63. številka. Ljubljana, petek 17. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avBtro-ogerske dežele za celo leto 1*5 gld., za pol luta 8 jrld., 7.a četi* leta 4 #ld. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dum M celo leto li3 gld., /h četrt leta S glu. ?JO kr., za en mesec 1 pbl. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospodo učitelji' na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četit leta 2 jrld. nO kr., po poŠti prejenian za četrt leta <1 g\A. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste i) kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se so tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 2f>—2t> poleg gledališča v „zvezdi". O pravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši. Slovanstvo v Rusiji. Da se Slovanje dosedaj nijsmo mogli do onega viska vzpeti, kamor se i po svojem Številu i po duševnem nadarjenji našega plemena s pravico povzdigniti moramo, krivo je najbolj to, ker smo bili premalo Slo-vanj e. Narodna zavest je pri vseh velicih narodih najmočnejša. Francoz, Anglež sicer ne govori o svojej narodnosti, da celo pravi včasi frazo, da ne treba narodnostne politike, — ali pri tem je on vendar največji narodnjak in je pri tacem besedovanji le podoben onemu zastavnemu in resnemu zakonskemu možu, ki o svojej ženi ne govori in je celo malomaren do nje videti; ali le pustite, da mu žena nevarno oboli ali sploh v kako nevarnost pride, in videli ga boste vsega v ognji in strastnej skrbi za njo. Francozu in Angležu narodnost nij v opasnosti, zato se ne strasti za njo; ali pri zadnjej vojski smo videli, kaj je prvi za njo storil, in še zdaj vidimo, kako sovraži narodnega protivnika. Narodni čut, slovanska zavest mora torej v nas bolj prodreti, s časom v kri in meso našega roda zaiti, potem bode bolje, potem vzraste i naša duševna moč. Pa kaj pomaga če le v nas, manjka slovanska pokoljenja zaide čut slovanski, duh vzajemnosti, moralne jednote, — ako ga veliki samovladni slovanski rodovi nemajo! In baš nam je treba, da se ideja Slovanstva pri onih vzbudi, ki imajo večjo moč. Tako na primer pri Rusih. Rekel je ondan ruski pisatelj, in po vsem novinarstvu je krožila njegova beseda, da Rusija koristi drugim Slovanom uže s tem, da /e. da živi. Kajti ko bi Rusije ne bilo, ne list®!« Pozdravi in odzdravi našega naroda. (Spisal Blažo Pornišek.) Slavni prirodnik Darvin detinuje, da je življenje borba vsega proti vsemu. Najnovejša doba pak se podvizuje, da bi s parno silo in z brzojavno žico in po kontinentih in po oceanih ob moč spravila temnih časov žalostne posledice. V to svrho je prevzela moderna narodna presveta ogromni nalog, da spomenoto Darvinovo definicijo poskuša preobrati tako: da življonje ljubav vsega p ram avsemu postane. (1'iuni desi-derium.) Ako opazujemo naš slovenski niirod, vidimo, kako neiskreni so njegovi pozdravi proti inteligenciji. Kmet sicer reče gospodskej suknji „dobro jutro'Njim bog daj!" ali pa „hvaljen bodi Jezus Kristus!" itd., a v srci pa si bi se bilo ženiralo na jednej strani Nemštvo, na drugej Timštvo ostalo Slovimo zadušiti. In to je istina. Ali kako še veliko večji in po nas druge Slovane koristnejši in silnejši bi bil ta mo-ralični samorasni vpliv Rusije, ko bi ona bila bolj slovanska, ko bi Rus čutil se bolj Slovana ali vsaj toliko Slovana kakor Rusa. Ko bi jedenkrat čutil se narod, inteligentni narod, onda bi se morala čutiti tudi vlada ruska. In veseliti nas mora, da se tudi vedno na to dela, da bode, kar še nij. Kakor je jugoslovanski vstanek, iz male krainole v Hercegovini vzrastel, užo s tem neizmerno koristil, da je nekdaj izgubljeno čut duševne skupnosti Slovanov