Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 4. avgusta 1905. List 31. DANICA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Blaženi Marko Križevčanin. (Dalje.) . Zdaj je počil glas, da se Hethlonov vodija Jurij Uakoezv bliža z veliko vojsko Košieam. Zato je sel Marko v Kosiee ter se nastanil pri obeli jezuitih, pripravljen z njima vred umreti za Jezusovo vero. Prihrinnel je Uakoezv pred košička vrata in pozval posadko, da naj se vda: ali poveljnik l)oey so ni vstra-šil njegovih groženj. Sklenil je braniti mesto, vero in kralja. A glejte črnega izdajstva! Vojaki. večjidel krivoverei. podkupljeni od kri-voverskih inostjanov. so se spuntali. V verige so okovali svojega poveljnika ter ga izročili Rakoczy-u, kateri j«' na lahek način vdrl v Kosiee dno ">. septembra Hi M. S prihodom Rakoozvjevih čet se je začelo preganjanje katoličanov v Košieah. a prvi so izkusili to katoliški duhovniki, naš Marko Križevčanin in dva jezuita. Ko je Hakoozy izvedel zanjo, vergel jih je v ječo. A ne le uporni vojaki, tudi lnestjani so besneli zoper katoličane: v njih jo zdaj vzkipela jeza, ki je dolgo časa spavala iz strahu pred poveljnikom l)oey-u v njihovem srcu. Zlasti sta bila protivnika Ivan Heiner, mestni svet-ni,<. kalvinee in kalvinski pridigar Peter Alvinev, ki je. mesto da bi oznanoval ljubezen in toleranco, vpihoval strasti in boje zoper katoličanstvo. Prosila sta mestni svet. da naj se vsi katoličani preženo iz mosta. Mestni svet ni tega potrdil, pač pa so pooblastili Uoinerja, da sme storiti s 3 zapertiini duhovniki, kar ga je volja, če jih tudi ubije. Ta je odšel z Alvinev jem k liakoezy-u in začel za- prto duhovnike na vso moč obrekovati ter govoril, da so oni uporniki in izdajalci domovino. Uakoezv, ki j«' sovražil, kar je bilo katoliškega, je verjel obrekovaleetna in sklenil duhovnike umoriti. Marko je bil član vzglednega ostrogon-skega kapitola. Uakoezv je poslal do njega svoje privrženeo, ki naj bi ga vprašali, kaj dela v Košieah. Poslani došli so k njemu kakor volkovi v ovčji obleki, globoko so se mu priklonili in ga začeli z lepimi in sladkimi bes c rkmri-n a go v a r j a t i. naj se pridruži Kalvi-novi stranki. Dobro vedoč. da pri nestalnih ljudeh blago in zlasti podero najčverstejše sklope, jeli so mu za nagrado ponujati szep-laško opatijo, ako se vda. Pa Marku je bila njegova vera dražja nego bogastvo in živenje in je odgovoril: Vidim, kaj bi radi Uakoezv in velikaši. Kar se tiče to opatije, ni niti moja. da bi jo jaz mogel komu podeliti, niti veli-kaška. da jo od njih dobim, teinuč vsa pravica do nje pripada kapitolu ostrogonskemu. Kar zadeva vero. povejte Kakoczy-u, da raje stokrat tuiirem. nego bi z odpadom pogrdil svojo ime in dušo pahnil v pekel. On naj ve. da so v katoliški cerkvi možje, ki radi uiner-jojo za vero: naj ve. da so v ostrogonskem kapitolu možje, ki hočejo krepko postopati in junaško trpeti.* Tako jo odgovoril naš junak, prešinjen od sv. vere. spominjajoč se besedi sv. pisma: l>lagor človeku, ki je najden brez madeža in kateri ne hodi za zlatom, in se ne zanaša na denar in zaklade. Kedo je ta. da ga hvalimo: zakaj čudo je delal v svojem živenju? Kedor je bil v tem izkušen iu je popolnoma dose- že verno rast. On bi Lil lahko grešil, pa ni grešil: hudo storil, pa ni storil: zato je vlr-jeiio njegovo blago v t iospod u in njegovo inilošnjo bo vsa množica svetih oznanovala. i Sirah 31. S—1 Li Marko in njegova dva tovariša so bili zdaj pripravljeni na vse. Vedeli so. da jih od podivjanih krivovereev ne čaka druzega. nego gotova smrt. No. te se niso bali. ker so >e ozirali na nebesa in ni jim bilo mar ne muk ne smrti, ko >e j.