Šte«. Z83 Velja po poŠti: ta celo leto naprej K26-— ta pol leta „ „ 13 — ta ?etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za ce!o leto naprej K 20' — na pol leta M „ 10' — »j felrt leta „ „ 5' — ■43 «n mesec „ „ 1"70 /a poJilj. na dom 20 H na mesec. Posamezne štev, 10 h. Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Itz - dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. 0 Ljubljani, u torek, dnč11. decembra 1906. Političen list za slovenski narod leto XXXIV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsal< dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188. Preganjanje Hovakov. Od 2(i. listopada do 6. grudna sc je vršila v Ružomberku na Slovaškem monstrozna pravda zoper slovaškega župnika Andreja H l i n k o in njegove tovariše zbog ščuvanja zoper mažarsko narodnost. Mažarska pravičnost je v tej pravdi slavila prave orgije. A. Hlinka je bil obsojen na dve leti ječe in 1500 kron globe. Dr. Grobar na eno leto ječe in 900 kron globe. Drugi slovaški obtoženci so dobili po dva, štiri, pet in šest mesecev ječe. Denarna globa znaša za vse vkup 5500 kron. Tiskovni urad ni prinesel niti besedice o tej obravnavi, ki je bila skrajno senzačna. Isti je seveda odvisen od ogrskega tiskovnega urada,ki je vsa poročila o obravnavi zamolčal. Omikani svet ne more zvedeti, kako ravnajo s Slovaki mažarski sodniki. Cela obravnava je bila tajna. Vsem slovaškim prebivalcem in slovanskim časnikarjem jc bil vstop v sodnij-sko dvorano prepovedan. Vstop se je prepovedal tudi poročevalcem listov »Spectator«, »VViener Zeitung« in »Dcut. Volksblatt«. Nič ne označuje mažarskega pravosodstva tako jasno, kakor le-ta tajna obravnava. Bržkone je šlo mažarskenui pravosodstvu zlasti za uta-jenje pravega namena obravnave, kateri ravno radi tega bode v kulturni zgodovini Slovaške in Mažarske določeno zelo važno mesto kot novemu dokazu mažarskega nasilja. Ob času obravnave je bil Ružomberk poln vojakov in orožnikov. Slovaško ljudstvo pa jc bilo mirno, ni se pustilo provocirati. Predsednik sodišča Chudovszky se jc surovo obnašal nasproti zagovornikom ali ti so izpolnili brez strahu svojo dolžnost. Kako čisto vest jc imel ta mož, dokazuje okolnost, da sta ga domu spremljala vsakikrat dva orožnika. V vsem delovanju in govorjenju župnika Hlinke pameten človek ne najde nobenega hudodelstva, niti kakega prestopka. Obtožba ie neskončno predrzno napravila iz komarja kamelo. Kic drugje bi sc niti nc brigali za besede, kakor: »Cemu vam jc treba mažarskih šol, mažarskega jezika.« »Hočejo vas po-mažariti! Ostanite pri svojem slovaškem jeziku!« V Stločah sc jc bojda Hlinka izrazil : »Kai vam pomaga mažarščina, ako jc ne razumete?« Drugikrat jc bojda zopet rekel: »Treba je, da višje oblasti vam izročijo vse predpise in odloke v slovaškem jeziku, pa ne v niažarskem.« V Vlačkah je menda Hlinka rekel: »Preprost človek stoji pred sodiščem, kakor kakšna žival, ker cela pravda se vrši v mažarščini.« Enako strankarsko je bila spisana tudi obtožba drugih obtožencev. Župnik Hlinka jc bil dober pastir svojega ljudstva, kakor v cerkvi, tako tudi v javnem življenju. Je kmečki sin iz Ccrnovic pri Ru-žomberku in je znan kot izvrsten ljudski govornik. Zavoljo tega so se na njega vrgli njegovi sovražniki in sovražniki Slovakov in cerkve. da bi se razpršila čreda. Hlinka je v motno vodo mažarskega režima pripeljal zdravo, snažno strujo. V svečanu letošnjega leta je provzročil, da pri volitvah v Ružom-berku je bil izvoljen slovaški mestni zastop. Celo noč pred volitvami ni spal, hodil je od hiše do hiše in zjutraj je zmagala slovaška pravična reč. Volitve pa so bile ovržene. Vzrok jc jasen. V občinskem proračunu jc bil prej zmirotn preostanek, naenkrat pa sc jc pokazal primanjkljaj v znesku enega milijona. Kier se ie na ta način gospodarilo, tja seveda niso smeli priti pošteni ljudje. Meseca aprila ie bila volitev poslanca. Odpadniki in mažarizatorji so bili na nogah. Mažaron kaplan SIcčko, ne ubogajoč svojega župnika Hlinke, cele dni in noči ni bil v župnišču, zanemarjal je duhovniške dolžnosti ter je delal zoper Hlinko. Slovaški kandidat ni bil izvoljen, zmagalo jc mažarsko nasilje. Ali na tem ni bilo zadosti. Mažaroni so sc maščevali dalje. Ružomberk in okolica jc bila nekega lepega dne polna orožnikov in vojakov. V nai-manjšo vas so poslali najmanj 50 vojakov in začelo se je aretiranje. Dne 10. junija so odpeljali v ječo župnika Hlinko. Ženske so pla-kalc in molile, možje pa so jezno stiskali pesti. Župnik Hlinka pa ni bil osamljen. Slovaški rodoljubi zaporedoma so bili peljani v ječo. In kogar niso spravili v ječo, bil je na drug način preganjan. Zlorabljanje uradne moči slavi na Slovaškem orgije. Na čelu mažarskih nasilnikov stojč ljudje malopridnega značaja. Na primer ružoitibcrški glavar je Horansky. Od tega človeka je lastna žena pobegnila, on pa sedaj živi z neko lepo natakarico. Državni pravdnik v Ružomberku je žid dr. Szc-kely, ki ne zna bcscdicc slovaške in pri sod-nijskih obravnavah rabi kot tolmača svojega pisarja. Takim in enakim ljudem ie izdano slovaško ljudstvo na milost in nemilost. Nje- govi prijatelji sc pa spravljajo v ječo in obsojajo. Židovski listi ne prenehavajo blatiti sedanjega sodnijstva na Ruskem. Ali kakor se z več zgledi more dokazati, rusko pravosodstvo ravna z resničnimi, skrajno nevarnimi in bombe metajočimi revolucionarji bolj človeško, nego mažarsko pravosodstvo z obtoženimi Slovaki, izmed katerih so bili mnogi zgoraj navedeni po nedolžnem celili pet mesecev v ječi, ne da bi bili zaslišani. Prav se je izrazil o teh razmerah slovaški poslanec Juriga: »To ni Magyaroszag, to je Azija!« «Narod. Listy« pišejo v daljšem članku o koncentraciji vseh čeških strank sledeče: Kaj tedaj storiti, da bode v bodočem parlamentu narodni život najboljše zastopan? V prvi vrsti je treba združiti volivne opravičence. K temu na služi koncentracija strank. Narodna svobodomiselna stranka ima najlepši češki program. Zato zamorc biti ta program podlaga koncentraciji. Da se to zgodi jc treba: 1. Reorganizirati stranko, reorganizirati zbor zaupnikov, odstraniti razpor med izvr-ševalnim odborom in klubom poslancev in določiti funkcije ter pravomoč vsakega izmed teh. Treba je tudi, da so sklepi izvrševalnega odbora obvezni za vsakega strankinega člana. 2. Revidirati in dopolniti program strank. Ako se postavijo v program strank stanovske zahteve, bo omogočen pristop h koncentraciji čeških strank uradništvu, obrtništvu iu trgovstvu. Pogoji koncentracije strank so: 1. Koncentrirane stranke naj tvorijo v državnem zboru skupni češki klub. 2. Po dogovoru z vsemi strankami naj se dogovori narodna svobodomiselna stranka o skupnem češkem programu, ki naj obsega glavne točke naših narodnih zahtev. Glavna točka tega programa naj je aktualni program češko politični in gospodarski z danimi poti, ki vodijo do dosega skupnega cilja. 4. Naj se določi, kakšno bodi razmerje koaliranih strank do klerikalne in socialno-demokratične stranke. 