V/AND
NO. 133

AM€RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN IŽANGUAGG ONLY
t/ervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAP€B
Indianapolis, F lorida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1979
390 Amerikaiuev se
je že vrnilo domov tz Pakistana
WASHINGTON, D.C. — Posebno širokotrupno letalo družbe Pan American je pripeljalo v Washington, D.C. j skupino 390 Amerikancev, ki je zapustila Pakistan zaradi nevarnosti novih protiameri-ških izgredov. Pred dnevi so pakistanski študentje namreč zažgali ameriško poslaništvo v Islambadu in ubili dva a-meriška vojaka-stražarja. V Lahoru in Rawalpindiju so zažgali druge ameriške urade.
Predsednik Carter je odredil, naj ameriško tajništvo za zunanje zadeve evakuira vse ameriške diplomate, ki jih res ne potrebuje v tej državi, kakor tudi vse druge uslužbence poslaništva, družine vseh uslužbencev in dliplo-matov in sploh vse Ameri-kance, ki hočejo zapustiti Pakistan. Na letališču v Islamabadu se je zbralo torej 390 ljudi, ki so sedaj v ZDA.
Predstavnik za tisk ameriškega tajništva za zunanje zadeve je sporočil, da je še vedno 65 ameriških diplomatov v Pakistanu in da bodo ti ostali v državi. Poudaril je, da Carterjeva vlada noče pretrgati diplomatskih odnosov s Pakistanom in da verjetno tudi ne bo 'protestirala pakistanski vladi zaradi napada na poslaništvo.
Nobene tajnosti ni, da je bila Cartrejeva vlada zelo o-gorčena zaradi počasnosti pakistanske vojske, ki je počakala celih 5 ur, preden je poslala enote k poslaništvu in rešila približno 100 ameriških državljanov iz še gorečega poslopja. Pakistanski predsednik Zia se je opravičil Carterju in javno obžaloval napad.	; « .|g|
Mnenje ameriške vlade je, da hoče Pakistan obdržati dobre odnose z ZDA in da je bil , napad na poslaništvo nekaj izjemnega. Očitno je tudi, da ZDA nimajo dosti prijateljev na Srednjem vzhodu in da ne bi bilo pametno iskati novih nasprotnikov brez potrebe. “Pakistan le ni Iran, in Zia ni Homeini,” je rekel neki opa- -zovalec v Washingtonu.
Na Irskem obsodili terorista zaradi umora Mountbattena
DUBLIN, Ir. — Posebno irsko sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo pripadnika Irske republikanske vojske (IRS) zaradi sodelovanja pri atentatu na člana angleške kraljevske družine Lorda Mount-battena. Policijske oblasti so obtožile 31-letnega Thomasa McMahona, da je položil peklenski stroj na jahto, last Mountbattena, dne 27. avgusta tl. McMahonu naj bi pomagal 24 let stari Francis Mc-Girl.
Ta dva naj bi potem odpotovala proti glavnemu mestu Dublin. Na poti so ju slučajno ustavili policaji. Ko so policaji zvedeli, da sta McMahon in McGirl pripadnika v Irski prepovedane IRA, so ju takoj aretirali. Ob istem času so pa drugi člani IRA spustili v zrak peklenski stroj ria jahti- Mountbatten in 3 druge o-sebe so takoj umrle.
Novi grobovi
Velika mošeja zopet v naših rokah, frdl savdska vlada
RIYADH, Sav. Arab. —- Minister za tisk vlade Savdske Arabije Mohamed Abdo Ya-mani je na tiskovni konferenci izjavil, da so pripadniki savdskih varnostnih služb končno zavzeli Veliko mošejo v Mecci, ki so jo preteklo sredo zasedli močno oboroženi muslimani, pripadniki neke sekte te vere. Baje so hoteli proglasiti svojega voditelja kot novega muslimanskega Mesijo.
Policaji še iščejo posamezne člane te skupine, je navajal Yamani, ampak stanje v mošeji in v Mecci je zopet normalno.
Savdski predstavnik ni hotel posredovati veliko podatkov o “zločincih” ali številu smrtnih žrtev in ranjencev. Obljubil je, da bo savdska vlada pripravila obsežno poročilo, kjer bo cela zadeva pojasnjena. Rekel pa je, da bodo vse prijete zločince strogo kaznovali.
Ogorčenost v tej državi in v muslimanskem svetu je takšna, menijo opazovalci v Ri-yadhu, da bo savdska vlada prisiljena obsoditi zločince na smrt. Ni nemogoče, trdijo, da ne bo udeležence napada na mošejo kar javno obglavila. Savdska Arabija je namreč konservativna država in njeni voditelji se skušajo držati predpisov, ki jih določa Koran.
Savdska vlada je zopet pritrdila, da ZDA in Izrael niso bile vpletene v tej še vedno mračni zadevi.
------o-----
Filmska igralka Merle Oberon umrla
LOS ANGELES, Kal. — Na posledicah možganske kapi je v tukajšnji bolnici umrla znana filmska igralka Merle O-beron. Vrhunec njene filmske kariere je bil v letih 1934 do 1950. Takrat je uvrstila med najbolj priljubljene filmske zvezdnice. Umrla je v starosti 62 let.
Mary M. Pobuda
Preteklo soboto zjutraj je preminula v Huron Road bolnici 72 let stara Mary M. Pobuda z 24605 Berrimore Lane, Warrensville Hts., kjer biva družina nad 60 let, rojena Da-nicie, vdova po leta 1938 umrlem možu Adolphu, mati Delphine in Anne Rusko, 6-krat stara mati, sestra Louisa, Franka, Johna in Rose Repo-sky. Pokojna je bila članica SNPJ št. 93, društva Naš Dom št. 25 in SŽZ št. 73 (Warrensville Hts.). Pogreb bo iz Fer-folijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Hts., jutri, v torek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jude na Richmond Road cib 10, nato na pokopališče Vseh Svetnikov. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Alex J. Alexander
Na svojem; domu v Willoughby Hillsu je po hudi bolezni umri 62 let stari Alex J. Alexander (Cvetkovič), rojen v Grosuplju, v Sloveniji, od (koder je prišel v ZDA leta 1948, mož Anne, rojena Rice-ly, oče Marka (Mentor) in stari oče Rachel. V Sloveniji zapušča 2 brata in 2 sestri. Pokojnik je bil zaposlen kot tesar in je delal v severnem Ohiu in v Floridi. Bil je član
COLUMBUS, O. — Državna zakonodaja Ohia je odobrila podporo za kurjavo od letošnjega decembra do vključno prihodnjega aprila osebam s samostojnim gospodinjstvom, ki so stare nad 65 let ali pa so za delo nesposobne, te brez ozira na starost, in niso imele lani in ne bodo imele letos nad $9,000 skupnega letnega dohodka.
Osebe z letnim dohodkom med $5,000 in $9,000 imajo, če izpoljnjujejo navedene pogoje, pravico do 25% znižanja pri računih za ogrev svojih domov, osebe z letnim skupnim dohodkom izpod $5,000 pa do 30%.
V skupni dohodek je treba št^ti pokojnine, tudi Social
Carpenters Union, podružnica 11. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 cesti v sredo, 28. novembra, ob 10.30 dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Joseph Lindič
Na svojem domu na 19401 Mohawk Avenue je na posledicah srčne kapi pretekli četrtek umrl 68 let stari Joseph Lindič, mož Dorothy M., rojena Boštjančič, oče Marilyn (Mrs. Patrick) Estenes in Roberta (pok.), sin Petra in Eve (oba pok.), brat Petra, Margaret Milavec, Franka in Johna (pok.), zaposlen do svoje upokojitve kot strojnik pri Lester Engineering Co., član Euclid Lapidary and Mineral Society. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 cesti danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
VREME
Zjutraj deževno in toplo, nato ohladitev. Naj višja temperatura zjutraj 60 F, popoldne pa le okoli 45 F. Jutri bo oblačno in hladno z naj-višjo temperaturo okoli 46 F.
Security, dohodke od naložb in obresti od hranilnih in drugih vlog.
Osebe, ki plačajo za ogrev skupni povpreček in nimajo torej mesečnih računov za ogrev, imajo pravico do $125 državne podpore za ogrev preko zime. Do te vsote so upravičene tudi osebe, ki plačujejo za ogrev skupaj z najemnino za svoje stanovanje, če seveda izpolnjujejo ostale pogoje za državno podporo za zimski ogrev 1979-1980.
Zadnji dan za prijavo je 30. november 1979.
Za prijave kličite Ohio Department of Taxation 1-800-282-4310 ali Cuyahoga County tel. 622-3135. Ti klici so brezplačni.
Ohio nudi podporo za ogrev preko zime
Vloga Narodnega odbora za Slovenijo
(Na praznovanju Slovenskega narodnega praznika, 29. oktobra, in ob 35-letnici u-stanovitve Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bilo v Buenos Airesu, je podal dr. Miloš Stare sledeči slavnostni govor.)
I.
Če hočejo javni in prav posebej politični delavci uspevati v svojem delu, morajo poznati preteklost svojega naroda, morajo doumeti zgodovinska dogajanja in silnice, ki so usmerjale pot k določenemu cilju, in tudi silnice, ki so ovirale, da bi do konkretnega dogodka prišlo; v našem, primeru do 29. oktobra 1918, pa tudi da 29. oktobra 1944.