- šlo za pridobitev vernega izvelir: nja. Pripravljali so s». zavoljo tega resnobno na smrt. drug drugemu se izpovedali in v molitvah in premišljevanju so ča-kali v oj e zadnje ure. In ta se jim je skoraj približala. V nori od r». do 7. septembta so p»*i-hruli krivoverei v njihov stan. Najprvo se prijeli oba jezuita, slekli ju do nagega, zvezali ju in jima sekali ude. da sta se zvijala v groznih bolečinah. Marka so š" enkrat iz-kušali da bi ga pridobili, vprašaje ga: zakaj da se ne vda in ne dela z njimi v korist domovine. Toda uprav oni so s svojimi verskimi zmotami in puntoni proti po>tavneinu vladarju š.' bolj pokvarili domovino. ž»* tako izkvarjeno. Ko mu je pa tako razdejanemu bližati jela zadnja ura. od-sekali so mu glavo. S l i e 11 o so tudi oba očeta jezuita mučili in umorili. Slednjič pa so vrgli sveta trupla v mestni kanal. Tako so ti divni junaki vsi trije dali za Krista svoj«- ži-venje. obranili so svojo >v. vero in jo potrdili svojo mueeniško krvjo. (I);ilji* priti.) IX. nedelja po Binkoštih. Pisano je: Moja hiša je hiša molitve. .Luka 19/. Jezus je čul, da so Ivana Krstitelja zaprli v ječo. Zato je sklenil iz Judeje umakniti se v Galilejo. Pot ga je peljala preko Samarije. Krog poludneva je dospel do slo-večega samariškega vodnjaka, ki ga je izkopati dal očak Jakob. Vsedel se je tu vže-jen in truden. Vode zajemat je prišla sem žena Samaritanka. Z njo je začel prezanimiv pogovor. Med drugim bi bila žena izvedela tudi rada, kje naj se pravzaprav moli do Boga ali po samaritanski šegi na hribu Garizimu, ali po judovski v Jeruzalemu. A Gospod v svojem veličastvu jej je odvrnil: „Žena . . . pride ura, ko ne boste ne na tej gori. ne v Jeruzalemu molili Očeta . . . Pride pa ura in je že tukaj, ko bodo, kateri prav molijo. Očeta molili v duhu in v resnici." (Ivan 4, 21 —23.) Povsod torej, dragi, ne le v Samariji ali v Jeruzalemu; ne le v cerkvi ali doma; ne le sredi množice ali čisto na samem — povsod in vselej molimo lahko Boga. To pa s tistim poštovanjem, ki pristuje molitvi: ker molitev je povzdigovanje duha do Boga in pogovor z Bogom; pogovor z Očetom v duhu in v resnici. Izmed treh dobrili del je molitev prvo. — Bodi nam zato danes, ko nas tudi sv. evangelij opominja molitve, i m en itn ost molitve v blagodejno premišljevanje. Drugo in tretje dobro delo — post in miloščino — pa si prihranimo za prihodnjič in za poznejo nedeljo. Dragi, v molitvi govoriš z Bogom. Ko bi ti tudi ne navedel nobene dt uge njene lastnosti, to — da je molitev pogov or z Bogom - naj ti zadostuje v spoznavanje tega nad vse imenitnega tvojega opravila. Tako prijetno — a ne le prijetno — tako vdobno se je pogovarjati z dobrim človekom. Lahko si razodel vse svoje mišljenje onemu, ki mu zaupaš; niti gube ti ni več v srcu, da bi mu bila ostala nerazgrnjena. Kako vmirjenega si se čutil vselej po raz- govoru z njim: saj je velik del tvoje notranje teže prevzel na se in, če nisi lahko nosil poprej butare svojih dušnih trpenj, osrčilo te je pomenkovanje z njim. Sploh nočeš več pozabiti lepih ur, ki si je dolžan njegovemu spominju in — če si le količkaj čuteče narave — njegov poučni in skrbeči ter tudi svarilni glas ti nikedar ne pride iz duše: kakor don milega domačega zvonu ti bo, ki ti ne izzveni, da bi se bil preselil tudi tje na ameriške ravnine. — To o človeku in o pogovorih z njim, ki ti je postal tako drag, akopram pred kratkim morda niti vedel nisi, da biva na svetu in si od začetka niti misliti nisi upal, da prideš kedaj skupaj z njim; toliko manj torej še to, da bi ti bil mogel kedaj napolniti vsaj polovico tvojega srca. Ne govori ti zastonj modri Sirah o taki prijaznivi pridobitvi za vse tvoje živenje, ko pravi: „Zvest prijatelj je močna hramba; in kedor ga je našel, našel je zaklad. Z zvestim prijateljem se nič ne meri, teža zlata in srebra ni nič vredna proti ceni njegove zvestobe." (Sir. 6, 14. 