5. Skupni češki klub naj misli na to, kako bi sc dosegel v važnih točkah skupni nastop slovanskih strank. O. Pri prihodnjih volitvah naj bodo koali-rane stranke edine glede razdelitve mandatov. Misel o koncentraciji strank ni nova. O nji sc je že mnogo razpravljalo na anketi v »Narodnih listih«, ki se ie končala z enotnim nazorom, da je koncentracija strank potrebna. V poslednjem času se je to vprašanje razmo-trivalo tudi v narodnem svetu, kjer se je pov-darjala nujnost koncentracije strank. Težavo koncentraciji bi delala le agrarna stranka, ki se zaveda svoje moči, toda pazi naj, da se v svojih računih ne zmoti, kaj ti ako bodo mali kmetovalci videli, da je njih interes v programu koaliranih strank dobro zastopan, ji bodo pokazali pri prihodnjih volitvah hrbet. O vseh teli stvareh se jc že razpravljalo v svobodomiselni stranki, toda sedaj naj se preide od teoretičnih razmotrivani do dela. Združimo se vsi! Pustimo malenkostne boje in strankarske prepire. Dosti so že raz-orali našo domačijo. Podajmo si roke vsi, ki nam jc mar blagor za napredek naroda. Treba jc dela in za delo je treba miru. Pomirjeni doma se bodemo z vspehom mogli bojevati proti sovražnikom našega naroda in sovražnikom svobode. VOLIVNA REFORMA V (iOSPOSKI ZBORNICI. - BECK PROTI PLURALNI VOLIVNI PRAVICI. V komisiji gosposke zbornice, ki se bavi z volivno reformo, sklenjeno od poslanske zbornice, se ie ministrski predsednik baron Beck z vso odločnostjo zavzel za enakost volivne pravice. Izjavil ie, da jc nujno potrebno, sprejeti volivno reformo neizpremeiijeno. Ako gosposka zbornica izpremeni volivno reformo s tem, da sc odloči za pluralno volivno pravico, nastanejo nepremagljive težkoče. Vse stranke bi morale pregledati svoja volivna okrožja ter preračunati, kako bi vplivala pluralnost glasov na sestavo strank, narodno posest in numerično razmerje strank. Poslanska zbornica bi z ozirom na kratko dobo, ki ji je še odmerjena, ne mogla končati svojih posvetovanj o izpremembi volivne reforme in s tem bi bila vsa reforma za dogledni čas pokopana, ves trud in vsa prizadevanja strank, ki so za volivno reformo toliko žrtvovale, zaman. Vlada jc odločno proti pluralni volivni pravici, ker je s tem kršeno načelo enakosti, za katero so se odločile stranke in tudi vlada žc izpočetka. Kar sc pa tiče reforme gosposke zbornice, vlada nc more dozdaj staviti šc nobenih določenih predlogov, bo pa podpirala težnje članov gosposke zbornice, ki hočejo, naj sc odloči gotovo število članov gosposko-zborničnih članov. Ministrski predsednik, ki jc govoril skoro poldrugo uro, jc končno apeliral na člane komisije, naj volivno reformo sprejmejo ncizpieincnjcno. Za Beckom so govorili Mattausch, knez Schonburg in grof Auersperg. Toliko je že zdaj gotovo, da Ple-nerjeve intrige stališča vlade niti najmanj niso omajale iu da se bo gosposka zbornica hočeš nočeš udala, ako ii le pripoznajo numerus claiisus. LI5Z6K. 0 diiademu z vkovanimi berili. (Dalje.) »Prihodnji mesec mi zapade veliko denarja in potem Vam bom mogel vrniti vse, ob-jednem z obrestmi, katere boste zaračunali. Pri meni se gre sploh samo za to, da dobim čimprejc denar.'« »Z veseljem bi Vam cclo vsoto iz lastne mošnje posodil, toda to bi bilo vendar preveč, kot si morem zaupati. Ce Vam pa posodim v imenu firme, tedaj pa moram posluževati se vseh službenih predpisov.« ».Tako jc tudi meni ljubše,' opomnil je in pobral štirivoglat tok iz črnega marokanskega usnja, katerega jc bil položil poleg stola. »Gotovo ste že kaj slišali o znanem dijademu z berili.'« »Eden najdražjih zakladov našega kraljestvu.« rekel sem. »Gotovo.« Odprl jc tok in zagledal sem na mehkem rožnato rtidečem baržunu ležečo dragocenost. »Obstoja iz devetintrideset izvanredno velikih berilov. Cena okova se pa sploh nc more izračunati. Najnižja cenitev tega nakita znaša gotovo dvojno svoto, ki sem jo zahte- val. Pripravljen sem Vam ta zaklad kot zastavo za moj denar izročiti.« Podal mi jc tok in začuden sem pogledal najprvo njegovo dragoceno vsebino in ootem svojega visokega obiskovalca. »Dvomite znabiti nad vrednostjo drago-tinc?« »Niti najmanj ne, dvomim samo « »Nad mojo oblastjo, da jo smem zastaviti? Le pomirite se! Šc sanjalo bi sc mi ne, da bi jo zastavil, ako bi ne bil tako gotovo prepričan, da jo bom mogel v štirih dneh zopet odkupiti. Sa.i je vse samo formalno. Zadostuje?« »Popolnoma.« »Vi uvidevate, gospod Holder, da Vam to dokazuje moje zaupanje, da verujem vse, kar sem slišal o Vas pripovedovati. Zaupam Vam, da ne boste samo o vsem tem nikjer govorili, temveč zlasti tudi to, da boste to dragotino v. vso paznostjo hranili, ker bi bila vsaka, tudi najmanjša poškodba, ki bi sc ji pripetila, zame in za vas velikanska javna sramota. Poškodovanje tega zaklada bi pomenilo skoro ravno toliko, kot njegova popolna izguba; kajti na celem svetu se nc dobi več berilov, ki bi bili tem jednaki; torej bi sc tudi ne dali nadomestiti. Vsejcdno pa vam prepustim nakit, trdno zaupajoč, da ga boni v pondeljek dopoldne osebno zopet prišel iskat.« »Ker sem videl, da se mojemu obiskovalcu zelo mudi, nisem nič odgovoril, temveč sem rekel blagajničarju, naj gospodu izplača takoj petdeset tisoč funtov. Ko sem bil sam in videl tok z dragoceno vsebino pred sabo na mizi, sem se šele zavedel, kakšno odgovornost sem prevzel. Ker je tu spadala med dragocenosti državnega zaklada, bi gotovo najmanjša poškodba, ki bi se ii pripetila, vzbudila največjo pozornost in ogorčenje. Skoro mi je bilo žal, da sem sploh sprejel to zastavo. Toda sedaj ni bilo moči več pomagati; zaklenil sem krasotino v svojo lastno železno blagajno in šel zopet na delo. Ko se ic napravil večer, mislil sem si, da bi bilo lahkomiš-Ijeno toliko vrednost pustiti v pisarni. V šc tako zavarovane omare raznih bank so tatovi dostikrat že ulomili, zakaj bi torej bilo to pri moji nemogoče? Kakšna nesreča bi bila zame, ko hi sc to pripetilo! Sklenil sem torej vse naslednje dni tok z dijadcnioni neprenehoma nositi pri sebi iu ga tako nikdar pustiti izpred očij. S tem sklepom sem se peljal v svoje stanovanje v Streathani iu vzel sem krasotino sabo.Šele, ko sem isto zaprl v pisalno mizo v svoji sobi, oddahnil sem se malo. In sedaj pa naj izpregovorim še nekaj he-sedi.i o svojem gospodinjstvu, gospod Holmes. kajti rad bi videl, da bi dobili popolno sliko celega dogodka. Konjski in hišni hlapec ne spita v hiši in ju torej ne morem sumiti. Moje tri služkinje so vse že več let pri meni in ne dvomim popolnoma nič o njihovi poštenosti. Potem imam še drugo liišino, z imenom Lucy Parr, k: služi šele nekaj mesecev. Prinesla jc za seboj izvrstna izpričevala in vedno sem bil ž njo zadovoljen. Ker je čednega obraza in lepe postave, pridobila si je dosti častilcev, ki so sc ob priložnosti tudi že klatili po hiši. Le to smo ji mogli očitati, siccr pa mislim, da jc poštena deklica. Toliko naj zadostuje o služabnikih. Moja rodbina pa ie tako majhna, da jo lahko hitro popišem. Jaz sem vdovec in imam jedjnega sina, z imenom Artur. Pričakoval sem veliko od njega, toda ou me jc bridko varal, gospod Holmes, bridko varal v mojih nadah. Gotovo sem tudi jaz sam nekaj kriv. Ljudje pravijo, da sem mu dajal potuho. Znabiti je to resnica. Ko im ie smrt ugrabila /eno, pričel sem njega še bolj ljubiti. Nisem ga mogel videti žalostnega, šc za ieden trenotek ni smelo izginiti veselje z njegovega obraza. Ni ene želje mu nisem odbil. Znabiti bi bilo za naju oba boljše, ko bi bil bolj strogo ž njim postopal; toda jaz sem mu hotel le vse najboljše. Nameraval sem ga napraviti za svojega naslednika pri banki, toda njega ni veselil trgovski stan. Bil .ic nestanoviten in trmast iu, da Vam povem resnico, nobene večje svote KONCENTRACIJA NEMŠKIH STRANK NA ČEŠKEM IN MORAVSKEM. Na zaupnem shodu štirih večjih nemških strank na Češkem preteklo soboto so se zastopniki strank natančno domenili samo glede na 30mandatov.025mandatih se še niso zmenili, upajo pa, da bo razen b mandatov, tudi pri teh šlo gladko. Dozdaj so si razdelili vo-livna okrožja tako-le: Nemška agrarna stranka dobi 14, svobodni Vsenemci 6, nemška ljudska stranka o, naprednjaki 2, samostojni kandidati 2 mandata. Ce se zedinijo šc glede na ostala volivna okrožja, bodo kandidature razdeljene tako-le: nemški agrarei -'d, nemška ljudska stranka in, nem. naprednjaki lil, svobodni Vsenemci 15 mandatov. — Moravski nemški deželni poslanci so 10. t. m. na Du-naju sklenili, izvoliti izvrševalni odbor vseh treh nemških strank, ki so zastopane v moravskem deželnem zboru. Tozadevne seje sta se udeležila tudi ministra Marchet in Prade. Sklenili so tudi, da se bodo pred vsakim de-želnozborskim zasedanjem nemški poslanci vseh strank sešli v plenarni seji k skupnemu posvetovanju. DRŽAVNI ZBOR. Dnevni red državnozborske seje 17. t. m. je: Prvo branje sedemmesečnega proračunskega provizorija (do 31. julija 1907); poročilo proračunskega odseka o ureditvi plač pisarniških pomožnih uradnikov; poročilo