Dobo okupacije in revolucije \do dna poznamo in razu-menio le tisti, ki smo oboje doživeli. Ker smo ju preživeli, je naša dolžnost, da resnico, taka kot je bila, posredujemo novim rodovom, in jim s tem omogočimo, da bodo
trezno gledali v bodočnost. Kdor ne pozna ali celo noče poznati preteklost, je predvsem v političnem delu v nevarnosti, da bo pri delu za bodočnost zgrešil pot.
Še eno je prav, da poudarimo v vednost in ravnanje našim mladim rodovom. Vsi veliki uspehi, tudi v zgodovini slovenskega naroda so sad neumornega dela posameznikov in skupin ter celih množic. In to požrtvovalnega dela, ki ne pozna meja.
V času revoluciji so vaški stražarji in domobranci šli prostovoljno v boj in mnogo jih je, ki so žrtvovali življenje. Tudi pri ilegalnem delu so mnogi stavljali svoje življenje na kocko in ga premnogi zgubili. Navedem samo ilegalni list — Svobodna Slovenija, tajne radijske zveze s slovenskim zastopstvom v svetu. Nevarno' pošiljanje spomenic, prošenj in protestov iz okupirane Slovenije v
zahodni svet, ustanavljanje Narodnega odbora, pobiranje podpisov za Narodno izjavo itd.
Vse tri glavne demokratične stranke so bile takoj v začetku okupacije enotne v pripravah odpora proti okupatorju. Svetovno nazorna o-predelitev v odnosu do komunizma je bila trdna osnova za skupni odpor proti komunizmu in za delo za ureditev povojne svobodne Slovenije.
Ta jasna opredelitev nam je omogočila, da smo kljub izrednim okolnostim, ne da bi se bali težav in nevarnosti, pred 35 leti ustanovili predstavniki . Slovenske ljudske stranke, Slovenske demokratske stranke in socialistične, Narodni odbor za Slovenijo. Po čisto razumskem razčlenjevanju dogajanj v političnem življenju našega naroda v Jugoslaviji smo potegnili črto nad preteklostjo in po-
ŽIVČNA VOJNA MED ZDA IN | Iz Clevelanda
RAN0M Sl NADALJUJE; ! in oko,ice
CARTER SVARI HOMEINIJA
-
WASHINGTON, D.C. — V petek dopoldne in v soboto se je predsednik Jimmy Carter posvetoval s svojimi svetovalci za zunanjo politiko in z visokimi častniki ameriških vojaških sil. Namen sestankov je bil preučevati vse možnosti, ki bi jih naj imel na razpolago predsednik v zvezi s sporom z Iranom. Kot kaže, udeleženci teh sestankov niso našli nobenega zanesljivega načrta, potom katerega bi lahko z vojaško silo rešili 49 talcev, ki jih še vedno zadržujejo iranski fanatiki v zajetem poslaništvu v Teheranu. Torej so izključili vsako možnost, talce rešiti s silo. “Do poslaništva bi že lahko prišli,” je rekel neki častnik, “ampak za talce bi bili prepozni.” Dobro poučeni krogi v Beli hiši in Pentagonu so novinarjem povedali, da Carter sedaj proučuje možnost povračilnega vojaškega napada na Iran. Do takšnega napada bi prišlo, ako bi Iranci ubili talce ali jih morda obsodili na smrt. Ajatola Homeini še grozi, da bo talce predal sodišču. Homeini je pa tudi že večkrat rekel, da so talci vohuni, torej, da so zločinci v smislu sedaj veljavnih iranskih “zakonov”. Sodni proces v takih razmerah bi bila smešna zadeva, trdijo v Beli hiši.
V Pentagonu so mnenja, da je iranska vojska popolnoma nesposobna za vojno. Ko je npr. poveljnik iranske vojne mornarice sporočil, da je iranska mornarica v vojnem stanju in pripravljena kljubovati ameriškemu napadu, so v Pentagonu izjavili, da iranske vojne mornarice ni več. Isto mislijo o iranskih letalskih silah.
Ako bi ZDA res napadle Iran, bi bili cilji rafinerije, industrijska središča, železnice, vojaška oporišča itd. Teheran in druga večja mesta
stavili temelj za boljše sožitje narodov na ozemlju Jugoslavije, ko bi po drugi svetovni vojni zasijala svoboda. Postavili smo zahteve po narodni državi Sloveniji v federativni skupnosti. Prvič v naši zgodovini so tri glavne slovenske politične stranke postavile zahteve po narodni državi Sloveniji. Narodno izjavo dne 29. oktobra 1944, ki vsebuje zahtevo po narodni državi Sloveniji, je podpisalo še nad 300 najuglednejših slovenskih osebnosti.
Narodni odbor je ostal tudi v emigraciji zvest sporazumu v Narodni izjavi. Sledil je razvoju in novim okolnostim in tem primerno prilagodil težnje našega naroda. Za slovenski narod je ostalo izhodišče za vse politično delo narodna država Slovenije, katere predstavniki naj uredijo medsebojne odnose z o-stalimi narodi, odnosno državami Jugoslavije.
(Dalje prihodnjič)
ne bi napadle, kakor tudi versko središče Qom, kjer ima Homeini svojo rezidenco, ne. Nobene možnosti ni, da bi a-meriške enote skušale zasesti Iran. V Washingtonu poudarjajo, da bi se moral položaj v Iranu bistveno p o s 1 a b šati, preden bi ZDA začele s takimi napadi.
Blokiranje izvoza iranske nafte je tudi možno, vsaj začasno. Ker pa so gospodarstva več zahodno-evropskih držav in Japonske močno odvisna od irartske nafte, bi imele ZDA kmalu resne politične težave s temi ameriškimi zavezniki. V slučaju blokiranja iranske nafte je tudi možno, da bi še druge arabske države, izvoznice tega prepotrebnega goriva ustavile izvoz nafte v ZDA in druge zahod-nei države.
wm.
Carter svari
V zadnjih dnevih je Carter večkrat izrekel ostra svarila Homeiniju, da nosi Iran popolno odgovornost za nadaljnjo varnost vseh ameriških talcev. Besedna vojna med o-berna državama se je torej zaostrila. Ameriška vlada o-čitno upa, da bodo pametnejši člani vladajočega iranskega r e v o 1 ucionarnega sveta Homeinija prepričali, da se ZDA ne šalijo glede usode teh talcev. Razne Homeinijeve izjave pa jasno dokazujejo, da ta fanatik išče mučeni-štvo zase in morda tudi za Iran. Odprto vprašanje je, če so drugi člani revolucionarnega vodstva istega mišljt' nja.
Poročila iz Washingtona trdijo, da je Carterjeva vlada mnenja, da so talci zaenkrat izven življenjske nevarnosti. Dvomi, ' da jih bodo Iranci predali sodišču ali celo ubili. Iranski voditelji so pripravljeni zavlačevati to zadevo dalj časa, mislijo v Beli hiši.
To je sprejemljivo tudi Wa-shingtonu, ker daje možnost diplomatom in drugim posredovalcem najti kompromisno rešitev krize.	■
V najbolj težkem položaju so seveda talci sami. Prisiljeni so živeti v zelo neprijetnih razmerah in v precejšnji negotovosti. Obenem pa tudi vedo, da doslej ni prišlo do nobenih smrtnih žrtev ali mučenja.
Glede šaha je Carterjev predstavnik za tisk Jody Powell zopet pritrdil, da ga ZDA pod nobenim pogojem ne bodo izročile Iranu. Pričakujejo, da se bo šah v dveh ali treh tednih vrnil v Mehiko za nadaljnjo okrevanje. Iranci so pa rekli, da talcev ne bodo izpustili na svobodo, dokler šah ni vrnjen domov in predan revolucionarnemu sodišču.
Spomin 2ft-letnice škofa dr. Gregorija Rožmana—
Včeraj popoldne je bila v cerkvi sv. Vida sv. maša v spomin 20-letnice škofa dr. Gregorija Rožmana. Po sv. maši je bil lep program v šolskem avditoriju. Prof. Vinko Lipovec je podal zanimiv govor o življenju in vlogi škofa Rožmana, p. Fortunat Zorman je pa imel uvodno besedo. Spored je vodil g. Jože Likozar.
Rojstni dan—
Pretekli petek, 23. novem-hra, je naš dolgoletni naročnik g. Ignatius Zupančič s 6708 Bonna Avenue praznoval svoj. 85. rojstni dan. G. Zupančiču čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Zadnje vesti
•	New York, N.Y. — Generalni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Waldheim je sklical izredno sejo Varnostnega sveta ZN. Namen seje bo obravnavanje spora med ZDA in Iranom ter položaj talcev, ki jih zadržujejo Iranci. Waldheima podpira ameriška vlada ker misli, da bo Varnostni svet sprejel resolucijo, ki bo zahtevala, naj Iran takoj izpusti vse talce. Seja se bo začela danes popoldne ob treh in jo bodo verjetno prenašali po televiziji.
•	Teheran, Iran. — Ameriški kongresnik George Hansen, ki je na privatnem obisku v Iranu, je včeraj obiskat zajete ameriške talce. Sporočil je, da so v razmeroma dobrem stanju. To je bil prvi obisk, ki so ga dovolili iranski fanatiki nekemu Amen-kancu.
•	Islamabad, Pak. — Letalo pakistanske letalske družbe je danes zjutraj strmoglavilo. Ubitih je bilo preko 150 muslimanskih romarjev. Romarji so bili namenjeni v Meeco, v Savdsko Arabijo, kjer naj bi obiskali za muslimane sveto Veliko mošejo. Baje je prišlo do eksplozije na letalu.