zopet bolj oživil in močno razpalil sploh pri vseh Slovanih, tako je to pri najmočnejšej, jedinej samovladnej panogi Slovanstva, pri lUisih še posebno. Mej prikazni, ki to potrjujejo, naj omenimo tu samo jedno. Izšla je v Rusiji mala knjiga z naslovom: „Slovani". Zbornik, v katerem se govori o življenji slovanskih n ti rod o v". Ta knjiga se v velikanskem številu in po vsej Rusiji prodaja, vse ruske novine delajo reklamo za njo, za to, ker je čist dohodek od nje razprodaje namenjen hercegovinskim in bo.senskim p o t re b ni ko m. Zale te je občna simpatija. Da pak se zbere za tako razširjenje baš oni tema, smemo se veseliti. Besede take, poduk jednak bode plodovito zrno v maso naroda vrženo in tam kaleče. „Mi Rusi pripadamo velikemu slovanskemu plemenu. Slovanov je Črez !)0 milijonov." S tem ponosom se ruska knjiga začenja in lapidarno razlaga potem stanje vseh Slovanov tudi misli vrlo često „da bi te le hudič vzel!" itd. Tega si kmet sam nij kriv, nego tisti, kateri so nečloveško ž njim ravnali. Ako je na tlaki ta ubogi „parias" ali „helot" le korun vpričo biriča z motiko prosekal, uže je moral zato držati batino. In sploh je užival naš kmet namesto prijaznega poduka le surove ukaze in kazni. Ako je mlajša generacija nehvaležna za tako odgojo in poduk miuolih časov, kdo je temu uzrok ? čredno so nas Slovence obkolili dušmanini v 8. in 9. stoletju, rabil je naš narod slovanščiui pristnije izraze in obliko, kadar je pozdravljal in odzdravljal, nogo-li sedaj. Gospbdskega človeka kmet dandenes „onika," i v 2. i 3. osobi singularis. Vsega tega pred 1000 (in inenj Ur.) leti nij bilo. A strah in trepet pod komando privile-govanih ljudij bila sta reformatorja naše slovnice, rabe zaimen v pluralu. Pa ne samo to neslovansko zaimenovanje nam je vrinilo tujega elementa usus, nas Slovencev povsod pristavljajo glavno mesto vsacega naroda, pri nas Ljubljano, ter naglašuje, da smo s Ilrvato-Dalmatinci mi Slovenci stražniki jadranskega morja. Jugoslovansko bojišče. Zanimivo jo, da uže mađarsko glasilo „Ung. L." tako-le piše: „Vedno bolj se prepričanje razširja, da turške države nij več rešiti. Naš minister vnanjih stvarij morda prav misli, če hoče rešitev nevarnega orijen-talnega vprašanja odriniti, ker Avstro-Ogerska ima največji interes mir ohraniti. Ali tega bi ne smeli naši državniki iz vida pustiti, da turška vladavina nij nikakor več mogoča. Vladajoče Turštvo v Evropi se je popolnem preživelo. S šalami se ne da nobena država več vzdrževati. Celo Osmani so trudni vladanja klofut." Iz Belgrada se piše češkemu listu, da avstrijski diplomat ion i zastopnik nij nič opravil pri knezu, ko ga je prigovarjal, naj mir s Turki obrani. Knez je odgovoril, da mora tako ravnati se kakor to zahteva korist dežele. (Bodcmo kmalu videli, ali bode dejanje po tacem, kakor so knezove obljube) Iz Z a val j a se 14. t. m. „Obzoru" br-zojavlja: Včeraj so Turci ravno o polu dne zapalili in poropali krupsko cerkev. Blizu Bihaća ubili so trojico ljudij, a pri Krupi pak tri mirne domačine. Kto resultata Andrassv-jevih roform! Iz Dubrovnika se 15. t. m. brzojav-lja: Novo imenovani governer za Hercegovino, Vasa Efiendi in britanski komisar Hol« it u's došla sta denes semkaj z Lohlovim parobrodom „Messina". 