obrtniškega odseka o zakonu proti pijančevanju. VOJAŠKE NABAVE. V pododseku avstrijske delegacije, ki se pod predsedstvom Merveldtovim bavi z vprašanjem o nabavah za vojaško upravo, sta 10. t. m. trgovinski minister dr. Fort in poljedelski minister grof Auersperg obširno pojasnila stališče vlade glede na nabave. Fort je izjavil, da je avstrijska vlada v polnem obsegu odobrila pogodbo, sklenjeno med vojnim ministrstvom in ogrsko vlado glede na nabave za vojno upravo. Pogodba sicer ni idealna, vendar pa enkrat za vselej natanko določa vprašanje o kompenzacijah in kvotnem razmerju, ki naj bo pri nabavah iz industrijske stroke merodajno. Fnako je izvajal poljedelski minister grof Auersperg, ki je posebno dolgo govoril. Poljedelsko ministrstvo načeloma podpira naravnostih nakup poljedelskih izdelkov od strani vojaške uprave od producentov samih, torej takozvano nakupovanje na roko, bodisi od posameznikov, še bolj seveda od kmečkih zadrug. Sporna pogodba med vojnim ministrstvom in ogrsko vlado glede na nabavo industrijskih izdelkov nikakor ne krši interesov poljedelstva. Poljedelsko ministrstvo podpira zgradbo vojaških skladišč in snovanje kmečkih zadrug in kolikor mogoče omejuje arendacijo. — Vojno ministrstvo stoji na stališču, da se je z novo pogodbo bistveno utrdilo že preje obstoječe razmerje in da avstrijski industrijci in poljedelci pretiravajo. NA PRAHU USODNIH DOGODKOV NA FRANCOSKEM. Dopis iz Pariza, 9. dec. Papež Pij X. je izpregovoril odločno besedo, ki je namah podrla vse nade francoskih svobodomislecev. Pred mesecem je Clemenceau v Vandeji dejal: »12. decembra se bodo francoski državljani vzdramili in pozdravili solnce novega dne, dne svobode.« Zgodilo se je pa nekaj čisto drugega: Naučili minister Briand, ki sedaj vodi republikansko cerkveno politiko, ie moral odložiti izvedbo nove postave o ločitvi cerkve in države, ker je papež ne pripozna. Bogotajna vlada, ki je, predno je izpregovoril papež, pretila z najhujšimi nasilji, grozila, da bo zaprla cerkve in duhovnike preganjala, je morala kapitulirati takoj tisti dan, ko je bila objavljena znana papeževa okrožnica. Ginljivo jc bilo od tega dne naprej mu nisem mogel zaupati. Ze v prvi mladosti stopil je v neko odlično družbo, kjer se je radi svojega lepega obnašanja kmalu vsem prikupil. Ti ljudje so imeli vedno polne žepe denacia in to grdo navado, da so ga zapravljali z igranjem na karte in raznimi drugimi športi.. Nikdar ni bilo sedai mojemu sinu dosti denarja in vedno me ie nadlegoval za razne svote, da bi lahko plačeval svoje častne dolgove. Ze večkrat je poskušal ločiti se od te družbe, toda vselej ga je znal njegov prijatelj Sir George Burinvcll pregovoriti, da se je podal zopet v to slabo družbo. Da ga je pridobil tak človek, kot je Sir George Butmvell za svoje namene, se res nc morem čuditi; Artur ga ie večkrat pripeljal s sabo v moio hišo in moram Vam reči, da bi bil celo mene kmalu zmotil s svojo čarobno milino. Nekoliko je stareiši kot Artur, toda popoln posvetnjak, ki ie bil že povsodi in vse poskusil, on je dober govornik in izvanredno lepe postave. In vendar se mi zdi, ako ga hladnokrvno in ne ozirajoč se na njegovo zunanjost opazujem, da zasluži njegov ciničen govor m njegov pogled, ki sem ga slučajno opazil, popolno nezaupanje. V tem sc strinja z ntano tudi moja mala Mary, ki dobro pozna človeško srce in vsako njegovo zvijačo. Ona je moja stričnica in jedina oseba, katero Vam moram še popisati. Ko je umrl moj brat pred petimi leti in jc bila ona na celem svetu zapuščena, vzel sem jo k sebi iu jo vedno imel za svojo hčer. Ona je žarek radosti za našo hišo, ona je prijazna in lepa; čitati izjave francoskih ministrov. Ti niso govorili samo po Francoskem, celo v nemške liste so pošiljali članke, kjer so sc na svojo svobodno vest primojduševali, da oni nikoli niso mislili zatreti cerkvene svobode. Papež je slabo informiran; če bi vedel, kakšni dobri ljudje smo mi, takoj sprejme našo postavo, ki celo pospešuje svobodo cerkve. Briand se jc šc bolj ponižal v svojem svobodoljubju. Dasi je namreč na Francoskem vsakemu znano, da jc Combes s svojimi družbami nameraval pro-vzročiti med katoličani razkol in v tem boju podpirati sekte s tem, da bi bila vlada verske družbe razkolnikov v boju zoper katoliške pripoznala in jim odkazala cerkveno premoženje, se Briand ni sramoval, zatajiti to čisto očito načelo vlade in izjaviti, da je pripravljen, pripoznati pri potrditvi verskih družb avtoriteto katoliške hierarhije. Vse to zato, da pregovori papeža za novo postavo o ločitvi. Vatikan je Brianda ignoriral. Ta si ni vedel drugače pomagati kot s tem, da je pred par dnevi poslal prefektoni naredbo.ki določuje sledeče: Katoličanom, dasi odklanjajo novo postavo, ne moremo prepovedati pravice izvrševanja njihovih verskih dolžnosti. — Kako mile strune je zopet napel! — Svoje verske dolžnosti naj torej izvršujejo na podlagi združevalnega zakona iz I. 1881. Minister pa izjemoma dovoli, da pri verskih prireditvah v cerkvah ni treba, kakor določa ta zakon, izvoliti predsednika in dveh podpredsednikov, pač pa se morajo bo-goslužne prireditve v smislu tega zakona objaviti oblasti in sicer izjemoma samo enkrat. Cerkva vlada ne bo zaprla, toda uprava cerkva in premoženja preide v oblast državnega sekvestra. Torej maše, blagoslavljanja, pro-povedi, molitev v koru — shodi, na katere sme priti vladni komisar! Na to neumno zlob-nost Briandovo je 9. t. ni. došel iz Rima primeren odgovor. Sveta stolica ne pripoznava vladi pravice, istovetiti cerkvena bogoslužna dejanja s prireditvami, ki so podvržene združevalnemu zakonu iz 1. 1881. O značaju bogo-služnih prireditev in naprav ima soditi zgolj cerkev, ker so te prireditve duhovnega značaja, kar ne spada v kompetenco nobene posvetne oblasti. Vatikan prepoveduje škofom in župnikom, naznanjati vladi bogoslužne prireditve. Bogoslužje se mora v cerkvah nadaljevati. Vladnega sekvestra cerkev ne pripozna. — Fratnasoni so vsled te odločne papeževe naredbe vsi poparjeni. Kakor mora je leglo na vse »svobodomiselne« kroge po celem Francoskem, predvsem na Brianda, ki je tako kruto iznenaden. Ce se duhovščina podvrže papeževi naredbi — pravi — se upre proti državni postavi. Papež je za ta upor odgovoren. Izdelal bom posebno postavo proti uporni duhovščini. Papež tira duhovščino v boj proti domovini. To jc seveda jalov srd. Duhovščina sc ne upira združevalnemu zakonu iz leta 18818, pač pa temu, da bi se določbe te postave na nezakoniti način aplicirale na cerkveno bogoslužje. Francoska vlada naj si nc domišlja, da bo francoska duhovščina v slučaju, ako pride vsled papeževe naredbe, do kulturnega boja, omahovala med Rimom in »francosko domovino«. Ne, vse domoljubje jc ne bo oviralo, trdno boriti sc za prava cerkve, ki jih papež brani. Glede na puhli patriotizem, ki odobrava vsako početje vsake vlade, se jc Briand pri duhovščini zelo zmotil. RUSIJA. Nebogatov pred vojnim sodiščem. Pred vojnim sodiščem je admiral Nebogatov z odločnim glasom dejal, da je on sam na svoji ladji pripel na jamborju zastavo predaje. Na »Nikolaju« topovi niso daleč nesli, »Orel« je bil lc železen zaboj, na katerem je moštvo bilo tako utrujeno, da sc jc komaj ubranilo, da ni padlo čez krov.Na »Seiijavinu« so vse topniške priprave bile docela razdrte. »Jaz bi bil 50.000 mož žrtvoval, ako bi bil s tem dosegel lc najmanjši uspeh. Toda bil sem zna izvrstno gospodinjiti iu je zraven tako skrbna, t lia in mirna, kakor malokatera ženska. Ona je takorekoč moja desnica. Ne vem, kaj bi počel brez nje. Samo jedne želje mi ni hotela izpolniti. Dvakrat je prosil moj sin, ki jo ljubi čez vse, za njeno roko, toda obakrat mu jc to odrekla. Jaz mislim, da bi ga edino ona mogla še pripeljati na pravo pot; na njeni strani bi morda pričel popolnoma drugače živeti, toda, o Boj*! sedaj je že prepozno — za vselej prepozno! Sedaj poznate, gospod Holmes, vse, ki Stanujejo z mano pod jedno streho in hočem Vam šc svojo žalostno dogodbo povedati. Ko smo sedel; po obedu pri čaši kave. jaz. Artur in Mary skupaj, povedal sem jima, kaj se mi ie pripetilo in kakšen zaklad imamo shranjen pod svojo streho. Samo ime dotič-nega, ki ga ic zastavil, sem zamolčal. Lucy Parr, ki nam ie prinesla kave, že ni bila več v sobi, to vem dobro; ali so pa bila sobina vrata zaprta, tega ne morem trditi. Mary in Artur bi bila krasotino zelo rada videla, tako zelo ju je stvar zanimala; toda jaz sem mislil, da ic bolje, da ne odpiram več pisalne mize. »Kie pa si jo shranil?