15.) Kaka čast pa za te, ko bi te celo svetni velikaš sprejel v zaupne posvete. Kaka čast za te in kaka sreča. A ne mislim, da bi morala sreča biti le samo za-te. To bi bilo, sosebno če si že dobro preskrbljen, presa-mopridno. Na svetu moramo sploh bolj živeti za druge, nego sami za se. Velikrat se ti je treba, če si žlahnejega kova, odpovedati svoji sreči in zidati jo drugim. — Kolika čast zanj in kolika hasen za druge je bilo egipškega Josipa povikšanje blizu do kraljevega prestola. Preskrbel je tem načinom svojo rodbino, rešil obsežne egipške pokrajine in druge in v pomoč postal svoji domači judovski deželi. „Pojdite do Josipa in, karkoli vam on poreče, storite!44 (I. Moz. 41, 55.). — S takim častečim ga glasom je povzdigoval egipški Faraon osrečenega Josipa in trpeče ljudstvo napotoval do njega. Kako je v dnu duše moral povzdignjen biti narod, ki se je brez zaprek bližati smel tako veleoblastnemu glavarju. Če je tolikrat prijetno in je čast in sreča občevsti z ljudmi, enakimi in višimi — kako brezprimerno bolj bo še vse to, če smeš govoriti s samim Bogom: Bog — ta večna dobrota, ta brezprimerna miloba, ta nevpognjena zvestost, ta lepota vseh lepot! In v molitvi povzdiguješ svojega duha do tega trojedinega Boga — do njega, pred kojim je vse stvarstvo, vsak človek prah in pepel. — Ko je Mozes na sinajski gori v gorečem grmu opazil božjo nazočost, sezul je črevlje: zakaj mesto, na katerem je stal, je bila sveta zemlja. Potem je zagrnil svoj obraz: ker kedo umrjočih bi gledati mogel v Boga in prenašati njegovo obličje, da ne bi moral umreti. (II. Moz. 3.) — Tako mišljenje, dragi, naj preveva tudi tvojo dušo, če Boga častiš v molitvi, ali se mu zahvaljuješ za prejete, ali ga pa prosiš novih dobrot. In čudno, akopram je Bog tako velik, da njegove velikosti niti razumevati nismo v stanu — vender le se pa lahko navadiš zaupneje z njim govoriti v molitvi, nego celo svojim bratom ali svojo sestro in to lahko vsak čas, bolj nego s katerim si bodi človekom : ob zori; ob solnčnem svitu; takrat, ko hiti ta dnevna luč za goro in v tihi noči, ko te ne vidi počivajočega nobeno oko in te ne čuje jokajočega nobeno drugo sočuteče bitje. Tako velik torej Bog in tako majhen — velik, da ga ne obsegajo nebes nebesa; majhen, da gre noter v tvoje srce. Toliko, dragi, za te, ki smeš v molitvi klicati do Boga. * * * Si li mogel kedaj brezmiselno mimo molečega otroka, ki mu sklepa roke sv. Ana? Si li to mogel, sosebno še, če je božestvo vdihniti izkušal v otrokov obraz našega Mencingarja umetni čopič? Ali se ti ni tako godilo v lepih domačih cerkvah? Če je na ulici klečat in te je tnilodaru ihteče prosil otrok — si li takrat roko stisniti mogel pred njim, da bi je ne bil napolnil^ z blagodarovom ? Če torej po takem svojem dejanju tudi ti moliš Boga v ponižni, na dnu svoje duše izvirajoči molitvi, bo li takrat Vsegavedni inVseusmiljeni preslišati mogel tvojih prošnja? Prepričan sem, da jih ne presliši. Amen. Slepi Matice. Živenjepisne črtice ()b cesti ki polje i/ Ilirske Bistrice na Primorsko. v IN »»Igraje, dober četrt ur«' od Ilirske Bistrice. se razprostira prijazna, romantična dolinica, obraščcna deloma z gozdnim. deloma z rodnim drevjem. Do sredi doline žubori bister, hladen poločič. ki je ne-kedaj nevtrmlno gonil žago. a sedaj počiva, ker je orodje počasi strohnelo, a zidovje razpada. Na kotleti doline, na vznožju griča je vzidana velika skala in v skali plošča, v kalen* je vdolbeiia orjaška glava, ki toči iz ust vodo. čisto in bistro kakor ribje oko. Na plošči je napis, da sta ta skromni spomenik postavila brata Josip Valenčič. e. kr. poštar v llir>ki Bistrici iu Anton pleni. Valenčič, e. kr. generalni major. Krog studenca so v skalo