OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZAt SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 14, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 239 PETER KLEPAC Nenadoma je preminil včeraj popoldne na svojemu stanovanju Peter Klepac, star 75 let, stanujoč na 1812 E. 37 Place. Rojen je bil na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 H.B.Z., Moške zveze v Ohio in društva Srca Marije. Žena Helen, rojena Kopriva, je umrla pred nekaj leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Helen Sablyar in štiri vnuke. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, E. 62 St., v cerkev, sv. Pavla in ftato na pokopališče Calvary. * JOSEPH ROITZ V St. Alexis bolnišnici je umrl včeraj popoldne Joseph Roitz, star 72 let, stanujoč na 6621 Bonna Ave. Bolan je bil kake tri tedne. Doma je bil iz vasi Volov-Ije, pošta Prežganje pri Litiji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Delal je pri American Steel & Wire Co. kot glavni mehanik, dokler ni bil upokojen Pred sedmimi leti. Bil je član društva Anton Slomšek, št. 16 S.D.Z. Žena Mary, rojena Krašo-Vec, je umrla v aprilu tega leta. Tukaj zapušča hčer Mrs. Estel-le Debelak, v starem kraju pa štiri nečake in eno nečakinjo. Pogreb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. * IDodaino Dodatno k poročilu o smrti Joseph Viranta se poroča, da po-kojni zapušča tudi sina Anthony. ^ozdravi Najlepše pozdrave iz lepe Ca-lifornije pošilja poznani bivši Collinwoodcan, ki že več let biva ^ Willoughby, Ohio, Mr. John Prudich. Nahaja se pri svoji hče- Mrs. Pauli Fletcher v Los An-plesu, kjer je, kot piše, jako ^Gpo in gorko. 80% KAPACITETE JEKLA Glasilo ameriške industrije je-napoveduje, da se bo produk-ki sedaj izrablja kapaciteto produkcije jekla v 80 odstotkih, tej višini ustalila tudi v prihodnjem letu. Ta produkcija da ho itak normalna, ker pač ni več bojnih dobav. ADENAUER SE JE SESTAL S SOCIALISTOM OLLENHAUERJEH BONN, Zapadna Nemčija, 13. decembra—Kancler za-padno-nemške vlade Konrad Adenauer je imel danes važen sestanek z voditeljem nemških socialnih demokratov Erichom Ollenhauerjem. Hotel ga je pridobiti za to, da bi socialno demokratska stranka v Zapadni Nemčiji pristala na ponovno nemško oborožitev, ta nemška oborožena sila pa bi se stavila v službo skupni zapadno-evropski obrambi. Socialist Erich Ollenhauer je s svoje strani povdaril program svoje stranke, ki je proti ponovni nemški oborožitvi , in proti taki Nemčiji v skupni zapadno-evropski obrambi. V nedeljo je nemška socialno-^ demokratska stranka priredila velike manifestacije zoper ponovno nemško oborožitev. To sredo se začne v spodnji zbornici v Bonnu debata o tem ali naj nemški parlament odobri ali zavrne načrte mednarodne pogodbe glede bodoče Nemčije, kakor jih je napravil kancler Adenauer na znanih političnih konferencah v Londonu in v Parizu. V nemškem vprašanju naj omenimo še sledeče dogodke, ki se tičejo nemškega vprašanja. Tudi italijanska spodnja zbornica je začela z debato o tem ali je Italija za ponovno oborožitev Nemčije ali ne. Parlamentarna odbora spodnje zbornice, in to za narodno obrambo in za zunanjo politiko, sta ta dogovor že odobrila. Komunisti so priredili po vsej Italiji včeraj velika protestna zborovanja zoper ponovno nemško oborožitev. Belgijska socialistična stranka tvori z liberalci sedanjo belgijsko vlado. Njen vidni predstavnik je znani minister Spaak. Belgijski socialisti so sprejeli resolucijo, ki odobrava svobodno in oboroženo Nemčijo. (Vidi se torej, da evropski socialisti v nemškem vprašanju niso edini.) Konferenca NATO Pariz, 13. decembra — Danes je začela konferenca vodstva Neverno atlantske zveze (NATO). Konferenca bo trajala ^el teden. Glavno vprašanje je, v kaki ^eri naj se da vojaškim silam te ^^ganizacije na razpolago a torn-orožje in v koliki meri naj odo vojaškemu poveljstvu Nato dostopne tudi atomske ®jnosti. Sej se udeležuje za Združene ^■^žave ameriški državni tajnik "^ohn Foster Dulles. ^SE V ROKE RUSOM! če se bo zvaril tudi vojaški ^zhodno-evropski blok, potem se (Predvidevajo tri vojaške koman Poveljnik Sovjetske zveze v bloku bi bil maršal Georgij ^Ukov. Severni del bloka bi po-^®ljeval maršal Rokosovski, juž-pa maršal Pančevski, ki je se-vojni minister v Bolgariji. PRAZNIKI NA LADJI Iz newyorškega pristanišča je odplula potniška ladja Moore У McCormack na poti' v Brazilijo. Na krovu je 300 potnikov iz Južne Amerike, ki so imeli namen, da prebijejo božične praznike tam v Južni Ameriki. Kmalu potem, ko je ladja odplula, so odpovedali stroji. Ladja se nahaja na odprtem morju in mehaniki računajo, da bo trajalo morda teden dni, predno se bodo stroji spravili zopet v pogon. Z ozirom na dolgost vožnje, bodo potniki praznike mesto doma praznovali na lad-ji- TRDNA KOT HRAST! V Dublinu na Irskem se je morala 34-letna Bridget Mclnerney podvreči v nosnem stanju operaciji srca. Zdravnik je srce odprl in operiral žilo, nato odprtino za-šil. Operacija je uspela. Tri ure nato se je Bridget Mclnerney znašla v porodnišnici, kjer je porodila deklico, ki je tehtala osem funtov in pol, bila pa je v družini —deveti otrok! Mati in otrok se počutita dobro. DULLES ZOPET V PARIZ WASHINGTON, 12. decembra —Ta teden odleti državni tajnik John Foster Dulles zopet v Pariz. Udeležil se bo seje vodstva Severno atlantske zveze. Za njegov odhod je državno tajništvo potrdilo vest, da se z letom 1955 začne v Indokini organizacija in vežbanje domače vojske pod izključno ameriškim vodstvom. Amerika prevzame nase stroške, pa tudi vso odgovornost. Zgovorne številke Družba American Telephone W Telegraph Co., je izdala statistiko o telefonskem prometu po svetu. V Clevelandu je na razpolago 600,000 telefonskih aparatov in pride tako 44 telefonov na 100 prebivalcev. 600,000 telefonov v Clevelandu pomeni več, kakor jih imata Kitajska in Indija, ki štejeta skoraj milijardo ljudi. Več kakor 1,000,000 telefonskih aparatov imajo v praktični službi Združene države, Velika Britanija, Kanada, Nemčija, Francija, Japonska, švedska, Italija, Avstralija, celo mala Švica in Argentina. Združene države imajo več pot polovico vseh svetovnih telefonskih aparatov, o katerih se trdi, da jih je v praktični službi 89,000,000. Za Združenimi državami telefonirajo največ Švedi, za njimi pa Kanadčani. Mesto New York samo ima 3,750,000 telefonskih aparatov in prekaša London po polovici, Pariz pa po štirih petinah. Guatemala vabi GUATEMALA, 12. decembra —Nova vlada Guatemale, kateri načeljuje polkovnik Carlos Castillo Armas je izdala zakon o izkoriščanju petroleja v državi. Prejšnja vlada Jacobo Guzmana, ki je v državljanski vojni propadla in se razbežala v inozemstvo, je hotela ta narodni zaklad ohraniti domačemu izkoriščanju. Novi zakon Armasa pa vabi tuj kapital, da investira v Guatemali. (Od ameriških petrolejskih družb se za Guatemalo zanimajo one iz ameriškega juga in za-pada.) TUDI V AMERIKI— NA "RELIFU" Država Kentucky je hudo prizadeta po brezposelnosti. Brezposelnost je povzročila ustavitev dela v mnogih rudokopih. V 27 okrajih te države je 130,000 brezposelnih navezanih 6a miloščino in javno podporo. Dobivajo hrano in obleko iz javnih fondov in podpor. Hrano jim razdeljuje kmetijski oddelek federalne vlade iz svojih nakopičenih zalog. Dell"jim vse vrste hrane, kot maslo, sir, konservirano mleko ter razne konzerve. > VEČ PLAČE POSLANCEM PARIZ, 8. decembra—Francoski poslanci so prejeli od finančnega ministra razveseljivo vest, da se jim bo zvišala plača. Francoska poslanska zbornica šteje 615 poslancev. V dolarski valuti bo znašalo povišanje plač $73 na mesec. Francoski poslanec bo tako prejemal povišano plačo v dolarski valuti $607 na mesec, (Ni visoka plača, če se primerja s plačo ameriškega zveznega poslanca. Vendar je treba vzeti v poštev kupno moč franka in francoske razmere doma.) PISARNA—AVTOMAT. TOVARNA—AVTOMAT Predsednik CIO Walter Reuther se boji za bodočnost delovnega človeka. Napovedal je, da bo prišel na trg izdelan avtomobil, katerega se pri produkciji sploh ne bo dotaknila človeška roka. Vse bo šlo avtomatično. Nam ne gre za to, kaj se teoretično piše, ko se razpravlja o atomski energiji v civilni službi. Nam gre za dejstva! Pred 150 leti je Anglež James Watt izumil stroj na parni pogon. Že pred njim so prišle v praktično uporabo razne tehnične iznajdbe in stroj je spodrinil delovno roko, Začeli smo z industrijo. Za tisto dobo smo iznašli izraz "industrijska revolucija." Danes smo v dobi začetka nove industrijske revolucije! V Londonu v enem industrijskem podjetju v pisarni tega podjetja ni več uradnikov, ki sestavljajo plačilne liste o delavskih mezdah. Podjetje zaposluje 2,500 delavcev. Plačilne listke z odgovarjajočo plačo sestavlja in tiska—avtomatični stroj. V Kanadi v glavnem poštnem uradu že uporabljajo avtomatični stroj, ki sortira došle pisemske pošiljke. Letalske družbe uporabljajo stroj, ki točno zračuna, koliko mest na letalu je *e zasedenih, koliko pa prostih. V Kanadi je na splošno ena osmina industrije na — avtomatični pogon. Končni cilj tega avtomata recimo v tovarni, je pač ta: surovine za izdelavo produktov pri enem koncu notri, gotovi produkti pri drugem koncu ven, ne da bi bilo potrebno človeško sodelovanje. Če je človek do sedaj nadzoroval stroj, se bo v bodoče strojni sistem avtomat nadzoroval samega sebe. če smo z našimi telesnimi močmi do sedaj vsaj "pritiskali na gumbe," bo v bodoče tudi to človeško delo odpadlo. In potem ... ? EISENHOWER, AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA IN SODELOVANJE Z DEMOKRATI VEC PODPORE PRI DEMOKRATIHC-Tl- KOT PRI REPUBLIKANCIH! iZaaii|e vesli JUNAK DELA Inženir Ernest Clark, po poklicu vlakovodja brzovlaka, ki je vozil proti mestu Grandhamu v Angliji, je bil med vožnjo težko opečen. Na nepojasnjen način se mu je vnela službena obleka n mu ožgala spodnji del telesa. Ernest Clark je vzdržal na lokomotivi, ki je vozila z brzino 65 milj na uro, dokler ni brzovlak srečno zavozil na železniško postajo Grandham. šeje potem je omahnil vsled velikih bolečin, povzročenih po opeklinah in so ga prepeljali v bolnišnico. Clark je star 64 let. WASHINGTON, 14. decembra—Danes so se sestali v Beli hiši predsednik Eisenhower in zunanje-politični strokovnjaki iz demokratske stranke. Šlo je za določitev splošne zunanje-politične linije, za ameriško narodno obrambo, za podporo demokratov v obeh teh važnih vprašanjih. Eisenhower, tako se napoveduje, bo imel v demokratski stranki večjo podporo, ko bo šlo za zunanjo, kot pa tedaj, ko bo šlo za ameriško notranjo politiko, ko začne s 5. januarjem leta 1955 kongres zopet s svojim delom. Ko gre za ameriško zunanjo"*-politiko, naj povdarimo, da so bili ameriški demokratje vedno kot stranka enotni, dočimo je bilo v republikanski stranki in je danes polno raznih kril. Že zadnja debata o zaprtih ameriških pilotih na Kitajskem je pokazala, kako velike so razlike v republikanski stranki. Senator Knowland zahteva blokado Kitajske; isti senator je tudi zahteval, da naj Amerika prekine vse svoje diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Krog Eisenhow-(п-—Dulles pa se bavi z mislijo, Icako zboljšati odnošaje s Sovjetsko zvezo, predvsem na polju mednarodne trgovine. Stališče senatorja Joe McCar-thya je znano. McCarthya zahteva, da se prepove vsako trgova-дје s komunističnimi di^žavami. V bodoči ameriški zunanji politiki bo imelo važno vlogo vprašanje ameriške pomoči azijskim državam. V tej točki so demokratje precej občutljivi, vendar niso principielno zoper tako pomoč. Šlo bo za davčno obremenitev, katero stranka kot taka v okviru svojega programa lahko zagovarja. Nekaj važnih izjav Sedanji predsednik izvršilnega odbora demokratske stranke Paul Butler je ponovil svojo trditev, da Eisenhowerjeva administracija ni bila sposobna za vodstvo ameriškega naroda. Ei-senhowerju ni uspelo, da bi držal skupaj svojo lastno stianko, јш je šlo za ameriško zunanjo iri notranjo politiko. Demokratje ne bodo zlorabljali Eisenhowerja kot osebe, temveč dali mu bodo podporo, ki je v skladu s programom demokratske stranke^ bodo pa s prstom kazali na dosedanje usodne napake. Senator Sparkman iz Alaba-me, ki je v letu 1952 kandidiral na demokratski listi za podpredsednika, je označil sedanji zunanje-politični položaj takole: Seja in zabava Jutri zvečer se vrši redna seja društva Waterloo Grove, št. 110 W.C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek seje bo ob 7.30 uri. Po seji bo prosta zabava in izmenjava božičnih daril. Članice so vabljene, da se gotovo udeležijo seje, in vsaka naj prinese darilce v vrednosti $1 za izmenjavo. Preselitev Splošno poznana društvenica in blagajničarka društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S.D.Z. Mrs. Mary Somrak se je pred kratkim preselila iz svojega dolgoletnega bivanja na E. 74 St. v svojo hišo na 155 E. 220 St., Euclid, Ohio. Njena telefonska številka je sedaj RE 2-8522. Ameriška zunanja politika pod vodstvom Eisenhowerja in Dul-lesa je utrpela veliko polomov. Konferenco v Ženevi, ki je brez Amerike in proti njeni volji vsaj začasno tešila vprašanje Indoki-ne, je Sparkman označil za popoln poraz ameriške zunanje politike. Na pomoč je priskočil britanski zunanji minister Anthony Eden, ko je šlo za razne konference, ki so se vršile po konferenci v Ženevi. Anthony Eden je i sprevidel položaj kot je in je skušal ohraniti ameriški ugled v zapadni Evropi z veliko gesto, ko je obvezal Veliko Britanijo, da bo pustila svoje oborožene sile še nadalje na kontinentu Evrope. Z drugimi besedami, ko je prekinil s tradicionalno britansko zima-njo politiko, da se Angleži aktivno ne vežejo na usodo kontinentalne Evrope. Tako opogumljen je ameriški državni tajnik John Foster Dulles začel aktivnejše posegati v evropsko politiko in Sparkman mu priznava, da se je obnovila ameriška iniciativa v vodstvu svetovne politike. Zdi se, da bo prišlo v ameriški zunanji politiki v bodočem letu do koalicije med Eisenhower jem, Dullesom, zmernimi republikanci in demokratsko stranko. V tej koaliciji pa bodo demokratje prevzeli iniciativo. Važen je zunanjepolitični odbor v senatu, kateremu je vsled republikanske bivše večine načeloval republikanec Wiley. V prihodnjem kongresu bo na tem mestu demokrat. Direktorij A.J.C. Jutri, v sredo zvečer se vrši seja direktorij a Ameriško-jugo-slovanskega centra na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Vabi se vse direktorje, da se gotovo ' udeleže. Približno isto vreme kot včeraj bomo imeli danes. Najvišja temperatura dneva bo 42 stopinj, najnižja pa 30 stopinj, sicer pa oblačno. Ob Velikih jezerih in vse vzhodno od Ohio imajo deževno vreme. Danes se bo nadaljevalo in menda tudi končalo zasliševanje zdravnika Samuela Sheppartla. Nato bodo razdeljena na porotnike vprašanja s pra\Tiim podukom. Tudi danes se je zatrjevalo, da bo proces koncem tega tedna končan. Zdravnik Samuel Shep-pard ves čas svojega zasliševanja ni spremenil svoje obrambe. On je nedolžen, druge priče pa lažejo- V bolnici St. Ann v Clevelandu je Ruth Murray iz Columbia Station, O., porodila svojega devetega otroka. Slučaj je zanimiv tudi z zdravniške strani. Mrs. Murray je porodila vseh devet otrok s sredstvom prereza. Od devetih otrok je le eden, po imenu Michael, imirl tri dni po porodu. To se je zgodilo pred 12 leti. Мас|)р!К!лк1, predsednik imije 0.1.6. jeklarjev, je danes zatrdil, da bo prišlo v letu 1955 prav gotovo do združitve central A.F.L. in C.I.O. MacDonald je med unij-skimi voditelji tisti, ki se za združitev obeh unijskih central najbolj poteguje. Bivši predsednik Harry Truman se je nahajal v Philadelphiji. Tam je nabral za svoj muzej, kjer naj bi bila shranjena predsedniška korespondenca, $58,000 kot Jjomoč. KAJ ODGOVORI KITAJSKA? NEW YORK, 13. decembra —^ Tajništvo Združenih narodov je javilo, da je dobilo od Kitajske potrdilo, da je sprejela brzojav glavnega tajnika ZN Daga Ha-marskjolda. Tajnik Hammar-skjold je v tem brzojavu Kitajski predlagal, da naj se vrši po praznikih skupni sestanek med njim in predsednikom kitajske vlade En Laijem. (Včeraj smo poročali, da jo radio Peking odklonil vmešavanje Združenih narodov v zadevo 11 obsojenih in zaprtih Peking zavzel tako stališče, to še ameriških pilotov. Če je radio ni stališče kitajske komunistične vlade. Morda gre za tipanje, kakšen odmev bo taka radijska vest vzbudila v svetu.) # Zveza ameriških legijonarjev se je bavila z vprašanjem gospodarske blokade Kitajske. Postavila se je na stališče, da se morajo izčrpati najprvo vsa miroljubna si^edstva in šele potem, če bi bile vse te akcije brezuspešne, naj se začne z gospodarsko blokado celinske Kitajske. Pekinški radio je danes namignil, da bi se dalo razgovarja-ti z Ameriko o usodi zaprtih pilotov. Napravila naj bi se neke vrste kupčija. V Ameriki je 35 kitajskih študentov, katerim ameriški državni tajnik noče izdati potnega lista in so pridržani v Ameriki. Če Amerika pusti na Kitajsko teh 35 študentov, bi morda Kitajska izročila Ameriki vseh 13 zaprtih Amerikancev, dva civilista in 11 pilotov, bivših vojnih ujetnikov. Zgodba ujetnika Večjo srečo kot 11 ameriških vojnih ujetnikov na Kitajskem je imel Kanadčan Andy Mac-Kenzie. MacKenzie, star 34 let, se je udeležil vojne na Koreji, kjer so komunisti sestrelili njegovo letalo, njega samega pa vzeli v vojno ujetništvo. Dne 5. decembra so ga Kitajci spremili v angleško kolonijo Hong Kong, od tam pa se je vrnil v Montreal v Canadi. Andy MacKenzie je pustil doma ženo s petimi otroci. Najmlajših otrok ni izpolnil še enega leta, ko je družina za časa vojne dobila vest iz Koreje, da je MacKenzie pogrešan. Ko se je MacKenzie vrnil iz ujetništva končno na svoj dom, je bilo tam zbranih okrog 50 bližnjega in daljnega sorodstva in prijateljev. LADJE ZA eiANG KAJŠEKA TAIPEH, 13. decembraVlada Čiang KajšekgL je objavila vest, da so na poti v Ameriko njegovi mornarji, ki bodo v Ameriki dobili dva rušilca in deset brzih motornih čolnov kot ameriško darilo. Gre za okrepitev vojne mornarice Čiang Kaj-šeka. (Amerikanci so dali Čiang Kajšeku na razpolago več ru-šilcev, med katerimi je bil tudi rušilec Decker. Kitajci so ga prekrstili v Taiping. Komunisti so ga dne 14. novembra torpedirali in potopili). .STRAN 2 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEaderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)______________ ENAKOPRAVNOST For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inpzemske države). For One Year—(Za eno leto)____ For Six Months—(Za 5est mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.0U _ 7.01 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a; CJeveiand, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1B7U. AMERIKA Ш KITAJSKA (2) Delo generala Marshalla na Kitajskem, kritika njegovega dela je tudi danes aktualno vprašanje. Ne obujamo samo spominov na to, kaj seje zgodilo, marveč nam gre za linijo, ki naj se zavzame do politike Kitajske. Dne 15. decembra leta 1945 je predsednik Truman dejal, da je cilj Združenih držav, ko gre za Kitajsko, ta, da prenehajo bratomorni boji in da se skliče sestanek vseh kitajskih političniih strank, da se porazgovorijo o bodoči edinstveni Kitajski. Predsednik Harry Truman je imenoval generala Georga Marshalla kot svojega posebnega odposlanca, ki je v družbi številnih izvedencev takoj odpotoval na Kitajsko. Na Kitajskem se je nahajal prav do leta 1947! Takrat je bil politični položaj na Kitajskem naslednji; Za oblast sta se borili dve stranki. Stranka Kuomin-t^ng, kateri je načeloval Ciang Kajšek in stranka komunistov, kateri je načeloval Mao, sedanji diktator Kitajske. Komunisti so bili močni v severnih delih Kitajske in v Mandžuriji, Ciang Kajšek pa na jugu Kitajske. Avgusta meseca leta 1945 je Japonska položila orožje. Bilo je sklenjeno premirje. Japonske čete so bile vsepovsod po kitajski-mandžurijski zemlji. Treba jih je žilo razorožiti. Ciang Kajšek je bil formalni poglavar Kitajske m je kot tak dajal ukaze kako naj se japonski vojaki razorožijo in celo naivno mišlil, da bodo kitajski komunisti, ki so v družbi s sovjetskimi vojaki na severu razoroževali Japonce, to orožje poslali Ciang Kajšeku na razpolago. Dejansko se je zgodilo, kar je moral pričakovati- vsak trezni politik. Komunisti so Japonce res razorožili, orožje pa tudi obdržali zase, ga pa tudi uporabili proti svojemu notranjemu sovražniku. Izvajali so politiko Sovjetske zveze, ki je bila ves ta čas tudi njihova izrazita zaščitnica! General Marshall je prišel na Kitajsko, da spravi sku-paj, kar se ni dalo spraviti skupaj. Ni nobenega dvoma, da je imel kot pravi Amerikanec resno voljo, da konča državljansko vojno na Kitajskem in da obnovi združeno Kitajsko. Ali sam, ali po navodilih iz Washingtona ni poznal komunistične ideologije sredstev'in končnega komunističnega cilja, ki je, da si osvoji državo in to popolnoma! Sprave med Ciang Kajšekom in Maom torej ni mogel pričakovati. General Marshall je bil sef glavnega generalnega štaba. Kot vojak na vsak način odličen poznavalec vojaškega življenja! Na Kitajskem, tudi če je preje ni poznal, je moral spoznati popolno nesposobnost, koruptnost, zaostalost, reakcionarnost vlade Ciang Kajšeka. Mogel je videti, da se je v tistem delu Kitajske, ki je bil pod upravo Ciang Kajšeka, dobesedno izpolnilo. znano, da "nihče ne ve niti kdo pije, niti kdo plača." Uprava države je bila v popolnem rasulu. Razni veljaki okrog Ciang Kajšeka bodisi, da je šlo za civiliste ali za vojake, so iskali le osebne koristi. Ni bilo enotne vojaške komande niti dobre volje, da bi se na vojaškem polju kaj pomembnega napravilo. Ni bilo ne političnega cilja, kam z novo zedinjeno Kitajsko. Enega najbolj perečih takratnih problemov, to je vprašanje zemlje, agrarne reforme, položaja kmetov, se Ciang Kajšek niti ni dotaknil, ko je šlo za bodočo ustavo. Ni imel ne ideje, ne volje, da na tem polju kaj napravi. Komunisti v Mandžuriji in v severnem delu Kitajske so povsod, kjer so zasedli občinska in druga mesta, ne samo uvedli točno začrtane uprave, marveč tudi takoj izvedli agrarno reformo. Cisto naravno je, d& ker so šle stem v klasje stoletne sanje kitajskih tlačanov, so kitajske kmete, ki so sedaj dobili zemljo v svojo last, komunisti imeU na svoji strani. Sicer pa je Mao takoj od vsega začetka organiziral osvobodilno vojsko iz vrst teh tlačanov, ki so vedeli, za kaj se borijo, da bodo namreč postali gospodarji svoje zemlje. Kakor na splošno, tako se je tudi v krajih na severu Kitajske izpolnilo, da so šli komunisti v boj, ker so vedeli, kaj hočejo. Ciang Kajšek se obratno ni sprijaznil s položajem kot je, ni bil pripravljen niti na zmerne socialne reforme in radi tega se je na Kitajskem zgodilo, kar se je moralo zgoditi. L. C. Adrija in Slovenski božič CLEVELAND, Ohio —Kot je znano, so pevci in pevke Adrije vsi tukaj rojeni. In oni vam bodo podali Slovenski božič. Pomislite, koliko so se morali učiti! Peli bodo naše stare božične pesmi na pamet. Torej mladina se trudi, da nam starejšim poda sliko božiča, kot so ga morda igrali kje v Sloveniji morda pred sto leti. Kdo ve? , To bo silno zanimiv o. Pasta-rice in pastirji bodo v slovenskih narodnih nošah, Marija, Jožef in angelj pa v kostumih, kot jih vidimo na raznih slikah. Tudi na odru so morali člani Adrije dosti delati. Razdeljen bo v dva dela. Stopnice, ki vodijo iz dvorane na oder, in jasli je naredil Mr. Frank Rupert, ki vedno rad pomaga Adriji. Hvala njemu! Konča se Slovenski božič tako, da bo vse občinstvo s pevci na odru pelo tradicionalno "Sveta noč, blažena noč . . ." Vsak, kdor pride k predstavi, bo dobil besedilo z notami omenjene pesmi, katero lahko obdrži. Prireditev bo otvoril koncertni program. Nastopil bo mešan zbor, ki bo zapel "Mladi vojaki" od V. Parma, "Hrepenenje po domu," "Venček slovenskih narodnih pesmi" in še več drugih. Moški kvartet bo podal tri narodne pesmi. Upamo, da boste napolnili dvo rano in opogumili našo mladino za nadaljne nastope. Nihče naj ae ostane doma! Prireditev Adrije se vrši v nedeljo, 19. decembra v Ameriško-jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. v Euclidu. Vstopnina je samo $1.25. Začetek bo ob četrti uri popoldne. Potem pa bo prosta domača zabava in dosti dobrega za lačne in žejne. Kdo ve, kdaj se nam kaj takega zopet povrne? Pridite!!! Anton Šubelj Novi časi—novi problemi EUCLID, Ohio—Lepi časi! Nastopili smo novo dobo. Živimo vse drugače kot so naši predniki Nič ne veš, kdo je milijonar ali siromak. Dvorišča so polna no vih avtov. To je naša po zadnji vojni prosperiteta. Mi starejši se še dobro zave damo, kako nas je hooverizem poparil. Tako grdo nas je popa ril, da nismo vedeli več, če smo še Kranjci ali berači nove boga te domovine. Do Hoover j evega kronanja se je še dobro rinilo Naše mamice so takrat bile že dodobra poamerikanizirane Skoraj vsaka je imela lep kožu hek. Naučile so se že večernih promenad v spremstvu svojega dragega. Tako držeč svojega ali drugega za žlahtno ročico, se je šetala naša naselbina ob bregu lepega jezera. Bili so lepi, prav lepi časi. Potem pa pride Mr. Hoover, ki nas je prisilil, da smo se ponovno pokranjčili. Ta gospod v Beli hiši nam je takrat začel govoriti a balanciranju budžeta. Ker mi nismo imeli ničesar za balanci-rati, je vso našo umetno bogatijo vzel "ta rogati" prekonoči. Tako hudo poparjeni smo se spremenili zopet v ponižne in svojemu stanu primerne. Tako poparjeni, brez da bi nam kaj preostalo za balancirati, smo zijali v nebo in čakali, da nas kdo reši lenuharstva. Po dolgem čakanju je vendarle prišel veliki liberalno vzgojen Roosevelt, ki je pognal republikance za 20 let v šumo. Od takrat do sedaj smo si toliko opomogli, da se že čutimo malo objestne. Ker je pa vse novo skoraj po vsem svetu, ni izgleda, da bi nastalo kako mrtvilo starega Hooverizma. Beseda objestnost lahko velja mlajši generaciji, ki raste v medenih letih izobilja, kije pri vsem tem nagnjena k raznim zločinom. Kaj in kako bi bilo, ako bi se ta današnja mladina, ki še ne ve za nobeno hudo, preko noči znašla v kaši brezdelja starega inženirja?! Mnogo grdih zločinov se dogaja v času prosperitete in izobilja. Če bi pa prišel ponovni hooverizem, ne bi bilo varno na ulico brez puške. Michael Chok. NOVA BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZNE V SEŽANI Vsa leta po priključitvi vodijo v sežanskem okraju vztrajno borbo za odpravo splošne zaostalosti in za omilitev gospodarske pasivnosti. Z odcepitvijo Trsta so nastali v tem obmejnem predelu razni problemi v zvezi z življenjskimi pogoji prebivalstva. V prvi vrsti je bilo potrebno poskrbeti za zaposlitev delovne sile, ki je bila pred letom 1047 zaposlena v tržaški industriji. Zaradi tega se je ljudska oblast začela dosledno baviti z mislijo na industrializacijo teh krajev. Tako je zaživela v letu 1950 v Sežani tovarna pletenin, za njo pa mehanična delavnica in tovarna steklene galanterije. Močan go.ipodarski dvig pa predstavlja v tem kraju zgraditev in opremo nove mlekarne in radio-montažnega oddelka. Slednji je urejen v novi zgradbi, ki je bila prvotno namenjena za tovarno pletenin. Ker bi plačevanje obresti osnovnih sredstev preveč bremenilo kalkulacijo cen pleteninskih izdelkov, so zgradili za pletilnico novo industrijsko halo, ki bo pričela te dnevg obratovati. Med najvažnejše gospodarske uspehe spada dograditev novega kraškega vodovoda, ki zajema področje od Zalega hriba čez Kras do Sežane. S tem so krajem ob glavni napeljavi vodovoda zagotovljene zadostne količine vode tudi ob največji suši. Tako bo končno lahko začela poslovati tudi nova bolnišnica za tuberkulozo v Sežani, ki te dneve sprejema prve bolnike. Bolnišnica je najmodernejši zavod te vrste v Sloveniji in bo lahko sprejela do 160 bolnikov. Na pobudo okrajnega ljudskega odbora v Sežani, po čigar zaslugi in prizadevanju so nastala nešteta podjetja, so 10. otko-bra na svečan način slavili otvoritev novega vodovoda, bolnišnice za tuberkulozo, radio-montažnega oddleka "Telekomunikacij," mlekarne in nove industrijske hale tovarne pletenin. Na proslavo je bil vezan tudi kulturni program DPD Svoboda. Teh pet pomembnih delovnih zmag predstavlja soliden temelj za nadaljnji gospodarski razvoj sežanskega okraja. Ž. J. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE SOL V GOSPODINJSTVU Sol ne uporabljamo v gospodinjstvu samo kot začimbo, temveč jo s pridom uporabljamo tudi za druge stvari, kot čiščenje in podobno. No, pa najprej o soli kot začimbi. Nikdar ne osolite stročnic, preden so postale mehke. Ne solite jeter med kuhanjem, temveč šele takrat, ko jih nesete na mizo, drugače bodo postale trde. Popolnoma napačno je misliti, da sladkih močnatih jedi ni treba soliti. Šcepec soli bo dal okus tudi sladkim jedem. Ribe bodo ostale dalj uporabne, če jih zunaj in v trebuhu nataremo s soljo. Tudi počena jajca bomo lahko skuhali, če jih zavijemo v pergamentni papir in nato kuhamo v stani vodi. Tako kuhana jajca še ne bodo izcedila. Železni pekač ne bo zarjavel, če ga namesto z vodo umijemo s soljo, če prt polijemo s kavo, črnim vinom ali dobi madeže od sadja, natresimo precej debelo plast soli, nato pa ga sperimo v mlačni milnici. Nikoli ne bom pozabil tistega dneva, ko sem se pripeljal v Kalifornijo. Res, dolga je bila pot iz New Yorka v Kalifornijo. Vozili smo se menda en teden, to liko zamudili na poti. Človek ima se pravi, nismo se baš tako dolgo vozili, pač pa, da smo se vso mogočo udobnost danes, ko drže železnične zveze na vse strani. Pa kaj bi rekel:—zveze— ali nimamo danes zračne poti, ki di'ži res na vse strani? Mogoče smo bolj starokopitni — namreč eni izmed nas, ker verjamemo bolj v železnico na trdih tleh kakor pa v zračne postaje. Smo taki, kakor tisti človek, ki sem ga poznal. Bil je Istran in je delal nekaj pri erarju ali vladi, kakor se pra,vi, da je bolj umljivo. Delo je bilo na nekem polotoku. Treba se je bilo prepeljati s čolnom, če si hotel biti hitro na svojem mestu. Vsako jutro je čakal čoln tiste, ki so se mislili odpeljati in vsak večer jih je zopet vrnil. Naš Istran pa je bil korenina, kakoršnih je danes malo na svetu. Zdravo telo, krepke mišice— slona bi premagal, če bi mu zaustavil pot. Ničesar se ni bal na. tem svetu—ničesar, pravim ip povdarjam, razven—vode. "Zakaj se ne peljem s čolnom, bi radi vedeli? Odgovor je enostaven. Dokler sem na svojih nogah na trdi zemlji, se mi ni treba bati ničesar. To se pravi, imam se kam in za kaj prijeti. In tega, brate, ni na vodi." In tako je hodil naš Istran vsako jutro eno uro delj, kakor mu je bilo treba in vsak večer je prišel eno uro kasneje, kakor tisti, ki so se prepeljali s čolnom čez zaliv. Torej z železnico smo potovali. In imeli smo gotovo vsak svoje posebne želje. Moje so bile te, da zagledam obkrat v svojem življenju tisti zlati sad, ki mu pravimo citrus, kamor spadajo na-ranče, limone, grape fruit in drugo, kar spada v ta razred. Res Зе, stokrat in tisočkrat sem čital o vsem tem, vendar pa ni bilo pred mojimi očmi druzega, kakor bleda slika. Slika seže jako redko delj, kakor do spomina. In če se od tam obuja, ni nikdar tako živa in resnična, kakor če jo srečaš v življenju. Res je, da so bile slike iz Kalifornije prav posebno lepe in nenavadne. Menda si nisem od vseh razglednic v življenju nobene tako trajno zapomnil, kakor tiste, ki je predstavljala citrusove vrtove v Ku-kamongi, za vrtovi pa visoko goro, katere vrh je bil pokrit s snegom. Kakor veste že eni, je Ku-kamonga kraj blizu Fontane, koder so poleg citrusovih nasadov tudi največji vinogradi na svetu. Imel sem vedno v roki sezna-mek vlakov in postaj. Zanimalo me je vse, pred vsem puščave in gore—posebnosti v naravi, postaje in življenje okoli njih—vse je bilo lepo in zanimivo, a daleč najbolj—naranče, limone in drugo sadje te vrste. Kako mora biti neki lepo pogled na večno zeleno drevo, koder so skriva med živim temnim zelenjem tisti žlahtni sad, ki nima para na svetu. Ko smo nekega dne proti koncu ted-ng. le prišli do postaje, ki je bila prva v Kaliforniji, sem bil malo razočaran. Mislil sem, da se Kalifornija kar tako začne, kakor sem si jaz predstavljal. Pa je bila—ali bolje—ni bila nič drugačna, kakor tista država, ki smo jo pustili za sabo. Puščavski svet—hribi in gore — naranč in limon pa nikjer. Sklenil sem, da malo zadremljcm pri oknu, ker to, kar nam kaže narava zunaj, itak ni vredno dosti. Pa mi ni dalo, da bi zaspal. Bal sem se namreč, da bi kaj zamudil. In ta misel me je vselej tako prebudila, kakor da rni je kdo pripeljal eno z loparjem. • še smo se vozili še in se—a konečno je le prišlo. Kakor skozi velika naravna vrata smo nekje zapustili gorske sklade in se trenutno iznašli v sredi citroso-vih nasadov. Želel sem, da bi se ustavil vlak, da bi se na ta način pozdravila z zlatim sadjem, ki je krona vsega, kar je dosegel človek. Vrstili so se vrtovi, prihajali in izginjali, se sem spremljal skozi okna na obeh straneh, dokler se nisem iznašel nekje v krasnem kolodvoru, ki je tako nekaj posebnega, kakor cela Kalifornija. Gotovo ste uganili, da smo bili na koncu našega potovanja, to se pravi v svetovnem mestu Los Angeles. Bilo je že na večer, ko smo se pripeljali do našega bodočega doma. Po kratkeni pozdravu sem jo mahnil na cesto in se oziral na vse strani, kod bom zagledal nasade oranž, limon in drugega podobnega sadja. Našel sem nekaj malega med hišami, večji nasadi pa so, kakor so mi pravili, bolj zunaj. Kmalu sem iznašel vse tako, da mi je danes po skoro petih letih bivanja tukaj dokaj domače. Vendar pa priznam rad eno, da nikdar ne pozabim ustaviti se kje med lepimi nasadi na-lanč, limon, grape frutov, ker so zame vedno nov prizor. To lepo, temno zeleno perje, ti zlati sadovi, ti krasni beli cveti, ki diše kakor neena stvar—vse to je pred mano, ne v sezijah, to se pravi, enkrat eno, enkrat drugo. Vse nakmalu—tukaj se vejica šibi pod zlatim sadjem, tam druga se pa opravlja v krasne, voska-sto bele cvetove, kakor da bi mislila splesti venec za srečno poroko. Saj pravim—skoro pet let bo, kar sem tukaj, pa sem še vedno novinec. Z oranžnimi vrtovi in sadeži se srečam vsak dan, če ne več, pa vsaj k majhni meri. Moje oranžno drevesce, ki sameva že drugo leto na mojem vrtu, ima še vedno eno samo oranžo. Bila je lansko leto vse leto tam in visi letos že skoro eno leto, pa je še vedno precej krepka. Vtr-gati je ne mislim, bom videl, kako dolgo se bo mudila med svojim krasnim zelenjem, ki je tako bujno in živo, kakor da je res za vso večnost tukaj. Več sreče imam z limonavim drevjem. Kupil sem pritlikavo drevesce, ki je začelo lansko leto dokaj živo cveteti in razvijati svoj sad tako, da je na tem malem grmičku štiri ducate limon, ki baš ta čas dozorevajo in postajajo lepo rumene, da se mi zde kakor ukradene zarje, O Kaliforniji slišite dosti, veste tudi, da silno narašča naseljevanje. Ali to kaj škodi pclju in posebej še, citrusovim nasadom? Pravijo, da ne. Baje so porabili za zidavo bolj slab svet, koder ni bilo škode, če je drevje izginilo. Je na drugi strani pa zopet precej oranžnega sadja po vrtovih, ker ima vsak človek rad ta plemeniti sad pred svojimi očmi. To vam hočem nekoliko dokazati s številkami, da boste vedeli, da je v prijateljstvu z oranžami tudi dosti koristi. V zadnjih dvajsetih letih pojedo ljudje dvakrat toliko oranž in podobnega sadja, kakor kdaj poprej. Kako važen je pridelek oranž, limon in druzega, razvidimo najbolj po številkah. Letošnje leto smo imeli v Kaliforniji dvesto osemdeset tisoč akrov v oranžnih nasadih. Pridelali pa smo 15 milijonov kišt oranž s popkom, kakor pravimo. Nadalje smo dobili dvajset milijonov kišt oranž vrste Valencia. In zraven tega še šest milijonov kišt grape frutov. In kolika je vrednost teh sadežev v dolarjih? Stodvajset sedem milijonov dolarjev, kar niso mačkine solze. Panes ne prodajalko samo sadežev te vrste, pač pa tudi sokove. Ni pa to vsejedno za človeka. Če hočeš dobiti vse, kar je dobrega, iz oranž, limon in grape frutov, moraš jesti sadje, kakor-šno je sestavila narava. Oranžni in ostali sokovi nimajo vitaminov in zdravilnih posebnosti, če niso povžiti kakor sadje. Zadnje čase so dobili strokovnjaki več zdravilnega v tem sadju. Pred vsem so našli takozvani "flavnoid" to je posebno zdravilo za prehlade. Kdor uživa naravno sadje in sokov, bo imel prehlad za polovico skrajšan, kar pomeni dosti. Kakor znano, nimamo proti navadnemu prehladu nobenega zdravila in je škoda metati denar za stvari, ki so največkrat škodljive. Ta "flavnoid" je zlasti važen pri ljudeh, ki so v starih letih. Stari ljudje z visokim krvnim pritiskom umro vsled notranjega Krvavljenja. In proti temu je prej omenjeni flavnoid. A to ni še vse. Oranže ali naranče imajo dosti vitaminov nenavadne vrste. Mogoče ste že slišali o "herperidi-nu." Ta je bil iznajden leta 1937 in je važen za cirkulacijo krvi po najbolj tankih žilah človeškega telesa. Pri starih ljudeh je posebno važno, da dobe dovolj oranžnega sadja pri vsakdanji hrani. Naranče imajo nenavadno dosti vitamina C in vitamina P, kar je vse velike važnosti pri starejših ljudeh. Kdor ima bolezen artritis, ali kakor pravimo pri nas, sklepni revmatizem, naj uživa dosti oranž in limon. Važne so tudi pri raznih operacijah, če želite, da se vam hitro vse zazdravi. Kadar uživaš ta sad za zdravje, ti priporočamo, da dosežeš najboljši uspeh, če jemlješ oranžo in limono skupaj. Potem res dobiš vse vitamine, ki so ti potrebni. Gotovo vas zanima, kakšne cene plačujemo tukaj za oranže, limone, grape frute in drugo, kar je na trgu. Tako bom povedal. Vse naprej od enega centa. Pridejo časi, ko plačaš cent za oranžo, dva centa za grape frut—limone pa so zmiraj malo dražje. Navadno plačamo tako, da pridejo oranže okoli dveh centov, grape frut pa nekako tako ali malo dražje. Sploh sem zapazil, da je oranžno ali citrus sadje cenejše, kakor jabolka. Jabolka so sploh draga, četudi ne vem, zakaj. Tukaj imamo Oregon in Washington, koder je vsepolno navadnega sadja. Potem pride malo bolj proti severu Kanada, koder pridelajo toliko sadja, da ne vedo kam ž njim. Zdaj prihajajo na trg kanadska jabolka vrste "Macintosh" ki so zelo dobra, » imajo to slabost, da se ne drže dolgo. Zato jih mečejo na trg za vsako ceno, za denar pa kupujejo pri nas sadje citrus. Navadna cena za navadna jabolka je okrog deset centov funt. Za citrusovo sadje pa plačaš polovico manj-Pet funtov oranž velja okoli kvo-der, enako drugo. Zanimalo vas bo tudi to, da imamo v Kaliforniji posebne letne čase za različne pridelke. Oranže vrste Valencia so iz Španije prinesene v kalifornijo od očetov Frančiškanov. Te oranže zore v najbolj vročem poletju-Imamo pa oranže vrste navel ali popek, ki so doma v Braziliji. Te oranže zore zdaj okoli Božiča, kar je nenavadno. Posebnost je v tem, da je sad teh oranž obdržal svoj južni red. Brazilija spada pod južni del naše zemlje, torej ima baš narobe letne čase, kakor jih imamo mi. To posebnost je prinesla oranža navel sabo in jo obdržala. In to je tudi vzrok, da zori ob tako nenavadnem času. Sploh so oranže, citro-ne in podobno nekaj takega, kar se dobi ob vseh časih sveže. Samo 14 dni smo imeli postavili grape frut iz Floride, ker ni bilo domačega. In veste, koliko s" zahtevali za vsak grape frut -Petnajst centov—za kar dobi^ jaz tukaj i)et, šest '^li vsaj štin grape frute. Oranže, kakor ji^ ima Kalifornija, nima noben dru-t^'i kraj. To se pravi, da ne uspe' vajo, če jih preneseš. Ali pa, izgube svoje posebnosti. ENAKOPRAVNOST MIMOGREDE ŠE NA SUŠAK Sušak je eden naših najmanjših, toda najzanimivejših otočkov. Lahko bi celo rekli, da je v mnogih ozirih najzanimivejši. Pravijo, da je po obliki podoben Helgolandu. Iz Lošinja prispeš tja z brzim motornem čolnom v pičli uri. Razdalja torej ustreza približno razdalji med Ljubljano in Škof j o Loko. Po imenu ga ftinogi ljudje pri nas že poznajo, ne vedo pa ne, zakaj vzbuja tudi pozornost znanstvenikov. Po površini je Vransko jezero na otoku Cresu skoraj dvakrat večje, saj meri Sušak komaj dobre štiri kvadratne kilometre. Zanimiv pa je že zato, ker je naj gosteje naseljeno področje v Jugoslaviji. Prebivalcev ima namreč kakih 1400. Več jih namreč po svoji gospodarski zmogljivosti ne prenese. Zato se morajo odvečni prebivalci sproti izšel j e-vatj. Naseljen je samo košček otočka ob obali, vse drugo pa je brez slehernega poslopja, če ne štejemo vojaške opazovalnice in Mednarodnega morskega svetilnika. Le cementna korita vidiš ftied vinogradi, v njih pa sledove modre galice, s katero vinogradniki škrope vinsko trto. V Večjih vinogradih je 15,000-20,000 trt. čudna geološka Sestava Geologi nikakor ne morejo dognati, kako je ta otoček nastal. Ves je namreč sestavljen iz plasti, ko prah drobnega sivkasto-rjavega peska. Celi skladi tega peska v višini do 96 m so se nagrmadili na kamnitni podlagi in omogočili, da se toliko ljudi na njih še kar zadovoljivo preživlja. Vinska trta namreč na njih izredno dobro uspeva. Zato je Sušak pravzaprav en sam vinograd. O njegovem geološkem nastanku imamo dve teoriji. Po prvi naj bi bil ta otoček nekako v zvezi s padsko nižino, od koder naj bi bil veter v pradavnih časih nanese! sklade drobnega peška, drugi geologi pa domnevajo, da gre za nanose iz neke ponikalnice. Obe teoriji pa sta na šibkih nogah oziroma Znanstveno neutemeljeni, ker ju izpodbija geološka sestava samega otoka in področij, ki jim nekateri geologi pripisujejo .izvor peska. S tem zanimivim vprašanjem se bodo temeljiteje ukvarjali tudi naši znanstveniki. Pri-prave zato so se že začele. Na terasah, na skladih drobnega peska so si prebivalci uredili Vinograde. Med njimi so izkopali ponekod več metrov visoke prehode, iz katerih so speljane tudi v pesek izkopane stopnice ^ posamezne vinograde. Ce je Vinograd posebno imeniten, visi vratcih pri vhodu ključavni-drugi pa nimajo vratc. Med Vinskimi trtami le redko vidiš kako drugo rastlino. Niti po glo-^ok,ih kotlinah, kjer je zemlja povsem zavarovana pred vetrom, ni videti smokev, kaj šele pomarančevcev ali limonovcev. In vendar je jasno, da bi tod dobro uspevalo tudi južno sadje, seveda če ne bi bilo megle, ki kdaj pa kdaj s svojimi jedkimi sestavinami posmodi rastline. Toda prebivalci so se oklenili samo vinogradništva, vse drugo, rezen ribolova, pa so zanemarili. Nekaj o prebivalcih Prebivalci tega otočka so nezaupljivi, dokler človeka dodobra ne spoznajo. Delno imajo prav. Razvili so se iz sedmih ali osmih starih družin. Tu imamo torej opraviti z značilnim primerom sorodstvenih zakonov. V znanstvenem svetu je dokaj razširjeno mnenje, da ljudje, ki se med seboj ženijo in može izključno v ozkem sorodstvenem krogu, sčasoma degenerirajo. Prav Sušak pa to naziranje izpodbija. Jugoslovanska akademija znanosti je sprožila hvale vredno akcijo in žrtvovala precej denarnih sredstev, da bodo jugoslovanski strokovnjaki proučili Sušak in njegove prebivalce iz raznih vidikov, predvsem jezikoslovnega, medicinskega in antropološkega. V antropološkem ozi-ru proučuje njegove prebivalce profesor ljubljanske univerze dr. Božo Škerlj, ki je že na podlagi dosedanjih raziskav dognal, da teorija o denegeriranju kot posledici zakonskih zvez med sorodniki ne more splošno veljati. Obeta se nam več zanimivih razprav, v katerih bodo jugoslovanski strokovnjaki od vseh strani obdelali Sušak in na njem živeče ljudi. Prvi vtis, ko prideš na Sušak, ni posebno ugoden. Človek bi mislil, da žive prebivalci v bedi in pomanjkanju. Njihove hiše so na zunaj podobne hišam v vseh drugih primorskih krajih, ulice tesne, da so hiše poleti čim bolj v senci. Zanimivo je, da ima vsaka kuhinja po dve ali celo tri kuhinje, med njimi eno samo za zimo, eno pa samo za poletje. V nekaterih hišah, ki bi jim na zunaj tega ne prisodili, stoji pohištvo, kakršnega niti v boljših meščanskih hišah ne vidiš zmeraj. In vse hiše so snažne. Na ruse sicer naletiš v njih, stenic pa ljudje nimajo, kakor jih nimajo tudi po drugih dalmatinskih vaseh. Stenica je potemtakem pridobitev civilizacije. Na Sušaku je ena naselbina z istim imenom, razdeljena v "gornje" in "donje" selo. Druga je stara šele kakih 60 let, kar se pozna tudi na hišah. Prebivalci v primeri z ljudmi v drugih primorskih krajih niso revni, saj sp lani odvedli 20 milijonov dinarjev davkov. Za razna zelo potrebna javna dela pa jim je okraj odmeril letos komaj milijon dinarjev! Ženske na Sušaku nosijo krila, segajoča samo kake štiri prste nad kolena, pa naj bodo stare ali mlade. Meča imajo z redkimi izjemami zelo lepa in to bo menda tudi eden izmed vzrokov, da nosijo tako kratka krila. Vsako nedeljo mladina na trgu pleše, zdaj že moderne plese po zvokih harmonike. Prej so plesali narodne plese in igral jim je vaški godec na tako imenovano sviralo, nekakšno piščalko. Nedavno pa je mož umrl. Pod Italijo so prišli prebivalci Sušaka malone na beraško palico, v Jugoslaviji pa so si gospodarsko precej opomogli, dasirav-no še ni vse tako, kakor bi moralo biti. S tega otočka prihaja vino, kakršnega ne dobiš nikjer drugje. Nekoliko spominja na španska ali grška vina. Tudi takšno grozdje ne raste nikjer v Jugoslaviji, niti na Visu. Vse trte pa niso tako plemenite. Vinogradom se pozna, da bi jih bilo treba obnoviti. Letošnja trgatev, ki se je začela sredi septembra, je bila za štiri petine slabša od lanske. Ljudje so zaskrbljeni, kako se bodo preživljali do prihodnje trgatve. Ker je tudi ribolov letos ob jugoslovanski obali slab, bo stiska tem večja. V življenju teh od sveta odrezanih ljudi je še vse polno zanimivosti, ki pa jih ne opaziš, če se mudiš med njimi le nekaj ur.' Ko sem vprašal neko dekle, zakaj se dekleta ne može s fanti iz drugih krajev, mi je odgovorila: "Saj bi se in bilo je že nekaj primerov, da so prišli fantje od drugod na naš otok in si izbrali dekleta. A kaj, ko so bili malopridneži. Dekleta so zapeljali in jim obrnili hrbet. Zato smo postale še bolj nezaupljive, pa tudi domači fantje in možje ne vidijo radi, če prihajajo moški z drugih otokov med nas. Tako smo pri-morane živeti svoj način življenja. Delamo od ranega jutra do poznega večera, razen izrazito ženskega opravljamo tudi naporne j še delo, pomagamo moškim pri vseh opravilih in se dolgočasimo. Drugod imajo ljudje gledališča, koncerte, kinematografe, knjižnice, kavarne, plesišča in kdX ve kaj še, pri nas pa vsega tega ni. Imamo samo cerkev in hočeš nočeš greš v nedeljo k maši, da imaš vsaj to edino spremembo v pustem življenju." Prebivalci Sušaka zaslužijo, da bi se jugoslovanska družbena skupnost bolj zanimala zanje in jim pripomogla do kulturnejšega življenja. ■ (Ljudska pravica-Borba) HIŠE NAPRODAJ HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID. O. 2 novi zidani hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 f) rfflirtBafifififiiifun'miiuii PREPARE YOUR HOME AGAINST DISASTER! tOUR DRUG COUNTER HAS OPMC'/l Oi^ASTCR flRSy.AlO чиг.--- V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti i Društveni koledar DECEMBRA 11. dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D. 13. decembra, nedelja—Božični-ca za otroka v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D. 18. dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D. 19. dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D. 19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Re-cher Ave. 19. decembra, nedelja—Božičnica Gospodinjskega odseka Slov. del. dovrane na Prince Ave. 22. decembra, sreda—Božičnica Mladinskega zbora S.D.D., Waterloo Rd. 25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D. 31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D. 31. decembra, petek—Silvestrova zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 31. decembra, petek—Silvestrov večer pevskega zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. Večerja in ples. Slovenske plošče! Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče vec dobiti drugje, sedaj po samo ________ ____________ 39c Pridite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo 10 za $5.00 s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah ali v Kanado. Slovenian Records 4214 SUPERIOR AVE__HE 2-1645 Cleveland 3, Ohio Odprto do 7. ure zvečer Božična DARILA I Kot vsako leto, kupite tudi letos TAKA BOŽIČNA DARILA, ki bodo trajala celo leto! Spomnite se svojih dragih za 12 mesecev, pa se bodo tudi oni SPOMNILI in MISLILI na VAS, kadarkoli bodo uporabljali tako praktično darilo! Mi imamo na zalogi bogato izbiro daril za vsakega člana družine! Plačilni pogoji in obroki so zelo ugodni, odplačevanje pa lahko začnete šele po NOVOVEM LETU! DARILA za MATER: avtomatični pralniki — moderni štedilniki — električni čistilci prahu — priročne potrebščine. DARILA za OČETA: Televizijski aparati — in naslanjači — stoječi pepelnik — svetiljke za branje. DARILA za SESTRO: Lane Cedar skrinje — Thomas hassocks — stoli za spalnico — košarica za šivanje. DARILA za BRATA: mali radio — električni aparat za britje — sveti I j ka za branje. ZA HIŠO: preproge in karpeti za sobe — novi udobni modroci (tudi Miklavž rad udobno spi) — zofe in naslanjači. ZA OTROKE: praktične mizice in stolčki — pisalne mizice — table za pisanje — punčke in razne druge igrače. Kot vsako leto, smo tudi letos stvari uredili tako, da bomo našim odjemalcem dali najnižje cene ža predmete visoke kvalitete! ^ NAJLAŽJE se o tem PREPRIČATE, ako nas OBIŠČETE in si OGLEDATE našo široko izbiro predmetov in nizke cene! Za najboljšo poslugo na vašemu MUNTZ TV pokličite bivšega popravljalca za Muntz TV EX 1-4746 podnevi ali ob večerih Vsak delavec je MUNTZ EKSPERT 90-dnevno jamstvo na delih ■ Pristni deli—Tovarniški izurjeni Electron TV 7510 ST. CLAIR AVE. JANUARJA — 1955 1. jam., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. V S.N.D. 23. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D. MARCA —. 1955 20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd. APRILA 3, aprila, 1955, nedelja — Spomladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd. MAJA 1, maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič^ nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. NOVEMBRA —1955 20. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. DECEMBRA 31. decembra, petek ■— Silvestrova zabava Gospodinjskega odseka in direktorija Slov. del. dvorane na Prince Ave. STANOVANJE V NAJEM STANOVANJE S 3 SOBAMI SE ODDA V NAJEM ZAKONSKI DVOJICI BREZ OTROK. Vpraša se na 1016 EAST 76th STREET Stanovanje s 3 sobami se odda v najem. Kopalnica in druge ugodnosti. Nahaja se na 986 EAST 63rd STREET. Za podrobnosti pokličite HI 2-4479 BOŽIČNA POSEBNOST VSE VOLNENE VRHNJE SUKNJE, znižane od $55.00 na $42.50. Samo en par jih je še. THE NORWOOD MEN'S SHOP, Inc. 6217 ST. CLAIR AVENUE JOHN F. KOVACIC Pozor Pred nedavnim je bil pri-občen v tem listu oglas Republic Steel korporacije, v katerem se je urgiralo ljudi, da bi pisali svojcem in prijateljem v Evropi o našem "ameriškem načinu življenja." Vodstvo se zanima za to, da bi izvfdelo koliko ljudi je svojcem pisalo tako pismo za praznike, in če se je prejelo kakšen odgovor na tako pismo. Lahko sporočite na upravo lista in bo to seveda zaupno. Predbožična razprodaja PRI PTAK'S PRIHRANITE DO 40% NA MNOGIH PREDMETIH • Peči na plin in elektriko • Maytag pralniki in suiiiniki • Frigidarie hladniki • Stoli ■ГТ-. svetilke — kadilna stpjala • Harmonike in fonografi • Televizija vsek izdelkov PTAK'S 5416 BROADWAY . . tel. Ml 1-8050 Dobite brezplačna darila in koledarje Prosto parHanje na vogalu Barkwill in Dolloff Rd. ћ . /i; ""FARMERS- ,,.If you've ever listened to Godfrey, LISTEN TO ME NOW!" These are serious days ...and we've all got to wake up to some very unpleasant facts'* PRIDITE PO KOLEDAR "World War III can start any day, any hour, without notice and without warning. Our government tells us that the Russians can bomb 89 U. S. cities in a single blow. "As farmers, you may feel safe from rijstruction. But think what would happen to the market for your produce, if our cities were bombed! Think what would happen to your light and power. "Sure, the situation is grim. That's why our Air Force Fighter interceptors and our Army Anti-.Vircrni't units are on the alert twenty-four hours a day to stop any bombers that might try to sneak under our radar defenses. They are doing a great job, but they need help—your help. They need you in the Ground Observer Corps! Volunteer as a civUian plane spotter. "Your eyes and ears can help spot hostile bombers if they come. When you've spotted tbem, tlie Air Force will meet them with blazing gims. I know, because I've seen Uio4e Ixiys fly. So, don't let tbeni down. Don't let your country down. Voluntwr W S6rve two ho№"s a week in the Ground СДшвгуег Corpa." ANION GRDINA IN SINOVI FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road — KEnmorc 1-1335 — ODPRTO: — V ponedelje, četrtek in petek do 9. ure! V torek in soboto do 6. ure —г- v sredo ?aprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE Keep your eye on the ©ky In the GROUND OBSERVER CORPS JOIN lODAY-rWrile or Nam# ood а(^ф*41 of Civil Detent« DirWlOf ""Telephone No- Contribute^ at a public (aryice ky Wmho t lm0K»h Ua| ENAKOPRAVNOST STRAN 4 <;«111111111101шшш0м1ш11111п11111111т01ш1|шип1111111ш11н11ш1111111пм1штшп1ш1м1111и]||||п111111ш111111ш[]||||||||||||с>> MICHEL 2EVACO IRAIJEVI yilEZ I ZGODOVINSKI ROMAN | |>]iuuiimiiamiiiiiiiiic]imiiiimi(]iiiiiiiiimniiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiic]miitiiiHiuiimiMiiiii]iitiiiiimit]mmiiiiiK]iimiiiminiiiimi S (Nadaljevanje) Rezek grohot ga je zmotil v njegovi pobožnosti. Glas tega smeha je bil tako bolestno človeški, da je zdajci minil mladeniča ves strah pred belo gospo. Obrnil 80 je in videl, da mora biti dama na prsih ranjena z bodalom, zakaj le komaj se je držala ob steni, da ni padla. Nema"ra je umirala—in se je vendar smejala! lesov: Violetta mi pravijo. Uboga vijolica sem; tisti, ki sem ga oboževala, me je ljubil nekdaj. Ali veste, da je bil kraljevski sin ? To se je zgodilo za vlade našega gospoda Henrika 1П., ki je bil mojemu dragemu stric. Kako daleč je to sedaj! Vse je končano . .'. Karel me ne ljubi več, nebo se je stemnilo, vijolica je potepta- na: t" "Madame," je izpregovoril Capestang ter krenil naglo k nji, brisoč si spotoma znoj z obličjš,, "izvolite mi oprostiti nevredno slabost, ki me je popadla ob vašem prihodu, namesto da bi vam bil takoj priskočil v pomoč . . To rekši je vzdignil neznanko na roke ter jo nesel v naslanjač. "Ste li hudo ranjeni?" je povzel. "Ali ste vi klicali na pomoč? Joj, zdaj vidim, da sem prišel prepozno . . . Recite, ali smem . . ." "Karel je odšel," je zamrmrala neznanka. "Zbogom ljubezen, zbogom mladost!'' Mladenič je ostrmel. Šele zdaj je zapazil, da so oči bele dame sicer zmedene, toda višnjeve kakor najlepše nebo; njeni lasje so bili srebrnobeli, ćbraz pa, ki so ga obdajali, je sijal še vedno v čudoviti mladosti. Neznanki ni moglo biti več kot trideset let! "In ona!" jo nadaljevala sirota, obupno zvijaje roke. "Ugrabili so ni jo. Hitite, oh, kdorkoli sto, hitite za njimi! Rešite jo!" "Koga?" je vzkliknil Capestang ves razburjen. "Kdo je ona? Koga naj rešim? Za Bo^a, madame, kdo ste? Kaj se je zgodilo?" Toda bela gospa je menda nenadoma pozabila ves svoj obup. "Kdo sem?" je rekla s sladkim, pojočim glasom, zastrtim v neizrekljivo melanhonijo. "Ime mi je enako kakor ponižni cvetki CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Sale or Lease-Centrally located on CTA corner. . Seats 28 people. Weekly income now $550 week. Must sell due to illness. Will sacrifice to quick buyer. — CAnal 6-9301 or NOrmal 7-0658 after 8 p. m. HELP WANTED COOK FOR RESTAURANT 1 day or emergencies. Experienced. GRovehill 6-9289 REAL ESTATE BY OWNER — $12,000. Automatic oil heat. 6 rooms 2 car garage. In Brighton Park. Near schools, shopping, transportation. Call 8 a. m. to 1. LAfayette 3-3169 HINSDALE — 3 bedroom house; 2 car garage; full basement; 1 acre with fruit, shade trees. Close to all schools. $14,975. — Furnished, $16,975. Hinsdale 3548Y1 2 Story Brick Building 3 APARTMENTS 7, 4 and 3 rooms and garage New hot water oil unit New automatic gas tank Income $3,000 year Price $21,000 — $6,000 down Open house — Sunday 1 to 6 p. m. 2326 S. MILLARD CRawford 7-9310 Vse to je pripovedovala z neskončno žalostjo in tako krotkim glasom, da bi se bil vitez najrajši razjokal. "Madame," je povzel s spoštljivim naklonom, "kakor vidim, je vaše srce prepolno toge, toda "Molčite!" ga je prebila neznanka. "Za Boga, madame . . ." "Mari je pritlikavec?" se je splašila ona in vzdrgetala z vsemi udi. "Čarovnik iz Orleansa? Odpira mu okno? Ne, ne, saj ni on! A kdo je potem ?" Premolknila je, vzravnala se, prisluhnila, in strašna tesnoba je skrčila njeno ljubko obličje. "Molči, hčerka!" je zaječala. "Ne bodo se upali priti pote in te iztrgati iz naročja tvoje matere! Oh, podleži! Glej, že gredo po stopnicah! Na pomoč! Karel, kje si? Ali ne vidiš, da hočejo umoriti najino dete?" "Rotim vas, madame, ne bojte se ničesar." Bela gospa je zavpila na ves glas. Zagnala je enega tistih strašnih krikov, ki jih je slišal Capestang s svojega okna, in se spustila v beg. Dohitel jo je pod stopnicami. Obrnila se je, iztegnila roke, nagrbančila čelo in velela: "Kaj delajj^ tu ? ... Prepovem vam zasledovati me! Oh, če bije v vaših prsiri plemiško srce, odi-dite!" "Ranjeni #e; Dovolite mi vsaj, da vam porabrem!" "Dajte mi častno besedo," ga je ustavila Violetta svečano. "Prisezite,