Dolgovi in posojila
Vplivni član Homeinijeve vlade Abolhassan Bani-Sadr je izjavil, da Iran ne bo odplačeval dolgov in posojil, ki si jih je izposodil režim bivšega šaha. Po mnenju Bani-
Sadra gre za približno 15 milijard dolarjev.
Finančni strokovnjaki v New Yorku so rekli, da to ne bi prizadelo ameriške banke, marveč zahodno-evropske in japonske. Bani-Sadr je kasneje govoril po televiziji Irancem in tokrat pojasnil, da Iran ne bo odplačeval samo nekatera teh posojil. Druge finančne obveznosti na tujem pa bodo spoštovali. Pred dnevi je iranska centralna banka sporočila, da bo Iran pravočasno odplačeval vse dolgove in posojila.
Takih primerov v današnjem Iranu je več. Tuji opazovalci, diplomati in brez dvoma tudi precej Irancev sploh ne more vedeti, kje in haj je resnica v tej državi.
če vara je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike !
+********
1
' AMERIŠKA DOMOVINA, NOVBMBER 26, 1979
4'
Ameriška Pomovima |
Kil7 Sf PT.ATR. AVF. _ dTl.ftfi?« _	44103	1*
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland,OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
“NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Beseda iz naroda...
Naša tradicija
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 133 Mon., Nov. 26, 1979
Slovenščina - kaj je to?
Jezik ima pa tudi zanimivo lastnost, da ni le neprestano oblikovan po človeku, marveč da istočasno človeka oblikuje. Vsak jezik — posebno še, če je razvit kakor slovenščina — ima svojo lastno logično zgradbo, ki jo je rod za rodom nagonsko in premišljeno dopolnjeval v skladu s svojimi prirojenimi in pridobljenimi lastnostmi. Ista jezikovna logika pa je tudi pomagala staršem vzgajati otroke v posebni, narodu lastili miselno--sti'.
Slovenski rod je ustvaril slovenščino, slovenščina-pa je istočasno pomagal oblikovati slovenski rod.
Gotovo ste opazili, kako skušajo totalitarizmi spremeniti ali vsaj vplivati na razvoj jezika. Hočejo spremeniti človeka, zato se lotijo jezika in v kolikor se jim je posrečilo vplivati na miselnost prebivalstva, se to odraža tudi v jeziku. Komunisti v domovini niso izjema. Ker zmaterializirana vodilna manjšina ne ljubi naroda, se kaže to tudi v zanemarjanju slovenščine.
Z zanemarjenem jeziku mrgoli tujk in lastni besedni zaklad pada v pozabo. Brez ljubezni — jezik gi-ne, a dokler je še iskrica ljubezni do naroda — izginila ne bo.
In mi v zdomstvu? Sredi milijonskih mest, v katerih govorijo stotine jezikov — imamo svoj jezik. Jezik Slovencev. Da postaja — na primer — slovenščina v Argentini skoraj nekak dialekt, (Isto bi mogli reči o amerikanski slovenščini, pa tudi “avstralska slovenščina” že postaja nekaj takega) novo narečje na pisanem polju slovenskega jezika, naj nas ne moti. Saj je znak, da je tb jezik žive slovenske skupnosti, Slovencev, ki se “razumejo” pod svobodnim nebom Južnega križa.
Seveda pa je jezik treba gojiti. Zakaj? Rekli smo že, da nas jezik vzgaja. V sebi ima globine, ki jih v naši vsakdanji uporabi niti ne slutimo. Dvojina, srednji spol, sklanjatve in spregatve, vsa izdelanost jezikovne zgradbe — oblikuje naš način izražanja, poglablja zmožnost mišljenja, disciplinira vso našo dejavnost. Slovenske lastnosti se dedujejo ne le preko slovenske krvi, morda še bolj preko jasnosti in zahtevnosti slovenskega jezika.
Ti, prijatelj, ki bi rad govoril le univerzalno kitajščino (španščino ali srbščiao), vedi, da tvoj otrok in tvoj bodoči rod, oropan slovenščine sicer ne bo dobil za to še poševnih oči, a da bo sčasoma prav gotovo izgubil slovenski značaj. Se ti zdi, da slovenske narodne značilnosti niso doprinos k splošnemu duhovnemu in tvarnemu bogatenju človeštva? Če je tako, naredi narodni samomor in opusti jezik, ki ti je bil posredovan skozi tisočletja. Ga bomo pač govorili le tisti, ki se res “razumemo” med seboj! Bolje bo tako. Naš jezik naj govore le ljudje, ki ljubijo naš rod.
Kaj je slovenščina? Je največja stvaritev slovenskega duha, najmočnejša vez slovenskih rodoljubov, pomemben doprinos našega naroda k mozaiku človeške kulture, kalup, ki oblikuje Slovence že tisočletja in ki ga isti rod skozi vsa stoletja neprestano izpopolnjuje. Je beseda, v kateri korenini rod, ki jo poje. Je božji dar, ki nam je bil zaupan, da ga ponesemo skozi čas in preko sveta.
Mladi rod, ki si prejel življenje od slovenskih prednikov, ali imaš pogum sprejeti ta dar, ga hraniti, uporabljati, izpopolnjevati ter predati svojim potomcem?
Slovenec se ni nikdar bal sveta — tudi ti se ga ne
boš!
Svet okrog tebe je drugačen, a tudi ti imaš pravico do drugačnosti! Svet te bo spoštoval, če boš ostal zvest samemu sebi ter imel v časti svoj jezik, ki te bo družil preko vse zemeljske oble — s tvojimi brati.
(“Misli”)
Naročite božični oglas v Ameriški Domovini in odpošljite naročilnico čimprej,
M^jrajwJWJB^jBRBW^j^^asajaasagtsasjasajagss^sjssswiowiwsssajaaswiMi
LEMONT, 111. — Nedelja, 18. novembra, je bil sončen dan in temperatura je bila nad 60 stopinj F. Nobene ovire torej ni bilo, da se ne bi ob dveh popoldne zbrali na samostanskem pokopali šču. Grob škofa Rožmana je bil o-krašen z rdečimi nagelji, belimi krizantemami, jesenskimi rožami; tudi kopek- rož in venec, ki so ju naročili Slovenci iz Clevelanda, je bil na grobu. Hoteli so biti vsaj duhovno navzoči pri naši spominski slovesnosti, zato so poslali tudi besedilo, posvečeno spominu škofa Rožmana.
Na pokopališču in pozneje med procesijo in v cerkvi smo molili za pokojne: škofa Gregorija, slovenske duhovnike, posebno naše tri patre, ki so umrli v zadnjih mesecih, p. Klavdija, p. Alojzija in p. Avguština, za žrtve komunistične revolucije in za padle vojake v ameriških vpjnah. Šopke in venec so nesli v procesiji takoj za križem. Med mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodil dr. Lojze Arko. Na-prošen sem bil, da bi svoj govor med mašo poslal v Ameriško Domovino. Govoril sem, da moramo biti zakoreninjeni v slovensko tradicijo, ki se je razvijala in bila ustvarjena tekom dolgih stoletij:
*
“S spominom škofa Gregorija Rožmana združujemo spomin na naše pokojne, na poseben način na one pokojne, na čigar grobove nihče ne more; nihče jih ne okrasi m nihče na njih ne prižiga lučk. Zakaj tega ne moremo pozabiti?
Ker smo ljudje in kristjani, ki nam je in nam mora biti posebno v sedanjem položaju Cerkve v svetu dragoceno vse, kar je povezano z našo krščansko preteklostjo. Obhajali smo razne obletnice: 1200-letnico krščanstva med Slovenci, 1100-letnico delovanja sv. Cirila in Metoda med našimi predniki, 100-letnico prihoda Friderika Barage v ZDA, stoletni co njegove smrti; drugo leto bomo obhajali 150-letnico prihoda v to deželo in 50-letnico delovanja Baragove zveze. Mislim, da je v sedanjem položaju Cerkve v svetu potrebno, da utrdimo in poglobimo vrednotenje tradicij e.
Brezboštvo oziroma brez-božniki se trudijo, da bi prikazali, kako daleč nazaj so živeli posamezniki, ki so govorili o idejah, na katerih hočejo danes graditi brezbožno družbo. Pri tem uporabljajo znanstvenike, ki so v preteklosti odkrivali zakone narave, po katerih je urejeno vesoljstvo in je omogočeno življenje na našem planetu — Zemlji. Za nas je to dokaz, da se vesoljstvo ureja po zakonih in ne po volji Stvarnika.
Kot narod imamo poseben razlog, da se oziramo v preteklost. Vernost v slovenskem narodu se ni ohranjala sama po sebi, ni visela v zraku nad lepoto naše domovine, marveč so jo ohranjali in utrjevali naši verni predniki, ki so verno urejevali in povezovali svoje delo, svoja prizadevanja in svoja medsebojna razmerja po, krščanskih naukih ali kot sedaj pravimo, po, evangeliju — to je. po radostnem oznanilu odrešenja. Tekom zgodovine je njihovo ravnanje po veri in življenje iz vere naletelo na razne težke o-vire. V zvestobi do Kristusa in njegove Cerkve so jih zve-
sto premagovali.