vklesani sedeži, da si odpočije v poletni vročini potnik, ki obišče ta mirni dol. Skala, iz katere izvira voda. nosi napis: „Kdor gasil bo žejo s Ko/leško vodico, bister um in zdravo bo imel glavico. - Ta kraj je bil staremu generalu Valenčiču posclmo mil in drag. Vsako leto v poletju je prihajal iz (iradea na svoj dom. ter tu posedal na žuboiečem studencu v senci lip in divjih kostanjev: spominjal se je kakor v sanjah davno minulih dni. katere je preživel na Madjarskcm in Poljskem. Mož je bil vrlo prijazen in kakor navadno stari častniki jako zgovoren in gostobeseden. Zelo rad je videl, da se mu je pridružil kedo pri studencu, ki je imel p»> njegovih besedah v Districi najboljšo in naj-zdravejo vodo. Ko sem opazil, da mož rad vidi. da mu je kedo poleg, prihajal sem proti večeru pogoMoma. O koliko mi je starček vedel pripovedovati, posebno o službah v Galiciji, na Madjarskcm. o bojih I. Is-js., m ,, marsičem drugem. Posebno rad je govoril o svoji zadnji službi po jugoslovanskih deželah, ko je kakor polkovni poveljnik, prvi žandar-merijski polkovnik, ukazoval prvim orožnikom jugoslovanskim. Mož je vedno spoštoval duhovnike in je na svojih službenih obhodili povsod obiskal dotičnega župnika. Zahteval je lepo harmo- nijo z duhovni tudi od svojih podložnih orožnikov. Kar je pa redko pri takratnih starih častnikih, je to. da ni mož. ko je leta in leta bival v tujini, pozabil svojega materinskega jezika. Govoril je popolnoma gladko slovenski. in ko 11111 je bila dana prilika, govoril je z domačini vedno v materinem jeziku. Bil je pokojni general Valenčič navadno dobre volje in vesel : le kedar se je spomnil grozne nesreče. katera se je bila pripetila pred nekaj leti v Kozleku na tem mestu, postal je otožen in molčeč. Stvar je žalostno-zanimiva. zatorej hočem tukaj o tej dogodbi napisati nekoliko vrstic. Sp-sal Janez J3 i 1 c. (Dalje prili.) Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini. Preznainenil zgodovinski činitelj je vera: kajti verska zgodovina je s svetno, kulturno zgodovino v neločljivi zvezi, tako da zgodovina ne izpolnuje tega. kar zahteva od nje slavni Ciceron. če se v njej prezira verska stran. On zahteva od nje. da mora biti: priča časov, luč resnice, živenja spomenica, učiteljica živenja. oznanovalka starodavnosti. Ce velja to o vsakem verstvu, velja tem bolj o krščanstvu. Z g o d o v i n a k r š č a n s t v a kake g a n a r od a j e z g od o v i na n j e-g ovc omike in p ros ve te. V tistem hipu. ko je kak narod sprejel krščansko vero, stopil je v vrsto kulturnih narodov. Z evangelijem mu ni bila vsajena le kal nadnaravnega verskega živenja, nego je bil zastavljen tudi temelj njegovemu naravnemu razvoju. To pač opravičuje vsakega, ki se bavi z zgodovino kakega naroda, da zlasti globoko poseže v to stran. t. j. ozirati se mora v dobo njegovega pokristjanjevanja. V sedanjem času je kulturna zgodovina vsakdanje vprašanje, a kedor jo hoče temeljito rešiti, mora preiskati in poznati temelj, na katerem sloni. Te misli, potrjene v zgodovini vseh narodov. opravičujejo zadostno vinestnost pričujočih črtic. Naloga jim je predočiti bralcu verske in cerkvene preobrazbe na belokranjskih tleh od najstarejših časov do danes. Kakor ima Kranjska sama o verskem stanju prvoselnikov Je temne in pičle podatke. ki so rezultati prazgodovinskih raz-iskavanj, kakor so pičli podatki njeni o pokristjanjevanju prvoselnikov, pozneje priseljenih Slovencev: tako in še bolj pičli so podatki te vrste o Beli Krajini: ona ima le toliko verske zgodovine v tem času. kolikor se da sklepati iz celote na posamezne nje dele. Šele ko se pokaže na naših tleh misijonski vpliv Ogleja, ko se jim poleg njega bliža vpliv Z a g r e b a. ki hi bil. da ga ni izpodrinil Oglej, v naš