dvakrat na mesec ter stane za vse
leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inserati
blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
Za ozaxa.ga.il«,
plaCuje se od Štiri« stopne petit -vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. Ce se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
4. štev.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1904.
XIV. leto.
Razpust deželnega zbora.
Nekaj Časa sem opazujemo, da obtežuje „Slovencu" in stranki, ki tiči za njim, neka tajna želja obisti in drob. Ta želja koprni po razpustu deželnega zbora kranjskega. In sedaj imamo priliko gledati, kako škofovo glasilo v tem pogledu svoje kozo-prskarije v svet pošilja. Priobčujejo se skrivnostne brzojavke, ki so datirane z Dunaja, ki so pa najbrž skovane v ljubljanski redakciji, in katere oznanjajo kronovini kranjski, da namerava vlada deželni zbor naše vojvodine v kratkem razpustiti. Namigava se, da je brzojavka izšla iz zanesljivega vira, tako da naj bi mi nehote mislili na svojega starega prijatelja grofa Pačeta, o kojem vemo, da bi tudi na Kranjskem še vedno rad svojo posebno pečenko pekel. Ko se je danes tajnostna brzojavka vrgla na trg, pricaplja pa takoj drugi dan pristna vest, ki je v „Slovencu" na odličnem mestu tiskana, tako da je nikdo prezreti ne more. Ta notica se navadno glasi: Kakor čreda kure-tine vsa zbegana začne letati semtertja, kadar zagleda jastreba nad sabo, tako je včerajšnja naša dunajska brzojavka preplašila liberalno stranko. In tako dalje! In to je grda laž! Kuretina ni namreč na naši strani, pač pa so klerikalci s svojim kapunom Antonom Je-gličem čreda kuretine, ki se noče prej pomiriti, dokler je dunajska vlada ne prične krmiti s koruzo deželnozbor-skega razpusta! Želja je rodila misel in zakaj? Zategadelj, ker vidi klerikalna stranka v tem razpustu edino rešitev. Jeglič in Šusteršič, ki sta v življenju rodila že obilo neumnosti, sta sedaj prepričana, da se deželnozborska farška obstrukcija ni posrečila in da na ti obstrukciji tičita dandanes kakor kobilica, katero je srakoper na trn nabodel. Poprej je bil položaj ta: več kot je klerikalna stranka vsta-novila konsumnih društev, slabe j e je bilo zanjo! Sedaj pa je položaj zopet ta: dalj kot traja obstrukcija klerikalne stranke, slabejše za to stranko! Klerikalna obstrukcija žre na telesu svoje lastne stranke! In edino na tem telesu! Niti Jeglič niti Šusteršič ni toliko zabit, da bi te resnice ne izprevidel! Zategadelj in samo zategadelj javkanje po razpustu deželnega zbora in jokanje po novih deželnozborskih volitvah!
In naša stranka? S Kuropatkinom lahko rečemo: Mi smo gotovi! Novih volitev se prav nič ne bojimo. Vse farške sile ne morejo doseči vspeha, da bi se našastranka ne vrnila v deželno zbornico v tolikem številu, da bi ne bila sposobna za vsako samostojno akcijo. V tem tiči jedro cele zadeve! Sicer pa je pri zadnjih deželnozborskih volitvah klerikalna stranka razvila tako surovo, nekrščansko in divjo agitacijo, da v tem oziru ni mogoče kaj višega doseči. Kvečjemu, da se doseže še to, da bode pri volitvah par razgrajajočih popov
pobitih! Česa se nam je torej bati? Ničesar!
Čemu pa smo vendar vzlic temu proti razpustu deželnega zbora? Jedino le iz vzroka, ker bi se v tem razpustu opazil in opaziti moral vspeh klerikalne ob-strukcije. Če bi vlada deželni zbor razpustila, priskočila bi s tem klerikalni obstrukciji na pomoč, in proti temu smo vsikdar bili in bodemo vsi-kdar! Ko goriški deželni zbor dolgo vrsto let ni posloval, vlada ni prsta ganila; na Kranjskem pa naj poseže s svojo pestjo vmes, samo da škofa in Susteršiča iz blata izvleče! Grof Pace, te kaše nam ne boš pihali
In vladi, ali ji res more kaj na tem ležeče biti, da razpusti deželni zbor? Upamo, da nekaj informacij vendar le še dobiva od svojega ljubljanskega zastopnika. Če jih dobiva, potem mora dunajska vlada, potem mora grof Pace vedeti, da je težko pričakovati, da bi nove volitve le količkaj spremenile sedanje razmerj e strank v deželni zbornici. Čemu torej klicati na dan živalska razburjenja, ki naj bi par mesecev pretresala celo deželo? Jeli morda vladi na tem, da se strasti v ti kronovini še bolj pomnože? In to vse radi tega, da se znova izvoli ravno ista zbornica, kakor jo imamo že dandanes! Morda je grofu Pacetu na tem, da se razbije zastopstvo nemškega velikega posestva, ki je baje že danes v dve struji razkrojeno. Nam tudi prav! Nimamo čisto nič proti temu, če hoče gospod pl. Korber kaj tacega dognati. Naša stranka ostane vsikdar sposobna za samostojne akcije. Ako vlada res namerava priteČi na pomoč naši klerikalni stranki ter z razpustom deželnega zbora odobriti obstrukcijo te stranke, bodi ji enkrat za vselej povedano: če bi se katoliški kliki s pomočjo vlade posrečilo pribe-račiti si par mandatov, potem bode prišla naša stranka v novi deželnizbor na čolniču, kojega jadro bo polnila — obstruk-cijska sapa. To je že danes tako gotovo, kakor je gotov amen v oČe-našu! In to bodi vladi enkrat za vselej povedano! Potem pa naj grof Pace zopet prične valiti Sisifov svoj kamen proti vrhu Triglava 1
Ali spada škof Anton Bo-naventura še med poštene ljudi. - ? ?