Vztrajali so pod pritiskom turških napadov, premagovali nevarnost - protestantizma, pozneje praktično odklonili janzenizem, čeprav je duhovščina , klonila; v naj novej šem času so zavrgli komunizem, čeprav je vojaško in politično zmagal. Ne morem pozabiti ugotovitve človeka, ki je šel skozi brezbožno revolucijo in tri desetletja živi pod sedanjo vlado v domovini: “Zmagali so z. lažjo in nasiljem.” Vsaka od teh nevarnosti je od naših prednikov zahtevala žrtve.
Pred Turki so naši predniki našli zavetje v zaupanju do Marije; pod protestantizmom so prišli na pomoč gla-golaši, učenci, pravzaprav nasledniki učencev sv. Cirila in Metoda, ki so pribežali v Slovenijo iz jugovzhoda pod pritiskom turških napadov; pod janzenizmom so dobili oporo v kaplanu Frideriku Baragi, ki je skupno .z ljudstvom gojil pobožnosti, ki jim danes pravimo ljudske- pobožnosti; Baraga, ni pozabil svojih dragih rojakov, ko je misijonaril med‘Indijanci in naseljenci raznih narodnosti. Istočasno je reševal in ohranjeval vernost slovenskega ljudstva škof Slomšek.
Škof Gregorij je vodil ljubljansko škofijo v zelo težkih letih ne le slovenske, marveč tudi svetovne zgodovine. Pripravljala se je svetovna vojna in je končno izbruhnila v pošastni krutosti. V Sloveniji in drugod se je začela komunistična revolucija, ki se je skrivala • pod osvobodilnim bojem naroda. Slovenija je bila brez voditelja; edini voditelj, ki je imel v čutu odgovornosti pogum biti voditelj, je bil škof Gregorij.
Naša spominska nedelja je več (ali bi vsaj morala biti več) kot izraz hvaležnosti. Morala bi biti in, naj bo vsako leto bolj in bolj zatekanje in vračanje k zdravi slovenski in slovensko-ameriški tradiciji, ki za nas ni samo zgodovinska zadeva, marveč vir potrebne duhovne hrane, ki daje moč v sedanjem času, ki je brez duhovnih vrednot in brez trdne usmerjenosti. Delo za priznanje osebnih pravic se je začelo v našem času pri ljudeh, ki jim je bila svoboda odvzeta. Govorili so in pisali, čeprav ni bilo upanja za uspeh. In vendar so toliko uspeli, da danes svet zopet govori in vsaj delno dela za uveljavljanje osebnih pravic.
Vendar pa osebne pravice, ki jih nihče ne bi smel kršiti, niso odkritje našega časa. Človek našega časa je začel o njih govoriti, ker jih nima. Osebne pravice so poznali naši pradedje, čeprav niso tega izraza rabili. Oznanjala jih je Cerkev z radostnim oznanilom odrešenja. Učlovečeni Bog Jezus Kristus je vrnil človeku dostojanstvo, ki pripada slehernemu in ne le nekaterim izbranim ljudem. Naši predniki so v svoji vernosti doprinesli svoj delež za človeka primerno "življenje.-Vračati se moramo v slovensko preteklost in spoznavati nastajanje in bogatenje slovenske duhovne zakladnice —- naše dediščine. To je hotel škof Rožman rešiti in ohraniti ža nas in‘za poznejše 1 rodove. Vedel je, kot danes lahko vsi vemo, da ima namen komunizem uničiti vsai-ko duhovno dediščino, ki je zgrajena na vernosti naroda. Naj še tako molčijo, ker pač
ne smejo govoriti ali pa niso imeli prilike, da bi se o tem poučili, zgodovinsko dejstvo bo ostalo nespremenjeno, čeprav dobiva danes različne razlage: Škof Rožman se je zavedal svojih pastirskih odgovornosti in jih je vršil. Tudi iz tega sedanja Cerkev v Sloveniji danes črpa svojo moč.
Naj si uradni del Slovenije nadeva še tako prijazne obraze o . verski sVbbodi, vedno številnejši so primeri, ki potrjujejo, da ima tudi sedanji, komunizem namen uničiti vero in Cerkev. Škof Gregorij je vedel, da komunizem ostane brezbožen, četudi, se prikazuje v različnih časih na različne, tudi veri naklonjene načine. To pa lahko uvidi samo veren človek, ki je trdno zakoreninjen v našo narodno tradicijo, ki ima v svojem bistvu verski značaj. Kdor je brez korenin, ne bo dolgo stal pokonci.
P. Fortunat OF M
Seja Kiuba slovenskih upokojencev v Euclidu, Ohio
.	'	...	j. • ,	;
'EUCLID, O. -— Decembrska seja Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu se bo vršila v sredo, 5. decembra, ob 1. po- . poldne v Slovenskem društvenem domu na Recher cesti. Seja bo kratka in po seji bodo servirali okusno kosilo za člane kluba.
Tisti člani, ki si še niso nabavili vstopnice za kosilo, imajo še možnost, ako pokličejo članici Josephine Trunk na tel. 481-5004 ali Mary Kobal na 531-6631. Cena za to kosilo je samo $3 na osebo. Vsak, ki pride v dvorano, bo moral dokazati, da je res član kluba!
Ker je dvorana premajhna, da bi lahko postregli vsem članom, bomo prodali omejeno število vstopnic. Žal nam je, da ne moremo vsem postreči.
Članom in članicam, ki so bolni in se ne morejo udeležiti seje in kosila, pa želim prav vesele praznike in zdravo novo leto!
Joseph Birk, preds.
Vse, kar je prav!
Konec civilizacije
Dopisnik piše, da se civilizacija v New Yorku neha s 100. cesto. Tako sem po dopisnikovi razdelitvi preživel večino let tam, kjer civilizacije ni bilo, torej v džungli, to je na 113., 116. in 161. cesti, nekaj let na robu civilizacije, na 84. in 98. cesti, in samo eno dobro leto med civiliziranci na 19. cesti.
Ko sem stanoval na 116. cesti ob Riverside parku, je stanoval predsednik Eisenhower na isti cesti ob Morningside parku, v hiši predsednika Kolumbijske univerze. 116. cesta je središče Kolumbijske univerze, Ike je bil njen predsednik. Prišel je na to mesto iz Evrope, kjer je bil vrhovni k 6 m a ndant zavezniških sil. Ubogi Ike! Za mene mi ni žal! Bil se emigrant! Ike pa je prišel v “džunglo” iz civilizirane Evrope. Pred leti sem bil ponosen, da sem stanoval z Ikom in Mamie v isti ulici. Šele dopisnik “Dela” mi je odkril, da bi bilo pametnejše, če bi tajil, kje sem stanoval.
Toda civilizacija se ne neha na 100. cesti! Severno od te ceste je Kolumbijska univerza s prekrasnimi preda-valhicami, bibliotekami, labo-; ratdriji,; študentovskimi j domovi. Okoli nje so:	velika
bolnišnica sv. Luke, naj večja cerkev v Ameriki St. John the Divine, mogočna Riverside cerkev, G r a n t ov grob,
protestahtovsko in judovsko semenišče itd. Niti enega pogorišča, niti ene podrtije.
Severno od 100. ceste so še (imenoval bom najvažnejše): N.Y. City College, Columbia-Presbyterian Medical Center, ki zavzema 7 blokov z medicinsko fakulteto, Yeshiva u-niverza, prekrasen Fort Try-on park s srednjeveškimi Cloisters, ekskluzivni kondominiji Castle Village in Pine-hurst Gardens s pogledom na Hudson in Washing tonov most. Manjših bolnišnic, cerkve, šol in muzejev nisem niti omenil. In to vse je v kraju, kjer ni civilizacije!
Dopisnik je prišel iz podzemske, verjetno na 116. cesti na vzhodu, v španskem Harlemu.
Pijanci na cesti
Zdi se, da so se pijanci in prostitutke iz vsega New Yor-ka zbrali na 116. cesti, da ga pozdravijo. Zakaj?. Prostitutke navadno ne Opravljajo svoje obrti v stanovanjskih predelih, nikoli če so ti revni. Najdete jih v “civiliziranih” delih mesta, na Lexington, 8. in 7. aveniji. Pijance najdete po celem svetu, verjetno najmanj ravno tam, kjer jih je našel dopisnik. Pijača ni poceni! Če se hočete napiti, morate imeti denar. Dopisnik piše, da vozijo taksiji po Harlemu brez luči! Le kdo mu to verjame! Kako pa pridejo tja, če je tako nevarno!
Mnogi ljudje — posebno tujci — imajo čisto napačne predstave o Harlemu. Ko pridejo tja, se ne znajdejo in sodijo, da se je z njimi kdo pošalil, ko jih je poslal tja. Res je namreč,-da je Harlem čisto lep del mesta in da je tam samo nekaj ulic res slabih. Harlem ima namreč več novih stanovanjskih blokov kakor katerikoli drugi del mesta. V Harlemu ni pogorišč in razvalin! Je prav tak kakor so mnogi deli mesta, z razliko, da v njem stanujejo črnci. Črnci so tudi ljudje!
Gledališč ima New York verjetno več kakor vsa Jugoslavija. Samo takozvanih gledališč na Broadwayu je okoli 50. Med tem pa niso vštete Metropolitanska opera, Gledališče države New York, stavba filharmoničnega orkestra, gledališče Vivian Beaumont iz Lincolnovega središča, slavna Carnegie Hall, City Center, Judson Hall, gledališča v Greenwich Villageu itd.