kraj v p e 1 j a 1 slovansko bogoslužje — na kar se da sklepati iz množine glagoljašev v sosedin Hrvaški* — še le tedaj zamore nastopiti Bela Krajina s samostojno versko povcstnico. kakor je samostojna, nekako ločena od cele Kranjske tudi njena svetna. In ta je vedno jasneja: vmešuje se v njo verska novotarija protcstanstva. ki zavzema prav na njenih tleh precej prostora. Kmalu premine tudi ta boj in povestnica stopa počasi v današnje razmere. Potrpežljivi bralec bo zahteval mogoče več jasnosti, a prepričan naj ho. da so se marljivo porabili vsi sestavljalcu črtic dostojni. skromni viri. da bi bila slika jasna in zanesljiva: to tem bolj. ker hi se z njo podala snov sestavljalcem zgodovine be'okranj-skih žup. Med njimi nahajamo starostinje kranjskih žup: Črnomelj. Metlika. Semič, Podzemelj. Vinica, Stari Trg. Njih zgodovina je zanimiva, a še precej nerazjasnjena. Vzroki tej nejasnosti so mnogoteri. Glavni je gotovo pomanjkanje virov, a nič manjši ni to dejstvo, da se je Bela Krajina dotikala oglejske in zagrebške škofije. Obe sta si svojili njo in njene župnije, vteineljujoč svoje pravice na svoje misijonsko delo in pridobitve posestev na njenem svetu. Vmes je posegel cvetoči nemški red v vsej svoji čilosti in moči: tudi ta se je hotel z njimi okoristiti. Hitro si je pridobil dokaj pravic, med njim tudi one. katere sije svojil zagrebški kapitelj. Prav to iskreno tekmovanje omenjenih treh oblasti dela zgodovinsko povestnico Bele Krajine nejasno, zamotano. Zagreb dokazuje v prepirih z redom * P. Hitzinger, Archiv II. III. str. 90. zgodovinsko, češ Pela Krajina ne pripada Ogleju, nego Zagrebu. Vnel se je dolgotrajen prepir med redom in zagrebškim kapitulom : Oglej se na videz ni vtikal vmes; a stvar se je zanj vender stekla vgodno. Zagreb je imel zgodovinske dokaze za svoje pravice le na papirju. Prepir je trajal dolgo, a osve-dočenje Zagreba, da je Pela Krajina, oziroma, da so njene župe njegove, sega celo čez polovico osemnajstega veka. Posamezne listine od najstarejšega data raz pora do sredine XVIII. veka nam pričajo, da v medsebojnem tekmovanju teh oblast ij niso župniki in tudi narod ni z njimi bil na jasnem, kam pravzaprav spadajo, koga naj bi se držali, koga poslušali. V te zamotane razmere si pijejo nekoliko luči posamezne listine iu nekatere precej vtrjene hipoteze zgodovinarjev in pa n a š e p r e p r i č a n j e . daje imel t od i n a j v e č v e 1 j a v e . oblasti i n pra v i c tisti, ki s i j i h j e n a j b o 1 j z a s 1 u ž i 1 in pridobil z delom, ki je veljalo dušnemu blagru B e 1 o k r a n j e e v. Vse te. uvodno dotaknjene točke hoče pričujoči sestavek nekoliko razsvetliti in s tem podati nekaj gradiva sestavijahu zgodovine belokranjskih žup. 1. Črtice iz predrimske d o L e. O prvoselcih na slovenski zemlji nam ne poročajo pisani viri. o teh se nam je poučiti iz raznovrstnih izkopin. iz spomenikov, ki so se našli: kakor orožje, orodje, posode, dragotine. Mnogo stoletij jih je krila zemlja, a zadnjih trideset let se je prav na Kranjskem in tudi v Beli Krajini izkopalo toliko starin, da so veščaki izjavili: Kranjska i m a m e d v s e m i a v s 1 r i j s k i m i k r o -no v i nam i prvo mesto glede iz-v e n r e d n ega b o g a s t v a p r a z go d o -vinskih sel i še. gradišč in grobišč. »Stvarnica sama nam ponuja priliko, da odkrijemo in razsvetimo starodavno kulturo naše dežele do tiste dobe. v katero sežejo že pisani viri. Obilica izkopin po Kranjskem in po sestri nsk i h deželah slovenskih dokazuje, da je 1) i 1 a slo v e n s k a z e m 1 j a res ž e v prazgodovinskih časih prstan Kvropin . most med severovzhodom i ii j u g m z n p a «1 o in. Ista nam siplje nekoliko luči v temno in nejasno prcdriiusko. l»i ei|zgo«lo\ insko ali prchistoriško dobo naše Zemlji*. In kateri so rezultati starinarske vede r Najmanj trinajst sto let pred K r i s t o m j e 1» i v a I t o d i človek, nasoljen gosto kakor danes. Njega seli šča s«» Lila seveda redkejša, pa zato obsežnejša od naših vasij. Celo v takih krajih, ki so danes zelo oddaljeni od glavnih eest in so prerašči>ni z Ioijniiu gfozdovjeni. se nahajajo neovržni dokazi prazgodovinskega ljudstva. 