Ni ga bolj agilnega in podvzet-nega Človeka v deželi od škofa Ant. Bonaventure. On vlada vso deželo, nastavlja in prestavlja duhovnike, nadzoruje vsa Marijina društva, vsako zastavo hodi sam blagoslavljat, vozi se na Dunaj moledovat za pomiloščenje obsojenih duhovnikov, vsake kvatre gre v Rim, v Vatikanu pozna že vse hod-
nike, pri kanoničnih vizitacijah gre v vsako podružnico, povsod birmuje, povsod ima dolgo, zelo dolgo in še bolj nerazumljivo pridigo, izpove osebno vse Marijine device, na potu iz cerkve v farovž pozdravi par kramaric, v farovžu sprejme navzočo duhovščino, popoldne obišče katoliške magnate, če je kje družina ravno pri obedu, prisede, pohvali juho in polivko.
Ko bi Kristus danes prišel na svet in srečal ljubljanskega škofa, rekel bi mu brez dvombe: Marta, Marta, mnogo se vkvarjaš, ali le eno je potrebno.
Vendar pa bi se zelo motil, kdor bi mislil, da je škof s tem že dosegel vrhunec svoje vsestranosti.
Začel je zidati na šentvidskem polju srednješolski zavod. Zaradi tega zavoda, ki kaže vsa znamenja jetike, preden se je otvoril, zlezel je v dolge, ki mu že sedaj leže na prsih kakor težka skala. In način, kako agitira škof za te zavode, nam sili danes pero v roke.
Pred nami leži sledeče pismo:
Velečastiti gospod!
Nikar i se ne vstrašite mojega lista. Dolgo sem odlašal, ali mi srce vendar ne da miru, dokler Vas »a neko veliko stvar ne poprosim.
VI ste močno v letih. Gotovo mislite na smrt, akoravno ste še, hvala Bogu, dobro zdravi. Prosim Vas, spomnite se v testamentu naših katoliških zavodov, odprite jim svoje srce in darežljivo svojo roko. To bo delo Bogu drago, cerkvi koristno in narodu neizmerno dobro. Laglje bote obstali na dan sodbe Božje.
Če pa nočete, da bi svet vedel, kaj imate in kaj ste dali: dajte mi, dokler ste še živi in sicer pod pogodbo, da Vam točno izplačujem obresti do Vaše smrti.
Tako delajo duhovniki in drugi n. pr. v Tirolskem. S tem se prihrani velik davek, ki ga po smrti sodnija vzame.
Prosim, vslišite me: laglje bote umrli!
Želeč Vam blagoslov Božji Vas srčno pozdravljam f Anton Bonaventura l r. škof.
V Ljubljani, 19/3. 1899.
To pismo je bilo poslano staremu duhovniku in kolikor je nam znano — ni imelo zaželjenega uspeha. Mi ga objavimo, Ker smatramo za svojo časnikarsko dolžnost svariti slovensko ljudstvo pred škofovimi mrežami.
Najpoprej povdarjamo svoje stališče, da vkljub vsej dekadenci današnjih dni, in četudi smo grešni liberalci, smatramo vsak lov na testamente za nekaj nečastnega, in sicer za vsakega človeka, četudi ni ljubljanski škof. Zadnja ura in prostost bolnikova razpolagati s svojim imetjem popolnoma prosto, brez vsakega zunanjega vplivanja, je za nas nekaj svetega in mi odrekamo tistemu vsak
boljši čut, ki tukaj vtika svoje prste vmes. Lov na testamente je mogoč le pri slabotnih, bojazljivih ali zelo omejenih ljudeh. Iz raznih pravd vemo, da se za škofove zavode iztiska večkrat denar od starih duhovnikov, kuharic, šivilj, seveda tudi od drugih ljudi, če so za to pristopni. Iz človeškega stališča leži v tem postopanju nekaj krutega in krivičnega. Kje pa je kak župnik na Kranjskem, ali kaka kuharica, ali šivilja, ki bi ne imela revnih svojcev, ki so podpore nujno potrebni ? Med temi reveži so onemogli roditelji, ubožni strici, tete, bratje in sestre, ki imajo nekako naravno in po smrti dotičnega tudi zakonito pravico do takih podpor. Ljubljanski škof provzroČi po vsakem takem plenu, če se mu posreči, še večjo bedo v krogu teh sorodnikov, on provzroči nebroj solza in kletvic, ki niso niti utemeljene. In to Škodo in to bedo provzroČa ne morda liberalcem, katerim škodovati je po načelih novo-katoličanstva zaslužno delo, ampak tistemu dobremu našemu ljudstvu, ki ga zastopa dr. Šusteršič.
Glede na gospodarsko stališče pa tiči v tem postopanju brezvestno izže-manje našega dobrega ljudstva, in dolžnost vse neodvisne javnosti je, v bran se postaviti tem krvosesom.
Iz navedenega pisma sledi, da bi Škof najraje napravil nekako rentno banko. On je pripravljen sprejemati denar „pod pogodbo, da točno izplačuje obresti do smrti" v blagem namenu, da na ta način tudi opehari erar za pristojbino. Mi pa pravimo: Rojaki, bodite previdni; boljše je: drži ga, nego: lovi ga. Kako jamstvo pa more dati ljubljanski škof, da bo točno odrajtoval obresti do smrti, kake financijelne zmožnosti pa je dokazal dosedaj ? Pred njegovim prihodom v Ljubljano je bila ljubljanska škofija glede denarnih dohodkov ena prvih na jugu. Pet let le jo upravlja škof Jeglič in danes ni mnogo na boljšem nego kaka škofija na dalmatinskih otokih. Šentvidski zavodi še otvorjeni niso in vendar ima ljubljanski škof več dolga, nego vsi štabni oficirji kakega kavalerijskega polka skupaj. Tistim, ki bi nosili denar v to banko v nadi, da si osigurajo dosmrtno rento, znalo bi se pripetiti, da bi umirali, ne sicer laglje, ampak hitreje, paradi tega bomo tem Škofovim manevrom posvečevali vso pozornost in ne bomo nehali svariti lahkovernih ljudi, naj bodo previdni in zopet previdni, kajti prepričani smo, da vse kuharice in vse šivilje na Kranjskem nimajo prihranjenega niti tretjino tistega denarja, kar bi ga rabil ljubljanski škof, da bi se zopet ranžiral, vemo pa tudi, da trga škof z vsakim takim plenom meso z živih teles najvećih slovenskih revežev.
In če bi v verskem njegovem fanatizmu ne bil že davno utonil vsaki boljši čut, morala bi se mu oglasiti vest, ki bi mu zabranila nadaljevanje tega brezvestnega in brezupnega Sisi-fovega postopanja.
