che, musei, ecc. Maribor e nota anche per il suo meraviglioso parco e per i suoi dintorni, suggestivi e ridenti. Sul Mariborski otok, isola al centro della Drava, c’e un moderno stabilimento balneare, piii a monte il fiume e stato sbarrato da una grande centrale idroelettrica, ed ha for-mato un vasto lago naturale. Lungo la Valle della Drava ci sono altre cin-que grandi centrali. Una funivia col-lega il centro di. Radvanja, sito a po chi minuti da Maribor, con 1’altopia no «verde» del Pohorje. Lungo le strade che si insinuano tra il verde delle abetaie, sorgono numerosi alberghi e pensioni, in cui soggiomano nei mesi estivi numerosi villeggianti, e che sono invece popolati da sciato-ri nei mesi nevosi. Chi ama la tran-quillita trova sul Pohorje condizioni veramente ideali. Da non molto tempo e possibile giungervi direttamente in automobile.
Anche lungo la Valle della Drava vi sono numerose localita turistiche, quali ad es. Radlje, Ravne na Koroškem, ecc.; altre si trovano ai piedi del Pohorje, prima fra tutte Sloven-
ska Bistrica. Piu ad est sorge ta citta di Ptuj dalle origini antichissime. Gli scavi hanno portato alla scoperta di numerose vestigia della romana Poetovium. Tra Maribor e Ptuj ed oltre, verso oriente, si estendono le colline Slovenske Gorice, che oltre ad essere oltremodo pittoresche, sono anche fertilissime. Numerosi > frutteti, specialmente di mele e susi-ni, ma particolarmente numerosi i vigneti, che danno il miglior vino della Jugoslavia.
Se dalla zona collinosa preseguiamo verso nord-est, ci troviamo ben presto nella bassa della Mura, regione geo-graficamente e geologicamente del tutto differente dalle altre viste nno ra. Se viaggiamo per strada, partendo da Maribor, possiamo venirci attraverso St. Lenart e Gornja Radgona, oppure — sia per strada che col treno — attraverso Ptuj, Ormož e Ljutomer. La zona e ormai del tutto simile alla vasta pianura pannonica, che si estende verso nord e verso est attraversando 1'Ungheria fino ai Car-pazi. La fisionomia di tale plaga e del tutto diversa da quella alpina e prealpina. Qui siamo in pieno habitat agrario, in quello che potrebbe essere considerato il granaio della Slovenia. Oltre a cio vi e dovizia di petrolio e di metano, che si estrag-gono da pozzi nei pressi di Dolnja Lendava. Nel cuore della regione e situata la cittadina di Murska Sobota, che si sta sviluppando quale importante centro di traffici, economico, culturale e, in questi ultimi anni, pure industriale. Tra le localita turistiche va menzionata in primo luo-go la stazione climatica di Slatina Radenci, ove si trovano le celeberri-me sorgenti di acqua minerale Radenska, tanto apprezzato anche in Italia. Dai contrafforti delle Slovenske gorice, e specialmente dalle cime piu elevate come la Kapela sopra Slatina Radenci, si puo ammirare la bassa pannonica fino al Blatno jezero in Ungheria. Volgendo lo sguardo verso nord si puo invece contempla-rc la movimentata zona collinosa di G raz, in Austria.
Turisticamente la zona p resen ta ancora qualche lacuna; ma e un fatto che gia da qualche anno si opera ala-cremente per colmarle. Ora resta ancora da rendere piu accoglienti i can-tucci piu pittoreschi intomo ai la-ghetti formati dal corso della Mura, si da rendere piu invitante anche ouesta parte della Slovenia.
PUBBLICAZIONI TURISTICHE SULLA JUGOSLAVIA
Vougoslavie — Guide Nagel in fran-oese e tedesco L. 3200.
Guida del turista in Jugoslavia con carta L. 650 — A. Vallardi Ed.
Guida del turista in Jugoslavia senza carta L. 350 — A. Vallardi Ed.
Vougoslavie — Les guides Bleus Ha-chette in francese L. 2800.
Le pubblicazionj sono in vendita presso tutte le filiali della Libreria Inter-nazionale Minerva.
gallerie, dai musei, ecc. Nei pressi della citta notiamo numerosi centri turistici e paesetti tranquilli, che offrono pace in una cornice arcadica.
Oltre a cio, Ljubljana e pure il naturale centro geografico della Slovenia. Le strade e le ferrovie vi si ir-radiano in tutte le direzioni. La piu comoda delle arterie, 1’autostrada Ljubljana - Zagreb - Beograd - Skoplje - Djevdjelija, che attende di essere prolungata verso Solun e Costan-tinopoli, passa per la Camiola infe-riore (Dolenjska). La Camiola infe-riore e ammantata, nella zona attorno a Kočevje, da foreste secolari, nelle quali dimora 1’orso (la cui caccia e proibita) e numerosi altri esem-plari della fauna selvatica. La zona ad est e invece piu gentile, e plaga di colline coltivate a vite, di vasti campi e di pešca d’acqua dolce. Sot-to i Gorjanci, lungo la Kolpa, si e-stende la Bela krajina, rinomata per le estati piene di sole che infondono vigore al suo vino rosso dal boccato speciale. La Carniola inferiore (Do lenjska) e punteggiata di castelli me-dievali e di epoche piu rečen ti. Tra di essi il castello di Otočec sul fiume Krka, che e un centro turistico molto noto, a poca distanza di Novo mesto. Vi si trattengono volentieri specialmente i pescatori. Un altro centro turistico e meta di piacevoli e-scursioni e Dom na Polževem, presso Višnja gora. La Piana di Krško e teatra ogni anno delle note corse di cavalli. Altre localita piu in vista sono specialmente le Dolenjske toplice e le Čatežke toplice, presso Brežice. Centro della gentile Carniola inferiore e Novo mesto, ridente cittadina che vede di anno in anno moltipli-carsi il numero dei turisti, pur of-
La grotta di Postojna e piena di meravigliose stalattiti e stalagmiti di tutte le forme e di tutti i colori possibili. Nelle acque della grotta vive il fa-moso anfibio detto Proteo (Proteus anguinus). La grotta dista 50 km da
Trieste.
4 stran
GOSPODARSTVO
La zona carsica e marittima
Per raggiungere il Carso sloveno, possiamo seguire la strada che porta da Trieste a Sežana, oppure possiamo, di preferenza, prendere il treno. Volendo invece rimanere vicino al mare, passeremo per Škofije lungo la strada Trieste - Capodistria. Il Carso e, dopo le Alpi e la zona panno-nica, la terza regione geologico - geografka della Slovenia. La zona si e-stende dal basso corso della Soča e dal mare fino alla Valle del Vipacco, verso Reka ed oltre Postojna verso la Camiola centrale (Notranjska) e la Dolenjska occidentale. E’ pietrosa ed accidentata ad ovest, con le sue vigne e con i suoi campi di terra ros-sa tra il bianco della pietra carsica, e piu montagnosa ad est, dove ci so-no molti boschi di aghifoglie e fag-geti. Ouesta e la tipica zona carsica, senza corsi d’acqua superficiali, o percorsa da fiumi e torrenti che si perdono in caveme sotterranee e ri-appaiono in altri punti alla luce del giomo con altri nomi. La parte occidentale del Carso, il «vero» Carso, ci da il noto vino rosso carico «te-ran», mentre la parte orientale ab-bonda di legname. Ai contadini rimane ben poca terra, laddove gli estesi pascoli permettono 1’allevamen-to di diversi capi di bestiame.
La caratteristica principale del mondo carsico, e per la quale esso e noto in tutto il mondo, sono le sue magnifiche caverne sotterranee, tra le quali celebre e maggiore e piu bella e quella di Postojna. Si pub di-re che non c’e comitiva di turisti, che — trovandosi in Jugoslavia — non si sia recata a visi tare la grotta di Postojna. Un paio di chilometri discosto si erge 1’interessante Castel-
10	di Predjama, costruito in mezzo ad una altissima parete a strapiombo. Numerosi turisti si recano pure ogni anno a visitare le grotte di S. Can-ziano presso Divača, le grotte piu romantiche e nello stesso tempo piu impressionanti fra tutte le altre. Presso Planina c’e la cavita naturale chiamata appunto Planina, che ha una caratteristica unica al mondo, e cioe 1’essere percorsa da due fiumi sotterranei, la Pivka e il Rak. Un po piu a Sud del noto lago di Cerknica c’e un’altra bella grotta, la Križna jama, e fra gli ultimi contrafforti carsici verso Ljubljana ce n’e un’al-tra ancora, la Taborska jama, oltre a tante altre grotte di minore im-portanza. Vicino a Postojna e a Rakek, lungo il torrente Rak, ci sono
■ i fiabeschi ponti naturah sull’acqua. Da menzionare ancora le numerose voragini e le grotte glaciali sul Nanos e nella Selva di Temovo.
Se i turisti in generale cercano di vedere tutti questi fenomeni carsici, alcuni tra di loro cercano soltanto un luogo tranquillo, dove potersi ri-posare. Cosi ad esempio li possiamo trovare a Vipacco, ad Aidussina, nella Selva di Temovo e nei dintomi idillici di Lokev. Vale la pena anche di raggiungere i boschi che coprono
11	Čaven, il Nanos, lo Javornik e lo Snežnik sopra Villa del Nevoso. Su tutti questi monti ci sono comodi ri-fugi, che si possono raggiungere anche in automobile. Lo stesso dicasi per lo Slavnik alle spahe di Koper, che e sempre stato una meta escur-sionistica 'per i Triestini. La descrt-zione di questa parte della Slovenia sarebbe incompleta se non parlassi-mo anche di Lipica, che e 1'alleva-mento di cavalli piu antico d'Euro-pa. La stazione fu fondata 382 anni fa e da allora ha continuato a forni-
ti della Slovenia, preceduta in cio soltanto dalla Gorenjska. Oltre agli al-berghi ed alle pensioni ricostruite, sono State erette a Pirano ed a Por-torose circa 150 Čase di riposo per le collettivita di lavoratori della Slovenia. La maggior parte di tali čase sorge nel comune di Pirano, alcune sono situate nel comune di Capodistria ed alcune in quello di Isola. Quest’ultima localita si e dedicata da un paio d'anni a potenziare il turi-smo. Le maggiori modifiche sono State apportate alla riva della penisola muggesana e verso Ancarano. Vi e stato costruito un grande albergo, e stato rimesso a nuovo 1’albergo «Kon-vent», ed inoltre sono State erette numerose casette tipo «week-end» ed e stato approntato un sistema di spiazzi per tendopoli. Tutto cio ri chiedeva una moltitudine di seivizi, portali anch’essi a termine assiemc alla costmzione di un ristorante. At-torno sono sorte 18 Čase di Riposo sul tipo gia dianzi descritto e numerose colonie estive. L’albergo Adria, assieme alle varie dipendenze, conta da solo ben 500 posti letto.
Anche la stessa Capodistria e anda-ta assumendo un sempre piu marca-to carattere turistko. Oggi vivono a Capodistria circa 12.000 persone. Vi sono due alberghi, il «Triglav» e il «Galeb», che assieme dispongono di 252 posti letto. Tra i turisti piu af-fezionati della zona marina troviamo i Tedeschi, seguiti per numero di presenze dagli Austriaci, Italiani, Svizzeri, Svedesi, ecc. Il comune di Pirano, compresa la zona di Portoro-se, Fiesa, Struniano e S. Lucia, e passato al secondo pošto tra le zone turisticamente piu frequentate della Slovenia, dopo Bled. Portorose ha il primato di presenze per quanto riguarda i turisti stranieri in Slovenia.