1'rvosi'lnik. arijskega pokolenja (Arja. A i rja t. j. vencrabiles. častitljivi) je prišel sem pod pritiskom .\>iie»*v in zapustil s\oje pr-votno bivališče kakih 22(Hi |. pred Kristom. Iz-k.»pniie- pričajo, da si* glede izvora in narodnosti ni nič izpreiuenil. da se ne more dokazati, da hi ga Lj|o v teku časa izpodrinilo drugo ljudstvo in zavzelo njega zemljo. I* r a z g o d o v i n a r j i si: vedno bolj n a g i 1» I j e j o misli. daje to ljudstvo prvo do s e 1 j e n o . p r v o h i t no . a bo r i-g i n a 1 n o . ki se je uepot ujčrno oh ra-n i I o do rimskega g o s p o d s t v a. Nosi skupno ime za razne rodove, ime Iliri, ka-kega ljudstva. Odtod zahteva pesnika, ki hoče. da tu od prvega — od početka. vedno — prebiva slovenski rod. I z kopi ne nam pričajo o njih omiki, veri in vedi. V stiki z drugo narodnostjo |»n«"- menjavali običaje, stanovanje iu orožje, ali v narodnem oziru in v verskih nazorih so ostali z malimi izjemami v bistvu edinstveno, mnogoštevilno in po tedanjih razmerah precej izobraženo 1 j u d s t v o . ki je preživelo vse kulturne premem*, ne da bi zapustilo svoja bivališča in grobišča. Opaža se precej vrejeno družinsko živenje. razvit običaj, vkorcninjcne nazore o pravu. Svedočijo nam ti mrtvi spomeniki o vsebini iu last n ij i verstva predriniskega stano- valca. V najstarejših izkopinah se nahajajo siniiiolični ornainenti kakor na orodju in posodah ikriž in solnčni krog). Ti nas silijo na spoznanje, da so imeli precej obširne verske pojme, ter so bržkone oboževali solnce in zvezde.* V izkopinah. zlasti starejših, zasledujemo izraz globokega paganstva od najpri-prostejšega. naj blažjega do najbolj surovega: veliko zgodovinarjev se nagibi je k misli, da so na altarjih tedanjih pagansko-ilirskih bogov krvavele še človeške žrtve.** II. Črtice iz r i m s k o - p a g a 11 s k e d o b e. S prihodom Rimljanov se pričenja na slovenski zemlji zgodovinska doba. Od tedaj imamo namreč nekaj, če tudi bolj splošnih zgodovinskih zapiskov latinskih in grških pisateljev. NaredivSi mir v Afriki in severni galski Italiji okoli 200 pred Kristom so hoteli Rimljani zavarovati Italijo pred navali tujih narodov. ki so se napovedovali po malih roparskih napadih od severovzhoda. Tem so hoteli skrhati svoji državi nevarni meč. Začeli so v ilirskem pomorju in so počasi, a gotovo prodirali v naše kraje. V drugem d e s e t 1 e t j u j e bila 1 i m s k a cel a slovenska z e 111 1 j a. Ilirsko pleme je poizkusilo z vso močjo otresti se »tujčeve pete . a s krvavo silo je bilo podvrženo: v letu Avgustov« smrti je postal Dimav mejni ve-letok prostrane rimske carevine. Naši kraji so ostali pod rimskim vplivom blizu petsto 1 e t. Kjer Rimljan zmaguje, tam Rimljan stanuje.« V omiki precej liadkriljujoči jih Rimljani so porabili svojo dobo za vsestranski prevstroj liovopridobljenega sveta. Razdelili so ga v politiške provincije. dali jim rimsko \ pravo s posebnimi oblastmi in vradi. Vte-meljevali so nova mesta, gradili trdnjave, ceste in mostove za vojaške in trgovske potrebe. Iz mest kakor središč raznih oblastij se je širila rimska omika, z njo ritn-s k o b o g o č a s tj e. Med liovovstaiiovljene provincije štejemo provineijo Italijo, llirik. kije segal do Kolpe, • Rutar, Letopis 1889. str. 15. ** Slov. zemlja IV. Orožen str. 23. Dimitz G Kr. I. str. 78. Norik in