Če pa bi se našle res katere morda že na pol ostrižene ovce, ki bi mislile, da bodo laglje umrle, Če dajo za škofove zavode tudi zadnjo volno, bi jim mi v spomin poklicali Jegličeve prednike na škofijski stolici, ki so bili mnenja, da bi kompromitirali škofovo dostojanstvo, ko bi-hodili po deželi s pušico v roki; v spomin bi jim poklicali njihov nauk, da je Bog nad vse človeške zmote in strasti vzvišeno bitje, da se pravi Boga žaliti, če se ga v eno vrsto stavi s kakim orij entalskim despotom, pri katerem se mora z denar j cm u plivati na sodbo.
To pismo nam je nov dokaz, da je škof Jeglič, od katerega se je pričakovalo idealno in vzorno pastirovanje, prišel že na stališče tistih kapucinov, ki so v 16. stoletju barantali z odpustki po načelu: Wenn das Gold im Kasten klingt, die Seele in den Himmel springt. »Gorenjec".
Vojna na Daljnem vztoku.
Poraz sovražnikov Rusije.
Rusija je poražena, njena vojna mornarica na Daljnem vztoku je uničena, tako so pisali v zsdnjih dneh vsi Rusiji sovražni listi. In res so bile sprva vesti z bojišča ne ugodne in tužne, toda nas, ki smo vedno zaupali v bojno srečo ruskega orožja, niso premotile. Vedeli smo dobro, da dohajajo vs» ta poročila s strani, ki bi rada, da bi njena želja postala tudi že dejanje, to ;e, da bi Rus ja podlegla v boju na oeli črti. In nismo se motili! Poročila, ki so nam došla te dni, javljajo nam o takšnih ruskih vspehih, ki bi bili absolutno nemogoči, ako bi bilo vse resnično, kar se je zadnje dni poročalo o velikanskih izgubah ruske mor narice. Da so pa te pomenljive vesti resnične, se ne more ni malo dvomiti, zakaj iste niso morda došle iz uradnega ruskega vira, kateri bi se lahko dolžil pristranosti, marveč z angleške strani, o katerise pač ne da misliti, da bi poročala v prilog Rusiji. Rusom sovražni listi so sedaj v hudi zadregi! Vedno in vedno so pisali samo o japonskih vspehih, z vso emfazo so že zatrjevali, da je Rusija na morju že docela poražena in da vobče ne pride več v poštev. Ia na-krat so došle vesti, ki so mahoma ovrgle vse laži rusofilskih časopisov in uničile vse na teh neresničnostih sloneče kombinacije. In kako si pomagajo ti pošteni listi iz te zadrege in blamaže? Prav enostavno! Te, ruske vapehe javljajoče vesti, kratko izpuste, ali pa jih priobčijo v taki cbliki, da čitatelj niti ne ve, ali so ugodne za Ruse ali za Japonce.
9. t. m. so Rusi dosegli velikanski vspeh. Rusko brodovje v Vla-divoBtoku, o katerem se je zatrjevalo z ene strani, da je vklenjeno v led, da se niti ganiti ne more, z druge strani pa, da ga blokirajo japonske bojne ladje in mu zabranjujejo izhod, je nenadoma odplulo iz pristanišča proti najsevernejšemu japonskemu otoku Jessu skozi morsko ožino Tsugaru in se ustavilo pred glavnim mestom tega otoka, Hakodate, in ga jelo
bombardirati. Japonci se seveda kaj takega niti nadejali niso, zato niso pustili nobenega brodovja doma v varstvo svojega obrežja, ampak so z vso svojo mornarico odpluli pred Port Artur. Rusi so torej brez vsake nevarnosti in popolnoma nemoteno bombardirali Hakodate, dokler niso mesta popolnoma razdejali in uničili. Da je to velikanski vspeh za Ruse, pač ni treba naglašati! Upoštevati je treba, da je Hakodate veliko mesto, ki šteje nad 78000 prebivalcev, da je nele najvažnejše mesto na otoku Jesu, ampak eno najvažnejših mest na Japonskem vobče. Ni dvoma, da so Japonci vsled tega nara v n o s t m o j s t r s k o izvrše-neganapadain bombardma konsternirani. In to pač ni čuda! Japoncem niti na misel ni prišlo, da bi se jih Rusi upali napasti v njihovi deželi, zato so vse svoje brođovje poslali pred Port Artur in bili prepričani, da je Japonska varna pred vsemi napadi, tembolj, ker so vedeli, da rusko brodovje more izpred Port Arturja odpluti le po odločilni morski bitki, o ladjevju v Vladivostoku pa so si mislili, da tiči globoko v ledu, da se niti ganiti ne more. Sedaj jih je zadel udareo,katerega bodo težko preboleli! Ta veliki ruski vspeh pa bo tudi odlo čilno vplival nanadaljniraz-voj dogodkov. Japonci so sedaj primorani, svoje brodovje deliti. Najmanj polovico svoje mornarice morajo poslati domov v obrambo domačega obrežja. Ako tega ne store, jim lahko rusko v 1 a-divostoško brodovje, ki sicer ni številno, saj šteje jedva pet oklopnic in kri-žark, zapored poruši vsa važnejša pomorska mesta. Čim pa bode pred Port Arturjem samo del japonske mornarice, bodo Rusi imeli veliko ložje delo. S t a -1 i š č e j a p o n s k e g a ladjevja pa bo silno opasno, ker bo s tem prišlo med dva ognja in se mu bo treba čuvati pred napadi od dveh strani. Če bi pa tudi Rusi ne napadli Japoncev z dveh strani, bi bilo za Ja ponce usodepolno, ako se združi vse rusko vojno brodovje. Zzdruženo rusko mornarico se pa zmanjšano japonsko brodovje ne more meriti!
Strahovit poraz Japoncev na Daljnem.
