63. številka. Ljubljana, petek 17. marca. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avBtro-ogerske dežele za celo leto 1*5 gld., za pol luta 8 jrld., 7.a četi* leta 4 #ld. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dum M celo leto li3 gld., /h četrt leta S glu. ?JO kr., za en mesec 1 pbl. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospodo učitelji' na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četit leta 2 jrld. nO kr., po poŠti prejenian za četrt leta <1 g\A. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste i) kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 2f>—2t> poleg gledališča v „zvezdi".
O pravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši.
Slovanstvo v Rusiji.
Da se Slovanje dosedaj nijsmo mogli do onega viska vzpeti, kamor se i po svojem Številu i po duševnem nadarjenji našega plemena s pravico povzdigniti moramo, krivo je najbolj to, ker smo bili premalo Slo-vanj e.
Narodna zavest je pri vseh velicih narodih najmočnejša. Francoz, Anglež sicer ne govori o svojej narodnosti, da celo pravi včasi frazo, da ne treba narodnostne politike, — ali pri tem je on vendar največji narodnjak in je pri tacem besedovanji le podoben onemu zastavnemu in resnemu zakonskemu možu, ki o svojej ženi ne govori in je celo malomaren do nje videti; ali le pustite, da mu žena nevarno oboli ali sploh v kako nevarnost pride, in videli ga boste vsega v ognji in strastnej skrbi za njo. Francozu in Angležu narodnost nij v opasnosti, zato se ne strasti za njo; ali pri zadnjej vojski smo videli, kaj je prvi za njo storil, in še zdaj vidimo, kako sovraži narodnega protivnika.
Narodni čut, slovanska zavest mora torej v nas bolj prodreti, s časom v kri in meso našega roda zaiti, potem bode bolje, potem vzraste i naša duševna moč.
Pa kaj pomaga če le v nas, manjka slovanska pokoljenja zaide čut slovanski, duh vzajemnosti, moralne jednote, — ako ga veliki samovladni slovanski rodovi nemajo! In baš nam je treba, da se ideja Slovanstva pri onih vzbudi, ki imajo večjo moč. Tako na primer pri Rusih.
Rekel je ondan ruski pisatelj, in po vsem novinarstvu je krožila njegova beseda, da Rusija koristi drugim Slovanom uže s tem, da /e. da živi.   Kajti ko bi Rusije ne bilo, ne
list®!«
Pozdravi in odzdravi našega naroda.
(Spisal Blažo Pornišek.)
Slavni prirodnik Darvin detinuje, da je življenje borba vsega proti vsemu. Najnovejša doba pak se podvizuje, da bi s parno silo in z brzojavno žico in po kontinentih in po oceanih ob moč spravila temnih časov žalostne posledice. V to svrho je prevzela moderna narodna presveta ogromni nalog, da spomenoto Darvinovo definicijo poskuša preobrati tako: da življonje ljubav vsega p ram avsemu postane. (1'iuni desi-derium.)
Ako opazujemo naš slovenski niirod, vidimo, kako neiskreni so njegovi pozdravi proti inteligenciji. Kmet sicer reče gospodskej suknji „dobro jutro'Njim bog daj!" ali pa „hvaljen bodi Jezus Kristus!"  itd.,  a  v  srci pa si
bi se bilo ženiralo na jednej strani Nemštvo, na drugej Timštvo ostalo Slovimo zadušiti. In to je istina.
Ali kako še veliko večji in po nas druge Slovane koristnejši in silnejši bi bil ta mo-ralični samorasni vpliv Rusije, ko bi ona bila bolj slovanska, ko bi Rus čutil se bolj Slovana ali vsaj toliko Slovana kakor Rusa. Ko bi jedenkrat čutil se narod, inteligentni narod, onda bi se morala čutiti tudi vlada ruska.
In veseliti nas mora, da se tudi vedno na to dela, da bode, kar še nij.
Kakor je jugoslovanski vstanek, iz male krainole v Hercegovini vzrastel, užo s tem neizmerno koristil, da je nekdaj izgubljeno čut duševne skupnosti Slovanov zopet bolj oživil in močno razpalil sploh pri vseh Slovanih, tako je to pri najmočnejšej, jedinej samovladnej panogi Slovanstva, pri lUisih še posebno.
Mej prikazni, ki to potrjujejo, naj omenimo tu samo jedno. Izšla je v Rusiji mala knjiga z naslovom: „Slovani". Zbornik, v katerem se govori o življenji slovanskih n ti rod o v". Ta knjiga se v velikanskem številu in po vsej Rusiji prodaja, vse ruske novine delajo reklamo za njo, za to, ker je čist dohodek od nje razprodaje namenjen hercegovinskim in bo.senskim p o t re b ni ko m. Zale te je občna simpatija. Da pak se zbere za tako razširjenje baš oni tema, smemo se veseliti. Besede take, poduk jednak bode plodovito zrno v maso naroda vrženo in tam kaleče.