1 nego i pozdravi in odzdravi slovanskega zna-Jčaja so se nam izpodrinile z oktruiranjem neslovanskih izrazov in oblik. Nekdanji naši pradedi pozdravljali so se „zdravo!" — „zdravi!" ali do 9. ure zarano z „dobro jutro!" dalje do 3. ure po polu dne z „dober dan!" in pozneje prema noči ■ in v noči z ,,dober večer!'1 Na vso to sledil je isto tako eliptičen odzdrav ,,bog daj!" (,,bože daj !") Ko se jo približal Slovenec delujočemu Slovencu, rekel mu je ,,srečo dobro!'1 Tudi tu je bil odgovor „bože daj!" Ko je odhajal Slovenec od Slovenca, rekel mu je ,,srečno!" „bog to obvaruj!' „bodi zdrav:" itd., itd. Odgovarjalo se je odhajajočemu se ,.srečen pot!" „da se še zdravi in srečni vidimo Iu itd. Noč je bila vselej nekaj posebnega ljudem, ter so radi dolge pavze od vsakdanjih skrbij tako rekoč žalostno poslavljali se, predno so šli spat, češ, ali se še kedaj vidimo, ali ne, ko zaspimo. Za ta moment rabili so prekrasni „lehko noč!" na kar je Turčija zbira v Maloj Aziji vojsko, ki bode zopet marširala na mejo Srbije — poroča carigradski dopisnik „N. Fr. Pr." in meni, da se vendar velesile ne bodo vstavljale akciji Turčije proti Srbiji. Mi bi dejali, da bode vendar Srbija sama prej začela, rajši napala nego napada čakala. Deželni zbori. Kranjski (fcčrhii zbor. (IV. seja 15. marca.) Knczoškof dr. Pogač ar, ki je prišel denes prvikrat v deželni zbor, stori obljubo. Odbor za pregled poročila deželnega odbora je volil za prvoscdnika vitez Gariboldija, za namestnika Grasellija, za zapisnikarja SchafVerja. Občinski odbor je volil za prvosednika dr. Poklukarja, za namestnika Dežmana, za zapisnikarja Jugovica. Ida Klini prosi podpore, da nadaljuje tVOJe študije v slikarstvu. Županstvo Sturje, okraj Postojna, prosi, da se mu dovoli 30% občinska doklada. Poročilo deželnega odbora o proračunu bolnišnega zaklada za 1. 1877 se izroči finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora zaradi priznanja zaslug pri najdbah stavb na koleh na Ljubljanskem močvirju se izroči finančnemu odseku. Deželni odbor nasvetuje, da se izreče g. Dežmanu zahvala kranjske dežele, g. Peru-ciju pa da se da za mnogi trud njegov 300 gl. nagrade. Poročilo deželnega odbora, ki nasvetuje, da se plača muzealnega kustosa od 472 gld. 50 kr. na 800 gld. poviša, izroči se finančnem odseku. V deželno komisijo za uredbo zemljiščnega davka se namestu deželnega poslanca Primoža Pakiža, izvoli skoraj jednoglasno g. poslanec A. Obreza. Prihodnja seja bode v soboto. Politični razgled. V Ljubljani 16. marca. Dnl&mstinski parlamentarni štrajk je tedaj bolj domača, nego višje politična stvar. Dalmatinci protestirajo zoper jednoga od krone postavljenegc človeka, a ne proti vladnemu sistemu, ustavu ali kaj tacega. Upa se, da bode vlada rajši jednega Ljubišo pustila, nego celo deželo vzburila. V gališkem deželnem 2boru so Kutini predlog stavili, naj bode rusinski jezik jed-nakopraven s poljskim v galiških šolah. Ko bi bili Poljaci pravični, morali bi to dovoliti, ali Poljaci imajo nemške navade. ttfvttfr' i minister Bedekovič je prevzel svoje ministerstvo. „Obzor" trdi, da sta z Mažuraničem popolnem dogovorjena in da če bi Tisza kaj hotel proti Hrvatskoj pod-Jeti, odstopil bi Bedekovic1. — Hrvatski poslanec v Pešti, Kukuljevir, je interpeliral zarad beguncev iz Bosne. Vin« .J<» ti r>.ilvo. V Mlittn/i je kriza. Senat je bil 15. t. m. razpuščen, ker nij privolil posojila za vojsko. Precoj so bile razpisane nove volitve. Izjava fr*ntvf9xtivff*t novega mi nister-stva, katero smo po izpisku včeraj prinesli končuje B sledečimi besedami: „Ne brc/ notranje ganjenosti stopimo v prvo sesijo kon-stitucijonalne republike. Mi vidimo težave uže zdaj, W bodo nastale. Mi upamo, da bodo te težave odpravljene z vašim zaupanjem do visoke poštene modrosti našega predsednika z vodnim soglasjem obeh zbornic in s skupno, strastno željo Francosko zopet po svobodi, redu in miru vzveličati". V itttli j■*' so partikulaiizem zopet bolj učvrščujo. Z milijardami je v množili krogih izginilo veselje do centralizacije pod Biosestnik Frh Skok nasproti kolodvora lovil