Panonijo. V to jo spadala belokranjska zemlja in sicer k onemu delu gornje Panonijo oh Savi. ki se je od cesarja Konstantina zval »Savia«. Metlika in Črnomelj nam po svojih izkopinah pričata, da sta stali tu dve rimski naselbini, koloniji: po takozva-nih mestih so bili nastavjeni zasluženi vete-rani. kojih naloga je bila. s pomočjo pride-1 j enega moštva strahovati domače upornike in odbijati napade tujih narodov. Obe naselbini sta bili zvezani s čezgorjanskimi s cestama. kojih ena seda slediti v smeri od (Ira-daoa do Rožanea in od tod čez (iorjanee* druga kakor odcepljonka te črto mimo Štrek-ljcvea čez isto pogorje.** S tujimi ljudmi in tujo omiko jo prišlo k nam tudi tuje t. j. rimsko verstvo in bogo-častje. Ko jo pridrJ prvi Rimljan v naše kraje, naš.-l je tu ljudi, živeče v (.aganstvu razne vrste, naletel celo. kakor se sploh trdi. na altarjih tedanjih pagansko-ilirskih bogov šo človeške žrtve. Zmagalec je strogo prepovedal krvave človeške žrtve in polagoma iztrebil ta surovi način bogočastja. Poizkušal je uvesti milejše rimsko hogočastje. ne da bi bil brezobzirno potrebil vero in bogove prvo-bitnikov. V-trpljivi. k oz m o po 1 i t i č n i <1 tih R i tu 1 j a n o v j e spre j e 1 ni o d svoja božanstva tudi n j i h ova:skupno jih je častil s svojimi na svojih altarjih. Iz oddaljenih krajev so rimske legije prinesle v Rim in od tam tudi k nam božanstva tujih narodov in z njimi pomnožili božanstva rimska in ilirska. V dokaz te trditve ima Bela Krajina nad vasjo Rožanec v črnomaljski župi še ohranjen altar perzijanskega boga sobica in vojske, altar boga Mitre.* III. Črtice iz r i in s k o - k r š č a n s k e d o b e. Kakor gre Rimu zasluga, da je v b 1 a ž i 1 ilirsko po g a n s k o b o go-častje po slovenskih deželah, tako mu gre i d r u ga, daje iz z m a g o v a 1 n e g a R i m a p r i s i j a 1 a v naše k r a je b 1 a -g o d e j n a 1 u č krščanske s v. v e r e. * Mullner, Emona 204. ** Letopis 1890. in 1891. str. 193-195. * Dimitz I. str. 81. Mittheilg. 1856. st 48. Mitth. 1857. st. 11. Naslanjajoč so na stare tradicijo in določne dokaze, moremo vsaj nekatere slovenske dežele, zlasti njih južno dole uvrstiti med one dežele, katerih so se dotaknile noge apostolov Kristovih. katere so bile po njih ali po delovanju njih noposrednjih učencev razsvetljene z lučjo sv. evangelija. II o s ve h ius. škof v Saloni v Dalmaciji v začetku V. stoletja, n a s z a g o t a v 1 j a . d a je p r v a k a p o stol o v sv. P e t e r o k o 1 i 1. f>3. s a m »obhodil ves llirik. Vonecijo. Istro. Dalmacijo in Panonijo to- i n o n -s t r a n D u n a v a in da ga je n a t e m p o t u s ]» r e m 1 j a 1 n j o g o v n e 1 o č I j i v i u č e 11 o e in t r o t j i naslednik v R i m u s v. K 1 e m e n t . katerega koščice je kakih soo let pozneje našel sv. Ciril v Kersonu* I»rez dvoma je tudi sv. Pavel s svojim sopotnikom Lukom in učencem Titom vplival na pokristijanjenje naših dežel. Sv. Pavel piše sam 1.58. v pismu do Rimljanov (L">. IU.i. da je vso od Jeruzalema na okrog tja d o I lirika napolnil z evangelijem Kristovim in Asterius. vrstnik sv. Ilijoronima (v 4201 trdi. kakor pozneje Peter Dainianus, 10721 daje sv. Pavel o z n a n o v a j e k r š č a n s k o v e r o p r e -p (»t oval vos llirik. torej ne samo iztočno diecezo ilirsko, nego tudi zapadno. torej vsaj Dalmacijo in morebiti tudi kaj Panonijo.