„Mi Rusi pripadamo velikemu slovanskemu plemenu. Slovanov je Črez !)0 milijonov." S tem ponosom se ruska knjiga začenja in lapidarno razlaga potem stanje vseh Slovanov tudi
misli vrlo često „da bi te le hudič vzel!" itd. Tega si kmet sam nij kriv, nego tisti, kateri so nečloveško ž njim ravnali. Ako je na tlaki ta ubogi „parias" ali „helot" le korun vpričo biriča z motiko prosekal, uže je moral zato držati batino. In sploh je užival naš kmet namesto prijaznega poduka le surove ukaze in kazni. Ako je mlajša generacija nehvaležna za tako odgojo in poduk miuolih časov, kdo je temu uzrok ?
čredno so nas Slovence obkolili dušmanini v 8. in 9. stoletju, rabil je naš narod slovanščiui pristnije izraze in obliko, kadar je pozdravljal in odzdravljal, nogo-li sedaj. Gospbdskega človeka kmet dandenes „onika," i v 2. i 3. osobi singularis. Vsega tega pred 1000 (in inenj Ur.) leti nij bilo. A strah in trepet pod komando privile-govanih ljudij bila sta reformatorja naše slovnice, rabe zaimen v pluralu.
Pa ne samo to neslovansko zaimenovanje nam je  vrinilo tujega elementa usus,
nas Slovencev povsod pristavljajo glavno mesto vsacega naroda, pri nas Ljubljano, ter naglašuje, da smo s Ilrvato-Dalmatinci mi Slovenci stražniki jadranskega morja.
Jugoslovansko bojišče.
Zanimivo jo, da uže mađarsko glasilo „Ung. L." tako-le piše: „Vedno bolj se prepričanje razširja, da turške države nij več rešiti. Naš minister vnanjih stvarij morda prav misli, če hoče rešitev nevarnega orijen-talnega vprašanja odriniti, ker Avstro-Ogerska ima največji interes mir ohraniti. Ali tega bi ne smeli naši državniki iz vida pustiti, da turška vladavina nij nikakor več mogoča. Vladajoče Turštvo v Evropi se je popolnem preživelo. S šalami se ne da nobena država več vzdrževati. Celo Osmani so trudni vladanja klofut."
Iz Belgrada se piše češkemu listu, da avstrijski diplomat ion i zastopnik nij nič opravil pri knezu, ko ga je prigovarjal, naj mir s Turki obrani. Knez je odgovoril, da mora tako ravnati se kakor to zahteva korist dežele. (Bodcmo kmalu videli, ali bode dejanje po tacem, kakor so knezove obljube)
Iz Z a val j a se 14. t. m. „Obzoru" br-zojavlja: Včeraj so Turci ravno o polu dne zapalili in poropali krupsko cerkev. Blizu Bihaća ubili so trojico ljudij, a pri Krupi pak tri mirne domačine. Kto resultata Andrassv-jevih roform!
Iz Dubrovnika se 15. t. m. brzojav-lja: Novo imenovani governer za Hercegovino, Vasa Efiendi in britanski komisar Hol« it u's došla sta denes semkaj z Lohlovim parobrodom „Messina".
1 nego i pozdravi in odzdravi slovanskega zna-Jčaja so se nam izpodrinile z oktruiranjem neslovanskih izrazov in oblik. Nekdanji naši pradedi pozdravljali so se „zdravo!" — „zdravi!" ali do 9. ure zarano z „dobro jutro!" dalje do 3. ure po polu dne z „dober dan!" in pozneje prema noči ■ in v noči z ,,dober večer!'1 Na vso to sledil je isto tako eliptičen odzdrav ,,bog daj!" (,,bože daj !") Ko se jo približal Slovenec delujočemu Slovencu, rekel mu je ,,srečo dobro!'1 Tudi tu je bil odgovor „bože daj!" Ko je odhajal Slovenec od Slovenca, rekel mu je ,,srečno!" „bog to obvaruj!' „bodi zdrav:" itd., itd. Odgovarjalo se je odhajajočemu se ,.srečen pot!" „da se še zdravi in srečni vidimo Iu itd. Noč je bila vselej nekaj posebnega ljudem, ter so radi dolge pavze od vsakdanjih skrbij tako rekoč žalostno poslavljali se, predno so šli spat, češ, ali se še kedaj vidimo, ali ne, ko zaspimo. Za ta moment rabili so prekrasni „lehko noč!"  na kar je
Turčija zbira v Maloj Aziji vojsko, ki bode zopet marširala na mejo Srbije — poroča carigradski dopisnik „N. Fr. Pr." in meni, da se vendar velesile ne bodo vstavljale akciji Turčije proti Srbiji. Mi bi dejali, da bode vendar Srbija sama prej začela, rajši napala nego napada čakala.
Deželni zbori.
Kranjski (fcčrhii zbor.
(IV. seja 15. marca.) Knczoškof dr. Pogač ar, ki je prišel denes prvikrat v deželni zbor, stori obljubo.
Odbor za pregled poročila deželnega odbora je volil za prvoscdnika vitez Gariboldija, za namestnika Grasellija, za zapisnikarja SchafVerja.
Občinski odbor je volil za prvosednika dr. Poklukarja, za namestnika Dežmana, za zapisnikarja Jugovica.
Ida Klini prosi podpore, da nadaljuje tVOJe študije v slikarstvu.
Županstvo Sturje, okraj Postojna, prosi, da se mu dovoli 30% občinska doklada.