jo v Savi na trnik ribe, ter ujel tudi necega velicega sulca. Pripetila se je pak nesreča, ki bi bila komična, ko bi strašna ne bila. Namesto, da bi bil ribič sulca iz Save izvlekel, potegnil je močni in veliki sulec ribiča v Savo. Ubogi Skok utopil se je v sedaj tako velikej Savi in nij ga bilo mogoče dos&laj dobiti. — (Zad nj a s lov en s k a g le da 1 iščna predstava.) Po vseh nemških gledališčih uže dobro in slabo znana Gorner-jeva igra „Srečni oče" prišla je zadnji vtorek tudi na slovenski oder, in — škoda, da pred jako malo občinstva. Užo dvakrat zapored smo morali konstatirati toliko praznih prostorov, kakor so sicer le pri nemških predstavah na dnevnem redu, in nerazumljivo nam je, da občinstvo ravno pri boljših igrah doma ostaja. Igralo se je izvzemši prvo dejanje, v katerem nij šlo vse gladko, kakor bi moralo, po vsem prav dobro. Gospod Schmidt (Lahkač) poiskal in zbral je vse komične strani in momente svojega junaškega talenta, — ter našel prav hvaležne poslušalce. Gosp. Kocelj (Petrovec), kateremu priznamo z veseljem, da si zna vedno izvrstno masko izbrati, v nekaterih prizorih nij prišel prav v veljavo, ker je sem ter tija pretiral, pa množine gledalcev to nij motilo. Gospodičina P odiraj sokova (Klara) se je vrlo uvrstila prej imenovanim gospodoma, in kar se tiče enote njene igre, presegala ju je deloma. Gospodičina Vrtni kova pa svoje naloge nij vedela prav obrniti, in navzlic temu, da je ona sigurno jedna najpridnejših mlajših močij našega gledališča, s takimi nalogami še dolgo ne bode mogla prodreti, ker s kratka rečeno nijso za njo. Gospod Jekovec je bil za zopet jeden-krat po starej svojej navadi grozno lesen. Akoravno naše občinstvo takrat, kadar se v manjšem številu zbere, nij posebno radodarno s ploskanjem, odlikovalo je vendar ta večer večkrat igralce naše i živo pohvalo. Razne vesti. * (Povodenj v budapešti) in v okolici prouzročila je, da je po nekovem zapisniku višjega mestnega tizikusa Patrubanva 19.480 osob iz^avadnih stanovanj po sili preseljenih. ™ * (Kardinal Ledohovski) je prejel, kakor poročajo poljski listi mej potovanjem iz ()strova-v Ilini na različnih krajih darila v znesku 200.000 frankov in sicer v Pragi 75.000 frankov, v Krakavi 25.000 frankov, na Dunaji in v Rinili pak po 50.000 frankov. * (Izd aja lec v avstrijskej vojski.) Novine pišejo iz Dunaja, da je ukradel lovski naillejtnatit baron Krtel pl. Iv r o h lan, ki je bil koma diran delati in risati v vojaškem googratičuoin institutu, neke važne zemljepisne vojne dokumente in plane in jih prodal ruske j vladi. Bil je ta plemenitaš tudi zaradi dolgov uže večkrat v zadregi, prositi je moral pri vplivnih straneh za pomori. Ka- kor „Deutsche Ztg." poroča, daroval mu Je užo cesar sam jedenkrat. nekovo ne malo svoto za ta namen. A svota, nikakor nij zadostovala, posebno zaradi tega ne, ker je bil v zvezi z neko slahoglasno damo iz aristokra-tičnih krogov. Zale! je na pot zločinstva in vojaški etaž nokove taje, a prijazne države (pravijo, da rusko), ponudil mu je zato roko. Po tem potu je pridobila ona država za 8000 rabljev date; kakove? o tem poročila še nijso natančna. Nekateri imenujejo povelja o mobi-li/iranji vojske in ni ;i r š i r a n j e v 11 os no, drugi strategične karte spodnjega okrožja Donave, tretji govore splošno o „skrivnih" dokumentih. Verjetno je, da je od vseh treh slučajev nekaj resničnega. Preiskovanje nij še dognano. Bilo bi želeti, da se, ko se preiskava dokonča, resultat nikakor javnosti ne odteza. Oficir Krtel je zaprt, to se razumejo. Francosko poslanstvo je baje pomagalo, zasačiti ga. dem Kolnim moč in zdravje brez leka i u brez si roško v po izvrstni i^ateciSsre