« vprašal me jc Artur. »V svoji pisalni mizi.« »Upam. da nc bo ponoči nihče ulomil v sobo,« nadaljeval je on. »Saj je pisalna miza dobro zaklenjena.« »O, to odpre vsak ključ. Ko sem bil še otrok, sem jo odprl cclo s ključem naše shrambe.« (Dalje prihodnjič.) si v svesti, da vsega tega moštva nc smem žrtvovati, ne da bi to naši stvari kaj pomagalo.« NEMIRI V PERZIJI. V Perziji so izbruhnili veliki nemiri vsled sovlade kneza Šoa Saltanefa. Keruanski guverner je prebivalce keruanske oborožil, da bodo za slučaj smrti šahove na vse pripravljeni. MARCONI DEMENTIRA. Dunajska »Ncue Freie Presse« je poročala zadnji četrtek, da je izumitelj brezžičnega brzojava, Marconi, v Benetkah dejal; »Kadar bo na tem morju divjal boj, naj brezžični brzo-jav pobliskovo celemu svetu oznanja zmago Italije.« Marconi izjavlja seda.i nasproti tej vesti, katero označuje za neresnično, da je v Benetkah govoril sledeče: »Cilj mojega življenja . . . je, sodelovati pri mirnem razvoju socialnih in gospodarskih prizadevanj med narodi. Ce bi pa vzlic temu na teh morjih kedaj zavladala vojska, upam, da bo brezžični brzo-jav omogočil, da bodo Benetke lahko povelje, ki naj vodi italijansko zastavo do zmage, sporočile našemu ladjevju.« PRUSKO NASILSTVO. Poznanj, 10 decembra. Poljski listi poročajo, da je pruska vlada škofa Stablev-skega tri dni pred njegovo smrtjo pismeno pozvala, naj sc zavzame za nemško politiko v Poznanju, drugače bo z njim ravnala kot s politiškini vjetnikom. ANGLEŠKO-NEMŠKA KONKURENCA. L i v c r p o o 1, 10. decembra. Angleški trgovinski minister se je precej zaničljivo izrazil o nemški trgovinski mornarici, ki vzlic obupni konkurenci celi čas, kar obstoji, ni prekosila napredka, ki ga je Angleška dosegla zadnjih šest let. SRBSKO POSOJILO. V skupščini se ob opoziciji mladoradi-kalcev nadaljuje proračunska razprava. 32 milijonov bo vlada porabila za nove železniške proge, dolge 570 km. RUSIJA. V Censtohovu na ruskem Poljskem je policija zasledila v rakovskem predmestju dve revolucionarni tiskarni. Zaprli so več oseb, ki pripadajo »bojni organizaciji«. — V Rigi je reformna komisija odpravila cerkveni pa-tronat. Duhovnike bo volil odslej cerkveni svet. Dnnn? novice. + Volitev v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra t. I. se vrše dopolnilne volitve v predstojništvo, odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci niti Hrvatje nimajo svojih zastopnikov. Pri pred-stoječih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si priborimo v vodstvu in razsod šču zavoda primerno zastopstvo. Osnoval se je v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskih strank; obe stranki sta namreč mnenja, da gre tu za pravično, občeslovensko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh z nujno prošnjo, da v svojem kraju pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec podpiše! Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Zbrane glasovnice je poslati na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. Za odbor: Karol Pollak 1. r. Josip L c n a r č ič 1. r. + Sestanek voditeljev izobraževalnih društev ribniške dekanije vršil sc je 6. t. m. v Dobrepoljah. Osnoval se jc dekanijski odbor, v katerem sta g. Fr. Pešec kot predsednik in g. A. Skubic kot tajnik. V celi dekaniji je bilo doslej le troje izobraževalnih društev. Novo izobraževalno društvo v Dobrepoljah jc vlada potrdila z odlokom z dne 15. novembra. V kratkem se vrši ustanovni zbor. + Klavrni laški oklic. »Piccolo« objavlja članek, kjer poživlja istrske Italijane, naj se pripravijo za prihodnje državnozborske volitve in si zagotovijo vsaj tiste tri mandate, ki jih jim zagotavlja novi volivni red. Pravi, da misli Gregorčič osvojiti si Gorico, istrski Slovani pa da nameravajo naskočiti italijanska zahodnoistrska mesta. + Od liberalcev. Včerajšnji »Narod« je silno žalosten, ker se obeta za Božič razglasitev volivne preosnove. Globoko politiško umevanje kaže v teh-lc besedah: »To darilo (volivna preosnova) posebno na Kranjskem nima drugega pomena, nego da ustanavlja absolutno vlado najhujšega ultramontanstva v tej kronovini. To ie resnica, drugega pa nič.« — Nestrankarsko svoje stališče pa izpričuje tudi sinoči v zadevi blaznice, ko pravi: »To je jasno, da smo kakor pri vsaki priliki, tudi sedaj vskočili za svojo stranko.« Za to besedo smo mu hvaležni. — Dcrmota piše v zadnjem »Slov. Prehledu« (str 125), da je nedavno zaklical neki liberalni prvak: »Kar jih je pod štirideset let, ni nikogar v naši stranki.« Umljivo! + Prememhe v davčni službi. Davkar g. B. Zazula jc prestavljen iz Radovljice v Litijo, davčni kontrolor g. Alojzij K I o f u t a r iz Radovljice v Kranjsko goro, davčni kontrolor g. Peter V o v k iz Kranjske gore v Velike Lašče, davčni kontrolor g. Jožef A h 1 i n iz Kamnika v Radovljico. — PoštHe vesti. Konceptnim praktikan-tom pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu so imenovani: Dr. Franc Strobl, sodnijski ad-junkt v Ljubuških, Guido KUmmerlin pl. Ei-chenau, konceptni praktikant pri c. kr. na-mestništvu v Trstu ter absolvirani pravnik Josip Dal Ri iz Nauno na Tirolskem. — Hrvati — izgnanci iz Bosne. Pretekli, četrtek sta dobila urednik sarajevskega »Hrvatskega Dnevnika« prof. Šegvič in listov upravitelj B a r b i č pismeni nalog, da v 48, urah morata ostaviti Bosno. S tem je bila ob-) sodba o njihovem izgonu potrjena. G. Šegvič in Barbič sta preko Broda odpotovala v Zagreb. — Smrtna kosa. V Sežani je umrl tajnik okrajne bolniške blagajne g. Janko Z n i -d a r š i č. — Umrl je pazinskem samostanu 27. novembra klerik Ivan B c n c d i č i č, rojen 23. januarja 1886 v Zg. Dobravi na Gorenjskem. — V Gorici jc umrl major 47. pešpolka g. Jožef L o n č a r e v i č. — Zopet nesreča s smrtnim izidom na jeseniški železnlčni postaji. Včeraj 10. t. m. ob 0. uri zvečer jc blizu kurilnice stroj zadel Lovrenca M a n d c I j c a, železniškega delavca, ter ga vrgel ob tla. Prenesli so ga na dom na Jesenice št. 46. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče pri popolni zavesti, po odhodu duhovnikovem pa je začel umirati in ob 8. uri zvečer je bil mrtev. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je bila tema, elektrika ni delovala. Mož ni opazil stroja, ki mu je šel nasproti, pa ga je stroj pahnil na tla. Ponesrečenec je bil star 58 let, oženjen. Krajni šolski svet v Radečah vabi k slovesni otvoritvi novega šolskega poslopja v Radečah pri Zidanem mostu. Dne 20. decembra 1906 bo ob pol 10. uri dopoldne sv. maša v župni cerkvi v Radečah, nato blagoslov-ljenje šolskega poslopja. Po šolski slavnosti pogoščenje otrok. Banket v hotelu g. K. Gmei-nerja. Zglasila za banket do 18. decembra t. 1. pri šolskem vodstvu. Novice iz Opatije. Iz Opatije se nam piše: Zdraviliška godba obstoji — razun enega Ceha in enega Poljaka iz samih pristnih Prussiens. Vodja tc godbe je gosp. Fritz Hof-mann. Njegova stvar bi morala bili, paziti na godce, a kar se je sedaj zgodilo tukaj, jc nekaj nečuvenega. Neki tukajšnji hotelir je naznanil po lepakih, da bode igrala godba tukajšnjega zdravilišča vsako nedeljo in praznik v njegovih prostorih. Mož je upal, da si s temi koncerti kolikor toliko opomore, sosebno, ker bodo igrali pristni »pangertnani«, a uspeha ni bilo. Doplačati je moral, ker nihče ni imel časa priti poslušat to znamenito nemško godbo. Mož si naroči potem c. in kr. vojaško godbo iz Reke. Koncert je popolnoma uspel, a »pangermani« so