Poročilo deželnega odbora o proračunu bolnišnega zaklada za 1. 1877 se izroči finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora zaradi priznanja zaslug pri najdbah stavb na koleh na Ljubljanskem močvirju se izroči finančnemu odseku. Deželni odbor nasvetuje, da se izreče g. Dežmanu zahvala kranjske dežele, g. Peru-ciju pa da se da za mnogi trud njegov 300 gl. nagrade.
Poročilo deželnega odbora, ki nasvetuje, da se plača muzealnega kustosa od 472 gld. 50 kr. na 800 gld. poviša, izroči se finančnem odseku.
V deželno komisijo za uredbo zemljiščnega davka se namestu deželnega poslanca Primoža Pakiža, izvoli skoraj jednoglasno g. poslanec A. Obreza.
Prihodnja seja bode v soboto.
Politični razgled.
V Ljubljani 16. marca. Dnl&mstinski parlamentarni štrajk je tedaj bolj domača, nego višje politična stvar. Dalmatinci protestirajo zoper jednoga od krone postavljenegc človeka, a ne proti vladnemu sistemu, ustavu ali kaj tacega. Upa se, da bode vlada rajši jednega Ljubišo pustila, nego celo deželo vzburila.
V gališkem deželnem 2boru so Kutini predlog stavili, naj bode rusinski jezik jed-nakopraven s poljskim v galiških šolah. Ko bi bili Poljaci pravični, morali bi to dovoliti, ali Poljaci imajo nemške navade.
ttfvttfr' i minister Bedekovič je prevzel svoje ministerstvo. „Obzor" trdi, da sta z Mažuraničem popolnem dogovorjena in da če bi Tisza kaj hotel proti Hrvatskoj pod-Jeti, odstopil bi Bedekovic1. — Hrvatski poslanec v Pešti, Kukuljevir, je interpeliral zarad beguncev iz Bosne.
Vin« .J<» ti r>.ilvo.
V Mlittn/i je kriza. Senat je bil 15. t. m. razpuščen, ker nij privolil posojila za vojsko. Precoj so bile razpisane nove volitve.
Izjava fr*ntvf9xtivff*t novega mi nister-stva, katero smo po izpisku včeraj prinesli končuje B sledečimi besedami: „Ne brc/ notranje ganjenosti stopimo v prvo sesijo kon-stitucijonalne republike. Mi vidimo težave uže zdaj, W bodo nastale. Mi upamo, da bodo te težave odpravljene z vašim zaupanjem do visoke poštene modrosti našega predsednika z vodnim soglasjem obeh zbornic in s skupno, strastno željo Francosko zopet po svobodi, redu in miru vzveličati".
V itttli j<wn*kvtn parlamentu se je jeden del večine zvezal z opozicijo pri volitvi druzega predsednika Coppino, kateri je dobil 174 glasov, a kandidat ministerski le 140. Vse to zarad železnične politike. Jeden del vladne stranke nij zadovoljen, da hoče vlada sama neke železnice prevzeti iz rok priv. društev. — Ministerstvo utegne vsled tega odstopiti. Vsakako ima tjžavno stanje.
V nfenkci >■*' so partikulaiizem zopet bolj učvrščujo. Z milijardami je v množili krogih izginilo veselje do centralizacije pod Bi<mar- { kovim Pruskim. Naredila se je uže neka „hessischo Landespartei,1' sedaj se v Ilolsteinu in Schlesvvigu giblje nekbv federalističen duh, v Bavariji pak so prusijani itak uže davno večino izgubili. *
Dopisi.
Iz TiOsritfckcsTit   okrajtt 14.
marca. [lzv. dop.] Dne 6. in 7. t. m. zborova1' smo učitelji našega okraja v Cerknici pod predsedstvom za Šolstvo jako vnetega in zasluženega g. nadzornika Srečko Stegnerja. Po kratkem nagovoru gosp. predsednika in pre-čitanji reda okrajne konference imenoval je predsednik v svojega namestnika g. L. Božića, nadučitelja iz Žiro v in kot zapisnikarja sta bila izvoljena gospoda Janko Žirovnik, učitelj iz starega Trga in Josip Benedek, nadučitelji z Planine.
Pomenkovalo in debatiralo se je potem
sledil odgovor „bože daj 1" pri jedi in pijači rabili so lepo obliko „na zdravje!" na kar se je odgovarjalo z „bože daj!" „hvala!" „takže!" itd.
Poznejo pa naši mladeniči nijso branili domovine pod domačimi vojskovođi, nego pod novo komando. Vsled tega je po „urlaubarjih" za dopustu in odpustu začelo kar deževati „gutmorgene 1 gutentage ! gutenabende!" itd. itd. Naši krasni pozdravi so so kar prokleli in namesto njih so se inštalirali „jedino dopadljivi bogu" „hvaljenbodježškrištč", „na večne čase ameni!" itd. Proti zadržaju zadnjega pozdrava in odzdrava pameten človek svestno nič nema, ncjgo samo proti neslovenskej pasi vnej in predolgej obliki. Osobito, ko človek človeka srečuje, treba je na vso sapo hi-hiteti s tako dolgo molitvijo, sicer je obema zadnji del pozdrava in odzdrava nerazumljiv. In to je neolikano. Nekateri pedanti so tako čudni,  da pravijo onemu,  kateri pozdravi le
z „dober dan!" itd., ka ne pozna boga, Češ, da je dober dan slabejši pozdrav od „hvaljen hodi J. K." ! Kdo može tu dokazati, da se pri „dober večer" bog ne imenuje?? Kdor odzdravlja, ta ga mora izustiti. No?! Na Štajerskem so se farizeji na-me jezili, ker omladine nijsem komandiral za „hv. b. J. K.!" nego sem deci stvar objektivno razlagal, ter ni jedne ni druge formo totalno uničil.