** Za apostoli in njihovimi učem-i. prvimi oznanovalci sv. evangelija, so bili razširjo-valei sv. vere brez dvojbe krščanski beguni, rimski vojaki in rimski naselniki. Posebno rimske naselbine so dajale, zlasti večje, najlepšo priliko za vteineljevanje škofijskih sto-lic. Tam so že apostoli vstanovili prve krščanske občino. Hefele pravi: Cim znainenitejše mesto, tem prej tam krščanska občina. Za naš kraj je v tej dobi znamenito mesto Sir-niium, politična metropola za Panonijo in Norik in za njo Oglej za Istro in Veneeijo. Sirmiuin. pri dolenji Savi. nekedaj cvetoče mesto, središče pretorijalnega prelekta za ves llirik v širšem smislu, (sedaj nekoliko razvalin v Sreinu poleg Mitrovieei je bil sedež prefekture za vso Panonijo. ob enem sedež prve krščanske občine. In kakor daleč je segel vpliv prvega, tako dalee vpliv predstojnika krščanske obeine. katerih prvi je bil od sv. Petni potrjeni Kpanet L 50. in za njim sv. Andmnik L 61. Mirna leta prvih cesarjev so bila razširjenju krščanstva silno vgodna. Iz političnih metropol rimske države se je širilo v pokrajine in med te uvrščujeino za naše kraje po uieiicnju nekaterih v prvi vrsti Akvilejo, za njo Sirminm. Malikovanje je če dalje bolj oniagovalo in svitla zarija Kristove vere je preganjala temine paganstva našim prednikom. I »urni časi so nastajali za kristijane po sveti veri sovražnih vladarjih. Prve hude vihre so vničile mnogo kristijanov. Rimski martirologij nam našteva mučeneev iz vseh stanov iu služeb obojega spola. I bul je bil ta vdarec za krščanstvo, zlasti za Savijo. kjer se je bila jela po 1. 250. širiti naglo sv. vera tudi v meščanskih krogih. A te borbe so bile zadnje, silne, odločilne: bile so izrodek giiijajočega paganstva. ki je s svojo pagan-sko vero hotelo rešiti pogina sebe in državo. L. 311. so nastopili za krščanstvo vstrp-Ijivi časi: 324. je postala krščanska vera po Konstantinu državna in se tako vtrdila. da dokler je še obstala rimska država, se jej ni bilo več boriti po teh krajih za svoj obstanek. Potreba je sprožila vstanovitev več škofijskih stolic. Sirmij je ostal metropola za panonske školijc: Siscia, Petovio. Sabarij. Senija. Salona. Poleg škofov po mestih so bivali tudi po deželi duhovniki, po tedanji določbi: naj bode v manjših mestih in okrajih ne sicer školja. pač pa nižja duhovščina. Da so po teh krajih bivali polog škofov po mestih. po deželi duhovniki, priča pismo sv. lli-jeronima «1«» Hroinacija. Isto pismo priča, da je bilo po deželi popolno razvito krščansko živenje in ljudstvo nikakor ni bila čreda brez pastirjev, bilo je z njimi po možnosti in potrebi dovolj preskrbljeno. r" i* • (Dalje prili.) Zrnje. Kako je otrok Izpreobrnll očeta. Kovač je hotel svojega sina. ki je komaj opravil prvo sv. obhajilo, prisiliti, da bi delal ob nedeljah. Sin se je branil, češ da je to prepovedano po božji zapovedi. »Kajs je za rohnel oče, zapovedi so za male otroke, ti pa nisi več tako majhen, torej delaj!" — »Oče,* je odgovoril sin, -za zapovedjo, da moramo nedeljo posvečevati sledi druga: »Spoštuj očeta in mater: ali je ta tudi samo za te male?« Oče ni vedel na to ničesar odgovoriti, a tudi ni več silil sina na nedel.jno delo. Veselo jc šel v cerkev, da zadosti svoji dolžnosti. A kako se je po sveti maši razveselil, ko je videl tudi očeta, da je prišel iz cerkve. Doma je rekel oče: -Prav imaš. ljubi sin. Vedno moramo storiti, kar ljubi Hog zapoveduje in opustiti, kar prepoveduje.« In od tistega časa je bil oče vsako nedeljo v cerkvi. — Poprej je zaslužil na teden po 24; potem pa po 34 kron. F. G. V krščanstvu — redki kristijani. Epiktet, poglavar Stojikom je dejal: »Zelo mnoge vidimo, ki se na vso moč trudijo, da razširjajo nauke Stojikov. toda mej temi mnogimi pa ne vidim nobenega Stojika. Pokažite mi vender enega, vsaj onega, da bi tudi živel po tem kar uči Stojik.« — Menda tudi danes ni veliko drugače. Velikrat se je koj v naprej bati onega, ki vpije preveč. Ne le učiti; živeti po tem. kar učiš! To je bistvo vseh bistev. o. Mirko. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivani Pičlilerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.