naslovili pritožbo na c. in kr. vojaško oblast v Reki, da naj nc dovoli slavnoista več, da bi igrala v Opatiji vojaška godba pešpolka Jelačiča, drugače bodo demonstrirali. Seveda jc vojaška oblast iz Reke odposlala takoj to zadevo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Volosko. Znano je in pripoveduje se, da .ie to pot bil c. kr. okrajni glavar zelo resen. »Binnen 24 Stunden muss die Ordnuug geschafft \verden, sonst \verden alle eingcsperrt und nach Deutschland per Schub abgeliefert«. In kdo je temu kriv drugi, nego sami Nemci, kateri škilijo preko Avstrije. Plačuje se za godce s kapelnikom vred na leto 68.000 kron, in ta denar dobe pristni Nemci iz »Reicha«. Vprašati sc mora: Nima li Avstrija zmožnih godcev, da bi ostal denar tukaj? Mislimo pač, in ako bi tudi bili nemški Cehi! Vrh tega ima Avstrija tudi znamenite kapel-nike, kateri bi bolj gojili avstrijsko čuvstvo. Zadnji čas bi pač bil, da sc stori temu konec! Zadnji koncert c. iu kr. vojaške godbe, kateri se .ie vršil dne 8. decembra v »VVicner Hofbrau«, bil je dobro, a nikakor tako obiskan, kot prvi. Pripisati je vzrok v prvi vrsti napominani demostraciji od strani »pangerma-nov«. Toda bilo jih jc strah, ubogi krčmar je imel le škodo, oni pa so se poskrili. Zendar-merijo, stražnike je bilo pač videti, a demonstrantov ne! — Zdraviliščna komisija je sklenila, onih pred letom namenjenih 200.000 kro-nic za nakup matičnih akcij električne železnice sedaj anulirati ter je to svoto dovolila za popravo in tlakovanje glavne ceste. Cuje se pa, da hoče baje podjetnik električne železnice tožiti za ta preklic votiranih kronic. Vedere-mo! — Odbor okrajne bolniške blagajne v Voloskeiti je v svoji zadnji seji dne 9. decembra med drugimi stvarmi sklenil, da se pošljejo na glavno skupščino zaveze v Trst štirje odposlanci. V to svrho so izvoljeni gg.: dr. Ivan Poščič, advokat, predsednik; pl. Pcršič, veleposestnik in član upravnega odbora; Ivan Fenccl, poveljnik požarne hrambe, in Fr. Tavčar, poslovodja. Pač smo radovedni, v katerem jeziku bode letos obravnava! Menda v blaženi nemščini ne, ker vsi zastopniki so Slovani, tako Hrvati, kakor Slovenci.. — »Hochqucllen -NVasserlcitung«, voda iz Vele Učke, je pri nas tako draga, kakor »žefran«. Ako plača kdo na leto 600 kron najemnine, mora posebej za vodo odšteti na leto 80 kron; to je osemdeset kron. Kdo ima te akcije v roki, bode se kmalu videlo! — In zopet nas čaka kako presenečenje, kdo so pravzaprav tisti, kateri tukaj vodo z Vele Učke prodajajo. Tudi v Lindaru je neka zvezda repatica sc prikazala, kateri pa ni všeč hrvatski ali slovenski jezik! Poznajmo se, gospod z Vele Učke, z vrh planin! Snega jc padlo zadnje dni po Gorenjskem nad pol metra. Notranjci so ga dobili okolu 40 cm. Tovarna torpedov na Reki bo pričela izdelovati tudi podmorske ladje. — Medvedje se klatijo okolu Cabra in Šnepcrka. Tudi po kočevskih gozdih so jih kmetje sledili zadnji teden. Mrcina je lačna. — Veliko tovarno za opeko z akcijskim kapitalom do 300.000 kron napravi 10 puljskih industrijalcev pri Toibanu. — Protlaloholno gibanje. Med duhovščino trnovske dekanije na Notranjskem se je pričelo živahno zanimanje za protialkoholno gibanje. Pri konferenci Sod. Ss. C. 28. novembra so si izbrali dekanijskega pospeševatelja »ega gibanja; več gospodov je pristopilo družbi treznosti v Ljubljani, tudi k prvi stopnji; uročilo se je večje število izvodov »Svete ojske« in sklenilo se je, da se s prepotrebnim delom začne najprej v šoli. Povdarjala sc je tudi potreba ustanovitve šolske družbe treznosti po posameznih šolah in cerkvene po posameznih župnijah. Bog daj uspehov! — Pasivna resistenca poštnih uradnikov sc v Avstriji, kakor javljajo dunajski listi, pripravlja za božične praznike. Zahtevam poštnih uradnikov se dosedaj še ni ugodilo. — Mednarodno lovsko razstavo nameravajo prirediti I. 1910 na Dunaju. Kranjska dobi na tej razstavi posebno skupino in se že sestavlja odbor za Kranjsko, kateremu je na čelu knez Hugon VVindischgriitz. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Sprožena ideja društva slovenskih trgovskih potnikov ni ostala brezvspešna, ampak je našla pričakovanega odmeva. V soboto dne 8. t. m. vršil se je v restavraciji »Narodnega Doma« razgovor o eventualni ustanovitvi tega za trgovstvo velevažnega društva in se jc sklenilo sklicati v nedeljo 16. t. m. sestanek v domovini se nahajajočih trgovskih potnikov, da se določi nadaljno postopanje. Vabila, oziroma okrožnice za ta sestanek se bodo vsem, pripravljalnemu odboru znanim trgovskim potnikom, katerih jc čez 40, začetkom tedna do-poslala. Želeti bi bilo, da se trgovski potniki sestanka v največjem številu vdeleže. Cas in prostor se bode v časopisih objavil. — Občni zbor goriškega učiteljskega društva je 6. t. m. sprejel resolucijo na deželni zbor, naj sc službena doba za učitelje skrajša od 40 na 35 let in naj sc stanovanjska doklada zaračuna v penzijo. Občine sc pozovejo, naj uveljavijo odločbo upravnega sodišča, ki pri-pozna učiteljicam pasivno volivno pravico v drugem volivnem razredu za občinske volitve. Na predlog gdč. Leban sc sklene resolucija glede na izpremembo postave, ki jemlje učiteljicam, ki se omožijo, po gotovi službeni dobi pravico do pokojnine. Zbor je nato izvolil prejšnje načelstvo in odbor. — Poročil sc jc g. Josip S o r č, magistratni učitelj v Devinu z gdčno Marico Ples iz Devina. Otvoritev »Narodnega Doma« v Pulju. V prostore novega puljskega »Narodnega Doma« se je 2. t. iti. s primerno slavnostjo preselila »Istarska posojilnica«, slovesna otvoritev »Narodnega Doma« pa bo pozneje, ko bo ves dom dogotovljcn. — Tujci v Opatiji. Dnč 5. decembra je bilo v Opatiji navzočih 1044 oseb. — Vesti iz Amerike. V Cambriji (Co.) je pobegnila 20-lctna žena Jožefu T o m a ž i n u z otrokom vred. Prej sc je pisala Petač in je doma iz Medvod pri Ljubljani. Mož jo išče po časopisih. — V Clevelandu je umrl Franc Koren, doma iz Žužemberka. — Istotam je umrl gostilničar Franc lir en. — V Clevelandu je povozil vlak Franceta R o ž e 1 j a. Star je bil okrog 60 let in že nad 20 let bival v Ameriki. — V Ne\v Yorku je povozil vlak T. Bok a r j a, ki se nahaja sedaj v bolnici. — V Calumetu je umrla Marija P e č a v a r, doma iz Sel pri Otovcu. — V Suttersville (Pa.) jc ponesrečil Feliks S t a n e c v jeklarni. — V Utici (Ill.)je ponesrečil Ignac Š i m e c, doma od Št. Petra pri Novem mestu. Povozila ga je cestna železnica. StajersKe novice. š Velikanska politična nerodnost je sledeči člančič zadnje »Domovine«: Slovenski javni napisi v Mariboru so po tamošnjem občinskem zastopu prepovedani. S Cirilove tiskarne je mestna policija mariborska slovensko označilo tvrdke šiloma odstranila. To je na potilo nekatere mariborske Slovence, da so z brzojavi in dopisi v Ljubljano zahtevali, naj ljubljanski in drugi občinski odbori slovensk prepovejo v slovenskih občinah nemške javne napise, iz tega se vidi, kako malo naši ljudje premišljujejo položaj. »Domovina« se je z več članki trudila poučiti občinstvo o pravnem stanju te stvari. Zal ,da se taki spisi ne uvažujejo dosti pri nas. Naglašamo zato še enkrat, da s časniškimi in državnozborskimi pritožbami in vprašalnicami samimi in s poganjanjem naših občin v maščevalne sklepe proti Nemcem se ne doseže namen. Maribor in Celje sta kršila postave. Pomoči je treba iskati s pritožbami po predpisani poti od nižje oblasti na višjo. Ce se je to v Mariboru zgodilo, ne vemo; v Celju se jc! Stvar je sicer glede Prage na najvišjih mestih rešena. To je treba proučiti. Skrajni čas je pa tudi, da se namestništvo v Gradcu prisili v delo, boljše pa še v odstop' — O tem člančiču »Domovine« sc nam piše s Štajerskega: Jasno jc da izvira ta »modrost« posredno ali neposredno od ljubljanskega župana Hribarja, ki sc hoče s pomočjo »Domovine« oprati, da nima poguma storiti v Ljubljani to, kar so napravili Nemci v Celju in Mariboru. Zupan Hribar se svojih Nemcev boji, zato sc izvija! Naj bo dc odprava slovenskih napisov šc tako kri vična in zakonom protivna, dolžnost slovenskih občin, zlasti Ljubljane bi bila, skrbeti z retorzijo za protitežo v pravnem boju pred upravnim 'sodiščem. Ce bodo gospodje pri upravnem sodišču razvideli, da jc odprava slovenskih napisov dvorezno orožje, koie so Slovenci tudi pripravljeni prijeti v roke, po- tem bo njih razsodba bolj gotovo pravična, kakor čc brezdelno držimo roke križem. Seveda mi razumemo, da jc Hribarju težko kaj začeti proti nemškim napisom, ker bi bili z odpravo istih udarjeni tudi mestni očetje. — Sploh pa od ljubljanske mestne občine ni pričakovati kakega uspešnega koraka v dosego slovenskega lica mesta, dokler rabi mestni magistrat na dvojezičnih stvareh samonemški mestni pečat. Da jc to res in da sc jc to zgodilo leta 1906, se preriča lahko vsak .