Pozdrav „servus" („sluga!") je ali hinavsk ali pa izvira iz nevednosti. Koliko mi jih je uže reklo oni ,,serbus!" in če bi bil jaz zahteval, da bi mi to frazo s faktom dopolnil, na cedilu bi bil jaz ostal, kajti nij eden ne želi, da je „sluga".
Učimo s lovansko detco slovanskih pozdravov in odzdravov — s tujimi frazami in formami proč! in učimo jo, da bode ono proiznošenje ujedno iskreno, a ne farizejsko, da postane narodovo občevanje (življenje) ljubav vseh prema vsem.
mnogo o učnih načrtih ter se naštevalo mnoga uzrokov, ki ovirajo njih izpeljavo iz mej katerih je gotovo prvi pomanjkanje krvavo potrebnih čitank in druzih učnih pripomočkov, katerih naše nArodne šole še jako malo imajo. V olika ovira o izpeljavi učnih načrtov je pri nas tudi daljava posameznih sel od šole in posebno pudčevanje veronauka za prvo izpovedi in obhajilo. Nekateri'naši duhovniki Še vedno menijo, da je verouk jedini predmet narodne šole a vse drugo le nepotrebni prirneček! Žalostne jeremijade čuli smo o tej zadevi. Tako n. pr. nek župnik, ki je tudi krajni šol. nadzornik, dan za dnevom v učnem času svoj verouk tradira. in učitelju nalašč nagaja, da ne more postave izpolnovati. Ko se je učitelj jedenkrat predrznil omenjenega gospoda oponicniti, da naj se po predpisanih urah ravna, odgovori mu v svojej vsegamo-gočnosti: »Kaj so meni mar vaši učilni načrti; če vam nij „po volji me pa tožite se bodeni uže odgovoril". — Drugi za napredek narodnega šolstva jako vneti gosp. učitelj hotel je tudi jednak nered odpraviti, ter se obrnil o toj zadevi na višje mesto a namesto, da bi se bil dotični duhovnik posvaril, dobil je za napredek ves goreči učitelj — ukor! Taka jo v sedanjih slabih časih. Molčimo in potrpimo, dokler se tudi o tem na bolje ne obrne. — Pretrosovali so se potem še posamezni predmeti ter so pomenkovalo kako bi se to in ono vredilo, da bi se postavnim terjatvam zadostilo. Gospodje učitelji so bili sploh tega mnenja, da bi se učni načrti uže dali izpeljavati, ko bi imeli primerne čitanke in druge potrebne pripomočke. Ker pa lovec še nij nikoli brez puške zajca ustrelil, kosec brez kose še nikoli senožeti pokosil; tudi učitelj s praznimi rokami čudežev delati no more.
Poročal je potem tudi predsednik bukvar-nične komisijo g. Drmelj o stanji bukvarnič-nem. Povedal nam je, da bukvarnica šteje 257 knjig, ter imenoval dobrotnike, kateri so našej bukvarnici nekoliko knjig darovati blagovolili. V priznanje in zahvalo vstali so vsi gospodje iz svojih sedežev. Kot pregledovalca računov sta bila voljena gg. Bernard in Po-ženel in v novo komisijo so bili izvoljeni gg.: Bernard, Drmelj in Ž vagon. Končno sta še g. Benedek jeden letm'k „Ilustrirte Weltu in g. Bernard „Janežičev Cvetnik" bukvarnici darovati obljubila.
Pomenkovalo so jo potem še o čitankah, katere naj bi se uže kaj skoro izdale; o zemljevidu našega okraja; o ponavljalnej šoli itd. Volil se je potem še stalni odbor (gg.: Drmeh', Božič in Benedek) za prihodnjo konferenco, katera bode meseca junija v Idriji. Sledile so končno še nadzornikovo opazko pri nadzorovanji šol, mej katerimi nam je g. nadzornik toplo na srce polagal, se natančno po postavnih uredbah ravnati, ter delati z vsemi močmi v prospeb nam izročene mladine. Z „živio"- in „slava"-klici na presvetlega vladarja sklenili smo zborovanje za leto 1875, ter se zopet razšli z nado, da se meseca junija v Idriji zopet v pobu m številu vidimo.
Domače stvari.