ii Barry 30 i nt u 7. i- je ni) bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta { rijetna zdravilna brana, pri odrašćonik i » r:\rAh brez medicin in stroškov; zdravi viie bolezni v reloden, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i tisđtuto; bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, nepre-bavljenj«-, zapiije, prohlajonje, uespanje, slabosti, zlato i lo, vodenico, inmico, vrčoglavje, silen jo krvi v glavo, š viijo v ušesih, slabosti iu blevauje pn nosečih, Oto&nost, diabet, trganje, ahiij sanje, bledičico in pre-iiajenje; posebno se priporoča za dojence in je bolje, oego doj oičiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-•h.I t.drtivi!nib, brez vsako medicine, mej njimi apri-i tvftla profesorja L)r. VVurzerja, g. F. V.Beneka, pravda profesor]B medicine na vseučilišči v Mariboru, t. rtfsvtlnetfa svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Al . Crtiupbolla, prut'. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-s unrr., Markize de Brohan a mnogo d nizih imenitnih ')8 >h, ne razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkai iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo št 73.670. Na Dunaji, 13. aprila 1872. Trefilo je - n|e fedeoi mescem, odrrar sem bil v brezimnem stanji. Trpal sem vsled prsnih n čutnim.h bolečinah, in Bicer iako, ia asm od dna do ilno bino g.:nil, in to /.a prečil o je dolgo čisu moje st (inv. Cul sem od Vašo čudapolne Revalescičre pri'el Nem jo rabiti in tagotovini Vsa, da se čutim po meničnem užitku V*šo tečno in okusne liera-lesciero popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres uja morem zopet pisati. Za*adi trg: priporočam snem holiim to primemo prav cend in okusno brano kot najbojši priporu.ček, ter ostanem Vas S đatn G a b r i e 1 Teschner, slnsatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Brehan. No apel, 17. aprila 1862. Gospod ! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanju hujšuuja in bolečin \sake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogl.t niti čitati uiti pisati, tresle bo so vse čutiiice na celem životu, slabo pre-havljcnje, vedno nespanjc, ter sem trpela vedno na razdražen j i Čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri leui bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciero iu Hedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem bo bojju. Revalescicrc zasluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popo.nega upoštevanja. Markize de Brčban. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duš.liku, omotici iu tiščanji v prsih. Št. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljeuji, nospauji in hujšanji. uevaie.-jciere je 4krat ločnojša, nego mesu, tor s. pri ;:draščonih in otrocih pribrani 50krat veo na cjuI, ko pri zdravilih. K u ..iiuL pudioch po pol fanta 1 gold. 50 kr , l 2 50 '<-., 2 funta 4 gold. 50 kr- 6 fun- i<*v . .: \'A iritov '<«) gold., 24 funtov 36 gold. >■•>*/ 1 • 'iz riiistrten v puaioah in llovalosciere-Chocolatće v prahu .i rai I gld. ;>0 kr., 24 tAl 2 gl. . -i rak « gt fiOkr., v prabn sa 12Q taa 10 gl. ;.'./.,-. Da Bactelheim iz Dunaju. — K« čevnr iz Krplc-ga. — Elsner iz Kamnik*. = Mundrv iz Celovca. — Epih iz Kučc\ ja. 1 ri t«»IIvi: Kraiis iz Dunaja. — Biachofreltet iz Gradca. Najboljše sorte krompirja, | zgodnjega amerikanskoga rožnega, se dobivajo 50 kilogramov (1 cent) po 3 gold. 50 kr. pri J. Skale-tu, (56—2) na Poljanah v JJabtja Čiščenje in izboljšanje vina s pomočjo marseilleske žolče. PripOtnan, kut najboljši in najccuejš pripomoček, kateri vse druge metoau Slačenja, kakor ono z vizjim mehurjem z mlekom, krvjo, liumm itd. vsakako jut), .