štajerski Slovenec, ki si ogleda dvojezični restavracijski tarif v restavraciji ljubljanskega južnega kolodvora! š To je pravi odgovor na mariborski in celjski sklep o odpravi slovenskih napisov, kar nam poroča občinski urad Orehove vasi pri Mariboru: »Tukajšnji občinski odbor je soglasno sklenil, uvesti na občinskem uradu popolnoma slovensko uradovanje in vse javne napise samo v slovenskem jeziku. š Gregorčičev večer, katerega je priredilo 9. t. m. slovensko društvo »Domovina« v Gradcu, je krasno vspel. Podpredsednik društva g. Zaje otvori s prisrčnim nagovorom Gregorčičev časten večer ter da besedo g. predavatelju. Kand. phil. Val. Rožič je nato v kratkih, a jedrnatih besedah poljudno naslikal pesnikovo podobo zbranim poslušalcem. Po zanimivem predavanju ie pevski zbor društva »Domovine« zapel več Gregorčičevih pesmi. Nato sta tovariša jur. Cesnik in Erman deklamovala nekaj najlepših Gregorčičevih pesmi. S tem je bil končan oficijelni del. Nato se jc vršila prosta zabava v gostilni pri »avstrijskem dvoru«, kjer so vrlo vdarjali na tain-burice društveni tamburaši. Ob priliki Gregorčičevega večera se jc nabralo za pesnikov spomenik 6 K 12 vin., katera svota se pa v pesnikovem smislu naloži kot fond za »Šolski dom«, oziroma »Otroški vrtec« v Gradcu. — Na Gregorčičev večer »Domovine« so prišli tudi vsi slovenski koroški visokošolci! Bog jili živi! š Umrl jc v Žalcu gospod Franc Pečov-nik, nadučitelj iz Št. Jurija ob Taboru. N. v in. p.! — V Rogatcu jc umrl taniošnji davkar gespod Josip Spolni. š Iz Hrastnika. One stariše, ki želijo vpisati svoje otroke v »vrtec«, a še niso tega doslej storili, prosimo, da se zglasijo prej ko mogoče, da se zamore do 2. januarja pripraviti vse potrebno, kaor prostor, učila itd. š Ta pa zna! Nekdo je dobil od svojega nečaka pismo, ki ga je tako razveselilo, da bi rad v svoji nesebičnosti svoje veselje z drugimi delil. Pismo sc glasi: »Libcr Ankel, Anfanks maijne Šrajibe Ich las inen Šen krissen und beten um Inen aijgenen atres ven se mir volu Šiken main name ist Gefrait To-polnik des K u k Infantcriregimcnt N 87 8 Feld komponi in Palo. Maijncn foter Nome Josef Topolnik in . . . in Štajermark.« Ni li to zopet jasen dokaz, kako potrebne so slovenske šole za slovenske otroke?! Koroške novice. k Častniški namestnik se nabodel na bajonet. Dne 8. t. m. proti večeru jc med po-dučevanjem vojakov, kako da se imajo na straži obnašati, častniški namestnik F. K a n-cky od 17. pešpolka v sobi vojašnice pod Križno goro v Celovcu vsled spodrsnjenja tako nesrečno padel, da se je nabodel v prsa na bajonet nekega vojaka. Vbodljaj bajoneta mu je segel do pljuč. Ko bi vojak orožje hitro ne odmaknil, bi bil vbodljaj smrtnonosen, tako je pa lc težko ranjen. Krivda nikogar ne zadene. Ponesrečenega so takoj prenesli v vojaško bolnišnico. Imenovani častniški namestnik je rodom Kranjec. k Iz tira skočil je 8. t. m. zvečer na postaji Glinje en železniški voz pri premikanju. Vzrok je bil, ker jc bil en premikalnik prekmalu prestavljen, ravno ko je vlak čez vozil. Osebni vlaki so imeli radi tega eno uro zamude. Nesreča se ni prigodila nobena. Ljubljanske novice. lj Škandalozne razmere pri telefonski upravi. Danes ob 9. uri 20 min. dopoldne smo oddali naslednjo brzojavko: »Poštno, brzojavno ravnateljstvo Trst: Pred petimi dnevi je sneg potrgal telefonske žice po Ljubljani. Kliub vsem prošnjam, naj se kmalu popravi uredniški telefon, katerega radi naših zvez nujno potrebujemo, je uredništvo »Slovenca« sedaj žc pet dni brez telefonskih zvez. Zahtevamo nujno, da slavno ravnateljstvo enkrat za vselej odpomore takim, za glavno mesto nečuvenim razmeram. — Uredništvo »Slovenca«.— Brzojavka jc gotovo mila, ako se upoštevajo vse škandalozne razmere pri naši telefonski upravi. Telefonska uprava zahteva točno plačilo za celoletno uporabo telefona,katerega se pa v Lubljani najmanj mesec dni na leto rabiti ne more! Z Ljubljano hočejo menda nekateri pometati, pa nc pomislijo, da imajo tudi drugi metle in da potrpežljivost le nekaj časa trpi. lj O rokovnjačih bo danes ob polu 8. uri zvečer v »Slov. kršč. soc. zvezi« predaval g dr. J e rš e. Kdor hoče čuti poljudno predavanje, naj pride. Ij Za »Siidmarko« in »Schulverein« priredil jc v soboto in nedeljo zvečer v kazini komitč nemških gospa dobrodelno (!) veselico katere so se udeležili, kakor poroča »Laiba-cherica«, tudi gospodje od deželne vlade. To je čudno! Kadar sc priredi kaka podobna veselica družbe sv. Cirila in Metoda, pa teh gospodov ni nikoli zraven. lj Osebne vesti. V nedeljo, 9. t. m. sta dospela semkaj c. kr. sekcijski šef dr. Deutsch in dvorni svetnik Markus z Dunaja ter loži rata v hotelu »Union«. li Na strelske vaje bode šel tukajšnji top ničarski polk št. 7, ki sc bodo vršile v Ce- lovcu. Topove bode dal za uporabo ondotni topničarski polk št. 4. lj Osuševanje ljubljanskega barja v pričet- nem stadiju. Kakor se čuje, prično se prva dela na barju ob meji mestnega okrožja in sicer najpreje s poglobljenjem struge in utrditvijo obrežja. Dela se prično na pomlad. Ij Stavbinske vesti. G. Bamberg zgradi si prihodnjo pomlad ob Miklošičevi cesti, tik svoje tiskarne, novo poslopje in so iz tega namena že podrli zadnje dni dimnik pri tiskarni. Ob Dolenjski cesti si bode pa zgradil g. Janez V a r o g a enonadstropno vilo, za katero je dobil že stavbno dovoljenje. Ij Umrl je danes v 53. letu svoje starosti bivši trgovec na Sv. Petra cesti g. Franc Orešek. li Prememba posesti. G. D e g e n g h i je prodal hiši štev. 5. in št. 7. v Dalmatinovih ulicah g. Ani Deprato iz Pulja za 250.000 kron. Včeraj je g. Degcnghi kupil hišo štev. 53 v Spodnji Šiški. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se uprizori prvič v sezoni Smetanova komična opera »P roda na nevest a«. Marinko poje ga. S k a 1 o v a, Janka g. pl. R e z u n o v, Ke-cala g. B c t e 11 o, Krušino g. O u f e d n k, Vaška g. pl. Z a c h. — Za četrtek se pripravlja izvirna noviteta »Za narodov blagor«, komedija v štirih dejanjih, spisal Ivan Cankar. Režijo ima v rokah g. T a b o r s k y, nastopi vse dramsko osobje. Cecil jno društvo župnije Marijinega Oznanjenja jc imelo dne 25. novembra občni zbor; voljen jc večinoma stari odbor, dva nova odbornika sta vstopila vanj. Prihodnje dni bo pobiral zakristan članarino pri društvenih članih v znesku dveh kron. Novi društveniki dobro došli! lj Odbor »Gospodinjske šole«, društva za ustanovo in vzdrževanje gospodinjskih šol v Ljubljani nam naznanja, da bo d r u š t v e n i občni zbor bodočo nedeljo, dne 16. dec. 1906 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti štev. 9. Ij 70-letnico svojega rojstva bo 13. t. m. praznovala gospa Julija Moos, upokojena nadučiteljica. IjPalica ga je izdala. Predsinočnjim je prišel leta 1847 rojeni in v Naklo, okraj Kranj, pristojni Jožef V i n d i š e r na Emonsko cesto št. 10, ko ni bilo nikogar doma. Ker je vedel, kam shranjujejo ključ od kuhinje, je tega vzel in odklenil kuhinjo. Tam je ukradel hitro kuharici zimsko jopico, gospodinji pa zgornje krilo in več nožev, žlic in vilic, ter tako napravil 61 K škode. Nato jc kuhinjo zopet zaklenil in dal ključ zopet na prejšnje mesto. Bil je pa tako nepreviden, da je v kuhinji pustil svojo palico, katero so domači spoznali za Vindišerjevo. Ko je bil aretovan, je tatvino priznal in povedal, da je vse stvari poprodal včerai na sejmu različnim kmetom. Bil je že 21-krat kaznovan zaradi različnih deliktov in so ga izročili deželnemu sodišču. lj Nov zistem ljubljanskih branjevk. Dosedaj so branjevke na trgu preganjale mraz s tem, da so imele v piskrih žrjavico in se pri teh grele. Danes dopoludne so pa pogrun.taje drugo. Nanesle so skupaj kup starih košar in desk in vse to zažgale. Ko jc pričelo dobro goreti, so drle skupaj in se ob plapolajočetn oggnju grele. Tega veselja pa niso dolgo uživale, ker prišli so tržni organi in ogenj so morale branjevke pogasitit Ij Z južnega kolodvora ie bilo včerai poslanih na Nemško 19 vagonov goveje živine, na Laško pa pet vagonov konj, ki so bili na-kupljeni na včerajšnjem semnju. lj Nesreča. Ko je včeraj metal krovec Viktor K o r n s strehe na postaji v Logatcu sneg, je padel doli in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. li Na šipi sc je obrezal na roki danes ponoči 23-letni ključavničarski pomočnik Ivan Kralj, tako da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ko je prišel domov, ni imel ključa in jc vsled tega trkal na okno, vsled česar sc jc šipa razbila. Ij S palico po glavi je včeraj pretepal med prepirom neki posestnik iz Šiške delavca Iv. Novaka pred skladiščem na južnem kolodvoru tako, da ga je oblila kri iu da je moral iskati zdravniške pomoči. Novak ie posestnika baje psoval. Ij Semenj. Dne 10. t. in. je bilo na mesečni sej m prignanih 452 konj in volov, 163 krav in telet, skupaj 615 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so prišli po njo Moravci, pri konjih pa srednja. Telefonska ln brzojavna poročila. GOSPOSKA ZBORNICA IN VOLIVNA REFORMA. D u n a i, II. dec. Specialna komisija gosposke zbornice je danes nadaljevala generalno debato v volivni reformi. Navzoča sta bila ministrski predsednik Beck in notranji minister Bienerth. Danes je prvi govoril grof L a t o u r. Generalna debata bo skoro gotovo že danes končana. Pri specialn' debati bo govoril tudi notranji minister Bienerth, da tudi on pojasni stališče vlade proti pluralni volivni pravici. Glasovanje specialne komisije sc vrši že jutri. Dunaj, 11. dec. Komisija gosposke zbor niče je popoludne končala generalno debato. Gotovo je že sedaj, da se bo komisija jutri skoro enoglasno odločila za pluralltetnn volivno pravico in sicer za starostno pluraliteto Skoro vsi današnji govorniki so povdarjal!, da v tem ne tiči ost proti vladi, da gosposka zbornica noče vreči volilne relorme in da le s konservativnega stališča zahteva pluraliteto Nova imenovanja v gosposko zbornico se za sedaj še ne izvrše. Ni izključeno, da ho morala volilna reforma še enkrat pred državni zbor ako se gosposka zbornica takoj ne uda. PROTI SLOVENSKI SREDNJI ŠOLI V TRSTU. Trst, 11. dec. »Piccolo« se zaganja v Slovence, ki so na občnem zboru, »Edinosti« zahteval v Trstu slovenske srednje šole. Po-z vlja Italijane, naj bodo na straž!. ITALIJANSKI POSLANEC ODLOŽI MANDAT. Gorica, 11. dec. Italijanski poslanec iz Goriške, Verzegnass' iziavlja, da se odtegne avnemu življenju iu za prihodnji državni zbor ne bo več kandidiral. TRŽAŠKI ITALIJANSKI DIJAKI. Trst. II. dec. Ob priliki podelitve No-blove nagrade Carducciju, je poslalo tržaško italijansko dijaško društvo pesniku sledeči brzojav: Vam, opesnitelju osvobojene Italije danes pripoznanetnu za najvišjega preroka prosvete, priznanje in spomin radostne tržaške dijaške mladine! SPOR MED FRANCOSKO VLADO IN VATIKANOM. Pariz, 11. dec. Vsa duhovščina iu škofje so edini s sveto stolico. Župniki so po vseh pariških cerkvah raz Icc naznanili, da bodo po papeževem navodilu nadaljevali bogoslužje, nc da bi to naznanili vladi. Pogrebi iu poroke se ne bodo več vršile sijajno, da ne bo imel vladni fiskus dobička. Nadškof bor-doški je takoj, ko je sprejel papeževo navodilo, preklical svojo prejšnjo prenagljeno uaredbo, s katero je nameraval svojim duhovnikom dovolili. da naznanijo bogoslužna dejanja vladi. Pariz, 11. dec. Poslanec Meunier je stavil v parlamentu predlog, naj se takoj vse cerkve, farovži, škofijske palače in semenišča oznanijo za državno ali občinsko last. V pariški nadškofijski palači se namesti ministrstvo za javna dela, po farovžih pa poštni uradi. Pariz, 11. dec. Minister Briand je naročil prefektom, naj postopajo proti duhovnikom, ki hogoslužnih dejanj vladi ne naznanijo, kazenskim potom. Clemenceau pa namerava predložiti proti duhovščini izjemno postavo. P a m p e I o n n e, 11. dec. Več tisoč oseb je tu demonstriralo proti novim vladnim odredbam. Rim, II. dec. Papež je obenem s svojo uaredbo pariškemu nadškofu, kardinalu Ri-chardu naročil, naj duhovščina v cerkvi tako dolgo nadaljuje bogoslužje kakor prej, dokler je s silo ne prežene oblast, ali pa dokler sc cerkve ne polast io razkolniki. »Osservatore Romano« izvaja 10. t. m., da se Briandova na-redba igra z vseini postavami iu pravico. Nova Briandova naredba, ki hoče prisiliti duhovščino, da se pokori združevalnemu zakonu iz I. 1881 ni nič drugega, kot prikrito izvajanje postave o ločitvi cerkve od države. Pj a r i z, 11. dec. Kardinal Richard pripravlja vse potrebno, da zapusti nadškofijsko palačo. Pariz, II. dec. Danes pridejo pred pre-fekta policijski komisarji, da sprejino navodila, kako naj nastopijo proti temu. da se po cerkvah opravlja služba božja, ne da bi bila napovedana. Vlada namerava vsled pritiska radikalnih vodij nastopiti proti duhovščini najodločneje in če treba tudi odvzeti duhovščini starostne penzije. Zbornica bo jutri sklenila, da se jutrišnja izjava vlade plakatira po Francoski ter ho vlada svoje represalije takoj izvajala. Rim, II. dec. Papež je odredil, da sc danes v vseh cerkvah moli za Francosko. Papež ne odneha, in naj pride tudi do najhujšega verskega boja. Francoski katoličani so pripravljeni na najhujša preganjanja, ki končno prineso zmago cerkvi. BOLEZEN PERZIJSKEGA ŠAHA. Teheran, II. dec. Slabosti pri perzijskem šahu dalje trajajo. NOBLOVA NAGRADA. S t o k h o I m, II. dec. Noblove nagrade, vsako po 140.480 frankov dobijo letos: pesnik Carducci, kemik Moissan, fizik Thomson Iu medicinca Kamil Golgi iz Pavije ter Ramon y Cajal iz Madrida. Noblovo nagrado za mir dobi Roosevelt. ČRNA (iORA IN SRBSKI TOPOVI. Carigrad, U. dec. Črnogorski poslanik dementira vest, da Crnagora participira pri naročenih novih srbskih topovih. CAR DAROVAL MILIJON RUBLJEV. Peterburg, 11. dec. Ruski car je iz lastnega premoženja daroval milijon rubljev za okraje, ki trpe vsled lakote. Razne stvari. Čudak. Včeraj jc umrl v Budimpešti 80 let stari dr. Franc Gerlach, ki je svoj čas pro-moviral sub auspiciis regis in je bil trikratni doktor. Po Budimpešti jc hodil oblečen v cunje. Stanovanja ni imel ter jc spal po čakalnicah, zadnji čas pa v neki duplini poštnega poslopja. Živel jc le od vode in kruha. Krajcarje, katere je naberačil, jc pošiljal papežu. Pred dnevi so tega čudaka našli nezavestnega na cesti ter so ga prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Pri njeni so našli 230.000 kron, katere jc določil za zgradbo vaških šol. Književnost ln umetnost. * Ferdinand Brunetiere umrl. 9. t. m. jc umrl v Parizu Ferdinand Brunetiere. Brunetiere jc bil rojen 19. julija 1849., 1893 je postal ravnatelj-urednik revije »Revne de Deux Mon-ues«, 189,3 pa član francoske akademije znanosti. Brunetiere je bil prepričan katoličan, veliki pisateli-znanstvenik. Najznamenitejša jc bila njegova razprava »Znanost in vera«, ki jc izšla leta 1895. Izdelal ic več knjig o francoski literaturi, najlepša jc ona o »renesanci idealizma«. Njegova zgodovina francoske književnosti je ena izmed najboljših francoskih, zadnji čas se je zelo bavil z modroslovjem in apologetiko. * Nova knjižica v slavo Brezmadežni. Ravnokar je izšla tnala knjižica z naslovom »Brezmadežna«. Zbirka molitev, večinoma obdarovanih z odpustki, v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju, katero je spisal č. g. Frančišek Bleiweis, župnik v L.ešah. Knjižica, katero toplo priporočamo častilcem Brezmadežne in posebno družabnikom Marijinih družb, velja 20 vin. (po pošti za-se 26 vinarjev) ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Važna knjiga za voditelje Marijinih družb. Ravnokar je izšla v novem natisu knjiga jezuita P a t i s s, »A n s p r a c h e 11 i 11 der Marianischen K o 11 g r e g a t i o n der J u 11 g f r a 11 e 11«, po katerej so gospodje voditelji »Marijinih družb« vedno popraševali, a je bila zelo dolgo razprodana. Knjiga se naroči v K a t o 1 i š k i B u k v a r n i« v Ljubljani in velja -4 K 80 h. Kdor dopošlje ta znesek z naročilom, dobi knjigo poštnine prosto, siccr sc poštnina priračuni. * Zajčevo opereto »Nihilistico« bodo jutri prvikrat proizvajali na zagrebškem gledališču. Za:c jc zložil svojo najnovejšo opereto iz najlepših točk starejših svojih operet, ki so v I. 1865 do 1869 doživele veliko slavo. Libreto jc spisal zagrebški častnikar Viljem Otto. Opereto vse hvali in se nadeja, da s svcžostjo melodij pobije sedanje prisiljene fabrikatc velemestnih operet. Gospodarstvo g O gojenju cvetlic v Dalmaciji. Profesor dr. Wettstcin je nedavno predložil avstrijski akademiji znanosti obširno izvestje, kako bi se dalo povzdigniti gojenje cvctlic v Dalmaciji. To izvestje jc bilo ponatisnjeno v zadnji številki »Osterr. Rundschau«. Profesor \Vettstein obžaluje, da ni Avstrija doslej posvetila pozornosti gojenju cvetlic v Dalmaciji, dočim se trosi na milijone za uvoz cvctlic iz Italije in južne Francoske. Ta učenjak je preiskoval pogoje rastlinstva z obzirom na zemljepisni položaj Dalmacije in Rivijere ter se je prepričal, da ie trditev, češ, da bi gojenje cvetja ne moglo vspevati v Dalmaciji, povsem napačna. Na temelju preiskovanj podrobnih odnošajev južne Dalmacije, ki so povsem enaki onim na Rivijeri, govori profesor o razmerju vlage in vetra ter o sestavinah tal in transportnih sredstvih. Cvetlice z Rivijere potrebujejo redno tri dni, predno dospejo na Dunaj. A danes je možno z brzini! parniki avstrijskega Lloyda in (Jngaro-Croate dobiti po-šiljatev cvetlic iz južne Dalmacije v 48 urah. Torej bi se moglo v' Dalmaciji v doglednem času pričeti z gojenjem cvctlic, kakor se to godi na južnozapadni obali Francoske. Ko bi se to gojenje cvetlic uvedlo v velikem obsegu, dosegel bi se popolen uspeh. Izvestje profesorja Wettsteina je predloženo ministrstvu za poljedelstvo. Darovi. — Za Cirii-Metodovo družbo so darovali Mohorjani iz Kamne gorice 12 K 70 v; g. Ivan Brezavšek, kaplan v Šempetru 7 K 60 v.; Mohorjani iz Cola pri Vipavi 4 K 40 v; g. Jan. Trpin, župnik v Mošnjah 7 K; Anton Golf, župnik v Strugah 5 K; Jan. Lesar, župnik v Šmartnem 4 K- — Mohorjani iz Borovnice 10 K. Mohorjani iz Krke K. — Mohorjani iz Velike Doline 7 K 50 h. — Mohorjani i7. Železnikov 1.3 K. Mohorjani iz Breznice 7 K 50 h. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem J06'2m, srednji zračni tlak 7 6-0 mm Srednja včerajšnja temp. 0-H», norm. vo°. a a a čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celiijn Vetrovi Nebo » a *> a £ S "i B S fl __ X 9* C. 10 9. zveč. 720*1 o-o sr. jug obl. 11 7. zjutr- 724 1 Ob sl. jzah jasno 03 2. pop. 724 4. 1-6 sl. jjvzh. obl. Zahvala. Za vsestransko nam i/.kazano to-lažilno sočutje že med boleznijo in povodom smrti našega isureno \jub-lientga očeta, ozir. starega oieta, tast* brata in sirgca, gospoda Antona Lindtoerja za krasne darovane vence in številno spremstvo k zadnjemu počitku se tem potom najtoplejši in najsrčneje za-nvaljujejo 2785 1-1 žalujoči ostali. Ljubljana, dne 6. dcc. 1906. Franja in Ivana Orešek na- znan ata vsem sorodnikom, prijateljem in zr.ancem prealostno ve-4. da je njun iskreno ljubljeni, dobri oče, oziroma sin, str c in svak, gospod ^ Fran Orešek zasebnik po dolgi, težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, vfeiaj, dne 10. t. m., ob polenaistih ponoči v 53. letu svoje dobj blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v sredo, 12. decembra, ob poltreh popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Pitra cesta st. 44, na pokopališče k sv. Križu. Zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri sv. Petru V Ljubljani, dne 11. dec 1906. pomočnika za podkovsnje konj in kovanje vozov sprejme takoj 2779 2 2 Ignac j Treven, podkovski mojster v Idriji. ■fc ^ A|. poštenih starišev s lina nR primerno šolsko fll^l Wr. II izobrazbo, zmožen tudi nemškega jezika, se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj v trgovino z mešanim blagom 2744 3-3 Ivan $\uer v Tržiču. $7taro železo,| w baker, cink in me- H A denino u ^ kupuje po najvišjih cenah ^ ti, Franc Stupica A trgovina z železnino Mna Marija Terezije cesti M L v Ijubljani 8(,3 28 Postrežnica priletna in čedna, želi vstopiti v službo h kakemu bolniku. 2?29 2—1 Kje, pove upravništvo „Slovenca". 2enonad" stropni se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri« stanu št. 14 v Ljubljani. 216 10-7 Mesnica v dobrem prometnem kraju blizu tovarn na Gorenjskem, se takoj odda na račun. Prednost imajo oženjeni brez otrok. 2 22 t—5 Naslov pove upravništvo ..Slovenca". Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjena zaloge: hiši Zimske jope za dame . obleka iz sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine . 242* 31 od gl. 2*50 višje » H JJ »> II ti » JJ U >) 2 50 2-50 2 50 5 — 750 »» 11 11 11 11 Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. ffjpi « v najbolje za gospode, gospe^j ■ ■Sfftlfl^fl žn otroke P^Poroča trgovina g lUUIUMJlv.podlesnikml. 2767 ODI Ljubljana, Stari trg št. 10, J Izrednoznižanecene pri Veliki tovarni v Ljubljani, Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklioe. Velika zaloga koiuhovina za gospode. 2621 20 11 A. LUKI C, poslovodkinja. 1 Zim Ml! Izkaze o premoženju, fasije, cerkvene in interkalarne račune, inventare itd. sestavlja po vseli predpisih naglo in ceno 2791 2—1 Rudolf Hribar Maribor, Gosposke ulice 32. Preklic. Podpisani Jakob Grad, posestnik v Vevčah, obžalujem, da sem dne 2o. novembra t. 1. v svoji razburjenosti razžalil Frančiško Er bežni k, tovarniškega delavca ženo v Vevčah 2790 1 — 1 Jakob Grad. 0 O Destilacija žganja o o o o O O O O] v zvezi z izdelovanjem brezalkoholičnih pijač se-more takoj pričeti z najboljšim uspeh m, za oblastveno dovoljcme v svrho i/delave in prodaje s& jamči ter brezplačno na 1 cu mesta temeljito uredi' manipulacija po izurjenem strokovnjaku Obširne-intormacije v svrho dob e trgovine na razpolago. Hrezkonkurenčne vrste in reklame brezplačuo. Resni ponudniki naj naslove svoj • ponudbe prd „Goldgrubc" 2500 na Ann. F.xp. Eduard Braun, Dunaj, L., Rotenturmstrasse 9 2782 1-1 W Na letošnji poljedelski razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovane iBi slomoreznice, mlotilnice m = uratila = največje češke tovarne Jos. Suchy Peček ima na Kranjskem v zalogi samo 2770 3-2 Fr. 5fupica v LJUBLJANI, Marije Terezije cesta št. I in Valvazorjev trg štev. 6. ^ Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. w Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 Štev, telefona 210. - priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno - 2469 150—16 |»i vo i ioilrih in steklenicah. „ H^i an Hb i Jamom« B^s* kreditna banka^ Podružnica v spljetu. v Ljubljani, Špitalske ulice št 2 Delniška glavnica JU —. Rezervni zaklad • prejema od I. novembra tekočega leta vloge vložne knjižioe in /JI 01 ter jih obrestuje od dne vloge de ' 2 lO dne vzdiga j tekoči račun po obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na zečenil * 1. novembrom t. 1. = Rentni davek plač ia 1 obenem i« 5 I 4r, % Podružnica v CELOVCU, »oo.ooo—. knjižice od sedanjih 4% m banka sama 2291 MU I I Podružnice: . i menjalnicami: Orahrn 25, Mila tiran, Most ulica 17. Žlilinw. Urno, n, IV k a l.lpa f«