— (O slo vens kili z na no stn ih predavanjih,) ki se začno v nedeljo obli. do polu dne v dvorani narodne čitalnice v Ljubljani in katera smo uže zadnjič naznanjali, in ki obetajo jako zanimiva biti, ter imajo tem več vrednosti, ker je ta čisto nov in sigurno vsega  priznanja vreden  napredek — o teh
predavanjih .poroča tudi „Laib. Tagblatt" v nekem čudno pikiranem in zlobnem tonu, ter tolaži svoje bralce s tem, da obeta nemškim predavanjem navzlic slovenskoj konkurenci do-"ber vspeh. Tudi mi Nemcem želimo najboljše, in nikedar nam nij prišlo na misel, politiko siliti v to čisto znanstveno stvar, pristaviti pa moramo, da bodo pri mnozih poslušalcih nemških predavanj prav vse jedno (kakor ,,Tag-blatt" besedici), ako bi se jim govorilo v kitajskem, hotentotskem ali nemškem jeziku. Saj poznamo vaše Tapenhajmovce, ki so baš te sorte, kakor ona lepa nemška gospica, ki je pred par dnevi ogledovala v realki podobo ,,Smrt cesarja Jožefa" in razkladala prijateljici: ,,Ah schau \vie herrlich, ah, diese Plastik des Lic h te s — ah dieser Atlas"!
— (Lju bi janske mestne volitve.) Od nekdaj je v Ljubljani bila navada, da se je imenik volilcev tiskal in je vsak volilec dobil tiskano polo, v katerej je našel sebe mej volilci in tudi svojo sovolilce. Letos tega nij. Volilci nijsmo ničesa dobili, ne vemo kdo je izbrisan, niti kdo je novi volilec. Preverjeni smo pa vsi, da je to ravno tako nekak volilni manever zoper Slovenco, kakor je bilo ono neumno pismo, katero je župan Laschan objavil, da bi nam narodnjakom nekaj v črevlje potisnil, kar so njegovi nemškutarji storili.
— (Slovensko gledališče). V nedeljo 1 \). t. m. se bo predstavljala resna, času primerna igra v 5 dejajih s petjem „Požigal-fceva hči", češki spisal Josip K. Tyl, poslovenil Josip Stare. Ker je užo dve leti in pol preteklo, kar se je ta igra predstavljala, in ki je občinstvu jako dopadla, ter je ta dan praznik in vrhu tega v letošnji saisiji predzadnja predstava nadejamo se mnogo občinstva.
— (Novo imenovanje ljubljanskih ulic,) se sklepa baš to dni pri magistratu. Nekatere ulice se bodo baje imenovale tudi po naših starih pisateljih Trubar, Bohorič, Vodnik in tudi Čestita staroslovenska „Tranča" baje vendar še ostane. Poleg tega dobomo* se ve da „Auersperg" in Še druge nemške „Gasseu, ki 8e pa ljudstva ne bodo lehko prijele.
— (Dete z dvema glavama,) dvema nogama pa tremi rokami bilo je 13. t. m. kakor „Sl.tt ve povedati tukaj mrtvo rojeno in se bode v špiritu kanilo v deželnem muzeju.
— (Nov drevored) stavijo s kostanjev „na bregu" ob Ljubljanici. S tem bo dobil Breg, kjer jo bila dozdaj zlasti do polu dne poleti huda vročina, vsaj nekoliko sence in ta kraj nekoliko prijaznejšo podobo.
— (Iz Kranja) se nam poroča, da je bila nedeljska veselica v čitalnici jako živa, gjetje in predavanje dobro.
— (13režico) torej ne dobe deželne realne gimnazije. Deželni odbor je dotično prošnjo odbil rekoč, da je Novomesto in Zagreb blizu.
— (P ogor elo) jo v Crni vasi na mahu pod Ljubljano vtorek zjutraj hišno poslopje s podom vred.
— (Iz Litijske okolice) se nam piše, da se jo jedna cela družina nevedoma ostrupila. Družina Kaminova, namreč oče Franc, njegova žena, sin France, 3 leta star, sin Josip pa 13 mesecev star in sedemletna hči Pranja so večerjali 12. t. m. ob n. uri na večer krompir in močnik. Kmalu po večerji šli so spat. Zjutraj okolo 5. ure vzbudi se oče, ter se spominja, da je po noči iz postelje padel in zelo iz sebe dajal, ravno tako
se je godilo sinu, kateri je pri očetu v istej postelji ležal. Mož vstane ter gleda po svojej ženi. Žena leži z zgornjim telesom na hrbtu črez posteljo z razpetimi rokami, poleg nje ležeča hčerka Franja leži na obrazu v postelji
— mrtva. Mati jo bila skoro 24 ur v nezavednosti. Najmlajši dete Josip ležal jo v zibeljki blizu matere popolnem zdrav. Vsi razen najmlajšega so prej ta večer skupaj večerjali.
— Kemična preiskava bode razložila vse drugo. Končno omenjamo še to, da je imenovana družina sama v onej hiši.
— (Novi Jo na s.) Iz Zagorja se nam 10. t. m.piše: Tukajšnji i>osestnik Frh Skok nasproti kolodvora lovil jo v Savi na trnik ribe, ter ujel tudi necega velicega sulca. Pripetila se je pak nesreča, ki bi bila komična, ko bi strašna ne bila. Namesto, da bi bil ribič sulca iz Save izvlekel, potegnil je močni in veliki sulec ribiča v Savo. Ubogi Skok utopil se je v sedaj tako velikej Savi in nij ga bilo mogoče dos&laj dobiti.