Dobili smo drugo važno poročilo, da so bili Japonci istega dne, ko so Rusi porušili Hakodate, na suhem pri mestu Daljnem od Rusov strahovito poraženi. Japonci so hoteli severno od Port Arturja v bližini mesta Dalj ni (Talienvan) na polotoku Liaotong izkrcati nekaj vojaštva. Izkrcali so dva polka; vistem hipu pa so jih obkolili Rusi in uničili oba polka do zadnjega moža. Japonci si bodo v bodoče najbrže premislili, predno bodo zopet poskusili izkrcati svoje vojaštvo v bližini Port Arturja! It Londona se še nadalje poroča, da so Rusi zajeli v
torek japonski parnik družbe Nipon, ki je bil najbrže na potu v Vejhajvej. Kakor se vidi, je bil za Ruse torek srečen dan in ako bodo vsak dan dosegli takšne uspehe, bo pač vojne skoro konec!
Ruski vojni poveljniki.
Vrhovnim poveljnikom vse ruske vojaške moči na suhem in na morju je car Nikolaj imenoval admirala Jevgenija Ivanoviča Aleksejeva. Admiral Aleksejev je rojen 24. maja 1843. Po absolvi-ranju mornarske kadetne šole je stopil kot aktivni častnik v mornarico, kjer je hitro napredoval. Leta 1883 je postal pomorski vojni ataše v Parizu in je veliko pripomogel, da se je pozneje sklenila rusko - francoska zveza. Med japonsko kitajsko vojno je bil Aleksejev vrhovni poveljnik ruskega brodovja na Daljnem vztoku, kjer se je zlasti odlikoval kot dober poveljnik in izvrsten diplomat. Vrnivši se na Rusko, je bil v visokih službah, dokler ga car ni imenoval 31. julija 1.1. svojim namestnikom na Daljnem vztoku. Aleksejev je poseben ljubljenec carjev. Amerikanski senator Beverdige ga karakterizuje tako-le: Aleksejev napravi vtis skoro abnormalne živahnosti. Vse njegovo življenje je z mladeniško navdušenostjo posvečeno rastoči moči Rusije. Aleksejev je poln nervozne odločnosti, je v vseh zadevah temeljito podučen in odkritega značaja. Vsi dnevi in večina noči je posvečenih delu.
Ruski vojni minister, najvišji poveljujoči ruske armade, A le k se j Nikolajevič Kuropatkin, je rojen 29. marca 1848. Z 18 leti je stopil v armado. Ko je absolviral vojno akademijo, je bil poslan v Al-gier, kjer se je udeležil francoskih ekspedicij proti Kabilom. V rusko-turški vojni je bil generalnega štaba načelnik 16. divizije in se je posebno odlikoval pri zavzetju Plevne, vsled česar ga še sedaj imenujejo »plevenski junaka. L. 1881. se je udeležil vojne ekspedicije proti Teke-Turkmenoem in je zavzel v enem naskoku njihovo glavno mesto. Kuropatkin je postal 1894 vojni minister in je znan kot izvrsten poznavalec azijskih razmer. Kakor se poroča, je vojni minister že te dni dospel na MandžurskOj odkoder se je vrnil šele lansko spomlad. — Drugi vplivni general je Grodekov, gu verner vzhodne Sibirija in Maadžu rije. Grodekov se odlikuje po svoji odločnosti, pridnosti in veliki nadarjenosti. — Najboljši vojak med vsemi ruskimi generali je Cierpitskv, ki je vodil vojno ekspedicijo proti Čunguzom in jih popolnoma uničil.
Ruska trdnjava Port Artur.
Ta trdnjava leži na južnem koncu polotoka Liaotong. Ob začetku japonsko-kitajske vojne je bila ta trdnjava kitajska, katero je Kitajcem zgradil Prus Haneken. V vojni so Japonci to trdnjavo Kitajcem vzeli in jo popolnoma porušili. Pozneje je Rusija to ozemlje, kjer je preje stal Port Artur, vzela od Kitajske v najem. Sprva je mislila prav na istem prostoru, kjer je preje bil kitajski Port Artur, zgraditi novo
trdnjavo. Posebna komisija pa je odločila, da se naj nova trdnjava sezida na »Zlati gori« nekoliko bolj proti severu. Utrdbe, ki so se zgradile pod vodstvom najimenitnejših ruskih inženerjev, obsegajo tri forte, ki se preskrbljeni z najmodernejšimi in najizbornejšimi topovi. Utrdbe so izvedene tako, da je pred vsakim napadom zavarovano pristanišče, ki ima prostora za kakih 20 velikih bojnih ladij, kakor tudi pod.trdnjavo se nahajajoče mestece. Obče se smatra, da ni moči, ki bi mogla zavzeti Port Artur. Dasi so utrdbe naravnost velikanske, vendar misli Rusija Port Artur še bolj utrditi. V letošnji proračun je namreč za to postavila 13 milijonov rub-Ijev. Posebno je treba naglašati, da ima Port Artur velikansko ladjedelnico, kjer se lahko popravijo največje bojne ladje. Port Artur je sedež namestnika Daljnega vztoka, admirala Aleksejeva. Luka obstoji iz prostornega zapadnoga in manjšega vzhodnega pristanišča, ob katerih leži pravo mesto Port Artur. Z Rumenim morjem je luka zvezana s kanalom, ki je 1 km dolg in 335 m širok. Bregovi kanala so zavarovani z močnimi utrdbami. V trdnjavi je sedaj okoli 30.000 vojako v in zatrjuje se, da bi ta garnizija lahko vzdržala obleganje najmanj dve leti.
Podrobnosti o japonskem porazu na Liao-tongu.
Vest o porazu Japoncev na Liao-tongu ee potrjuje. Štiri japonske ladje ao se vsidrale severo-vzhodno od Port Artura in poskusile izkroati veejo število vojaštva. Izkrcanje se jim je posrečilo in že so spravili na suho celo brigado, obstoječo iz 5000 do 6000 mož. V istem hipu pa so jih obkolili Rusi z 12.000 možmi, med katerimi sta bila tudi dva polka sibirskih strelcev. Japonci, kateri so mislili, da ni nikjer v bližini ruskega vojaštva, so bili hudo presenečeni, ko jih je rusko topničarstvo jelo obsipati s šrapneli in jih je pehota napadla od vseh strani. Ko so Japonci uvideli, da ni upati, da bi se mogli vspešno ustavljati Rusom, katerih število je vedno naraščalo, je japonski poveljnik dal ukaz, da se naj vojaki umaknejo na ladje. Japonci so se z največjo hitrostjo jeli umikati in posrečilo se jim je po občutnih izgubah zopet vkrcati vse svoje vojaštvo razen dveh polkov, katerim so Rusi zastopili pot in jih popolnoma uničili. V celem je bilo pobitih kakih 2000 Japoncev. Japonci so se na Liao-tongu hoteli izkrcati, ker so bili prepričani, da se ruska posadka nahaja samo v Port Arturu, in da sicer ni nikjer na polotoku ruskega vojaštva. V tem so se pa silno motili! Rusi imajo povsodi na Liao tongu dosti vojakov, ki so pa večinoma skriti po gozdovjih in po gorskih čereb, da jih sovražnik ne more opaziti.