Mnogi filmski igralci so začeli svojo kariero na Broadwayu in se še vedno radi vračajo na Broadway. Vedo, da je težje postati slaven na Broadwayu kakor pa v Hol-lywoodu. Mnogim ni nikoli
uspelo priti na Broadway!
Nikakor ne morem razumeti piščeve delitve meščanov v malomeščane in velemešča-ne! Teh pojmov v Ameriki nimamo! “Citizen” je držav-' Ijan ali pa prebivalec v večjem kraju, ki mu pravimo ’“city”. Poznamo “city slickers” — po naše škrice — pa med te ne prištevam niti dopisnika niti sebe. Iz njegovih izvajanj sklepam, da smatra za velemeščane samo ljudi B bogatih velemestnih okolic-Koliko je bilo kdaj takih bogatih velemeščanov v Ljubljani in Zagrebu, res ne vem-In če so bili ■— zdaj jih gotovo ni — niso bili velemešča-ni, ker se Ljubljana in Zagreb vendarle ne moreta šteti med velemesta.
Newyorški Slovenci res nismo velemeščani. Živimo 7 velikem mestu, a nikoli ne pišemo ali govorimo, da je Ne V York velemesto. Vsi sm° prva, druga, ali morda celo tret j a generacij a kmečkih prednikov. Če so bili naši predniki “kmetje, robatežb bivši tlačani’, nas ni sram. V4 Slovenci imajo take prednike! Iz teh vrst so izšli možjf in žene, ki so kaj pomenili v znanosti, literaturi in umetnosti. Kar smo si priborili h1 ustvarili, smo dosegli s pridnostjo in nadarjenostjo. nam ni bilb podarjeno, ničesar nismo podedovali. Noben od nas ni imel za prednik6 bogatih velemeščanov in c6 bi jih tudi imel, ni mogel ničesar podedovanega prinesti s seboj. Kljub temu so otroci prve generacije skoraj breZ: izjeme akademsko izobraženi fantje in dekleta, možje B gospe. Važno je, kaj si si sak1 priboril in ne kaj si podedoval.
Nič se ne bojte! Pridite ^ nam na obisk! Zagotavljam0 vas, da gnojne jame in kačjega brezna ne boste našh' Nismo, ne vem kaj! Vem da nismo verjetno niti bolp;
niti slabši od ‘malomeščanov' v drugih ameriških mestih.
Dr. Zdravko Kalan
Za smeh
“Rad bi se poročil z vaš0 hčerko.”
“Koliko imate na hranil1 knjižici?”
“Najbrž me niste prav ra zumeli:	poročil bi se rad 2
njo, ne je kupil.”
❖
“Tako poceni prodaja^ ure? Od česa pa potem ŽN te?”
J
“Od popravljanja teh ur-
%
“Dovoli, da ti povem mnenje!”
“Ti bom že povedala, kad‘l1 ga bom želel slišati.”
'Slovan" bo nastopil na jesenskem koncerti1 i gosli h Kanade
Pred leti je moški pevski zbor “Slovan” imel na. svojih koncertih za goste pevke, žene in dekleta s področja Velikega Clevelanda. Ponovno je nastopil tudi skupno z nekdanjim pevskim zborom Adri-ja, ki pa se je na žalost že pred leti razšel.
Letos se je Slovan, ki je po številu pevcev še vedno močan, odločil povabiti k sodelovanju na svojem jesenskem koncertu pevski zbor “Fantje na vasi” iz Toronta v Kanadi.
Koncert bo v nedeljo, 9. decembra 1979, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu.
Spored bosta začela zbora š skupno podanima “O večerni uri” • in “Triglav”. Nato bo zbor Slovan zapel pod vodstvom pevovodje Johna Riglerja “Pobratimi j a”, duet J. Penko in M. Dolenc, “Domovini”, “Soči”, “O mraku”,
“Savska”, “Pred mojo hajž0^ “Oj le prebudi se”, “Oj> mlinar”, “Pelin roža” 1 “Padla je, padla slanica’ • Pevski zbor “Fantje na ^ si” iz Toronta bo podal vodstvom Ignaca Križni, ^ 10 pesmi, vključno solo duet.	{
Za zaključek bosta ^ zbora skupno zapela dve P
smi'	ra<-
Po koncertu bodo na
leh1
polago okrepčila ob vese ^ razpoloženju domače zab^ ^ Za ples bo igral orkester M3 kic in Žagar.	r;
Vstopnice so naprodaj jA pevcih Slovana in v klub5 prostorih SDD na Recher ^^ nue, dobile pa se bodo pri vstopu v dvorano na ^ koncerta.. Za koncert in P , stanejo $3, samo za pleS $2,50.
Vsi prijazno vabljeni'
Joseph TrebeC
mmtMSK DOMOVmX,” NOVEMBER 26, I97S
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXIV
Tudi ogromno bogastvo starejše katoliške literature me ni zanimalo. Aleš Ušeničnik me je bolj privlačeval kot sociolog kot pa filozof. Ne spominjam se revij, ki sem jih bral bolj površno. Bral sem “Slovenca”, posebno literarni obzornik. Polagal sem večjo pažnjo na širjenje svojega znanja kot pa na poglabljanje svojega znanja; zato nisem bil strokovnjak ali avtoriteta v nobenem predmetu. Prav nič me ni zanimala tehnična znanost. Kupoval sem šolske knjige in skripta. Ostalih knjig nisem veliko kupoval, ker nisem imel denarja, in ker ni
bilo prostora za knjige. Kupoval sem knjige Slovenske Matice, za katero sem prodajal njene knjige bogoslovcem; ker nisem bil dovolj previden z denarjem, ki sem ga dobil za prodane knjige od bogoslovcev, sem zalezel v dolg, ki sem ga plačal šele pozneje kot kaplan.
12) Politika: katoliške skupine. Ako delim politično opredeljenost v klerikalce, liberalce, socialiste in komuniste, je velika večina bogoslovcev pripadala prvi skupini. Že iz tradicije. Ko je proti koncu prejšnjega stoletja papež Leon XIII. pozval duhovnike, da naj ne omejujejo svo-
Naročite Vase božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje!
Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-! 'lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično slikico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,^ i Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.
Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem J •voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-i »Ijenja).	;
Voščilo št. 1 — $10.00
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
VAŠE SME IN NASLOV
«27
Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
VASE IME IN NASLOV
Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO!
VAŠE UH M NASLOV
Naročam božično voščilo za $ .............
Ime .....................................
Naslov ...................................
Mesto ................................
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina
6117 St. Clair. Avenue, Cleveland, Ohio 44103
j ega dela samo na zakristijo, da naj zaplove j o v dnevno realnost, da se naj bore za pravice Cerkve, da se naj brigajo tudi za gospodarski dobrobit svojih vernikov — posebno še po izidu njegove okrožnice “Rerum novarum leta 1891, je večina slovenske duhovščine vzela njegov poziv zelo resno. Začela se je doba zadrugarstva, prosvetnih društev, telovadnih organizacij, hranilnic, političnega udejstvovanja. Ker so v tem gibanju duhovniki igrali odločilno vlogo, posebno na deželi, je to gibanje kmalu dobilo priimek klerikalizem, klerikalci (od latinske besede clericus — namenjen za duhovniško službo). Kmalu je to gibanje dobilo vidno organizacijsko obliko: Slovenska ljudska stranka (SLS); politična stranka tistih slovenskih katoličanov, ki so sprejemali slovenstvo kot važno vrednoto, ki so hoteli pomagati ljudem gospodarsko in kulturno do boljšega življenja, ki so priznavali duhovno vodstvo Cerkve in načela papeških okrožnic ali enciklik. Tako je bilo naravno, da so duhovniki sodelovali v tej stranki in velikokrat imeli vodilna mesta in celo glavno besedo, kar je povzročilo nastanek oznake “klerikalna stranka” in “klerikalec” (član te stranke) in “klerikalizem” (program te stranke). Ko sem jaz bil v bogoslovju, SLS ni bila vidno organizirana, kei je bila državno prepovedana. Ker je politična 'stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ) še najbolj odgovarjala ciljem SLS, so mnogi “klerikalci” (laiki, in tudi duhovniki) delovali v tej stranki, pač pod vplivom Korošca, Kreka, Natlačena in drugih voditeljev uradno neobstoječe SLS. Naj omenim, da nas bogoslovcev Korošec ni nikoli obiskal; tudi drugi vodilni SLS voditelji ne. JRZ ni bila organizirana v bogoslovju. Ob volitvah nisrpp šli na volišča. Pa so bila v katoliškem političnem taboru trenja, ki so ideološko zapletala bogoslovce. Šlo je za izbiro: ali biti zvest ideologijam katoliških politikov in voditeljev iz vrst SLS, ki je še vedno bila pri življenju, čeprav ni bila vidno organizirana in je delovala v sklopu JRZ, ali pa sprejemati ideje od katoličanov, povečini laikov, ki niso bili zadovoljni s programom, taktikami in metodami “nevidne” SLS. Nekateri disidenti so trdili, da hočejo ostati katoličani, da pa nočejo biti klerikalci; zato da se za politiko nočejo zanimati in da hočejo biti politično nevtralni in pristaviti svoj lonček tja, kjer bo več materialnih dobrin (pač vdiranje praktičnega materializma, posebno med napol inteligenco). Za disidente pa je bil privlačen tudi marksizem; posebno po letu 1935, ko je francoska komunistična stranka začela s ponujanjem svoje roke za sodelovanje s svojimi ideološkimi nasprotniki, tudi katoličani; in po letu 1936, ko se je špansko državljansko vojno prikazovalo kot borbo za ustvaritev boljšega in pravičnejšega družabnega reda in za strt j e fašizma. Ti disidenti so trdili, da je mogoče združiti Kristusov evangelij in Mark-sov “Kapital”, da je mogoče sprejeti gospodarski del marksizma in zavreči svetovno-nazorni del marksizma; pač teza, o kateri se je veliko debatiralo v mariborskem bogoslovju v letih, ko še jaz nisem bil v bogoslovju; teza, ki jo je vodstvo bogoslovja odklonilo.