— (Zad nj a s lov en s k a g le da 1 iščna predstava.) Po vseh nemških gledališčih uže dobro in slabo znana Gorner-jeva igra „Srečni oče" prišla je zadnji vtorek tudi na slovenski oder, in — škoda, da pred jako malo občinstva. Užo dvakrat zapored smo morali konstatirati toliko praznih prostorov, kakor so sicer le pri nemških predstavah na dnevnem redu, in nerazumljivo nam je, da občinstvo ravno pri boljših igrah doma ostaja. Igralo se je izvzemši prvo dejanje, v katerem nij šlo vse gladko, kakor bi moralo, po vsem prav dobro. Gospod Schmidt (Lahkač) poiskal in zbral je vse komične strani in momente svojega junaškega talenta, — ter našel prav hvaležne poslušalce. Gosp. Kocelj (Petrovec), kateremu priznamo z veseljem, da si zna vedno izvrstno masko izbrati, v nekaterih prizorih nij prišel prav v veljavo, ker je sem ter tija pretiral, pa množine gledalcev to nij motilo. Gospodičina P odiraj sokova (Klara) se je vrlo uvrstila prej imenovanim gospodoma, in kar se tiče enote njene igre, presegala ju je deloma. Gospodičina Vrtni kova pa svoje naloge nij vedela prav obrniti, in navzlic temu, da je ona sigurno jedna najpridnejših mlajših močij našega gledališča, s takimi nalogami še dolgo ne bode mogla prodreti, ker s kratka rečeno nijso za njo. Gospod Jekovec je bil za zopet jeden-krat po starej svojej navadi grozno lesen. Akoravno naše občinstvo takrat, kadar se v manjšem številu zbere, nij posebno radodarno s ploskanjem, odlikovalo je vendar ta večer večkrat igralce naše i živo pohvalo.
Razne vesti.
* (Povodenj v budapešti) in v okolici prouzročila je, da je po nekovem zapisniku višjega mestnega tizikusa Patrubanva 19.480 osob iz^avadnih stanovanj po sili preseljenih. ™
* (Kardinal Ledohovski) je prejel, kakor poročajo poljski listi mej potovanjem iz ()strova-v Ilini na različnih krajih darila v znesku 200.000 frankov in sicer v Pragi 75.000 frankov, v Krakavi 25.000 frankov, na Dunaji in v Rinili pak po 50.000 frankov.
* (Izd aja lec v avstrijskej vojski.) Novine pišejo iz Dunaja, da je ukradel lovski naillejtnatit baron Krtel pl. Iv r o h lan, ki je bil koma diran delati in risati v vojaškem googratičuoin institutu, neke važne zemljepisne vojne dokumente in plane in jih prodal ruske j vladi. Bil je ta plemenitaš tudi zaradi dolgov uže večkrat v zadregi, prositi je moral pri vplivnih  straneh za pomori. Ka-
kor „Deutsche Ztg." poroča, daroval mu Je užo cesar sam jedenkrat. nekovo ne malo svoto za ta namen. A svota, nikakor nij zadostovala, posebno zaradi tega ne, ker je bil v zvezi z neko slahoglasno damo iz aristokra-tičnih krogov. Zale! je na pot zločinstva in vojaški etaž nokove taje, a prijazne države (pravijo, da rusko), ponudil mu je zato roko. Po tem potu je pridobila ona država za 8000 rabljev date; kakove? o tem poročila še nijso natančna. Nekateri imenujejo povelja o mobi-li/iranji vojske in ni ;i r š i r a n j e v 11 os no, drugi strategične karte spodnjega okrožja Donave, tretji govore splošno o „skrivnih" dokumentih. Verjetno je, da je od vseh treh slučajev nekaj resničnega. Preiskovanje nij še dognano. Bilo bi želeti, da se, ko se preiskava dokonča, resultat nikakor javnosti ne odteza. Oficir Krtel je zaprt, to se razumejo. Francosko poslanstvo je baje pomagalo, zasačiti ga.
dem Kolnim moč in zdravje brez leka i u brez si roško v po izvrstni
i^ateciSsre ii Barry
30 i nt u 7. i- je ni) bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta { rijetna zdravilna brana, pri odrašćonik i » r:\rAh brez medicin in stroškov; zdravi viie bolezni v reloden, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i tisđtuto; bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavljenj«-, zapiije, prohlajonje, uespanje, slabosti, zlato i lo, vodenico, inmico, vrčoglavje, silen jo krvi v glavo, š viijo v ušesih, slabosti iu blevauje pn nosečih, Oto&nost, diabet, trganje, ahiij sanje, bledičico in pre-iiajenje; posebno se priporoča za dojence in je bolje, oego doj oičiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-•h.I t.drtivi!nib, brez vsako medicine, mej njimi apri-i tvftla profesorja L)r. VVurzerja, g. F. V.Beneka, pravda profesor]B medicine na vseučilišči v Mariboru, t. rtfsvtlnetfa svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Al . Crtiupbolla, prut'. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-s unrr., Markize de Brohan a mnogo d nizih imenitnih ')8 >h, ne razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkai iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo št 73.670.