Vojna proti Rusom — vojna proti beli pasmi.
Tudi Japonci že sedaj odkrito priznavajo, da je njih vojna proti Rusom v prvi vrsti naperjena proti beli rasi. Japonski list »OaakaAsaki« pravi, da je vojna proti Rusiji nekaj
čisto drugega, kakor je bila vojska proti Kitajcem. Vojna proti Rusiji je vojna mongolskega plemena proti belemu plemenu, katera bo provzročila novo dobo v zgodovini mongolske rase. Treba je torej žrtvovati zadnji novec in zadnjo kapljo krvi, da bo napočila nova znamenita doba v zgodovini mongolskega plemena, ki bo razširila in zagotovila moč in prevlado rumene rase. To so končni cilji Japoncev, da bi vse narode mongolskega plemena združili v eno zvezo. Da bi to tem ložje do segli, hočejo, ako treba tudi na ume ten način vzdržati v vseh narodih na vztoku, zlasti pa pri Kitajo h vero, da je japonsko orožje nepremagljivo, da bi jih s tem priklenili na-se in si zagotovili sprva njihovo pomoč, potem pa nadvlado nad njimi. V to svrho pa tudi trosijo v svet samo vesti o svojih sijaj-nih zmagah. In v resnici so s temi svojimi načrti že dosegli velik uspeh na Kitajskem. Kitajci so baje že vsi navdušeni za Japonce in vplivnejši politiki že prav nič ne prikrivajo, da teže" po tem, da bi se čim preje sklenila trdna alijanca med vsemi narodi mongolskega plemena.
Domače in razne novice.
— Škofova obstrukčija še vedno žre. Do sedaj je imela dežela vsako leto 30.000 K kredita, da je mogla podpirati oestne odbore, in posebno tudi občine, ki poprav svojih slabih potov iz lastnih sredstev dostikrat ne zmagujejo. Letos je deželni odbor črtal ta znesek iz deželnega proračuna; občine in cestni odbori ne dobe torej niti beliča. Ta denar bi bil prišel na korist edinole našemu kmetu. Škofova obstrukoija je torej našemu kmetu požrla 30.000 K, beri trideset tisoč kron. Naši kmetje naj sedaj premišljujejo, so mu li Šusteršič, Krek, Jaklič in Jeglič vsi skupaj vredni 30.000 K? V tem slučaju pač, ker mu je ta četvorica ravno 30000 kron pohrustala! V vsakem drugem slučaju pa ne. Vrzite torej te štiri bratce pod klop!
— Katoliška obstrukčija — žre, žre in žre! Obnovljenje vinogradov je znamenitega gospodarskega pomena za kranjsko deželo in pravo življensko vprašanje za mnogo in mnogo slovenskih kmetov. Deželni zbor kranjski je tudi — dokler niso klerikalci s svojo obstrukcijo onemogočili liberalcem vsako delo — vestno in res očetovsko skrbel, da se obnove kranjski vinogradi in je dotična akcija tudi obrodila mnogo sadu. Ali ta akcija še dolgo ni končana. Tudi za letošnje leto je bila v deželni proračun postavljena znatna svota za brezobrestna posojila za obnovljenje vinogradov, torej za pomoč in podporo kranjskim kmetom. Toda klerikalni kmetski poslanci so z obstrukcijo preprečili sklepanje dež. zbora o proračunu in s silo dosegli, da dež. zbor ni mogel dovoliti za brezobrestna posojila vinogradnikom nasve tovane svote. In ti brezvestni klerikalci se tudi niso zmenili za to, da odjedo kmetom s svojo obstrukcijo ne le deželni nego tudi državn prispevek
za ta posojila. Liberalni deželni odbor je poskusil obvarovati kmete tega udarca in je z dopisom z dne 2. januvarja 1904 št. 15.178 ex 1903 prosil, naj c. kr. poljedelsko ministrstvo ubogim kmetom vsaj iz drž. sredstev dovoli brezobrestna p o s o j i 1 a, da naj da vsaj toliko, kakor bi bilo dalo, če bi dež. zbor mogel dovoliti nasvetovano svoto. Dež. odbor se je zavzel za korist kmeta, ki so jo klerikalni kmetski poslanci tako brezvestno oškodovali, ali — opravil ni ničesar. Sklicuje se na zakon z dne 4. aprila 1902 drž. zak. št. 136. je polj edelsko ministrstvo naznanilo, da ne dovoli nobenega krajcarja in sicer zato ne, ker deželni zbor — vsled klerikalne obstruk-cije ni ničesar dovolil. Sedaj dobivajo kmetje vinogradniki svoje prošnje za brezobrestna posojila nazaj z naslednjo žalostno rešitvijo:
„Vaši prošnji za dovolitev brezobrestnega posojila v zneska... K v svrho obnovitve po trtni uši uničenega vinograda parcela št. . . katastralna občina . . . se ne more ugoditi, ker v ta namen ni dovoljen deželni kredit. C kr. poljedelsko ministrstvo je bilo pripravljeno, dovoliti za ta namen tudi letos jako znatno svoto, a ni moglo tega storiti, ker je po zakonu z dne 4. aprila 1902 drž. zak. št. 136. izključeno dovoljevanje brezobrestnih posojil iz državnih sredstev za obnovitev vinogradov, če niso obenem dovoljena tudi posojila iz deželnih sredstev. Ta zakoniti pogoj pa se letos ni izpolnil, ker dež. zbor kranjski vsled obstruk cije neke stranke zadržan v svojem delovanju ni mogel sklepati o dovolitvi brezobrestnih posojil za 1. 1904."