Veliko smo debatirali, v koliko se naj duhovnik dejansko udejstvuje v politiki. Videli smo dve možnosti: prva, .da ima Cerkev svoj podrobno izdelan političen program in se duhovnik trudi za uresničenje tega programa; druga, da naj Cerkev prepusti -.oli-
tično delovanje in tudi politično vodstvo laikom (papeške okrožnice bi naj dajale smernice laikom). Jaz sem bil za drugo možnost, ker sem bil mnenja, da se naj duhovnik odmika od podrobnega političnega dela, organiziranja, ker bi ga to delo odbijalo od liberalcev in vseh onih, ki so bili proti političnemu katolicizmu in ne nujno proti Cerkvi.
Za liberalizem kot politično silo se nismo preveč zanimali. Vedeli smo, da je tudi liberalni tabor imel disidente, ki so skušali paktirati z marksizmom. Bolj smo se zanimali za novo rastočo silo, marksizem. Naj pripomnim, da sem le malo vedel o organizaciji marksizma v komunistični izdaji. Zanimal sem se za komunizem kot svetovni nazor; pa le malo za komunizerp kot politično silo; skoro nič za vprašanje, kako je bil komunizem v Sloveniji organiziran, kako je deloval, kaj so bili njegovi praktični cilji. Pa se je o tem malo pisalo, ker je tedaj komunistična stranka bila prepovedana v Jugoslaviji in se v javnosti ni veliko vedelo o njenem podtalnem delovanju. Veliko smo brali o komunističnih celicah; sem pa malo vedel, kako je celica bila organizirana in kako je delovala.
Katoliško mladinstvo sem že omenil. To mladinstvo je bilo bolj gibanje kot pa organizacija. Gibanje, ki je zajemalo študirajočo mladino in mlajšo inteligenco. Mladinstvo je dobivalo mnogo pobud iz tujine (npr. J u g e n d bewegung v Nemčiji, ki je prenehalo s svojim vplivanjem po letu 1933, ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji). Nikoli se nisem prišteval med mladince, čeprav mi je mladinstvo v gotovih pogledih ugajalo; npr. liturgično gibanje, ki je imelo močnega pobornika v našem špiritualu Karu; pojmovanje Cerkve kot Kristusovo skrivnostno telo. Ko je začelo mladinstvo iti proti zatonu, sta se pojavili dve novi ideologiji, ki sta si skušali ustvariti lastni organiziaciji: stražarstvo in mladčevsitvo.
Stražarstvo. Ni bilo množično gibanje. Nastalo je in rast-lo med akademiki in mladimi intelektualci. Ko se je končal Jevtičev beograjski centralizem, je zadihalo malo več svobode za politično delovanje. Voditelji slovenskih katoliških političnih vrst so sklenili, da ne bodo formalno obnovili Slovenske ljudske stranke in da bodo vključili svoje vrste v Jugoslovansko radikalno zajednico. Ta odločitev pa nekaterim katoliškim akademikom ni ugajala. Premalo poudarka na slovenstvu in katoliških socialnih načelih; da ima človek tudi obveznosti do svojega naroda in ne samo do svoje države (teza, ki jo je vedno bolj po-vdarjal profesor Janžekovič), Niso se ločili od Antona Korošca, največjega tedaj živečega slovenskega katoliškega politika in najbolj vidnega slovenskega političnega predstavnika med Srbi in Hrvati. Korošec se je z njimi družil" in jih denarno podpiral. Cukala ni pustil, da bi se stražarstvo organiziralo v bogoslovju, vendar stražarštva ni preganj al. Stražarski časopis “Straža v viharju” me je poučeval o tem gibanju, in sem za ta časopis napisal nekaj člankov o katoliških socialnih načelih, kakor sem že omenil. O tem gibanju nismo veliko debatirali, in se ne spominjam, koliko somišljenikov je bilo med bogoslovci. Starejši duhovniki pa se ža to gibanje sploh zanimali nišo, ker se ni predstavljalo kot kakšna samostojna politična organizacija.
(Dalje)
As JL v
GRAND OPENING CICHOCKI LEGAL CLINIC
8428 St. Olair Ave.
64Ž-3942
Director - Bruce M. Ckhocki Attorney-at-law
‘Now legal services at affordable prices’
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo VEMBpo enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $20.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob* javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $20.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.

KOLEDAR
društvenih prireditev
/
DECEMBER
2. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, , Wis. priredi Miklavževanje. •
2. — Miklavževanje Sloven-
ske šole pri sv. Vidu.	;
8. — Društvo Presvetega srca Jezusovega, št. 172 KSKJ priredi Miklavževanje v
Baragov dom ob dveh po-
poldne.	/
8. — Božičnica za mladinsko J članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ' v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu, Začetek ^ ob 2.30 popoldne.	(
— Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4.	-
popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. š 169 KSKJ priredi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue bo- , žičnico za mladinsko član- j stvo.
31. — Pevski zbor Korotan
priredi Silvestrovanje v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”.
31. — Upravni odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue priredi Silvestrovanje v veliki dvorani SND. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Slogars”.
1980
JANUAR
12.	— Slovenski športni klub
priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
19. — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”.
februar
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
16. _ Dramatsko društvo Li-
ski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
22.— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice p okolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
29. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
21. — Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
Vesti iz Slovenije
Vedno več prebivalcev v šmarski občini
ŠMARJE PRI JELŠAH. ~ Pred sedmimi leti so v občini Šmarje pri Jelšah s skrbjo o-pazovali upadanje števila pre» bivalcev, saj jih je bilo tega leta celo dva tisoč manj, kot na primer 1. 1948. Leto 1973« še bolj pa naslednje, pomen! za to manj razvito območje preobrat. Število prebivalcev se je najprej ustalilo, nato pa pričelo počasi naraščati. Danes živi v šmarski občini 31,177 prebivalcev, kar je skoraj 600 več kot pred osmimi leti. Kljub vsemu pa položaj še ni zadovoljiv, saj je še vedno opaziti precejšnje odseljevanje aktivnega prebivalstva. To je še posebej opazno pri kmečkem življu, kjer je dobra četrtina ljudi starejših od 65 let.	?
A J
A	n	. .J
/ Nov gasilski dom i £	v Makolah
/ MAKOLE. — Praznik krajevne skupnosti Makole, ki je ena od treh manj razvitih v občini Slovenska Bistrica, je minil v znamenju pomembnih delovnih uspehov občanov in delovnih ljudi. Odprli so nov gasilski dom, gradnja je stala okoli tri milijone dinarjev, gasilci so dobili novo avtomobilsko c i s t e r no, pomembni pa sta še posodobitvi cest iz Makol proti Jelovcu ter od Pečk do Ložnice.
Ob prazniku je bila v Makolah tudi osrednja občinska prireditev, na kateri so obeležili teden požarne varnosti, u-sposobljenost pa so pokazali člani gasilskih društev iz vse občine ter pripadniki civilne zaščite.	J
Gasilci so dokazali, da so dobro usposobljeni za reševanje iz višjih nadstropij zgradb, prav tako pa so številnim občanom pokazali, da premorejo opremo za gašenje zahtevnejših požarov s posebnimi sredstvi.	j
MALI OGLASI
7 yr. old Aluminum Ranch on 3y2 beautiful acres with fruit trees, 3 bedrooms, V/2 bath, liv. & dining room, a large eat-in country kitchen, full basement, large 30 ft. garage, only $69,900.	,
LOCATION REALTY j 531-8788
(133-134)
HIŠA NAPRODAJ
Bungalov, z aluminijem, opažen in s 3 spalnicami (2 spodaj, 1 zgoraj) je naprodaj na Benton cesti, blizu E. 260 St., v Euclidu. Polna klet ima rek. sobo z lesenim stenskim opažem. Peč za centralno kurjavo in s klimatsko napravo je stara le eno leto. Vse sobe imajo preproge. Vsi gos-podinjski aparati in nabrane zavese so vključeni. Self-storing storms and screens. Lep vrt z gozdnato parcelo zadaj. Garaža za 2 avta. Kličite 486-4466 ali 731-7207.
(131-133),
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiii, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
jp--.. •	’"^r' (X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
PrijatePs Pharmacy
liia nriredi svoio vsakolet- St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 lija P '	,	-1«.	,	■ IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
no maškarado v biov. domu RAeuN pomoči DRŽAVE OHIO
na Holmes Ave. Igra Alp- AID FOR aged PRESCRIPTIONS
OSKRBNIKA iščemo
Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine Stanovanje, plača
“utilities”. - Kličite ali 481-0047.
nujno, in vse 481-3378
(X)
{
AMERIŠKA DOMOVINA,
NOVEMBER 26, 1979
Vaclav Benei-Trebtesky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Moj brat je izmed vseh Premislovcev za vojvodski prestol najsposobnejši.”