Na Dunaji, 13. aprila 1872. Trefilo je - n|e fedeoi mescem, odrrar sem bil v brezimnem stanji. Trpal sem vsled prsnih n čutnim.h bolečinah, in Bicer iako, ia asm od dna do ilno bino g.:nil, in to /.a prečil o je dolgo čisu moje st (inv. Cul sem od Vašo čudapolne Revalescičre pri'el Nem jo rabiti in tagotovini Vsa, da se čutim po meničnem užitku V*šo tečno in okusne liera-lesciero popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres uja morem zopet pisati. Za*adi trg: priporočam snem holiim to primemo prav cend in okusno brano kot najbojši priporu.ček, ter ostanem Vas S đatn
G a b r i e 1 Teschner, slnsatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Brehan.
No apel, 17. aprila 1862. Gospod ! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanju hujšuuja in bolečin \sake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogl.t niti čitati uiti pisati, tresle bo so vse čutiiice na celem životu, slabo pre-havljcnje, vedno nespanjc, ter sem trpela vedno na razdražen j i Čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri leui bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciero iu Hedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bojju. Revalescicrc zasluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popo.nega upoštevanja.
Markize de Brčban. Št. 75.877.   Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duš.liku, omotici iu tiščanji v prsih.
Št. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljeuji, nospauji in hujšanji.
uevaie.-jciere je 4krat ločnojša, nego mesu, tor s. pri ;:draščonih in otrocih pribrani 50krat veo na cjuI, ko pri zdravilih.
K u ..iiuL pudioch po pol fanta 1 gold. 50 kr , l       2 50 '<-., 2 funta 4 gold. 50 kr- 6 fun-
i<*v      . .:     \'A iritov '<«) gold., 24 funtov 36 gold.
>■•>*/   1 • 'iz riiistrten v puaioah in llovalosciere-Chocolatće v prahu   .i rai I gld. ;>0 kr., 24 tAl 2 gl. .   -i   rak « gt fiOkr., v prabn sa 12Q taa 10 gl. ;.'./.,-. Da Bac<y k Goup. na Daaajl, W»1I-- •                      kakor v vaoh tnest:h pri dobrih '.'t              , :jsć::h n%OV0ih{ ^ndi ruzpotilja du-*i'..„o po ii^£,nih aak&sniJHb ali p" '.■   . V v,       w ' IM   I i^ir, J. Svoboda, ekar pri „zlatem unu", v iCeki pri lekarju J. Pro-... tinte, \  Celovcu pil lok^rju 111 ru jac horju, v .S|»ljciu   on   lekerju A Ij i no viču, v XrHtu pri j teKariu Jakobu .Serr*vallj pri drogoristu P. liocca t i j J. 11.r suh it, v ------m p.i Auiro viču. (34*1;
Tujci.
14. marca: .vw»jyiH : Kraper iz Trebiža.
Fri siouc: Glaser iz Kranja. — Gms iz Zagorja. — B>telheim iz Dunaju. — K« čevnr iz Krplc-ga. — Elsner iz Kamnik*. = Mundrv iz Celovca. — Epih iz Kučc\ ja.
1 ri  t«»IIvi:   Kraiis iz Dunaja.  — Biachofreltet iz Gradca.
Najboljše sorte krompirja, |
zgodnjega amerikanskoga rožnega, se dobivajo 50 kilogramov (1 cent) po 3 gold. 50 kr. pri
J. Skale-tu,
(56—2) na Poljanah v JJabtja
Čiščenje in izboljšanje vina
s pomočjo marseilleske žolče.
PripOtnan, kut najboljši in najccuejš pripomoček, kateri vse druge metoau Slačenja, kakor ono z vizjim mehurjem z mlekom, krvjo, liumm itd. vsakako jut), .-i. \inu doda krasno svitlobo iu VOllkO cenejšo kot vsi poprej imenovani pripomočki.
Vina, kaiera Se dtid po plesnjobi ali gnjilobi. izgubo oni duh v malih dnevih, tudi prek i si a vina in vina, pu katerih gorečica peče, vso to napaka DO večjem izgube in pridobe okus staiejšega vina. Obrniti naj »e vsak blagovoli, pismeno ali uscmeuo do
Jan. Alf. Hartmann-a v Ljubljani,
na dunajskej cesti v hiši brzojavnega uradu ali pak tudi v spocorij-skej stacuni !•«»/#/-#» 6»* .Su/ttin-u v ravno istej hiši.
Navod o rabjenji va to prav enojno izvrševanje v slovenskem in nemškem jeziku jo /.mirom na razpolaganje. (06—2)
«--*        . .        . .        M M        m -m
frKin" eeii«
v Ljubljani 15. marca t. 1. Pčenica lektoliter 8 ghl. 45 kr.; — rož 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld, 40 kr.; — oves 8 gld. 74 kr.; — ajda 5 gld. 52 kr.; — proso 4 gld. 71 kr.;
— koruza B gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. (50 kr.; — fižol hektolitor V gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 95 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh trišen — gld. 68 kr.; — špeb povojen — gld. 75 kr.; jajco pol:,/; kr,; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — teletuine 44 kr.; — svinjsko meso 56 kr; — sena 100 kilogramov S gld. 30 kr.;
— slamo 2 gold. 60 kr.; — drva trda 4 k v. metrov St jroid. — kr.: — mehka 6 gld. — kr._
Dunajska borza Ki. marca.