Take rešitve svojih prošenj dobivajo sedaj vinogradniki na Kranjskem. To ni le za kmeta hud udarec, nego za c elo deželo, kajti s tem, daje ustavljena kdove za koliko časa cela akcija za obnovitev vinogradov, je udar j ena vsa dežela. Tako žre, žre in žre katoliška obstrukčija!
— Zopet žrtev katoliške obstrukcije. Oče Pomuda, časih tudi Zanr>uia imenovan, je kot župan Starega Trga pri Ložu v velikih skrbeh radi odpeljave vede iz ležSe doline. Pri Danah se je nekaj naprav že izvršilo, ali te so popolnoma nezadostne, in ako se ne popolnijo, preti nevarnost, da prvi nalivi od-neso še ti*to, kar se je do sed»j napravilo, če se vse to, kar bi stalo kakih 7000 K, ne zgodi, ostanejo nalivi, >ki vstko leto provzroSajo ogromno škodo poljedelcem v etaro-trški ob5ini, ker se preplavljajo polja in senožeti«. V ti stiski obrača se stric Pomuda do deželnega odbora, da naj pomaga ter nakloni primerno podporo iz deželnih sredstev. Pravi čudak je ta Pomuda! Na eni strani razteza široka svoja usta v slavo katoliški obstrukciji, na drugi strani pa berači pri deželnem odboru za prepotrebno podporo, katere leta ravno radi katoliške obstrukcije datinemore! Prvič ko pride župan Zamuda skupaj s poslancem Drobničem ali z dr. Krekom , naj ju malo preklofa, ker ravno   ta  dva   sta občini
Stari trg snedla omenjeno podporo, fttari trg pa ostane še nadalje klerikalna trdnjava, ker sta mu Krek in Drobnič še premalo škode napravila! Kakor je videti, je v občini starotrški preklicano malo razsodnosti. Morda se občani spokore, kadar jim bode voda v grlo tekla!
— Zaljubljeni fajmoster. „ Gorenjec" piše: „SI.Narod" odi.t.m. je objavil dve pismi nekega amerikanskega lemenatarja na svojo ljubico v domovini. Pismi, našpikani z vzdihi, pomiš-ljaji in citati, močno spominjati na takozvano petošolsko ljubezen in sploh se iz njih spozna na prvi hip, da tiči mladi pisec, ki se je Šel v Ameriko učit duše past, z eno nogo še globoko v gimnaziji. Bržčas je pa tudi „velika luža", ki loči amerikanskega lemenatarja od kranjske Micike, vplivala še bolj hladilno kakor mokra cunja na zaljubljenega mladeniča, da ni mogel ubrati poluodonečih strun na harfi „visoke pesni", na katero brenkajo naši domači gospodje. V predpustno zabavo svojim bralcem in v pouk amerikanskim, pa tudi kranjskim jlemenatarjem, (kaplani to že sami dobro znajo), kako treba nežnemu spolu dopisovati, pona-tiskujemo pismo nekega kranjskega fajmoštra, ki nam je slučajno prišlo v roke in dobesedno slove takole: „Draga g. M . . . .! Jaz pridem v nedeljo s potno torbico v roki. Pazite pa, da me ne zgrešite, ker jaz nosim Črno ruto okoli vrata, kadar potujem. Vedno Vas imam ljuba M .. .. pred očmi. Pod sivo ruto gledam napucane prsi, pod plavim krilom pa v gube Široko nabrane trdo poštirkane kiklje, ki mi šume na ušesa. Nestrpno čakam, da Vas skoraj že vidim in z Vami govorim. Dasiravno ste starejši od mene, vendar trdno vem, da se bova dobro razumela in na moč rada imela. Dopadete mi Že po prijaznih pismih. O, kako se Vas jaz veselim! Sobo pri bav. dvoru vzemite blizu stopnjic! Rečete lahko, da ste moja kuharica ali sestra ali teta, da pridem jaz za Vami. Ni treba nič skrivati ! Čemu ? Saj bova naroČila gori kosilo, večerjo, pijačo. Imela bova veliko govoriti. Zato Vas prosim, da bote ostali tudi ponedeljek in še potem eno noč z menoj. Saj Če bi bili potovali doli k meni, tudi ne bi bili v enem dnevu in eni noči opravili. Mislili bodo, da ste šli na Dolenjsko. — Če pa nočete iskati sobe, pa mene počakajte. Samo, če bi deževalo, ne stojte na dežju, ne močite se na cesti. Storite kakor Vam je drago in ljubo. Lahko ostanete tudi v najeti sobi pri bavar-
. skeni dvoru in mene čakate na gorkem. Samo poglejte okoli ene ure iz sobe na vežo, pa me bote našli. Silno sem radoveden kot še nikoli. Zelo se Vas veselim. Na srečno videnje! Tedaj se fest napravite g. M . . . ., da se mi ne bo treba Vas sramovati, ampak, da se bom z Vami postavil. Jaz sem rad nobel pa korajžen in vesel. Sprejmite moje iskreno priporočilo in srčne pozdrave! Vaš udani Vam A. R. Č. 23. decembra 1903. P. S. Prideva pa skupaj ob vsakem vremenu, naj bo kakršnokoli vreme. Kakor razvidite, sem trdno sklenil Vas vzeti k sebi. Če jutri, četrtek to pismo prejmete in precej jutri Še meni pišete, bom pismo Vaše še pred odhodom bral, brez dvoma." No, kaj pravite? Nič? Mi tudi nič. Le tiste trdopoštirkane kiklje . . .! Ta bujna fantazija! Ubogi amerikanski lemenatar! Bojimo se, da ne bo nikdar dosegel kranjskega fajmoštra.
— Duhovnik proti duhovniku. Poštenjaki pri katoliškem „Slovencu", ki pri vsaki mogoči in nemogoči priliki povdarjajo svojo narodnost in veliko rodoljubje, so si stekli novo slavo in svojemu lovorjevemu vencu pridali nov nevenljiv list. V Ljub-
ljani izhaja „Danica, cerkven Časopis za slovenske pokrajine." Naslov njegov že pove, kake vere je. Širjemu občinstvu, ki ne bere tega lista, opomnim, da prinaša osnutke cerkvenih govorov, zanimive, vestno sestavljene zgodovinske črtice, posebno take, ki se tičejo domačih tal in ki bodo kdaj dobro došle prihodnjemu zgodovinopiscu; črtice o delovanju božjih ugodnikov, tozadevne refleksije, življenjepise znamenitih, za vero in domovje zaslužnih domačih duhovnikov, personalia kranjske vladikovine, i dr. Poroča celo, kdaj prestopi „prevzvišeni knez in škojf" svoj prag, kdaj bere mašo pri nunah ali klarisinjah na Selu, itd. Urednik listu je prečastni monsignor Tomo Zupan, prelat, tajni komornik Nj. Svetosti očeta papeža, kon-zi8torijaini svetnik, posestnik, c. kr. gimnazijski profesor, odbornik društva za krščansko umetnost, slov. pisatelj, predsednik družbe sv. Cirila in Metoda in dr. — mož, rodoljuben, značajen, nesebičen, požrtvovalen, katerega čisla vsak pošten domačin in vsak tujec, s katerim je prišel v do-tiko, samo tisti katoliški sodrgi okoli katoliškega „Slovenca" je trn v peti! Tem političnim rokomavhom je Zupan premalo novokatoliški! Ne strinja se z njihovim delovanjem! Zato bi ga znana tolpa rada bojkotirala! Dasi je list strogo katoliški, dasi je dobra polovica sedanjih kranjskih konzumarskih popov bivših učencev urednika, nima med njimi skoro nič naročnikov. Ko bi mož pri izvenkranjskih duhovnikih ne našel nekaj [podpore, \ moral bi še globlje poseči v svoj lastni žep, nego dosedaj. In Čujte, kaj si je še drznil monsignor Tomo Zupan! Pokoreč se povelju sv. Očeta, prinesla je „Danica" efcscerpt iz „motu proprio", kjer je na rahlo tudi omenila ukazov katoliškemu časnikarstvu, katere je katoliški „Slovenec" po domače eskamoto-v a 1! Zdaj šele je pravi ogenj v strehi! Umazani svojati pri katoliško-laž-njivem „Slovencu" so se jeze in srda kar skisali možgani radi tega, da kar besni. Pozabila je vse dostojnosti, pozabila, da sta papež in škof odliko-kovala poštenjaka, katoliškega duhovnika Zupana, nesramno ga je napadla. In tista decima pars manipulae romanae pri uredništvu, zajedno z nekim exlemenatarjem, ki čuje na ime Pipar, je skovala brezstiden pamflet, v katerem nečuveno persifiira štil svojega bivšega učitelja! Toda, to bi se Še preneslo. Ali, da se taka sodrga norčuje in šale zbija iz nesebičnega, čistega r o do 1 j u b j a idealnega moža poštenjaka, kateremu ni vredna odvezati jermenja od čevljev, to je inf amij a, ki presega vse meje! To treba pribiti ad perpe-tuam rei memoriam! — Če pojde po želji naših šovinističnih, tercijalskih missijancev, bo res kmalu odklenkaio naši narodnosti. Ali za narodnostjo pride na vrsto tudi vera! Ondaj pa katoliški Slovenec ne bo več Rimec, nego protestantov ski Švaba in mestu maše mu bo pel nemški pastor pred altarjem: Eine feste Burg ist unser Gott! Liberalec.
— Krona čistosti. Na pustni torek se je vršila pri okrajnem sodišču v Šoštanju obravnava o tožbi Ane Bernhard kot matere in Frana Rajšterja kot varuha ml. Leopolda Dernharda (zastopnik dr. Dečko iz Celja) zaradi pripoznavanja očetov-
•iva in plačevanja alimentacij. Toženi nezakonski oče je — katoliški župnik, eden tistih, ki skrbno varujejo krono čistosti. Za poč't!
— Hoja v Lurd. Škof Anton Bonaventura ima, kakor je videti, preveč časa v svoji škofiji. Pričel se je dolgočasiti in zategadelj organi-zuje sedaj in sedaj male izprehodke v inozemstvo. Sedaj ga vleče v Lurd, in 250 zabitih Slovencev bi bil imel rad s sabo, da bi mu pot plačali. Zopet je nastavil pipioo na mošnjiček »dobrega in vernega« ljudstva. V Lurd! To se bo sedaj razlegalo s kranjskih prižnic, in marsikatera stara devica bo svojih težko prislu-ženih 400 K, katere si je prihranila za starost, zapravila na nepotrebni poti v francoski Lurd. Kaj to? Na starost naj jo pa srenja živi! Da, da, Bog daj noroem pamet! Morda se pa nakana Bprehodaželjnega Toneja Bo-naventure vendarle ponesreči. Fran coska vlada namreč naznanja, da hoče lurško jamo enkrat za vselej zapreti! Kaj potem, če se to do septembra zgodi? Vsem pametnim Sto vencem in Slovenkam pa govorimo takole: Bodite pametni in ne dajte se po škof u odirati! Vsaj imate gotovo v svoji farni cerkvi oltar prečiste Marije Device. Tam molitein prepričani bodite, da bode Božji Porodnici Vaša molitev ravno tako všeč, kakor onavLurdu! Pri tem pa si prihranite 400 do 500 kron, in prismojeno bi bilo, da bi domač denar v tujo deželo nosili. To je naša pametna in moška beseda!
— Najnovejši odpustki.
Vipavsko petjotarsko društvo bilo je že v velikih skrbeh, kako naj bi do bilo odpuščanje za greh, kojega je zakrivilo s tem, da prodaja ogromne množine petjota kot pristno vino. li tega obupnega položaja rešil jih je z veliko bistroumnostjo budanjski župnik. Pri izpraševanju za veliko nočno izpoved razlagal je omenjeni župnik zbranim možem petjotarski greh na sledeči način: Kdor prodaja petjot kot pristno vino, oškodoval je s tem svojega bližnjega, kar je velik greh. Kdor hoče storiti za ta greh zadoščenje, pridržati si sme od skupljenoga denarja samo toliko, kolikor ga je stal sladkor za napravo petjota, ves drugi znesek pa mora darovati za škofove zavode ali pa v občinsko ubožno blagajno. Gotovo veleum ta župnik, mi bode vsak pritrdil. Neki hudomušnež mi je zatrdil, da je gospod župan vipavski naročil pri neki taki tvrdki na Dunaju izvanredno veliko »VVertheimerico«, boječ se, da sedanja občinska blagajna ne bode zadostovala, ko bode vipavsko petjo tarsko društvo začelo pridobivati »naj novejše odpustke«.
— Bankeroten konsum. Iz Nove vasi (Bloke) se nam poroča, daje»Kmetsko društvo« dne 7. t. m. imelo zbororovanje, na katerem so pretresali ktni račun (bilanco). Izkazalo se je, da ima konsum d e-set tisoč kron izgube, vkljub temu, da so zalogo za dve tretjini več cenili, kakor je vredna. Lepo gospodarstvo! Nekateri udje so takoj odločuo zahtevali, da se konsum zapre, ali revizor Seliškar se je menda zbal, da bi pri konkurzu on sam doživel mogoče zopet kaj
tako usodepolnega kakor v Mariboru, in zato je poizkusil preprečiti zatvo-ritev konsuma, čeprav sam prav dobro ve, da konsumu ni rešitve in da bo škoda toliko večja kolikor dlje bo konsum »deloval«. Seliškar je takoj drugi dan vzel načelnika, — kateri sliši kakor travo rasti, ter sta šla po vaseh podpisavat neko zadolž-nico. Res sta vjela nekaj podpisov, na katere bo razupita »Gospodarska zveza« denar posodila, da se dolg poplača. Nevedni kmetje, ki so za-dolžn'co podpisali, bodo »Gospodarski zvezi« plačali, toda kje bodo pa oni povrnjeno dobili, o tem naj pa sami premišljujejo. Ker so pa računi prejšnjih let falsificirani in gotovo tudi podpisi za zadolžnioo na bolj zvijačen način dobljeni, bi želeti bilo, da bi poklicana oblast stvar preiskala in vse tiste, ki so kaj zakrivili, postavno kaznovala.
* Od dveh bratov duhovnov 20 let pod zemljo zaprta sestra. Senzaoijo vzbuja sedaj po Italiji razkritje groznega br»tovskega zločina nad lastno sestro. Brata duhovna, sedaj eden 60 drugi 70 let star, sta pred 20. leti zaprla svojo, takrat 25Ietno sestro, v majhni, deloma podzemeljski hlevski prostor, ker se je hotela om< ž ti z bolj rev nim mladeničem. R»gina, tako se zove ta nesrečnica, je bilo baje krasno dekle, bogate rodovine. Sprva se je poizvedovalo po njej, toda kmalu je vse utihnilo, vsakdo je mislil, da je Regina kam pobegnila, da se izogne neznosnim domačim prepirom, in brata duhovna sta uživala zopet prejšnje simpatije in kot bogatinca tudi ugled. Ž njima je sedaj stanoval tretji brat Vincenzo s soprogo. Vse je živelo v najboljši harmoniji, Pred kratkim pa je njen oče podedoval 700 tisoč lir, in obiskavši to družino, ga je Vincenzo nagovarjal, naj ostane vedno pri njih. R idi tega je bil užaljen sorodnik, brat Vinoenzove gospe in prišlo je do ovadbe radi rav nanja z Regine. Došlim karabinjerijem sta se brata duhovna uprla preiskovati njihove prostore, toda moč po stave se zato ni zmenila in poiskala je Regino v določenem prostoru. Preiskovalci so pri vstopu doživeli prizor, ki se ne da niti približno po pisati. V zaduhli, jako smrdljivi čum-nati je ležalo neko človeško, skoro popolnoma nago okostje s strašno razmršenimi lasmi, neverjetno dolgimi nohti, z jako upadlimi steklenimi očmi, s stisnjenimi ustnioami brez vsaoega zobovja in polno raz nega mrčesa. Oprana ali pravzaprav skuhana v bolnici je mogla spregovoriti le besede »Peppino«, namreč ime mladeniča, radi katerega je morala 20 let tako strašno trpeti. — Ravnajmo se po takih zgledih in navodilih, in nebeško kraljestvo nam je zagotovljeno! —
* Japonska narodna himna je pač najstarejša in najkrajša na svetu. Himna, s katero Japonci izražajo ulanost mikadu, se imenuje »Kimigavo« ter s« glasi v prevodu nekako Uko-le: »Naj bi vladanje našega vladarja trajalo tisoč let in še osem tisoč let dalje, dokler kamenje ne bodo skale in mah ne bode več rasel debel«.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
U-JSŠT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. 1g£Q
Loterijske
Brno, 17. februvarja. Dunaj, 13. februarja. Trat, 6, februarja. Uradeo, 13 februarja. Praga, 10. februarja. Line 6. februarja.
srečke.
18, 84, 53, 19, 44. 26, 65, 79, 67, 4. 68, 12, 60, 65, 63. 47, 33, 21. 59, 19. 21, 7, 63, 17, 89. 43, 29, 42, 46, 38.
jSkrat'
Jedini slovenski humoristično -satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike! Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 K, za l/2 leta 3 K. — Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink.
Zahtevajte brezplačno številke na ogled
k
rednomu občnemu zboru
Narodne hranilnice in posojilnice
v Radečah pri Zidanemmostu
ki se bo vrSil
v nedeljo, 6. sušca 1904
ob *. url popoldne
v posojilnični pisarni v Radečah. Dnevni red:
1. Odobrenje letnega računa za 1. 1905.
2. Nadomestna volitev načelstva.
3. Slučajnosti. 477
Narodna posojilnica v Radečah
•        dne 14. svečana 1904.
Zahtevajte
v stoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
g*Wg v navojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter sc skrbno izogibajte vseh  manj   vrednih posnemkov.
Največje naj sta reje parobrodno društvo na
svetu.
Njega paro orodje obsega
S 280
— velikanskifo parni Kov.
Ns^^direktna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vNoviYork ali pa v
• 5 .....•■-j—t
B/ezpraCna vaoRovrsfna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnirU
Hamburq-Amerika Linie
. . Fr. Seumg v Ij ubijani
L    Dunaj5ka-cestaštv31 poleg-velike milnice afišranoe.j
KAROL REBEK "
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik prOge 1626-35
,Rdeča zvezda'
Ljubljana, Kolodvorske ulice41
otf južnega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, naj cenej da in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri meni g brezplačno   zdravniško  pre- | ----iskani.-----__=
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  dobi se v moji pisarni: g Kolodvorske ulice Št. 41.
Karol Rcbek«
Odgovorni urednik Valentin Ko
p i t a r.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.