-i. \inu doda krasno svitlobo iu VOllkO cenejšo kot vsi poprej imenovani pripomočki. Vina, kaiera Se dtid po plesnjobi ali gnjilobi. izgubo oni duh v malih dnevih, tudi prek i si a vina in vina, pu katerih gorečica peče, vso to napaka DO večjem izgube in pridobe okus staiejšega vina. Obrniti naj »e vsak blagovoli, pismeno ali uscmeuo do Jan. Alf. Hartmann-a v Ljubljani, na dunajskej cesti v hiši brzojavnega uradu ali pak tudi v spocorij-skej stacuni !•«»/#/-#» 6»* .Su/ttin-u v ravno istej hiši. Navod o rabjenji va to prav enojno izvrševanje v slovenskem in nemškem jeziku jo /.mirom na razpolaganje. (06—2) «--* . . . . M M m -m frKin" eeii« v Ljubljani 15. marca t. 1. Pčenica lektoliter 8 ghl. 45 kr.; — rož 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld, 40 kr.; — oves 8 gld. 74 kr.; — ajda 5 gld. 52 kr.; — proso 4 gld. 71 kr.; — koruza B gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. (50 kr.; — fižol hektolitor V gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 95 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh trišen — gld. 68 kr.; — špeb povojen — gld. 75 kr.; jajco pol:,/; kr,; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — teletuine 44 kr.; — svinjsko meso 56 kr; — sena 100 kilogramov S gld. 30 kr.; — slamo 2 gold. 60 kr.; — drva trda 4 k v. metrov St jroid. — kr.: — mehka 6 gld. — kr._ Dunajska borza Ki. marca. Enotni dri. dolg v bankovcih 67 g)o 45 kr. Enotni dri. dolg v srebru 71 , 45 , 1860 dri. posojilo .... 111 , 25 Akcije narodno bankb . ■ 896 „ — , Kreditne akcije .... 165 „ 80 London........115 „ 45 , Napol..........9 „ 26 C. k. cekini...... 5 4-3 V9 . Srebro........104 . — Dražba. M'torek dne SI. nmi-tu IS?1i po polu dne ob 9 uri se bodo v tako imenovanem zvv-t'injaku (ThiffM'fjaften} gn'i Fužinah različne rože in rastline za okinčanje po očitni dražbi prodale. Natančno pojasnilo se izve pri bolnišničnemu upravuištvu. (68—1) Točijo se štajerska vina lastnega pridelka. Podpisani udano naznanja visečemu pleureni-taštvu kakor tudi čestitemu p. n. občinstvu, da je on prevzel jedini vinot č lastnega pridelka renomirane firme: bratov Kofler, r. kr. dvornih vinov pošiljatelji in posestniki vinogradov v PtifjetH na Spodnjem Stiijcrskvtn za tukajšnjo trgovino, kakor tudi črez ulico in v gostilni „Zum Polarstern". Cena: 1 liter kolloser Johanniahi-rgskega . . 30 kr. 1 „ Sauričer Turkcubcrgskega . . 36 „ 1 „ Ptujsko mestnega . . . . 48 „ 1 „ Črnega Villaniorskega . . . 48 „ Vina v botilijah: 1 velika steklenica 1863 ljutomerskega 1 gl. — kr. 1 mala „ „ . — „ 50 „ 1 velika „ 18U8 muskatilerja 1 „ 50 „ c. kr. dvorna vina. Za izvrstne okusne in po ceni jedila, gorko iu mrzlo preskrbljeno je zmiiom. i67—2) Hyppolit Bilina, gostilničar ,.zum Polarstern" na dvornem trgu in v žulovskej ulici. a ustna voda in zobni prašek < 4 4 izdeljuje **aln>ivl fitvnli. ! vojshij usti v Ljii/djani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 skatljica zobnega praška . . 40 kr 1 steklenica ustne vodu . . . 60 kr (68—8) ► ► ► Mej mimzimi anonci, posebno za ti )i uro in Blato blagu j,i mnogo- taeih, ^i^r ^' ?*rel>i vnlcpo deželi samo sleparij o. Vsak naj bode svarjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no ga-Irantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri moni kupi, izmenjam mu po volji vsak Čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostrejo soliditote! Neverjetno, pa resnično! Z_ Mfk ' -|«> mI prava angleška, sre-1» M\F 111 gl« brna cilinder ura s primerno verižico in medailonom, ctuijcm, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-čaaouiorno ure lino ognju-pozlačene samo gl. 12.50. Samo 18 ali 25 gl. BjE*fl& anker-ura, aavoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi Še verižica in garancijni list. ^flltm I ^1 w| prava angleška srebrna ►3«*II1U m. in ognjo-pozlačena kro- nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem in garancijnim listom. Samo 16 ali 17 gl. E™?'w? les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom. Samo 14 ali 17 gl. K^ftK vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list S*1I1HI 6Ž,0 o* I prava angleška fino ognjo-►o**Ui« t^\r pozlačena Brebrna krono- meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailou in garancijni list. Samo 18 ali 20 in 25 gl. najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etui in garancijni list. Samo 20 in 25 gl. SSfftSi ključka za naviti, poleg verižica in medailon. Samo 40, 50 in 60 gl. ^ za dame z dijamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. ŠJL srebrna rcinontir-ura z dvojnim plaščem, garantirana in patentirana. Samo 23, 25, 27 gl. riliet), medailonom in garancijnim listom. Samo 35, 45, 50 gl. Jg&£j; anker-ura s kristalnim steklom. Samo 60, 75, 100 gl. fe-Jg- ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem. Samo 200 300 gl. notueter z retuontirnim dvojnim plaščem iu kristalnim steklom. Kazim tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirano uro in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onovo. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. I*r«, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20. Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. %latc verižice za ure. Verižice, kratko s ključkom gld. 1 , 20, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha- čein z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 60, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. Klati iiiedailoiil za gospodo in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50. Klate garniture. lirože in uhani gl. 18, 20, 24, 30, 35, 40. 8 pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do 20.'. Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200 Klati uhani. Lečneči za otroku gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 se. ali brez kameničkov. Uhani, dolgi ali okrogli bč ali brez kinča, gladki ali pa se pravim kamenjčkera ali pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Boutoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 100 do 500. Klate gumbe za kemlsetc In maiisete. Z dragocenimi kanienjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Klate brože. Enojne najnovejšo oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40. Klati Krlžlcl. gl. 6, 7, 8, 9, 10. 12. Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 25. Klate urane Igle. V različnih oblikah, .lokev. Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kaitienjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150. Klati b raz leil. (iladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Sč pravim kamen jekom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. Pismena naročila izvrše so v 24 uruh proti poštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zahtevauje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdrtano vrača denar nazaj. ■■ Moje cone so vedro nižje, kakor najnižjo povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žolč nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro uro ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, se uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—7) Philipp Fromm, labrikaut ur in zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti "VVollzeile, DUNAJ. \aj Me ne pozabi naslov. JLzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". RLE