Škofu Danijelu so se pri teh kneževih besedah oči popolnoma skalile.
“Če bi mogel tako reči tudi jaz, .gospod moj!”
"Ti — prečastiti oče?” “Seveda jaz — gospod moj!”
“In vendar je tvoj urad manjše breme ..
“Težje, neizmerno težje, svetli vojvoda! — In poleg tega mi ga še greni bleda zavist, ki s strupenim očesom išče na moji osebi najmanjšega madeža...”
“In so kaj našli?”
“Ne morejo ...”
“Naj tedaj nadaljujejo v svojem krtovem delu!”
“Toda najdejo, svetli knez!”
“To bo laž ...”
A laž ima krila, gospod; razprostre jih od obzorja do obzorja, in koliko je oči, ki vidijo skozi mreže, katere je napredla laž, in koliko je rok, ki znajo te mreže raztrgati?” “Vem, da nekaterim ne u-gajaš... 2e prej so proti tebi snovali spletke. Da si ostal samo kaplan knežiča Vladislava, bi imel sveti mir... A njihova zavist prihaja od tod, da si škof... Brat moj, častiti oče, ti bo najzanesljivejša o-pora. Prepričaš se... in še prošnjo imam do tebe!” “Ukaži, gospod ...”
“Da me danes zvečer spremiš!”
“Vse storim iz srca rad ...” “’Želim, da bi bil priča bratovske sprave...”
■ “Gospod moj, za vse to naj te blagoslovi Bog!”
“Še enkrat, prečastiti oče, brat moj te bo znal proti strupenim jezikom braniti najizvrstnejše.”
Knez Vladislav je nato o-stal sam.
Tekom ene ure je bila cela Praga preobrnjena iz svojega miru. Vojvodske Hradčane so bile podobne velikanski orožarni... In na vseh straneh je vladal hrup, da so ušesa izgubljala sluh. Takih slučajev so bili sicer v Pragi navajeni; toda izza letošnjega julija so se preveč navadili brezskrbnosti. Novega vojvodo so imeli za poroka trajnega miru. In naenkrat pride po zimi nalik poletni nevihti novica, da prihaja proti Pragi Premisi Otokar z neštevilno vojsko in da pozove pred sodni stol tudi meščane, ki so se izneverili.
Le Vladislav je izmed vseh najmirnejši. Še smehlja se in
komaj se briga za bojni hrup na gradu. Niti dočakati ne more, da se zopet snide z bratom, da si stisneta desnice, da se poljubita in utrdita bratovsko ljubezen med seboj na vekov veke.
X.
Frank Bittenc, Steve Shimits, Frank Grk, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Chmn., F. Grk, Frank Koss, John Pretnar, Frank Tolar, William Ba-yuk, S. Grk, Karl Družina. Trustees: Frank Grk, Tony Umek Alternates: Karl Družina and PiObert Devlin
Legal Advisor — Job® Prince Meetings heJd every fourth Thursday or the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1979
President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Floren.ce Slaby
: A A/'':■kMn.'AM- 'MAfe;:;:	v: kyj.:1-; h-A','". ATM.- v-
Naznanilo in zahvala
Žalostni in potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je po daljši bolezni zapustila za vedno naša ljubljena žena, mama, tašča in sestra

Auditors: Ann Kristoff, Mary Istočasno, ko se je Premisi Koss, Bertha Dovgan
s svojo vojsko kake pol ure pod Zbraslavo prepeljal čez Voltavo, je tudi vojvoda Vladislav s precej znatno močjo zapuščal praške brane. Knežja vojska še je pomikala proti jugozapadu v treh oddelkih. Megle so postajale vsak trenutek gostejše in gostejše, pota so bila zametena, zdaj in
dvignil oblake snega in ga vrgel vojakom naravnost v
Publicity: Josephine Tomšič Fish fry and other dinners every Friday from noon to 8 p.m.
Take-outs available — 481-5378
SLOVENSKI NARODNI DOM. MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnfk Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Uroancic, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor
zdaj je zažvižgal oster veter, K} Glavic Milile Lipnos, Anton Kaplan m Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, oči, da so morali pohod za ne- Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje ,	. v	, . .,.	vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30
kaj časa prekiniti.	zvečer> v SND> 5050 stanley Ave >
Naenkrat je prednja straža Maple Heights, Ohio, obstala. Nekaj jezdecev je pridirjalo, če je mogoče rabiti ta izraz, h knezu in ta trenutek so se na vseh straneh oglasili bojni rogovi.
Prednji straži obeh vojsk sta zadeli druga ob drugo; a niti ene puščice nista izstrelili druga proti drugi.
Minulo je še nekaj trenutkov, bojni rogovi so zatrobili vnovič, a nikakor k bitki.
Obe strani sta sklicevali
(Slika Iz l. 1947)
MARIJA ERZNOŽNIK
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave* Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd, Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
Rojena je bila na Selu pri Žireh, Slovenija, 28. okto-bia 1908. V Ameriko je prišla 1. 1949 in sicer najprej na Willard, Wis., 1. 1950 pa v Cleveland, kjer je potem živela vse do svoje smrti na istem naslovu.
Njena življenjska pot se je končala 12. novembra 1979, pogreb je pa bil dva dni pozneje iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti, s sveto mašo v cerkvi sv. Vida, nakar je bila prepeljana na pokopališče Vernih duš na Chardon Road.
Pokojno je v bolezni redno obiskoval in ji prinašal tolažila sv. vere č.g. Jože Simčič. On je tudi vodil molitev in opravil vse pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na pokopališču. Za vse, posebno pa za njegovo lepo pridigo med pogrebno sv. mašo, se mu iskreno zahvaljujemo.
Hvaležni smo tudi g. Riglerju, ki je vodil krasno petje med sv. maso in vsem njegovim pevcem in pevkam.
Enako se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in šopke rož, denar za dobre namene in maše ter avtomobile za prevoz na pokopališče kakor tudi vsem, ki so prišli blago pokojnico kropit ali jo spremljali v cerkev ali na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Radi bi se zahvalili Ameriški Domovini, ki je objavila žalostno vest in g. dr. Milanu Pavlovčiču za po radiu razglašeno novico o smrti naše blage pokojnice.
Ne nazadnje smo dolžni zahvalo tudi našim prijateljem, ki so prišli k poslednjemu slovesu od pokojne iz
daljne Pennsylvanije in iz Kanade.	' v
Naša zahvala velja vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje ali sočustvovali z nami. Tistim, katerih naslove smo vedeli, smo razposlali zahvalne kartice, tiste, ki takih kartic niso prejeli, pa prosimo, naj vzamejo to našo javno zahvalo kot da hi bila prav njim
namenjena.
Končno se zahvaljujemo Grdinovemu pogrebnemu zavodu za skrbno postrežbo in strokovno vodenje pogrebnih svečanosti, g. Sterletu pa za odlično pogostitev na pogrebščini.
Ljubljena žena, mama, tašča in sestra! Čeprav Tvoja ločitev ni prišla nenadoma, nas je Tvoj odhod bridko prizadel. Vse svoje življenje si žrtvovala za nas in vse trpljenje potrpežljivo prenašala, zato trdno upamo, da ze uživaš pri Bogu večno plačilo. Mi bomo molili zate in se Te spominjali, dokler se spet ne združimo pri Bogu.
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM svoje oddelke v eno samo če- AND OTHER MENUS.
to. Vetrovi so se obrnili proti UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE
polnoči, v Pragi so slišali do- “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
n eni e r nori v nnnnlnnma m	Ave- Cleveland, Ohio 44103
nenje rogov popolnoma na- Predsednik Frank Grdina, pod-
tanko, in zdelo se jim je, ka- predsednik in upravnik Stane Vid-
kor da trobijo nebeški poslan- mar, tajnik Janez Ovsenik, blagaj-
ci k poslednji sodbi. To noč	°“ak’ oskvrb“k
\	v	Košir, knjižničar Frank Cerar, od-
ni nihče	zatisnil	očesa. Brane	borniki: Frank Tditiind, John Zakel,
so bile	zasedene z močnimi	Frank Kamin,	Frank Sleme, Joe
stražami, toda odprte, da bi	Jože Tominec, svetovalca:
.I	.	Karel Strnad in	Lojze Bajc. —Dom
mogli vojvodovi	ljudje, ce bi	jma prostore za	razne prireditve. V
morali morebiti bežati, kar Domu je Slovenska pisarna in knjiž-najhitrejše za utrdbe.	niea- Telefonska številka je: 881-
Nato je na obeh straneh za- 9617‘________ ,
vladala tišina. Zdelo se je, da
v. ,,	J ’ v	SLOVENSKA PRISTAVA
ponoči nobeden ne mara zace- Predsednik — Pavle Lavriša
ti bitke.	Tajnik —Stane Mrva ml. tel. 881-
Le straže so pomnožili. to/JJ« «*• * 67 *t Cleveland, OH
žinlcovski Krahulik, katere- Zapisnikar — itko Sleme mu se to pot Černin ni mogel Blagajnik — John Hočevar ml.
upirati da bi ga ne pripojil ^ Gr$b7an“ Hočevar st., plzenjski družim, je pozneje, Metod Ilc, Nada Kozjek, Tone Lav-če so pričeli govoriti o današ- risa ml., Frank Leben, Frank Lov-
nji noči, rekel: “Tedaj smo si šin> Mary Malovrh, Filip Oreh,
,	Marjan Ovsenik, Lojze Petelin ml.,
stoli nasproti, da bi bil drug g|ane Frisian, Mimi Režonja, Stane
drugega lahko zadeli s kop- Rus, Ferdinand Sečnik, Dorothy jem na krzno. In vendar smo šem en, Rudy Špehar, Janez Varšek.
se držali.” — In Tetrivek je s
Predraga, počivaj v miru!