A Capodistria e stato istituito un Istituto per le manifestazioni cultu-
rali »Primorske prireditve«, il quale, assieme alle Societa turistiche, cura 1'organizzazione di una serie di manifestazioni, tra le quali primeggia il Festival del folclore jugoslavo, che ha luogo ogni anno. Altre manifesta zioni degne di rilievo hanno luogo a Portorose, quali, ad es. numerosi con-gressi e tomei di scacchi; Pirano e ultimamente teatro degli esterni di numerosi film, jugoslavi e stranieri. Per la prima volta quest’anno si ter ra a Portorose un simposio di scul tura jugoslava.
Di Capodistria e ormai noto il cre-scente sviluppo quale centro indu-striale e culturale, che ha ormai il suo porto e che presto avra pure il suo raccordo ferroviario. Tra le in-dustrie ricorderemo la fabbrica di motociclette ed automobili, la fabbrica di materie plastiche, un’altra fabbrica per la produzione di fibre sin-tetiche, ecc. Meno nota e invece la tendenza di fare d’ Capodistria un centro turistico. Le condizioni am-bientali sono a questo riguardo otti-me: da Capodistria si parte per un’-infinita di escursioni con meta il mare o il Carso, ad es. verso il ca-stello di San Servolo, oppure verso 1'allevamento di castori suha Rižana, oppure ancora verso Hrastovlje, dove sono stati scoperti interessanti af-freschi medievali. Una nota partico-lare e aggiunta dal piccolo traffico di frontiera, per cui la zona e visitata annualmente da centinaia di migliaia di Triestini e di altri Italiani.
Ouanto abbiamo fin qui esposto di-mostra che la Slovenia e in tutte le sue parti turisticamente interessante, e, forse piu di qualsiasi altro paese europeo, varia e pittoresca. Come abbiamo gia avvito modo di notare, le prospettive di farle assumere uno tra i primi posti tra le zone turisticamente piu quotate in Europa, la-sciano sperare molto bene.
Rudo Goljah
Tariffe turistiche nel goriziano
I centri turistici piu rinomati
BLED
Soggiorno climatico alpino. Altez-za sul livello del mare 501 m. Lago alpino, lungo 2 chilometri, largo 1 e mezzo. Mezzi di comunicazione: duc stazioni ferroviarie. Linea Trieste Gorizia - Bled e Trieste - Ljubljana Bled. Autostrada Trieste - Ljubljana Bled. Un'altra strada va da Trieste Gorizia - Podbrdo ed infine, la piu breve, segue 1'itinerario Podbrdo - Petrovo brdo - Gorica - Bohinj - Bled.
Alberghi: Hotel Toplice 313 letti, Park hotel 190 letti, albergo Jelovica 200 letti, Hotel Krim 60 letti, albergo Triglav 108 letti, albergo Lovec 23 letti. Diverse trattorie e ristoranti. Gite: Bled - Gorje - orrido del Vintgar -Dobrava. Due ore. Bled - Castello, 20 minuti. Bled: a piedi lungo la riva attomo al lago. Ukora e quaranta minuti, in automobile mezz’ora. Bled - Straža (funivia). Escursioni: Bled Pokljuka - Rudno polje, in automobile 1 ora e mezzo. Da qui attraverso Konjščice - Vodnikova Koča - rifu-gio Planika alla vetta del Triglav 5 ore.
BOHINJ
di villeggiatura e centro
re i famosi lipizzani. E’ naturale che
Luogo di villeggiatura e centro di šport invernali. Clima alpineo. In una vasta conca con 1’omonimo lago e numerosi abitati. Comunicazioni:	li-
nea ferroviaria Trieste - Gorizia -Fiedicolle - Bohinjska bistrica Strada: Trieste - Gorizia - Piedicolle -
Sorška planina - Bohinjska Bistrica, strada alpina tra vasti boschi di co-nifere, la via piu breve verso o dal mare. Un’altra strada:	Ljubljana -
Kranj - Bled - Bohinjska Bistrica con servizio regolare di autocorriere.
Alberghi:	Zlatorog, Pod Voglom,
Bellevue, Jezero, campeggio sulle ri-ve del lago.
Gite: alle foci ed alla cascata della Savica. Servizio di autobus piu mez-z’ora di marcia. A Bolinjska Bistrica
• Senožeti - Srednja vas, ukora e mezzo. Akra gita: Bohinjska Bistrica - Komna; con pullman fino alla Savica, poi a piedi fino al rifugio sul-la Komna 2 ore. Escursioni: da piu parti si pub iniziare la šalita al Tri-corno (2863 m). Ad es.: albergo Zlatorog - Komarča - rifugio presso i sette laghi - Hribarice - cima Tricor-no; oppure Bohinjska Bistrica - Srednja vas - rifugio Vodnik - rifugio Planika - cima Tricorno; oppure ancora Bohinjska Bistrica - Uskovnica - Velo polje - rifugio Planika. Tutte le varianti 7-8 o re.
Sul lago šport acquatici, šport in vernali, pešca sul lago e sulla Sava, caccia nei boschi alVurogallo, caprio-li, cervi ecc.
Fino al 30 giugno, e dopo il 1 set-tembre, ciob nella bassa stagione, i prezzi sono ridotti dal 20 al 40%.
Trenta (620 m.). Albergo »Planinski oiel« con dependence »Planika«. 74 letti, pensione completa 1200-1300 dinari al giorno per persona.
Soča (487 m.). Pensioni »Razor«, »Bogatin« e »Soča«. Totale 33 letti, pensione completa 950 dinari.
Bovec (485 m.). Albergo »Golobar«. Pensione »Kanin« con dependence »Planika«, bar. Totale 61 letti. Pensione completa 1100-1200 dinari.
Kobarid (235 m.). Pensione »Zvezda«. 12 letti, pensione completa 900-1000 dinari.
Log pod Mangrtom (650 m.). Albergo »Mangrt«, 12 letti. Pensione completa 1200 dinari.
Tolmin (201 m.). Albergo »Krn«, 39 letti, pensione completa 1040-1300 din.
Most na Soči (178 m.). Pensione »Soča« 28 letti, pensione completa 1000-1100 dinari; trattoria »Vuga« con 13 letti, pensione 1000 dinari.
Kanal (104 m.). Ristorante e pensione »Soča«. 24 letti, pensione 1100-1200 dinari.
Nova Gorica (1000 m.). Albergo Sabotin, 41 letti, pensione 1200-1500 dinari; Albergo »Park«, 7 letti, pensione 1800 dinari.
Lokve (965 m.). Rifugio »Poldanovec«, 70 letti, pensione 600-800 dinari.
Idrija (333 m.). Albergo e ristorante »Nanos«, 49 letti, pensione 900-1200 dinari.
črni vrh (683 m.). Trattoria »Pagon«, 19 letti, pensione 700-900 dinari.
Vipava (103 m.). Trattoria con per-nottamento »Vipava«, 18 letti, pensione 800-1400 dinari.
£e Ge((e spiagge det ©uatrietc^
|t CRIKVENICA
STRADE PRINCIPALI NEL DISTRETTO DI NOVA GORICA
La strada principale per la valle della Soča e. per quella di Vipacco e tutta asfaltata (Trenta - Postojna). Inoltre sono asfaltate pure alcune altre stra-de meno importanti, ad es. la Tolmin-Most na Soči, la Nova Gorica - Dornberk ed altre. Quest’anno verra pošto il manto di asfalto anche alla Vrhov-lje - Dobrovo nel Collio. La strada che attraversa il passo Vršič (1500 m.) e che šale sul Mangrt (2070 m.) e a ma-cadam, pero in ottimo stato. Lo stesso pub dirsi per la Nova Gorica - Lokve (965 m.) nella Selva di Tamova e per 1'Ajdovščina - črni vrh - Idrija (da Godovič asfaltata). La strada oltre il Vršič e praticabile dalla fine di aprile.
AUTOSTRADA
R ! JEKA - ZADAR 222 km
LAUTOSTRADA LUNGO LA COSTA DALMATA
Da Trieste il turista pub raggiungere la Dalmazia per la nuova autostrada che conduce da Rijeka (Fiume) lungo la costa. Con la costruzione del via-dotto sulla Maslenica, 1’autostrada e avanzata ormai oltre Zadar e giunge attualmente fino a Biograd na moru. Singoli tronchi della nuova arteria sono gia stati ultimati presso Split e Dubrovnik,
STAGIONE 1961: PREZZI DF1.I.F STANZE E DELLE PENSIONI AD OPATIJA
Stanza da un letto: aprile, maggto e ottobre 900-1200, giugno e settembre 1100-1500, luglio e agosto 1200-1700 din.
Pensione, completa: aprile, maggio c ottobre 1200-1650, giugno o settembre 1650-2250, luglio e agosto 2250-2600 din. per persona.
Appartamenti: aprile, maggio e ottobre 6000, giugno e settembre 7000, luglio e agosto 8000 dinari.
A BLED 0GNUN0 A SUO AGI0
KRANJSKA GORA
Altezza sul 1. m. 810 m. Clima alpino, luogo di villeggiatura. Comunicazioni: stazione ferroviaria sulla Ljubljana - Jesenice - Kranjska gora, oppure Trieste - Udine - Tarvisio - Rateče - Kranjska gora. Alberghi: Erika, Slavec, Razor, Planika piu 280 ca-mere presso privali.
Gite: fino alla piscina Jasna neka valle della Pišnica 15 minuti, fino al-1'albergo Erika 20 minuti, fino al rifugio sulla Krnica 1 ora e mezzo, fino a Martuljk 4 km, fino a Podkoren 2,5 km. Escursioni: Kranjska gora -špik (2472 m), oppure sul Vršič su cui sorgono i rifugi Erjavec, Tičarjev dom, Poštarska koča, Mihov dom, koča v Krnici, koča na Gozdu. Tre
ore e mezzo.
Kranjska gora si trova neka zona di confine comune a Jugoslavia, Itaka ed Austria. E’ il piu importante centro jugoslavo di šport invernali. Sul Vitranc (1570) si possono usare due funivie.
KRVAVEC
Le meravigliose grotte di Škocjan (S. Can-Žiano), a pochi chilometri da Trieste. Veduta sul fiume che. le attraversa.
La cima del Krvavec raggiunge i 1835 m. AlValtezza di 1700 m si trova un ampio rifugio, neke vicinanze del quale inizia la funivia verso valle, cioe verso Cerklje. Si pub giungere fino al paese usando 1’autobus in regolare collegamento con Ljubljana (31 km). Sul Krvavec buoni terreni da sci sugli 1800 m, molto frequentati data la vicinanza con Ljubljana.
Il lago di Bled nella suggestiva cornice delle Alpi Giulie
POHORJE
Lipica attiri molti turisti in tutte le stagioni.
Ai piedi delPaltipiano carsico si e-stende lungo la riva del mare la quarta regione geologica e geografi-ca della Slovenia, 1’Istria settentrio-nale. Chiari gli influssi della zona climatica mediterranea e turismo ti-picamente marittimo. Qui il turismo ha tradizioni che si possono far a-gevolmente risalire al 1850, data mas-sima di celebrita di questa cittadina fu raggiunta nel periodo tra il 1900 e il 1914, quando vi fu costmito il piu grande e nel contempo il piu lussuoso albergo suka sponda orientale delVAdriatico. Piu tardi i turisti presero a benvolere pure Pirano ed Isola; invece ne Capodistria ne S. Nicolo furono si fortunate. I bagnanti triestini amavano sostare sulla spiag-gia assolata presso Ancarano, special-mente alle domeniche. La locanda «Konvent» non avrebbe del reto nem-meno potuto soddisfare un elevato numero di ospiti.
Ouesto stato di cose duro in pra tiča fino alla fine della seconda guer-ra mondiale, se tralasciamo i danni arrecati ad alberghi e pensioni dat Tedeschi in ritirata. Finite le osti-lita, bisogno ricominciare da capo Gli sforzi compiuti in questo setto-re non sono rimasti senza frutto. La costa dellTstria Settentrionale e di venuta in questi ultimi anni una delle zone turisticamente piu importan-
IN AEREO DA BERLINO A BEOGRAD
L’agenzia di turismo Putnik di Bel-grado ha organizzato 1’arrivo di un gruppo di turisti della repubblica de-mocratica tedesca da Berlino per via aerea a Beograd. I turisti visiteranno i noti centri sulla costa dalmata Her-cegnovi, Tučepi, Ulcinj, Budva e Cavtat.
COLLEGAMENTO AEREO MILANO - BEOGRAD
Partenze da Milano: lunedi, marte-di e sabato ore 12.35, Via Zurigo, ar-rivo a Beograd ore 18.25 (al sabato alle 19.40); mercoledi e venerdi ore 12.05, via Roma.arrivo a Beograd ore 19.40.
MATERIALE FOTOGRAFICO
Le zone di confine (15 Km.) sono precluse ai fotografi. Il materiale foto-grafico e reperibile in tutte le localita. Una pellicola va da 260 a 2200 dinari secondo il tipo.
ALISCAFI SUL QUARNERO A Rijeka (Fiume), Opatija (Abba-zia), Lošinj (Lussino) e Rab si stan-no approntando gli scali necessari al servizio celere di aliscafi che cokeghe-ranno queste ridenti localita della costa adriatica. Oltre a viaggiar comodi, i turisti risparmieranno alcune ore per compiere le traversate neke zone servite dagli aliscafi.
Daka periferia di Maribor una funivia ci porta a quota 1050 m. Attor-no alla stazione superiore sono sorti numerosi rifugi: Planinka (35 letti), Poštarski dom (90 letti), Mariborska koča (46 letti), rifugio Jelka (30 letti), rifugio «Miloš Zidanšek« (45 letti), Rifugio del Ferroviere (80 letti) ed altri ancora. Piu lontano ci sono ancora i rifugi Ruška koča, koča v Šumiku, koča na Pesku, rifugio Klopni vrh, Ribniška koča, koča pod Kepo na Pungartu, ecc.
II massiccio granitico del Pohorje ha numerose strade tra i boschi e numerosi rifugi ed e una zona ideale per chi desidera riposare i nervi c ritemprare la salute. Nei mesi invernali il terreno prešerna in particola-re magnifiche possibilita per lo slalom. Sul Pohorje si pub arrivare anche risalendo i declivi che guardano suka Drava, e precisamente per la zona in cui sorgono le grandi centrali idroelettriche. Vi sono numerose strade agibili in automobile, sicche non ci sono difficoltii nem meno per chi non dispone di molto tempo o non e abituato a cimentarsi con la montagna. L’altipiano non e troppo accidentato e permette alle comitive che vi guingono numerose, di distrar-si in una magnifica cornice naturale. Piu in disparte, nei rifugi, altre comitive meno rumorose preferiscono godersi il silenzio un po misterioso delle fitte boscaglie. Non ci sono altri luoghi raggiungibili cosi agevol-mente e cosi altraenti per il turista italiano. Bastano 4 o 5 ore di automobile per trovarsi tra le fresche e profumate abetaie del Pohorje.
Non crediamo sia necessario pipete re la deserizione delle bellezze naturah di Bled e dei suoi dintomi. Chi si e soffermato sulle rive del lago, nel quale si specchiano le mon-tagne circostanti, chi e salito al ca-stello sulla rupe a strapiombo, chi ha passeggiato per i verdi prati lon-tani da strade ed abitati, ritorna a Bled con vivo desiderio di rivivere quelle magiche ore. Non ci sono problemi da risolvere. Gli alberghi dispongono di comode camere e sono numerosi, il clima subalpino assicu-ra una tranquilla permanenza, le comunicazioni soddislano il turista piu esigente. Si pub scegliere 1’auto-mobile, il treno, 1’autobus, si pub arrivare neke vicinanze con 1’aereo di linea o da turismo. A Bled giungono puntuali i torpedoni internazionali dalVItalia e dalTAustria.
Tra i turisti ci sono quelli che a-mano le passeggiate, e a loro possiamo consigliare ad esempio un’escur-sione al Castello, poi una gita in bar-ca fino alPisolotto al centro del lago, oppure una gita in seggiovia fin suka Straža. Chi vuole andar piu lontano pub visitare le dirupate gole del Vintgar o la časa natale del poeta Prešeren a Vrba o ancora le Turine di Kropa. A chi invece vuole de-dicare alla gita un’intera giornata, consigliamo un'escursione sulValtipia-no della Pokljuka, verso la valle della Radovna, oppure a Kranjska gora, a Planica, alla cima del Krvavec (ser-vita da seggiovia) ed altre belle gite ancora.
Un’ altra categoria di turisti prc-lerisce rimanere neke vicinanze del lago e dedicarsi piuttosto allo šport. Per questi turisti Bled dispone di alcuni campi da tennis, barchc a remi o a vela, canottiere, palestre ginni-che, campi sportivi; il lago offre buona pešca, le boscaglie circostanti buona caccia.
Tra le varie attrazioni in program-ma v’e pure un festiral musicale, il II. festival del jazz jugoslavo, esso si svolgera dall’8 ali Tl giugno 1961. Du-ranle tutto il mese di settembre del presente anno si terra un torneo senc chistico.
sulla superficie gelata del lago; per chi preferisce lo sci, c’e neke immediate vicinanze una seggiovia che porta di-rettamente su vasti campi nevosi. Sor-gente termale a 23"C. Behissime gite in carrozza. Le comitive di alpinisti che lo desiderassero, possono ricorrere ai servizi di guide alpine. Il ristorante offre tutte le specialka del luogo ed internazionali ed ottimi vini a scelta. Tutte le camere hanno balconi e pog-gioli, un terzo delle camere ha il ba-gno.
Per i divertimenti non c’e che 1’im-barazzo della scelta: un festival del jazz jugoslavo, un torneo di scacchi con i migliori giocatori, un torneo di danza, casino con cantanti di grido, ecc. ecc.
Linee della Jadrolinija
Pasti: Colazione aprile, maggio, ottobre 100-130, giugno e settembre 150-350, luglio e. agosto 200-400. Pranzo ri-spettivamente 450-650, 500-800, 550-1000 e cosi pure per la cena.
periore a 80. Nel n: :se di luglio le ai tomobili traghett 1 sono State 1805,1
LE ISGLE Dl KRK, CRES E LOŠINJ CONGIUNTE ALLA TERRAFERMA MEDIANTE TRAGHETT!
Gia alkinizio delTultima stagione turistka, la Kvarnerska plovidba di Rijeka ha iniziato un servizio di traghet-to tra la terraferma e 1'isola di Krk. II traghetto parte cinque volte al giorno da Crikvenica diretto a Šila suka isola e rifa il percorso altrettante volte nel senso inverso. Sia le popolazio-ni rivierasche che i turisti stranieri si servono volentieri del traghetto (si tratta della nave Bodulka alTuopo at-trezzata), tant'b vero che 1'altra estate la rnedia dei viaggiator.i trasportati ha superato mensilmente le 20.000 unita, senza contare il traghetto di automobili e le migliaia. di scooters trasportati al seguito dei turisti. Si pub calco-lare che la media delle automobili tra-sportate ogni giorno sulkisola sia su-
cui vanno aggiv autobus, 200 mot' tinaia di biciclet: tante e di 20 v e di 6 nodi; da piega 25 minut'.
254 camions, f
ette ed alcune ceU
La capacita del ti
J01
li. La sua velodL
kvenica a Šila ii[a
La societa di ua/igazione »Lošinjsv'
plovidba« di Lussinpiccolo ha pošto servizio la nave traghetto »Vanga«, tt'
In tprrnfpmia r. In icnln A',	n Tr
fie;
rt
la terraferma e le isole di Cres e
šinj. Ouanto utile sia stata 1’istituzioi di questo collegamento e dimostralj r dal numero di passeggeri trasportati L1 primo giorno: 200 persone piu 11 aCU' tomobili. Il traghetto viene effettuai1 due volte al giorno. La capacita e 200 persone e 20 automobili. La naj e stata costruita nel cantiere. »ViktC; Lenac« di Rijeka. Mentre la BodulV1 espleta il suo servizio anche nei mč)a invernali, la Vanga lo fa soltanto L estate. Da Rabac — stazione suka te t raferma — -’1	-----J-~ -* ^
ia
il Vanga giunge in due oL fino a Cres (14 miglia). Oltre alla cLj1
iftajtilliiMeifril di ctg9iti
e bo'i(jL>nti ti>'iiiiul
modita, il servizio costituisce un’attrsi(’ zione turistica per se stesso.	^
ten kr $ul
Il turista italiano ha la possibilita di usufruire degli ottimi servizi della Jadrolinija. Essa organizza nei mesi estivi, oltre alle linee regolari Jun-go la costa adriatica orientale (alcune fanno capo anche a Trieste), anche linee speciali che congiungono i porti italiafti, come Venezia, Bari, Brindisi con i porti jugoslavi (Rijeka, Zadar, Split, Dubrovnik e Kotor) il servizio e espletato da navi lussuo-se e veloci. Esistono pure collcga-menti dei porti, come le motonavi Jadran e la sua gemella Jugoslavija. Su queste navi tutti i locali sono ad aria condizionata; ci sono piscine; saloni di barbiere e parrucchiere a bordo; e cucine di prim’ordine.
Esistono pure collegamenti dei pon ti italiani ed jugoslavi con i porti greci. Tra i turisti stranieri sono ben note anche le crociere sul Mediter raneo, organizzate dalla stessa societa.
Agenzie della Jadrolinija:
Trieste, Nord Adria di V. Borto-luzzi & Co., Piazza Duca degli Ab-bruzzi, 1.
Venezia, G. Radonocich, & Co., San Marco, Calle Vallaresso 1339.
In Slovenia ci sono numerosi stabi-limenti di cura, nei quali la gente si ritempra la salute sia bevendo l’acqua minerale delle sorgenti naturali, sia ba-gnandosi nei fanghi termah. Lungo la moderna autostrada Ljubljana - Zagreb vi sono tre stazioni termali e precisamente Dolenjske toplice, šmarješke e Čateške toplice.
Dolenjske toplice (179 m.). Acroter-rna, l’acqua a 37"C. Vasche alkaperto e coperte. Due stabilimenti, 216 letti. Camere presso privali. Indicazione: reumatismi, fratture ossee, alfezioni delVapparato respiratorio, alcune ma-lattie peculiari delle donne. Controin-dicazione,: affezioni cardiaehe, iperten-sione. Mezzi d.i comunicazione: autostrada Ljubljana - Zagreb. Presso Novo mesto si devia 15 Km. Servizio quo-tidiano di autobus. Parchi. Passeggiate nel bosco e per i prati, zona ondulata e tranquilla..
šmarješke toplice. Ipoterma, l’acqua a 32-34(,C. Vasche alkaperto e chiuse. Stabilimento con 95 letti, 48 casette tipo weekend. Indicazione: affezioni car-diache, malattie delVapparato circola-torio, malattie fem.minili, Basedow, anemia. Controindicazione: gravi affezioni al cuore, tubercolosi. Mezzi di comunicazione: autostrada Ljubljana -Zagreb; presso Otočec si devia. Ogni giorno servizio di pullman per Novo mesto. Passeggiate nei dintorni, tra vi-gneti, prati, boschi e neke vicinanze del castello di Otočec.
čatežke toplice. Altezza 142 m., aero-terma. L'acqua a 54,5"C, la piu calda in Slovenia. In un parco immenso sorgono diversi stabilimenti. Indicazione: reumatismi, gotta, catarri, malattie femminili. Controindicazione: gravi affezioni cardiaehe, arteriosclerosi, can-cro, tubercolosi. Mezzi di comunicazione: stazione ferroviaria di Brežice sulla Ljubljana - Zagreb. L’autostrada Ljubljana - Zagreb passa a fianco del-lo stabilimento. Servizio regolare d’au-tobus Ljubljana - Novo mesto - Bizeljsko. Grande e bellissimo parco, scam-pagnate verso il castello di Mokrice, verso Bizeljsko, a Brežice o fino a Zagreb.
Neka Stiria inferiore ci sono altre sorgenti di acque salubri, tra le col-line coltivate a frutta ed a vigneti. I luoghi sono indicati spccialmente per chi e convalescente.
Dobrna. Altezza 395 m., l’acqua a 35,5"C, vasche da bagno, numerosi alberghi e stabilimenti. Totale camere 255 con 422 letti. Presso privali altre 152 camere con 254 letti. Indicazione: malattie ginecologiche, sistema nervo-so, cuore, leggere forme reumatiche, malattk renali. Bagni termali, fanghi, bagni d'aria, massaggi; zona calma c lranquika. Mezzi di comunicazione: ferrovia o autostrada Ljubljana - Celje, dopodiche si devia per Dobrna con servizio d'autobus (20 Krn.).
Rogaška slatina. E’ lo stabilimento piu importante in Slovenia. Numerose sorgenti. Alberghi e camere presso privali. Indicazione: malattie del fegato, cirrosi, diabete, čistiti, ulcere dello sto-rnaco e duodenali, catarro intestinale. Mezzi dj comunicazione: stazione ferroviaria sulla Ljubljana - Celje - Rogaška slatina, autostrada Ljubljana - Celje con deviazione Celje - Šentjur -Podplat - Rogaška slatina.
Radenci. Altezza 208 m. Stabilimento con 300 camere. Indicazione: malattie cardiaehe, ipertensione, nevrosi, malattie delto stomaco, delVintestino, affezioni del fegato, del panereas, delVapparato digerente, dei reni, malattie femminili, scleros.i. Controindicazione: angina peetoris, gravi forme scleroti-chc, tubercolosi. Mezzi di comunicazione: ferrovia, linea Ljubljana - Maribor, autostrada Ljubljana - Maribor e quindi strada Maribor - Radenci, con servizio regolare di autobus.
Kotuljska slatina, ex »Sorgenti romane«. Stabilimento di cura. Camere a pensione in vihe private. Indicazio-
ne: scompensi nelVapparato digerenfPiu Mezzi di comunicazione: servizi d’aite tobus Ljubljana - Celje - Velenje - S1|S° venj gradeč - Ravne. Lo stesso per fckh rovia. Possibile accedere anche p* L
strada o per ferovia da Maribor p<?Q
Dravograd fino a Ravne.	'ne
Laško. Sorgente e stabilimento male. L’acqua a 37nC. Vasca al copč’9 to, cabine singole. Alberghi spaziosi1111, simi. Indicazione: fratture ossee, kr0 gere forme reumatiche, gotta, esaui^ti mento nervoso. Mezzi di comunicazi 'rt ne: ferrovia, linea Ljubljana - Lašk|rQs< autostrada Ljubljana - Celje, donde sta prosegue per Laško. Albergo con rist'ci ' rante »Savinja«, albergo »Laško«.	£e|l
Rimske toplice. Stabilimento di cui,1rit termali. L'acqua a 37"C, vasche allj* perto ed interne, cabine singole. Nidall merose camere nei sanatori e presitral privali. Indicazione: reumatismi e fietl vralgie. Mezzi di comunicazione: lini113 ferroviaria Ljubljana - Rimske topli<?c°n autostrada Ljubljana - Celje, donde - L' devia per Rimske toplice.	D
Ljubljana, punto di hi
partenza di piacevoli git
2)
'j$i
Lago di Circonio (Cerkniško jezero do Lago intermittente che rimane asciut1 Kat ad intervalli regolari ad opera di errfche šari sotterranei. Vi si arriva con ferijdn via fino a Rakek, poi con torpedo^ Ho a Cerknica. C’e una linea d'autobus 6 D retta da Ljubljana. E’ il piu esteso Udiin go della Slovenia. Pešca, uccelli acqu;che tiči. Neke vicinanze Rakov, škocjaPori (ponti naturali), Loška dolina, BloI|se Grotta Križna jama, Monte Nevoso. alle Ig. — Servizio d'autobus diretto 1$tra Ljubljana. Con ferrovia fino a Sk^e i Ijica, poi ancora 6 Km. Il punto Piver-i interessante e Viški Vintgar. Pensiotii p Dom na Iški, casette tipo weeke.nj|arg IS letti e letti comuni. Ospedale pakdi giano »Krvavica«.	dat(
Kamnik — Kamniška Bistrica. Ka»
Se
nik (406 m.) sotto i primi contraffojfab' ti delle Alpi Kamniche. Castello vd ,n x chio e Piccolo Castello. Si pub pro$j,.art guire in automobile per Kamniška 8' strica (601 m.) ed effettuare escursiof;!nin verso le cime. alpine. A Kamniška 8 !era strica rilugio. Punto di partenza pet' P' Grintavcc (2558 m.), Brana (2253), 0U° 1 strica (2349), Planjava (2399), m4(. Planina e Velika Planina (1666) e K:, es vavec (1853).	Ura
Kurešček (833 m.). Una delle piu V N le piste da sci in Slovenia: KurešččjJ1! — Ig. Časa del Turista con possibil'1 b *n di pernottamento.	r°di
Ljubljanski grad. Il castello sorge !*■! 336 m. Daka sommitit della torre m; rriari gnifica vista della citta.	,Qrie
Polhov gradeč: si stende a sc miri. o chio intorno al monte Stari grad Km. da Ljubljana. Servizio regolare1,16 1 autobus. Interessanti i -ruderi del ve 6r>u chio maniero, il Pozzo di Nettuno, ,0ri8 sa del Turista con pernottamento. /ac< Polževo (624 m.) — A 6 Km. dal^-^ stazione ferroviaria di Višnja gora. ^ n letti e giacigli comuni per 30 persod1 Velika Planina (1666 m.), flora al? j na, rnalghe. Rifugio suka Velika P# | nina (1520 m.). Nel 1961 verra portal a termine la costruzione di una segg:| I via,
Medijske toplice. Sorgenti termicl'1 j 3 vasche, pernottamenti.
L’ARRIVO DEI TURISTI CON AEREO CHARTER
L’agcnzia turistica »Putnik« di S1 i rajevo ha organizzato d’accordo c? agenzie di turismo, compagnie este( di aviazione, un servizio speciale c? rende possibile ai turisti stranieri 1, raggiungere la Jugoslavia con seli charter. I turisti arriveranno m 1,1 reocharter fino a Venezia, Salisbuf? c Klagenfurt, da dove proseguiratii*! il viaggio con gli autobus delVagenfj j »Putnik« per Opatija ed altre locali1' j della costa adriatica.
Um dei tn&Msteci ml di GUcti
GRAND HOTEL TOPLICE — BLED
Albergo di prima categoria, aperto tutto 1’anno. Nei mesi invernali ottime possibilita per chi ama il pattinaggio
IL RIFUGIO SUL SNEŽNIK RICOSTRUITO
Ia societa alpina di Ilirska Bistrica ha ricostruito con mezzi messi a di sposizione dalla Societa alpina della Slovenia il rifugio alpino sul Snežnik (Monte Nevoso).
Monastero Sv. ai(r~ Il lago misura Al
sul lago di
OlU1 C
i '‘fa
in lunghezza e /<nSj 81 in larghezza. ProMu ral dita massima 285 'hj .Id Si stende tra le m»j, *di tagne Mokra e Gihn sc čica. Riceve acflto.^al dal lago Prespan$ P (Prespa) attraverf^H k un passaggio sotR raneo sotto la & ličica. L'acqua e l1'] pida ed arriva d1 State a 32». Ricco ‘ pešce e di angid»‘
Lo attorniano nu>,f: rosi alberghi modl’ n 3 ni: Palače, BelleVi1' t>tei7. Orce Nikolov e d leb. Collegamento r w ; golare d’autobus imt.,Jri3i Skopje. Nella staž1' tV‘b ne estiva funzi0,1 i) L1 una linea regoidV Na] d'aereo:	Beograd k SP
Skopje - Ohrid■
6'
O11
k)iPei Z? ari
?‘caz:
a)'
[Jtlcune belic e poco note
strade detta florenia
i
ai
5,1
i Ouesta volta non intendiamo parlare 'jlelle belle strade della Slovenia, che ono gia note alla maggior parte del . ,-uristi. Non parleremo percio ne del-1 ia magnifica autostrada che collega ■jubljana a Zagreb passando per la luieta Carniola inferiore (Dolenjska), e heppure della strada che porta da šofira il passo dl Predli alla sella sul ,Mangrt. Non parleremo nemmeno dl °tante altre strade asfaltate o pavimen-ntate in cemento, quali per esempio 'fluella verso Bled o quella che passa aper il «paradiso dell'automobilista», vame a dire per Trojane, verso la verdeg-kiante Stiria inferiore (Štajerska). No, a)utte queste strade sono gia descritte " Jlei vari vademecum turistici e lo stes-1 |o traffico che vi si svolge dimostra icla loro popolarita e 1’attacamento ad csse portato da migliaia di conducenti. 1 j Ouesta volta vi faremo conoscere al-°pme strade piu modeste, le quali, pur fcssendo comode od agevoli e dal fon do tr$icuro, sono conosciute soltanto da una $chiera limitata di automobolisti in-'enditori. Strade, sulle quali non scor-rono ancora fiumi di carburantc., m a sulle quali possono ancora tranquilla-^Jjuente rincorrersi i saltcllanti passcrot-
In primo luogo vediamone alcune ntPiu vicine, possibilmente entro il limi-’a!le segnato dai 10 Km. di libero acces-51ts° ai turisti provenienti dali e. zone li-fffhitrofe.
p| La p rima ha inizio da Idersko prespijo Kobarid (Caporetto), da dove si ■lerpica decisa fino a Livek, riposa t^toalche po pianeggiando e si cimenta una nuova šalita fino a Livške rav-si°e, passando lun go il Kolovrat fino ai lei^onti che sovrastano Kanal ob Soči, uj?ttraverso Krambreško, Lig e. fino a zirthovlje. Da qui si dipartono nume-■#Qse strade verso Brda (Collio). Que-i sta prima strada el piuttosto lunga, m a stici da modo di ammirare il panorama della Slovenia Veneta e della piana del iii^fiuli, da una parte, e della vallc. delil9 Soča e dei monti che la cingono, [vfdalLaltra. Lungo la strada ci sono 3 s‘trattorie: una ottima a Livek, tipica p ed agreste quella di Kromberk, buo-nfna qUi£Ha di Lig. Vrhovlje e gia trop p o ioc°nosciuta per parlarne. Traffico sulla ■ strada: nullo.
Da Kobarid partono tre belle. strade: *1 la Kobarid - Drežnica, adatta per ehi vuol ammirare le zone sotto il Krn, 7 la Kobarid - Breginj - Logje, che j{ si inoltra in un mondo meraviglioso c jtuco conosciuto lungo il fiume piu cal-|k della Slovenia, la Nadiža e 3) la il Kobarid - Srnas - Libušnje - Vrsno, l,! passa attraverso prati e. pascoli, in ;1'Un clima fresco e subalpino, m a lun-80 la quale non ci sono trattorie.
‘ DalValtro centro dellTsontino, Tol-''tin, possiamo seguire numerose vie, |H che sono generalmente brevi c che ci jJPortano in zone piacevoli e pur diver-l*'l$e tra loro, bcnche si vicine le une ;■ alle a]tre §e Cj inoltriamo lungo la ‘ strada Tolmin - Zatolmin - Polog, per <Te r°gge scavate dalla Tolminka, arri-pferemo in automobile tra le mucche 31 j1' Pascolo alpino di Polog. La strada e .rdarga e ben tenuta, pero si consiglie r1 di mantenere un’andatura modcrala, dato il carattere montano dei luoghi. Sc invece prendiamo la strada Tolminko ^abče - Zalaz arriveremo ben presto -ei!n vista di una miriade di casette ab-jS' “arbicate alle scoscese pendici dei mon-B *'■ Possiamo scegliere ancora la Tolci J”'11 - Poljubinj - Ljubinj, che ci por-B |fra fino al monte Lom. Ouesta strada r Piuttosto lunga e sinuosa; passa lun-0:8° vasti campi e lascia spaziare la visi fta in tutte le direzioni. Anche lungo k Juesta arteria el consigliabile un’anda-Jra tranquilla. A Ljubinj troviamo w k9a buona trattoria, una migliore a y °‘jubinj. Un'ultima escursionc da Tol-h1 p P: Tolmin - Ljubinj - passo Hum -°dmelec - Kneža. La strada romita : fj silente, e adagiata nel paesaggio roji , antico del Hum. Non ci sono tratile.
>’ ^ ^Ure la Baška grapa, da Most na 1 °či a Podbrdo, puo vantare alcune i.Ic di comunicazione suggestive e ben e CnUte. Tale e per esempio la strada 0 Ugiungentc Kneža a Kneža Ravne acciata di rccentc lungo la valle e che ,|i; ',Ql’ta fino ai primi contrafforti meri-i '°nali dei monti di Bohinj. Le tratit«
Un’altra strada pittoresca va da Most na Soči attraverso Vrata fino a Cepo-van. C'e anche un’altra variante, e pre-cisamente la Most - Dolenja Trebuša -Kobilica - čepovan. Ambedue portano fino al limite delle immensc foreste di Trnovo. Sia lungo la prima che lungo la seconda non ci sono che osterie di second'ordinc. Da menzionare ancora 1'itinerario Most na Soči - Koče pri Slapu (sul fiume Idrija) - šentviška planota. Si passa attraverso numero-si paesetti, uno piu bello delTaltro, lungo piccole valli, tra boschi ombrosi e lungo campi assolati. Anche qui c’e qualche piccola osteria. UnTiltima e-scursione da Most na Soči ci porta fino ad Idrija, passando per Dolenja Trebuša - Oblakov vrh - Kanomlje - Spod-
fitti boschi, altipiani carsici e vasti prati, fino alle sponde del lago di Cerknica. Da qui possiamo seguire la nuova strada verso la valle di Škocjan, nota per i suoi fenomeni carsici quali i corsi d’acqua che appaiono e scom-paiono e gli arditi ponti naturali. Ancora un po e, ci troviamo a percorrere 1'autostrada sulla Planina. 01 tre alle solite trattorie, abbiamo lungo questo itinerario pure un albergo, e precisa-mente a Cerknica.
Un po piu a sud corre una lunga strada attraverso il m are di boschi del massiccio dello Snežnik. Da que.sta arteria principale si diramano numerose vie minori, che pero sono agevoli e buone. Se vogliamo fare questa scam-pagnata possiamo partire da Postojna
costruite di nuove, per le quali si puo raggiungere il verde allipiano di Pohorje.
Fra le tre strade che portano da Ljubljana a Maribor vale la pena di menzionare la Ljubljana - Kamnik -passo Črnivec - Gorenji grad - Savinjska dolina - Solčava - Logarska dolina, siccome capace di arrecare un vero godimento.
La Slovenia ha oggi numerose buone strade asfaltate, ma anche le molte strade macadamizzate sono ben tenu-te, sicche gli automobilisti non vi si logorano i nervi, come poteva accade-re, alcuni anni addietro. Chi desidera rasserenarsi lo spirito cerchi queste strade quiete e pittoresche e pertanto deliziosamente riposanti.	—ar.
La uicma ]ug oUmia
tema di tradizionale ospitalita
Vi INVITA A PASSARE LE VACANZE TRA I SUOI MONTI, SULLE
RiVE DEI SUOI LAGHI E SULLE SPIAGGE DELLA COSTA ADRIATICA
Per informazioni polete rivolgervi a qualsiasi agenzia turistica, alle autorita consolari jugoslave oppure
alfUFFICIO DEL TURISMO
JUGOSLAVO
ROMA — Via del Tritone 62 (Telefone 688.088)
I due Paesi sono collegati da ottimi servizi di comunicazione per terra, mare e cielo.
nja Idrija. Percorrendo questo itinerario vale la pena di sostare sulLObla-kov vrh, dal quale, si puo intravvede-re 1'intrico delle valli dellTsontino. Non ci sono trattorie e nemmeno semplici osterie; il percorso stanca un po con le sue numerose curve, ma ha il pre-gio di portarci ad Idrija, altro centro, da cui e possibile compiere belle escur-sioni. Una di queste e la Idrija - Vojsko - Mrzla Rupa - Trnovski gozd -Vipavska dolina, con varianti verso čepovan o verso Nova Gorica. Tutte e tre le varianti presentano pressappo-co le stesse caratteristiche: dapprima si insinuano tra le macchie del Trnovski gozd, per passare poi in piena valle tra filari di viti. Lungo la strada poche osterie, semplici ma linde. Una seconda escursione e quella che ci porta da Idrija per Žiri e Rovte, a Logatec; benche si tratti di un giro vizio-so, vale la pena di effettuarla, perche offre rare visioni di ampi altipiani, ed e allietata da numerose trattorie.
Nella Carniola superiore (Gorenjska) ci sono diverse strade ben tenute e si-lenziose, come quella, ad esempio, da Škofja Loka verso le valli Poljanska e Selška. Una prima escursione ci porta da Škofja Loka attraverso Breznica e Rovte a črni Kal, s da qui inerplcan-doci lentamente, fino ai piedi del Blegoš, passando per numerosi e pittore-schi paesetti. 1 punti di risto-ro sono
(Postumia), oltre Pivka, Knežak, Koritnica, Mašuna, Valle Leskova, Castel-lo Snežnik, e quindi possiamo ritorna-rc a Postojna compiendo un giro attraverso Stari trg, Grahovo, Cerknica, Rakek ed infine Postojna.
Tra le strade solitarie della Carniola inferiore (Dolenjska) possiamo annove-rare quella che va da Kočevje sul Rog e verso Dolenjske toplice, oppure quel-la verso Bela Krajina. Un’allra bel la strada passa per tutta la zona di Kočevje, si inoltra fino alla Kolpa e ne segue il corso oltre Osilnica, Čabar, Lož e, 1’altipiano Bloška planota fino a Ljubljana. Altre strade ancora: da Čatež a Litija (Levstikova pot), da 'Novo mesto oltre i Gorjanci fino alle vi-gne di Metlika, e poi molte altre da Trebnje, Suha Krajina, Mokronog, ccc. Impossibile enumerarle qui una per una.
Le pili belle strade attraverso boschi si trovano certo nella Stiria inferiore (Štajerska). Da Maribor si dipartono numerose, attraverso Hoče, attraverso Ruška koča, e ogni anno ne vengono
ALCUNI PREZZI CORRENTI
Facchino 60-100 dinari per ogni col-lo; tassi 60-80 dinarj al Km.; una cor-sa ih tramvai 15-20 dinari; taglio ca-pelli 70-100 dinari; cinema 70-120; con-certo 150-600; ingresso e moslre 30-100 dinari a persona.
Castelli e manieri
Durante 1’ultimo conflitto mondiale sono stati purtroppo distrutti numerosi castelli. Alcuni sono stati restaura-ti e sono ora usati come alberghi. Un antico castello, noto agli automobilisti, sorge ad Otočec ed e noto appun-to perche si puo raggiungere da tutte le. parti grazie alla nuova autostrada Ljubljana - Zagreb. Attorno al castello si estende un vasto parco, attraverso il quale scorre spumeggiando la Krka. Il fiume e ricco di pešce. Ci sono molte possibilita anche per coloro che amano fare brevi escursioni. Il castello accoglie, un buon ristorante. Vi si danno convegno automobilisti ed uo-mini d’affari del triangolo Trieste -Ljubljana - Zagreb.
Il castello di Mokrice e un po diffe-rente e differente e pure il pubblico che lo freque,nta. E’ vicino al castello di Otočec, anch’esso nelle immediate vicinanze della predetta autostrada, tra Brežice e Samobor, ai piedi dei Gorjanci. Il castello e ben tenuto, con belle e liride camere per un totale di 58 letti; possiede un buon ristorante. Attorno ad esso ci sono vaste zone tranquille, mete di gite, facili e piane. E’ consigliabile per un periodo di ri-poso familiare.
Tra il verde della Stiria inferiore (štajerska) noteremo il castello di šta-iemberg, al quale si arriva sia con la automobile che con la ferrovia. Sta-zione Poljčane sulla linča Ljubljana -Maribor. Dalla stazione ferroviaria al castello ci sono due o tre chilometri. Il castello e di un piacevole stile baroc-co, come barocchi sono gli interni e la stessa mobilia. Il ristorante offre i vini speciali della zona. Nelle immediate vicinanze c’e! un lago, le. cui acque sono teatro di competizioni veli-stiche. A disposizione cavalli da sella. Stile signorile, gite. facili e piacevolis-sime.
Il castello di Predjama ha mantenu-to tutto il suo selvaggio romanticismo. La costruzione occupa una forra na-turale in piena parete rocciosa, che ca de a picco per 125 metri. AlVintorno la verdombrosa frescura di fitte. abe-taie. Il museo allestito nelTinterno del castello conta numerosi cimeli, la cui escavazione e stala iniziata da archeo-logi triestini ed e stata portala a termine dai loro colleghi di Ljubljana. Per giungere al castello si segue la strada che si diparte da Postojna e passa davanti alVingresso della grotta.
Tra gli altri castelli della Slovenia, aperti ai turisti, c’e quello di Ljubljana, in cui funziona un buon ristorante. Vi si giunge per una via serpeg-giante, ma age.vole ed asfaltata. Bellis-simo panorama della citta. Sul lago di Bled, alto su una roccia, si erge il vecchio maniero dei conti di Brixen, che e stato restaurato rispettando lo stile antico. Buonissimo il ristorante, belle vedute del lago, della valle e delle montagne circostanti. A Kamnik ci sono ben tre castelli, due in citta e che sono ancora in buono stato, il ter-zo sul colle che sovrasta la citta. Si tratta in pratica di ruderi, non lonta-no dai quali e stato eretto un rifugio alpino. Da Ljubljana per 1’autostrada.
A Celje i castelli sono due. In uno si puo assistere a rappresentazioni tea-trali; a cavallo del monte prospicente si ergono invece i ruderi delVantico maniero dei conti di Celje. Anche qui
e stato eretto un comodo rifugio.
Lungo la linea ferroviaria Ljubljana-Kočevje si trova il castello di Ortnek, raggiungibile facilmente anche seguen-do la strada che corre parallela alla stessa linea. Il castello e ancora ben conservato ed offre un soggiorno oltre-modo tranquillo a chi desidera paseg-giare per i boschi, ed a chi desidera partecipare alle partite di caccia, orga-nizzate dai cacciatori del luogo. Il castello Snežnik e situato al centro delle estese boscaglie del Monte Nevoso. E' frequentato soltanto da cacciatori.
Ultimamente sono stati iniziati i la-vori di restauro di due grandi castelli: quello di Žužemberk sul fiume Krka, non lontano dalTautostrada Ljubljana - Zagreb, da cui si devia all’al-tezza di Ivančna gorica; e quello di Lanthieri, a Branik (Riliemberk), nella Valle di Vipacco. Anche questi due castelli sono destinati ad accogliere i turisti.
ORARIO DTJFFICIO
Gli uffici, le imprese, le banche, ecc. osservano in Jugoslavia 1’orario unico dalle 6 alle 14 (o dalle 7 alle 15). Le agenzie viaggi sono aperte dalle 8 alle 12 e dalle 17 alle 20. Lo stesso orario vale anche per i negozi.
tlahlednji kotali be ptipolocafo
Hotel COLUMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 ln 31-683 II. kategorije. • Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vklj-v čeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje.
n<
3
O

<
o
Bolezni prebavnega trakta (jeter, žolča, želodca, tolščavost in sladkorna bolezen) najuspešneje pozdravite v zdravilišču ROGAŠKA SLATINA
Sloviti vrelci mineralne vode TEMPEL, STVRIA, DONAT. Ugodne izvensezonske cene cd 900 — 1.450 din.
1400 ležišč v moderno urejenih hotelih.
Bogat program zabavnih prireditev in izletov.
Vsakodnevne direktne avtobusne zveze iz Ljubljane ob ■ 9.30, 13.15, 14.30, 15.30 uri.
INFORMACIJE: Gostinska podjetja Slovenski dom, Hotel Soča in Hotel Bohor ter Turistično društvo Rogaška Slatina
#por<fio#d POKLJUKA
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom » Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Zdravje in oddih vam nudijo zdravilišča in letovišča v osrčju SLOVENIJE
CELJE, letovišče ob bistri Savinji, krasna okolica, kopanje v olimpijskem športnem bazenu, gledališče, kino.
DOBRNA, stoletja priznano zdravilišče za ženske bolezni, lažja živčna obolenja i. dr., 18 km severno od Celja. Divna lega med senčnatimi gozdovi. Nad 700 postelj. Godba ples, kino, promenadni koncerti.
LAŠKO, zdravilišče za revmatična obolenja leži ob Savinji, 12 km južno od Celja med šumovitimi bregovi. Nad 300 postelj.
LOGARSKA DOLINA, prekrasno letovišče med orjaškimi gorami, 75 km zahodno od Celja. Izleti, redka flora, vodo-pad Savinje. Hotel »Planiški dom« in' »Sestre Logar« (skupaj 140 ležišč).
ROGAŠKA SLATiNA, že nad 300 let priznano zdravilišče z§ bolezni prebavil (želodec, jetra, žolč, ledvice, i. dr.), 33 km vzhodno od Celja. Divna okolica, športno kopališče, ples, izleti. Hoteli kategorije A, B in C.
Iz Ljubljane direktni avtobus 4-krat na dan. rolezni bdnka, oce- moanm oanmoa monam m momn
Il castello di Predjama, a 9 km da Postojna. mancano quasi del tutto. Una
1 Della strada e quella che va da
P . r8hovo, attraverso Bukovo, fino a Re-s[* sul fiume Idrijca. Per questa via raggiunge agevolmente la valle del-
-is?
i-k
ji' T ~~
"L Idrijca, passando attraverso paeset-K |c 'dillici, che pero offrono al viarjdan-" j (j ,soltanto qualche trattoria agreste. Ijl fj11 ultra strada ancora segue 1’itinera-\	' Podbrdo - Petrovo brdo - Sorica -
7 f/ška planina - Bohinjska Bistrica. ,. j| Muasi nuova, agevole, e lungo tutlo .,1 c Percorso ombreggiata da boschi se-p t,j ari. Si tratta delVarteria di cornu-L^žione tra la valle dellTsonzo (So-/JikBohinj e Bled. Sul passo della ,iij( rška planina c'e un rifugio bene at-
!< lZZato.
/i' DrUa Most na Soči si possono intra-9 ^^dere numerose escursioni verso le <■ $c e zone montane circostanti. Ad e-(Jdpio lungo la strada Most na Soči -| che scorre piana verso Tolminski Ae Kanalski Lom e da qui verso !l' «lu^al 0 verso i tre Lokovci. Lo sguar-t0 sPazia sulic Alpi Giulic che perrnct-I 0 da questo lato visioni stupende.
piuttosto scarsj e sono costituiti da semplici trattorie. Un'altra escursione ci porta da Škofja Loka per Češnjica fino alla Jelovica. La strada e buona e passa per 1’altipiano boscoso della Jelovica, attraversato in tutte le direzioni da belle strade ombrose.
Da Bled si dipartono, oltre alle. ar-terie principali e movimentalc, anche due belle strade poco frequentate. Una, la piu lunga, si apre il varco nella bo-scaglia verso l'altipiano di Pokljuka, dove raggiunge 1’albergo Pokljuka e continua poi fino a Rudno Polje. Da quest'ultima localita si puo continuare a piedi fino ai primi rifugi alpini del Tricorno. L’altra strada invece passa per Gorje c lungo la valle della Ra-dovna fino alVimbocco della valle Krna, a Mojstrana.
E veniamo ora a Ljubljana, attorno alla quale ci sono numerose strade che sembrano fatte apposta per brevi e-scursioni. Difficilc enumerarle tutte. Ci limiteremo percio alla Ljubljana - Ig -Iška vas - Rakitna - Begunje - Cerknica. La strada e buona e passa per
. PARK HOTEL - BLED .
i
Največij hotel na Bledu s sodobnim konfortam Priznana domača in tu7 ja kuhinja. Kavarna s teraso na jezero, nočni; Ibar z zabavnim jprogna-mom. Plesna dvorana a kvalitetlnim ansamblom, in raznimi folklornimi -in drugimi prireditivami
Hotel Palače
(Fu rtorož
Moderno urejeni hotel z vsem konfbrtom, restavracija in kavarna Jadran s teraso ob morju, vse nacionalne specialitete na ražnju, istrska vina, razne prireditve, ples.
Mednarodne prireditve
SEJEM BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE
SEJEM PREHRANE
SEJEM POHIŠTVA
SEJEM TEKSTILA IN KONFEKCIJE Z MODNO REVIJO
RAZSTAVA »MEDICINA IN TEHNIKA« Na Mednarodnem spomladanskem
14. — 23. IV. 1961
Stalne prireditve zagrebškega velesejma
Razstava jugoslovanskega turizma in gostinstva • Mednarodna razstava merilne in regulacijske tehnike in avtomacije — JUREMA • Mednarodna razstava strokovne in znanstvene knjige — ISIP
nudijo širok pogled na domačo in tujo proizvodnjo s teh področij in omogočajo bogato oskrbo tržišča.
Obiščite in poslujte na zagrebškem velesejmu I Izkoristite popust na železnicah in ladjah.
Grand Hotel Toplice = Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami ln balkoni. Termalno kopališče s stalno tempe raturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična domača vina.
Hotel Triglav
Koper
Najmoderneje urejen hotel; velika Irestavracijs-ka terasa ob morju, 200 postelj, kavarna, glasba, ples in nočni bar z vsakodnevnim programom.
#ofeI
GOSTINSKI ŠOLSKI CFNTER
Hotel Krim-Bled
,Na [Bledu obiščite hotel KRIM. Izvrstna kuhinjaj šolska postrežba. Cene zmerne.

»SIDRO«
z dependanso »Roton-da« 220 pastielj; glasba, ples, kopališče.
HOTEL „ADRIA“ Ankaran
vam nudi sonce in ma-i rje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne; jedi, priznana vina in mnogo zabave!
	Gostišče
	„Pri treh
d--	„	- k lifiL mm	vdovah“
\ / K	PIRAN
	se priporoča s svojimi
	ribjimi specialitetami.
	
Napredek nabrežinske posojilnice
Vloge so se močno povzpele = Velika likvidnost
Preteklo nedeljo je bil v Nabrežini občni zbor Kmečke in obrtne posojilnice. Predsednik Terčon je pozdravil navzoče in podal poročilo upravnega odbora za lansko leto. Lani je posojilnica močno napredovala; saj so se hranilne vloge povečale od 29.032.563 na 39.630.505 lir, to je za dobrih 30°/o. To dokazuje, da zaupanje članov in nečlanov v nabrežinsko posojilnico raste iz leta v leto.
Upravni odbor se je sestajal po enkrat na mesec, revizorji pa so izvršili 6 pregledov. V novembru 1960 je neki funkcionar zavoda Banca d Ita-lia, ki nadzira poslovanje posojilnic, izvršil 5-dnevni pregled poslovnih knjig in listin ter na koncu ugotovil, da je poslovanje posojilnice v najlepšem redu. Lansko leto je naprosilo za posojila 72 ljudi, in sicer sta bili vloženi dve prošnji za hipotekarno in 70 prošenj za menična posojila Odbor je zavrnil tri prošnje. Dva prosilca pa nista dvignila nakazanega posojila.
Doslej je posojilnica izdajala posameznikom posojila do največ 300.000 lir. Kdor je že prejel posojilo, je lahko nastopil kot porok za drugo ali več posojil drugim prosilcem. Funkcionar Banca dTtalia je izrazil svoje pomisleke glede takega poslovanja, ki lahko pripelje posameznega poroka in posojilnico predaleč. Zato je bilo na občnem zboru sklenjeno, da se višina posojil dvigne na 600.000 lir in da bo vsak prosilec lahko jamčil le v mejah te vsote. Likvidnost zavoda je taka velika, da se bo ta sklep lahko mimo izvajal.
Sedaj šteje posojilnica 290 članov. Gotovina in hitro razpoložljivi denat je dosegel konec leta čez 16 milijonov lir. Izposojenega denarja je bilo konec leta nekaj čez 21 milijonov lir proti menicam in 5 milijonov lir proti vknjižbi. Rezervna sklada (redni in izredni skupaj) sta znašala pol drug milijon lir. Posojilnica redno odplačuje obroke državnega posojila, ki ga je prejela za časa vojaške uprave. Na tem mestu naj omenimo, da je nabrežinska posojilnica menda edini denarni zavod te vrste v Italiji, ki je prejel državno posojilo. Vlada namreč ne podpira takih zavodov ali zadrug.
Tudi nabrežinska posojilnica je u-vedla male hranilnike. Teh je zdaj v prometu 56. Tako se najmlajši počasi uvajajo na zdravo varčevanje. Med razpravo, ki je sledila poročilu upravnega odbora, so nekateri člani obžalovali, da je opaziti med mladino vse preveč športa in motorjev, a premalo zanimanja za varčevanje in za domačo posojilnico sploh.
Bilanca konec decembra 1960 je bila naslednja:
Aktiva:
Gotovina v blagajni
Naložen denar
Vrednostni papirji
Menična posojila	21,321.340
Hipot. posojila	5,079.685
Premičnine	5.400
	47.35S.613 lir
Pasiva:	
Zadružni deleži	145.000
Redni rez. sklad	1,065.951
Izredni rez. sklad	393.378
Hranilne vloge	39,630.505
Razni upniki	337.259
Predplačane obresti	305.456
Državno posojilo	4,603.967
Odpravninski sklad	625.000
Čisti dobiček	252.097
	47.358.613 lir
Po sklepu občnega zbora pojde čisti dobiček v razmerju 50% v redni, 50% pa v izredni rezervni sklad. Prisotni člani so sprejeli še nekaj novih sprememb, na primer povišek pristojbine za rezervni sklad, ki jo vplačajo novi člani. Doslej je znašala 300, zdaj pa so jo povišali na 500 lir. Predstavnik članov iz Medje vasi se je pozanimal, kako bi lahko Medjeva-ščani stopili v ožji stik s posojilnico. To vprašanje bo posojilnica rešila čez dve leti, ko bo ponovna izvolitev članov upravnega odbora in bo lahko Medja vas predložila svojega zastopnika v novi odbor.
Socialni
UTRINKI
NAD POL MILIJONA TUJIH DELAVCEV V ZAH. NEMČIJI. Danes dela v Zahodni Nemčiji okoli pol milijona delavcev iz tujine, predvsem iz Italije, Španije in Grčije. Zvezni minister za delo Blank je izjavil, da nemške oblasti le izjemoma dovoljujejo nemškim zasebnim delodajalcem najemanje tuje delovne sile.
RIŽEVA POLJA SO SKRČILI
973.778
15,181.950
4,796.460

Zakaj Trstu nič?
Pred najnovejšo obnovo italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe je bil star dogovor glede spiska blaga, ki pride v poštev za trgovinsko izmenjavo, (od 22. decembra 1959) podaljšan za tri mesece. Ministrstvo za zunanjo trgovino je tedaj tudi razdelilo kontingente petroleja, ki se bo uvozil v tem času iz Sovjetske zveze. po raznih italijanskih pristani-
ščih. Tako ie ministrstvo za Bari določilo 50.000 ton sovjetskega petroleja. za Genovo 50.000 ton, Neapelj 38.000, Benetke 9500 in Livorno 15 000 ton. Trstu, ki ima dve veliki petrolejski čistilnici, ni torej ostalo nič.
Konec preteklega tedna je prispela v Trst sovjetska ladja »Namangan« s tovorom 1000 ton sovjetskega litega železa. Železo je namenjeno tovarni COFAU v Vidmu.
Leto 1960 ni bilo naklonjeno italijanskemu kmetijstvu. Posebno težak je postal položaj kmetov in najemnikov na riževih poljih okrog mesta Verccl-li v Severni Italiji; v tej pokrajini je namreč svet prepleten z dovodnimi jarki iz glavnega kanala Cavour in zaradi razmeroma velike mokrote ni mogoče misliti na druge kulture kakor na riž. Da si predočimo položaj kmetovalcev v tem kraju je dovolj, da navedemo podatke o njihovem zaslužku. S kmetijstvom se bavi ena tretjina prebivalstva, donos iz kmetijstva pa znaša le eno petino zaslužka vsega pre bivalstva v pokrajini.
Gojenje riža preživlja danes hudo krizo. Do te pa niso privedle samo neugodne vremenske razmere in slaba letina v 1960. Gojenje riža v Italiji kakor znano ni svobodno. Ustanova za riž (Ente nazionale risi), ki ima monopolni položaj na tem predelu, je lansko leto odredila, da je treba površine posejane z rižem znatno skrčiti. O tem, da bi znižali prodajno ceno za riž, ki ga je v Italiji dovolj za notranjo potrošnjo in za izvoz , ni ustanova hotela razpravljati. Da bi ohranila visoko ceno, je sklenila skrčiti površino posejano z rižem in tako skrčiti ponudbo te žitarice, na notranjem trgu. Okrog Vercellija je 150.000 hektarov riževih polj, ki so jih skrčili najprej na 140.000, pato pa na 130.000 ha. Na tej zapuščeni zemlji pa ne uspevajo druge kulture, tako da so tamkajšnji kmetje zašli v hudo stisko. Na nedavnem zasedanju so zahtevali od vlade proste roke pri odločanju površine, ki naj bo vsako leto namenjena rižu in pa znižanje davkov.
BEKA POSTAJA UNIVERZITETNO MESTO
V začetku šolskega leta 1960-61 so na Reki slovesno odprli strojno fa-kulteteto. Slavnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti hrvatske republike. Pred dvema letoma so odprli medicinsko fakulteto in po besedah prof. VI. Serdara, dekana zagrebškega vseučilišča, in prof. Stanka Siloviča, dekana strojno-ladjedelske fakultete v Zagrebu, bo Reka v do

Velika posojila Blagajne za Jug
Švicarski listi so objavili vabilo Blagajne za obnovo Juga (Cassa per il Mczzogiorno) za podpis posojila 50 milijonov švicarskih frankov. Posojilo bo obrestovalo 4,5% ter bo trajalo 13 let, Blagajna naglasa, da jamči za posojilo tudi italijanska država. Vabilo vsebuje zanimive podatke o delovanju Blagajne. Država je nakazala kot dotacijo Blagajni 2.069 milijard lir. Do 30. junija 1960, to je do konca zadnjega poslovnega leta, je bilo dejansko izplačanih banki 1.093,5 milijarde lir, pozneje pa so ji bile nakazane še nove vsote, tako da so dejansko nakazane dotacije dosegle 1.640,7 milijarde lir. Doslej je banka potrošila 1.188,7 milijarde lir, in sicer za:
milijard lir
649.0
175.5
117.1 20,3
6,2
220.6
1.188,7
kmetijstvo ceste in železnice vodovode in izsuševanje turizem
poklicno izobrazbo industrijo in posojila Skupaj
Od leta 1951 do leta 1960 je. Blagajna najela pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj v VVashingtonu 7 posojil v skupnem znesku 298 milijonov dolarjev, pri sindikatu ameriških bank pod vodstvom zavoda Morgan Stanley and. Co. tri posojila v skupnem znesku 30 milijonov dolarjev; zadnje posojilo pri Mednarodni banki se obrestuje po 6%, druga nekoliko niže. Pri Evropski investicijski banki je Blagajna najela 3 posojila za skupni znesek 37 milijonov dolarjev po 5,625%. Ves ustrezni znesek, ki si ga je banka nabavila iz posojil, je dosegel 228 milijard lir ter je bil uporabljen takole: za finansiranje namakalnih naprav 40 milijard, za finansiranje elektrogospodarstva 103 in za finansiranje industrijskih obratov 85 milijard lir.
Pv
letih zepei v Švici
m.
V Ziirichu je prav močno razvita tudi kovinska, zlasti strojna industrija, namenjena predvsem izvozu. Vendar uvaža Švica tudi številne stroje in opremo za svoje tovarne, ker pač manjša dežela ne more imeti lastne industrije za proizvode, katerih domača poraba ni zadostna. V izložbah se lahko nagledaš tudi ur, ki jih sicer proizvajajo največ v zapadni Švici in izvažajo kar 95% celotne proizvodnje. Sicer mi je zatrjeval znanec, da ure z avtomatičnim navijanjem pogosto nagajajo. Naj še omenim, da je švicarska domača industrija starejša od angleške in da je v Švici močno razvita zlasti še obutvena, kemična in živilska industrija, za alkohol pa velja državni monopol, ne pa za tobačno industrijo, ki šteje, veliko zasebnih tovarn.
Poleg samopostrežnih trgovin in veleblagovnic je značilno veliko število uličnih avtomatov, kjer prodajajo res najrazličnejše predmete, tako da kupec ne zgublja časa a hkrati prihranijo tudi nekaj osebja. Iz avtomata lahko dobiš tudi znamke, pa tudi razglednice, cigarete, knjige, ženske nogavice (najmodernejše barve) in celo razno mrzlo hrano. Avtomat ti tudi vrne drobiž, če cena ne dosega vloženega novca.
Ztirich je. pomemben tudi v mednarodnih financah, saj je tu sedež glavne švicarske borze in številnih vodilnih bank, kjer se trguje z najrazličnejšimi vrednostnimi papirji in tudi valutami. Tečaji valut, katerih izvoz ali uvoz je Švica omejila, se deloma precej odmikajo od uradne paritete. Tako je n. pr. jugoslovanska Narodna banka določala tečaje takim manj priznanim valutam po tečajih njihove borze.
ga »Dank an Lipizza. Gliickhafte Tage im Reiche edler Pferde«.
O samem kongresu, ki me je privabil v Ziirich, bi še dodal, da je imel pozdravni nagovor finančn} minister (eden izmed 7 članov Zveznega sveta vlade) J. Bourgknecht, ki je označil Ziirich za gospodarsko metropolo Švice. Pojasnil nam je znatne politične in tudi finančne pravice kantonov ter nas opozoril na staro tradicijo Švice v posojanju kapitala tujini.
VISOK NARODNI DOHODEK
Zanimiv je tudi švicarski finančni sistem, zlasti porazdelitev davčnih virov na razne enote, ki kažejo vendarle precej posebnosti. Pomemben je tudi premoženjski davek, poleg dohodnine seveda. Povečanje zveznih nalog je tudi zahtevalo prenos nekaterih davkov od kantonov in občin na zvezo, ki pa mora dosedanjim upravičencem odstopati del pobranega davka. Zvezni zaključni račun za leto 1957 je. izkazal skoraj 2 milijardi frankov prejemkov.
Švica ima sorazmerno visok narodni dohodek, saj je dosegel leta 1959 skoraj 30 milijard ter se je povečal za 3,5% nasproti prejšnjemu letu.
NAZAJ CEZ MILAN, BENETKE IN TRST
DOBRE PLAČE
LIPICANCI OB CURIŠKEM JEZERU
Prav vabljiva je tudi okolica, zlasti Ziiriško jezero, čez katero pelje v višini 50 m viseča »Gondelbahn«, ki naj bi omogočala razgled tudi na Bernske planine, katerih pa niti tokrat nisem zagledal. Zlasti ob nedeljah oživi jezero. Za to skrbijo poleg visokih vodometov številni parniki in na tisoče jadrnic, ki dajejo s svojimi belimi jadri slikovit pogled. Tudi ribištvo je po-menben švicarski vir dohodkov. Veliko je tudi število avtomobilov. Tisti dan so Švicarji občudovali poročni sprevod, sestavljen iz 6 kočij s samimi lipicanci, na katere me je tudi spomnila v izložbi knjigarne TJ. Guttmannove knji-
Kot švicarsko značilnost, v primeri z Nemčijo, navajajo sorazmerno višje. plače tudi za nižje kategorije delavcev in uslužbencev, medtem ko so vrhunske plače sorazmerno nižje. Socialno zavarovanje zajema v obliki splošne starostne pokojnine vse prebivalstvo. (Sedež soc. zav. je v Ziirichu). Veliko skrb zanj predstavlja visoka povprečna starost prebivalstva. Povsod te začudi izredno veliko število sivolasih, ki so vsaj deloma zaposleni s skrajšanim delovnim časom, saj jih je treba zaposliti, da se ne bi čutili odvečne. člane družbe.
NEUPRAVIČEN STRAH PRED BREZPOSELNOSTJO
Brezposelnih so šteli lani komaj nekaj sto. Zato je bil tudi odveč strah, ki je zajel tudi Švico, podobno kot švedsko med zadnjo vojno, da ne bi po vojni po zadovoljitvi odloženih potreb prišlo do večje nezaposlenosti Švicarji so zato v ta namen pripravili obilen program za javna dela za primer, da bi se pojavila brezposelnost. Ta program je obležal v predalih, že se slišijo pritožbe, da so zanemarili ne-
gledncm času postala pravo univerzitetno mesto. Predvideno je namreč odprtje še drugih fakultet. Na Reki je že deset let Višja pomorska šola, poleg te pa še Višja pedagoška in Višja trgovinska šola, ki bo kmalu postala ekonomska fakulteta, in poleg teh še druge šole.
Reško gospodarstvo bo nudilo študentom obširne možnosti prakticiranja, zlasti na področju ladjedel-stva, v katerem si je Reka znaia priboriti visoko raven proizvodnje na svetovnem tržišču. Statistični podatki dokazujejo, da je Reka potrebovala strojno fakulteto, ker še vedno primanjkuje visokokvalificiranega kadra. Po podatkih za konec septembra 1959 je bilo samo v reškem gospodarstvu in v javnih službah zaposlenih čez 54.000 oseb. V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih dvignilo za 2000 na leto. Približno 25% vseh zaposlenih ljudi je polkvalificiranih, 46% kvalificiranih in samo 12% je visokokvalificiranih.
Trst v številkah
Pet milijard za naseljevanje beguncev
Tržaška trgovinska zbornica je te dni objavila podatke o gospodarskem razvoju v Trstu meseca februarja, medtem ko še niso na razpolago podatki za mesec marec; sicer je znano, da niso v marcu nastopile bistvene spremembe. Na podlagi podatkov tigovinske zbornice je agencija »Ita-lia« sestavila krajše poročilo o gospodarskem življenju v Trstu v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Iz tega poročila navajamo listvene podatke.
Zaradi pravočasne zamenjave sedanje delovne moči, upokojitev in iz drugih vzrokov se potrebe po kvalificiranih delavcih sučejo okoli 1500 oseb, po visokokvalificiranih pa okoli 400. Na približno 54.000 zaposlemn ljudi na Reki je zdaj okoli 110 inženirjev; to se pravi, da odpade na vsakega inženirja po povprečno 190 delavcev, kar je znatno pod razmerjem v nekaterih evropskih mestih, kjer odpade na vsakega inženirja le
40 delavcev. Potrebe reške industrije in puljske pokrajine po strojarskih inženirjih cenijo, na okoli 257 ljudi, potrebe strokovnih šol, usta nov, prometa in drugih organizacij pa se sučejo okoli 124 ljudi. Skupna potreba po strojarskih inženirjih znaša torej 481 ljudi.
Industrijska proizvodnja se je v februarju nekoliko dvignila in sicer je znašal indeks v februarju 166,4 (1. 1953 =	100) nasproti januarske-
mu 161 in februarskemu iz leta 1960 160,6. Proizvodnja litega železa sc je povečala za 34%, padla pa je nekoliko proizvodnja jekla in jeklenih plošč. Februarja so petrolejske čistilnice predelale 118.000 ton surovega petroleja, to je 9.000 ton več kakor lanskega februarja.
Pomorski promet je v tržaškem pristanišču v prvih dveh mesecih nekoliko napredoval v primeri z lanskim, in sicer od 799.000 na 815.000 ton. Železniški promet pa je nasproti lanskemu nazadoval za 6% ter dosegel 346.000 ton nasproti 369.000 ton lani.
Zaposlenost se je letos nekoliko dvignila, vendar je bilo konec februarja v Trstu po uradnih podatkih še vedno 12.732 ljudi brez dela, to je 1490 manj kakor meseca januarja. Število zaposlenih je konec februarja znašalo 91.831 oseb, to je 77 oseb več kakor meseca januarja.
Zanimivo je, da se je življenje v Trstu nasproti lanskemu letu podražilo. Če postavimo, da so življenjski stroški leta 1938 znašali 1, so v februarju 1961 narastli na 66,02; pc vsem tem se je življenje v primerja-
vi s predvojnimi časi podražilo 66 krat. V januarju je bilo za malenkost dražje (indeks 66,04), februarja 1960 pa so bili življenjski stroški za 0,7% nižji (indeks 65,53). Od 73 živilskih proizvodov je bilo februarja 13 dražjih v primerjavi s prejšnjim mesecem, 8 pa se jih je pocenilo. Od 83 postavk oblačil, uslug in raznega drugega blaga so se tri pocenile dve pa podražili. Ponovno so se cene dvignile v trgovini na debelo. Tako so se podražili sir, prašičja mast in maslo, pocenila pa so se jajca.
Potniški promet je bil meseca februarja živahnejši; s tržaške železniške postaje je odpotovalo 53.249 oseb, lanskega februarja pa 47.515.
k
st £
Na predlog organizacije istrskih b< guncev je rimska vlada določila pd milijard lir (na podlagi zakona š'
1219 z dne 14. 10. 1960) za gradnjLEI stanovanj istrskim beguncem. Notr^e™ nje ministrstvo in ministrstvo i javna dela sta že prejeli podrob: načrte za porabo tega denarja. Po ni logu begunske organizaciej »Opsi profughi giuliani e dalmati« izdeluj' jo načrte za graditev stanovanj 1 smislu UNRA-Casa. Na tržaškem hod naložili za gradnjo stanovanj isti skim beguncem približno tri milijai Tr: de in pol ter s tem denarjem zgra«#Pre. li 200 stanovanj. Agencija »Italia« fac*' mnenja, da bodo do leta 1963 spravNni li vse begunce pod streho, tako dltlor tedaj ne bo več begunskih taboriš*1,08!
NIZOZEMSKA NI ZADOVOLJNA Z EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO
Na sestanku posebnega odbora v Parizu, ki bi moral pripraviti vse potrebno za sestanek predsednikov držav Evropske gospodarske skupnosti, se je Nizozemska uprla dnevnemu redu, kakršnega so predlagali Francozi, Nemci in drugi. Nizozemska je proti temu, da bi na sestanku ministrskih predsednikov 19. maja v Bonnu razpravljali o političnih vprašanjih, pač pa je treba razpravljati o gospodarskih problemih. Nizozemci so proti francoskemu načrtu, naj bi se članice Evropske gospodarske skupnosti povezale v politično zvezo. Nizozemci niso zadovoljni s svojim položajem v okviru Evropskega skupnega trga, ker se boje, da bodo prizadete koristi njihovega kmetijstva. Spor je tako oster, da govorijo tudi o možnosti, da Nizozemska izstopi iz Evropske gospodarske skupnosti.
Ostalo pol drugo milijardo bodo n-ja ložili v drugih predelih države. K^e I kor znano, gradijo velike stanovarrov(' ske bloke za istrske begunce v tržfMij ški okolici po slovenskih vaseh, da 1? če tako razbili celovitost slovenskih ncftu seli j, čeprav je v samem mestu d^co volj prostora.
__ # __	;ezm
PRIMANJKLJAJ NEMŠKIH žELE?ntei NIC. Zahodnomeške železnice so lar en imele okoli 100 milijonov mark pa Tr manjkljaja, v letu 1961 bo po proračftavi nu znašal primanjkljaj samo še 5 mivez: lijard. Za modernizacijo železnic bodPe I potrošili 2,5 milijarde. Primanjkljaj flan' le.ta 1959 bo znašal še 356 milijona,Uai
,	ugo\
mark.	cj.
ZA USTALITEV AVSTRIJSKIH : Je INDUSTRIJSKIH CEN	pri*
Združenje avstrijskih industrijcev ? svojim članom priporočilo, naj nik»., Y ne zvišajo cen svojim proizvodom d 1 konca tega leta, čeprav je zdaj konjunjL^ tura za prodajo ugodna. Zvišanje JtoU bito dopustno edino, ako se surovin)]^ podražijo in ako se plače zvišajo, v,-
Uk
..........-	.. — ^Petk
KOLIKO IZDAJO DRŽAVE ZA OBOROŽEVANJE
Neapeljska agencija »II Potere del-la Stampa« poroča, da so vse države na svetu leta 1959 izdale za oboroževanje 72.250 milijard lir, to je prav malo manj kakor znašajo vsi dohodki gospodarsko nerazvitih držav. Zahodne države so potrošile za oboroževanje 36.568 milijard lir, in sicer Združene ameriške države 28.506, Velika Britanija 2.625, Francija 2.125, Zah. Nemčija 1.625, Kanada 1.062 in Italija 625 milijard lir. Sovjetska zveza in njene zaveznice so izdale skupaj 30.000 milijard lir, in sicer sama Sovjetska zveza 25.000, Poljska 2.375, Kitajska 1.500, Češkoslovaška 750 in Romunija 375 milijard lir. Nevtralne države so izdale za oboroževanje 1.124 milijard lir, in sicer Jugoslavija 437, Indija 375 in Švedska 312 milijard lir.
»New York Times« poroča, da stane ena vodljiva raketa okoli 1 milijon dolarjev (620 milijonov lir),
Ko je šesti ameriški poskus, da bi poslali v vesolje raketo, ki bi krožila okoli Lune, propadel, so ameriški listi poročali, da so Američani za poskuse s takšnimi sateliti potrošili 40 milijonov dolarjev (25 milijard hr).
ka že potrebna javna dela, katera so odlašali zaradi znatnih investicij v industrijo in zlasti stanovanjsko izgraditev. Tako naj bi bile investicije v gradnje vseh vrst v prvem lanskem polletju po načrtih presegale investicije istega razdobja prejšnjega leta za 26%) investicije v tovarne za 43%, v stanovanjsko izgradnjo kar za 54%, na javnem sektorju pa le za 11%. Ker proizvodnja zlasti zaradi pomanjkanja delovne sile ne more slediti povpraševanju, podaljšuje industrija dobavne roke, zmanjšuje izvoz (zato večji primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance v letu 1960), cene pa se dvigajo. Država skuša to superkonjunkturo omejevati, kjer je to mogoče brez večje škode.
Po tridnevnem bivanju v Ziirichu, kjer smo seveda tudi lahko spoznali visoko razvito švicarsko visokošolstvo (univerzo, poleg katere ima Švica še 6 drugih, Tehnično visoko šoto, medtem ko je Višja trgovska šola v St. Gallenu), sem se vračal po isti poti. Čez dan sem se ustavil v Milanu, ki sem ga tudi poznal od prejšnjih potovanj, a mi je tokrat temeljiteje razkazal nagli napredek dvomilijonskega modernega mesta prijatelj-arhitekt. Nadaljeval sem pot preko Benetk in Trsta proti Ljubljani.
Začudilo me je še, kolikšno število Slovencev in Hrvatov je še moralo o-stati po Italiji, kamor jih je razmetal fašistični režim; saj sta se v mojem oddelku vračali v Jugoslavijo Hrvatica, ki je bila na obisku pri sorodnikih v Bariju, in Slovenka, ki je bila pri svojcih celo v Palermu. Tedaj sem se spomnil, kako sem leta 1938, kot udeleženec kongresa za kmetijski kredit v Neaplju zagledal v kiosku na ulici ljubljansko »Jutro«. Na moje začudenje pa mi prodajalka ni dala razstavljenega izvoda, marveč je izpod pulta privlekla šop vsaj kakih 10 številk. Teh naših rojakov ne bi smeli pozabiti.
V Trstu sem opazil znatno število Jugoslovanov, ki so tedaj pridno kupovali razno blago, vendar že. v manjšem obsegu, ker je tedaj tečaj dinarja zaradi govoric o pripravljeni zamenjavi, pravilneje, le stabilizaciji dinarja na novi nižji ravni precej padel.
Domov sem se vrnil sicer malce u-trujen, vendar zadovoljen s številnimi zanimivimi novimi vtisi.
Dr. V. M.
Lestenci, svetilko, popolne opremo za kopalnice
m m m po cenah, k! so ne dajo primerjati I
Brandolin
Via S, Maurlzlo, 2
Splošna plovba - Piran
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - telex 03-122
Komercialni oddelek - Ljubljana
Igriška ul. 12
telefon 23-147 - telet 03-135
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« In »Plraaka«
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—17«
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmu


JUCOLINIJA
Održava osam Unija 1 to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeveme Evrope.
S j edin jene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama plovi 35 brzih 1 modemih bro-dova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za bUjna ulja i 470 putnič-kth mjesta.
Tisoči varilcev po številnih industrijskih podjetjih vseli panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektrode za avtogensko in elehtro varjenje
Zato tudi vi naročite elektrode tipa:
DRAVA
Galeb 50
ISTRA
Zahtevajte prospekte naših elektrod. Garantiramo dosego inclianskih in ostalih lastnosti
navedenih v prospektu
Galeb 70
LEZARNA
NICE
JESENICE NA GORENJSKEM
Svoje izdelke razstavljamo v Zagrebu na „IZL0ŽB1 TEHNIKE ZiPMIllMJi" v paviljonu štev. IX. od 14. aprila do 23. aprila 19B1
r '
Pt>ol
Pra\
|loča
Stik;
tfior
kak,
Obor
S
'tie bris i svet
tin
Pris >i k Azhc Z;
Plot
Ton
odh
hod
tih
tiri,
Hta
“Tri
i»Ad
‘Tit
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
N
ictil
leto
drži
lAzij
hod
|Pim
ipo)
J* '
: tek
Pre,
Piei
yaž]
ktitl
Ma
(10
ian:
slej
Pii]
tial
k'
'.lar
hra
PlO:
lila
j ar,
do
dev
Tlb
dan
hod
ralf
'id,
drž
•*k;
1
P
spe
Po
be
$v0
tire
P
sih
Tai
Ai
Pri:
*8r
dol
ht;
To,
5
5
cal
tor
Vat
del
Per
Sih
Per
ki
Piš
•hj
8o,
°Pč
kol
v ]
°k( Pa lak =a ’ak ^ "«1