Enotni dri. dolg v bankovcih      67 g)o 45 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 71   , 45 ,
1860 dri. posojilo   ....     111   , 25
Akcije narodno bankb   .   ■     896   „ — ,
Kreditne akcije    ....      165   „ 80
London........115   „ 45 ,
Napol..........9    „ 26
C. k. cekini...... 5 4-3 V9 .
Srebro........104   . —
Dražba.
M'torek dne SI. nmi-tu IS?1i po polu dne ob 9 uri se bodo v tako imenovanem zvv-t'injaku (ThiffM'fjaften} gn'i Fužinah različne
rože in rastline za okinčanje
po očitni dražbi prodale. Natančno pojasnilo se izve pri bolnišničnemu upravuištvu. (68—1)
Točijo se
štajerska
vina lastnega pridelka.
Podpisani udano naznanja visečemu pleureni-taštvu kakor tudi čestitemu p. n. občinstvu, da je on prevzel jedini vinot č lastnega pridelka renomirane firme:
bratov Kofler,
r. kr. dvornih vinov pošiljatelji in posestniki vinogradov
v PtifjetH na Spodnjem Stiijcrskvtn za tukajšnjo  trgovino,  kakor tudi črez ulico in v gostilni „Zum Polarstern".
Cena:
1 liter kolloser Johanniahi-rgskega . . 30 kr. 1 „ Sauričer Turkcubcrgskega . . 36 „ 1 „ Ptujsko mestnega . . . . 48 „ 1   „    Črnega Villaniorskega      .      .      .   48 „
Vina v botilijah:
1 velika steklenica 1863 ljutomerskega 1 gl. — kr. 1 mala „ „ . —  „ 50 „
1 velika       „        18U8 muskatilerja     1   „ 50 „ c. kr. dvorna vina. Za izvrstne okusne in po ceni jedila, gorko iu mrzlo preskrbljeno je zmiiom. i67—2)
Hyppolit Bilina,
gostilničar ,.zum Polarstern"
na dvornem trgu in v žulovskej ulici.
a ustna voda in zobni prašek
< 4 4
izdeljuje **aln>ivl fitvnli. !<kar na du> vojshij usti v Ljii/djani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 skatljica zobnega praška . . 40 kr 1 steklenica ustne vodu . . . 60 kr (68—8)
► ►
►
Mej mimzimi anonci, posebno za ti     )i      uro in Blato blagu j,i mnogo- taeih, ^i^r       ^' ?*rel>i vnlcpo deželi  samo sleparij o.   Vsak naj bode svarjen za svojo lastno  korist  pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no ga-Irantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago,  katero   kdo pri moni kupi, izmenjam mu po  volji vsak Čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostrejo soliditote!
Neverjetno, pa resnično!
Z_ Mfk ' -|«> mI prava angleška, sre-1» M\F 111 gl« brna cilinder ura s
primerno verižico in medailonom, ctuijcm, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-čaaouiorno ure lino ognju-pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl. BjE*fl&
anker-ura, aavoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi Še verižica in garancijni list. ^flltm I ^1 w| prava angleška srebrna ►3«*II1U  m. in ognjo-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. E™?'w?
les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl. K^ftK
vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list S*1I1HI 6Ž,0 o* I   prava angleška fino ognjo-►o**Ui« t^\r pozlačena Brebrna krono-
meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailou in garancijni list.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. SSfftSi
ključka za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. ^
za dame z dijamanti.
Samo 30, 35 in 40 gl. ŠJL
srebrna rcinontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl.
riliet), medailonom in garancijnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl. Jg&£j;
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl. fe-Jg-
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200   300 gl.
notueter z retuontirnim dvojnim plaščem iu kristalnim steklom. Kazim tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirano uro in  gotovo cenejši.
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onovo. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld.
Zlatnina.
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
I*r«<aiil.
Prstani za damo gl..6, 7, 8, l>, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
%latc verižice za ure.
Verižice, kratko s ključkom gld. 1 , 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha-
čein z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 60, 55, 60, 65,
70, 80 do 150.
Klati iiiedailoiil
za gospodo in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Klate garniture.
lirože in uhani gl. 18, 20, 24, 30, 35, 40.
8 pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
20.'.
Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200
Klati uhani.
Lečneči za otroku gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 se. ali
brez kameničkov. Uhani, dolgi ali okrogli bč ali brez kinča, gladki
ali pa se pravim kamenjčkera ali pa v obliki
sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Boutoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100
do 500.
Klate gumbe za kemlsetc In maiisete.
Z dragocenimi kanienjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Klate brože.
Enojne najnovejšo oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40.
Klati Krlžlcl.
gl. 6, 7, 8, 9, 10. 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10,
12 do 25.
Klate urane Igle.
V različnih oblikah, .lokev. Sport itd. od gld. 5 do 30.
Se dragocenimi kaitienjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Klati b raz leil.
(iladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26,
30 do 60.
Sč pravim kamen jekom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
Pismena naročila
izvrše so v 24 uruh proti poštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zahtevauje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdrtano vrača denar nazaj.
■■ Moje cone so vedro nižje, kakor najnižjo povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žolč nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro uro ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, se uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—7)
Philipp Fromm,
labrikaut ur in zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti "VVollzeile, DUNAJ. \aj Me ne pozabi naslov.
JLzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
RLE