Karel, mož;
Jolanda, poročena Bogataj, hčerka;
Frank Bpgataj, zet; vsi v Clevelandu;
Lojze, brat;
Fani in Zofka, sestri; vnuk in vnukinja ter ostali sorodniki,
Cleveland, Ohio, 26. novembra 1979.
j
vsi v Žireh« !
smehom pristavil: “Čisto dobro si tega nisi zapomnil, Krahulik. Tedaj ste drug v ^drugega dihali. Kaj ne veš?”
(Dalje prihodnjič)
++**+++****»+++++++++++*+++**+*.
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Predsednik — Karel Dovnik Pod predsednica— Franci Menčak Tajnica — Marička Kadunc Blagajničarka — Mary Cof felt Upravnik Parka — Ivan Bambič
nadzorni odbor John Skrabec,
Anton Žakelj, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Michael Vidmar
gospodarski odbor Michael Vidmar. Nove člane in članice spre j e majo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegati za Fedr. seje :so Cecilija Subelj, Lloyd Neva Patterson, Michael Vidmar, Louis Peterlin.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik — Walter C. Lampe Podpredsednik — Steve Shimits Tajnik-Blagajnik — Albert Co-menschek, 924 E. 223 St, Euclid, O. 44123, tele. 731-8698.
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki — Celia Wolf, Ann Kristoff, Joseph Mateyka Družabni odbor: Steve Shimits, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Alice Božic, Celia Wolf.
Porčevalca v slov. in eng. —Celia Wolf, Ann Kristoff.
Delegatje federacije upok. klu-A1 Comenschek,. Steve Shi-
Kazimir Kozinski, Tonica Simiček, bang C.M predsednica Marica Lav-Frank Fujs, Jože Simiček	risa, podpredsednik Frank Kuhelj.
Nadzorni Odbor.	Tajnica	in	zapisnikarca,
Božidar Ratajc, Jože Fujs, Stefan Mary Celestina, 4935 Glee-Maje, Mirko Glavan	ten Rdi, Cleveland, Ohio 44143, tel-
Razsodišče ,	381-5298, blagajničarka Vida švaj'
Avgust Sepetavec, Aijka Koren, ger, 19501 Chardon Rd., Cleveland. Pepca Feguš	Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzor-
Kuharice	niki: Zofi Kosem, Lojze Petelin.
Elza Zgoznik, Milica Glavan in Štefan Marolt; odborniki: Rud' Pomočniki	Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec,
Stefi Dalič, Angela Radej, Cicilija Mary- Strancar, Ivanka Tominec,
Marica Miklavčič:	namestnik:
Prosvetni vodja — Vlado Kralj Duhovni vodja — p. Beno Korbič Šport — Janny Bambič Bara — Marijan Rozina
Za časopis A.D. — France Rozina ^°Y j0TgTgg LouC jartž" Honor- Starosta Janez Varšek, tajnica Nadzorni odbor — Janko Limoni, m its, Joe Bajec, ^Louis Jartz, Ho .o blaga;jničaxka Meta Rihtar, 990
Bwmtmrmnannnnnttfflffl:
Imenik raznih društev
Frank Mernik, Janez Rifelj
Upokojenski klubi
ary: Walter C. Lampe.
Glavna kuharica, Mary Dolšak
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — August Maver 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B.
Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203	T , . rr iwr i ■ -
Recording Sec’y. — Mrs. France Lubej, Jone Meglic
Zagar	J , ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH
Auditors — Mrs. France Smrdel, PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Mrs. Angeline Misich, Mrs. Ag- Predsednik — Otmar Mauser, 338
Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2
Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB;
Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-drith St., Toronto, Ont.
M6G 1R6
Blagajnik — Ciril Prezelj, 207 Meetings every first Thursday Ronan Ave > Toronto, Ont. Canada of the month, at 2 p.m. in iSlo-	£Y7
Tiskovni referent in član uredniškega odbora:
Otmar Mauser
Pomaga mu ga. — Marija Mauser Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič.
Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
Vinko Rozman.
nes Zurz
Federation Representatives Mrs. Mary Šuštaršič Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Smrdel Mrs. Theresa Cekeda Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich
vene Center, 70' — 14th St. N.W.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
in E-
63 Št., načelnik Milan Rihtar vadi-
VTiČIVIIČl	J.VX«U^ J-JUiacUV	i.	X 1
Seje so vsak drugi torek v: mesecu teljski zbor: Milan Rihtar, John
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor
ob 1. popoldne v S.D.D. na Waterloo Rd.
O	v v_. A J-fcJ	AlA X AX A.
15335 Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller dečkov in deklic pod vodstvom
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Canada Kurbos, Stefan Režonja ml.
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik — Slavko Grajželj Podpredsednik — Janez Švigelj Tajnik — Mate Resman, 22051 Hadden Rd., Tele. 486-8862 Blagajnik — Toni Čampa Odborniki — Karel Gorišek, Jože Lipec, Ivan Kosmač, Ignac Tavčar. Ani Breznikar, Mary Umek, Marjanca Malovrh, Nada Kozjek, Mihaela Slokar, Francka Grajželj, Slavka Sečnik.
Seje se vršijo po dogovoru.
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikaca — Marie Estanek Finančna-tajnica — Pauline Ste-pic
Nadzorniki — Marie Estanek, Marie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACLTA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
OFFICERS FOR 1978:
President — Frank Mahnič
K!nommmt»tttt:»:t»::»:»n»n»n»»mm»tt»mi klub slovenskih upokojencev v euclibu
Legal Counsel, Charles F. Ipavec častni preds: Krist Stolpi
— Predsednik: Joseph Birk
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica - Ruth tenger Namestna-zapisnikarica — Jose- Blagajnik: John Troha -phine Trunk	Zapisnikarica: Jennie Fatur
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Nadzorni odbor: Mary Kobal, Audie Humphreys, Rudy Lokar Pauline Burja, Josephine Trunk Pevovodja Frank Rupet.—Seje Zastop. za fed.: Frank Karun,
1.	Podpreds. John Kavšek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117
TeL 531-3134
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich,
Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednis — Frank Grk Podpredsednik — Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik; — Joseph Ferra, 444 E. nadzornice: Christine Bolden, Mary 152 St., 531-7131 Gornik, Mary Marinko, zastopnik Zapisnikar — Ivan Kosmač za Federacijo; Joseph Ferra, Tony ' Nadzorniki— Tony Champa, Karl Boldin, Mary Marinko, Mary Habat, Družina, Stanley Grk in Sophie Magayna. Namestnik — Kuharica — Mary Dolšak
Louie Legan.
Seje in sprejemanje novih člav.
Mary Umek, Mary
se vršijo vsak zadnji torek v me- John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony vsako drugo sredo v mesecu ob 1.
seču ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave.
Vice President — Anthony Sturm SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
Secretary Treasurer — John Habat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132
Corresponding Sec’y. — Ella Samanich
Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Eec’y. — Charles F.
Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, William Cecelia Wolf Jansa, Pauline Stepic	Auditors: Ann
15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
President — Anthony Sturm 1st V-Pres. — Steve Shimits 2nd ice-Pres. — Mary Dolšak Fin. Secy. — Millie Bradač Treasurer — John Prince Rec. and Corresp. Secy —
Kristoff, Chmn.,
Mrak, William Kennick.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednica Mary Jeraj podpredsednica tajnik Frank Capuder, 6210 Sohade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija Šubel
uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President — Josephine Zakrajšek ■ 1st V. Presd. — John Taucher 2nd V. Presd. — Steve Shimits Secretary — Sophie Magajna Treasurer — Joseph Perra Recording Sec’y. — Louis Jartz Auditors: — Tony Mrak, Joseph Bajec, Anton Bolden
Natakarice Grk
Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12.
Učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave:, Cleveland, Ohio 44119, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik — Tom Lobe Podpredsednika — Frank Jančar, Matt Novak Tajnik — Frank Petrovič — 361-6106
Blagajničarka— Kathy Kocjan Odborniki — Louis Petelin Jr., Bob Mills Jr., Frank Leban, Metod Ilc
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, pod-
ponočTizven v“nedeljlh‘v“zimsken času. članarina $4 na leto. Spre
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Katula Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Sever Finan. Sec’y. — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, F13' 33141.
Board of Trustees: John Ribic, [van Willis and Al Dražen
Sgt.-at-Arms — Marty Vraničar Sunshine Committee, Tony Kebe Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E lt4 St., Pompano Beach, Fla.
jemaimo še novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik, Tone Zgoznik Podpredsednik, Rudi Pintar Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Janez Goričan Pomočnik, Konrad Peklar Odborniki
Rose Jaklič, Agnes Vidorvol, Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303' Carl
Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr,
Richmond Heights, Ohio 44143, tgfe-fon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan Dovič, zapisnikar; nad-
zorni odbor: Janez Dejak, Milan - Clevt.land OH 44103 Smuk. Nežka Sodja, gospodar Irank	:rftnn Rrv;
Rupnik, kuharica Manja Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Blagajničarka Jean Bryan Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh