Št. 137. Trst, v ponedeljek 19. maja EC13. Tacaj XXXVI - IZHAJA VSAK DAN a*^ «rfe sedeljafa in praznikih «1 5., «b pansdeljklh »k 9. ijutra}. It«T. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Jmrsah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, 2**rtcjBi, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdor-fc&iai, Dorubergu itd. Zastarelo Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) «* t ••lo Uto Kros 5-ae. s« pat l*t* Kron 2 SO. Tai dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo Usta > vana pisma ae as »prejemaj« la rakepisl •• ae vrat*,« Naročnino. ogla». in reklamacije je pošiljati na upra !»*<». UREDNIŠTVO: ultca Gior8io Gaiattt 2» (Nar,toa) Izdaj neij in odgovorni urednik ŠTEFAN *A. Urt 4 ko.sorcij lista „Edinost". - Natisniix Tiakarna .K.dun •»*, vpisana zadrug, a omejenim poroštvom ▼ Trat«. Gioryio Gaiatti štev. 20. PoStoa-hranllnttni ra?un štev. 841-652. TELEFON St 2, 3; BRZOJAVNE VESTI. Deželnozborska volitev v Puli. PULA 18. (Izv.) Pri današnji dopolnilni volitvi deželnega poslanca v tretjem volilnem okraju splošne kurije za mesto Pulo je dobil italijansko-liberalni kandidat dr. Karel Devescovi 1031 glasov, socialni demosrat Lirussi 831, kandidat „Hrvatske pučke stranke", dr. Lovro Sca-1 i e r pa 330 glasov. Pripomba uredništva: To vest smo sprejeli brzojavnim potom in pozneje nismo mogli ugotoviti, ali je to popolni izid volitve ali ne, Po številkah, kakor so zgoraj, bi namreč znašala absolutni većina glasov 1047 in bi se potemtakem morala vršiti ožja volitev med italijanskem liberalcem in socijalnim demokratom. Vkljub ponovnim telefoničnim vprašanjem nismo mogli dobiti natančnejših podatkov. Mednarodni politični položaj. DUNAJ, 18. (Izv.) Mednarodni politični položaj se označuje danes kot nespremenjen, vendar pa se povdarja, da je razmerje med balkanskimi zavezniki slej-koprej jako resno. Splošno se opaža, da so se Srbi in Bolgari sporazumeli glede skupnega postopanja. Sroi in Grki so sklenili, da se sme o razdelitvi teritorija razpravljati le ob udeležb i vseh zaveznikov. Glavno načelo srbsko-grškega sporazum obstoji v tem, da smatrata obe državi za neobhodno potrebno, da ostane Solun v grških rokah, Srbija pa mora dobiti prosto trgovinsko pot do Egejskega morja. Jutrišnja veleposlaniška konferenca bi se imela baviti z albanskim Statutom. Čisto negotovo je, kako stališče bodo zavzele napram avstrijsko - italijanskemu predlogu ostale velesile. V dunajskih krogih se pojavlja od nas že zabeležena vest, da bosta Avstrija in Italija forsirala kandidaturo kneza Vrede za albanskega vladarja. Silno težavno je še vedno vprašanje določitve južno-albanskih mej. Italija in Avstrija slejkoprej vztrajata na stališču, da severna grška meja nikakor ne sme iti nad pristanišče Ptelija. Pač pa je Italija pripravljena podpirati grške zahteve glede egejskih otokov. Kakor se zatrjuje, dobi Grška mesto Albanije znatne kompenzacije, tako, da pride večina Egejskih otokov pod grško oblast. Glede podpisa preliminarnega miru še vedno ni ničesar znano. Vendar se pričakuje v londonskih političnih krogih, da bo preliminarni mir podpisan še tekom tega tedna, čeravno je skoro gotovo, da bosta Srbija in Grška podpisala mir le z goto- PODLISTEK. vimi pridržki glede albanskih mej in Egej- , skih otokov. Splošno se označuje medna-j rodni položaj kot zelo nejasen. Srbija In B Igarska. SOFIJA, 18. (Izv.) V zadnjih časih! so objavili inozemski listi vest, da je Bol-! ga rska pripravljena, pogajati se s Srbijo | glede revizife srlsko-bolgarske pogodbe in ; odstopiti Srbiii večji del prepornega oiem-lja, Z ozirom na te vesti je „Agence tele-grafique boulgare" pooblaščena izjaviti, da so vse slične vesti popolnoma izmišljene. BELGRAD, 18. (Izv.) Razpravljajoč o srbsko - bolgarskih odnošajih, izjavlja vladni organ „Samouprava", da Srbija nikakor ne misli napasti Bolgarske, ker tudi nima nobenega povoda za to. Preporna vprašanja med obema državama bodo v pravem času rešena prijateljskim potom. Srbija v teritorijalnem oziru nima ničesar zahtevati od Bolgarske. Srbija bo napela vse moči, da bo zveza med obema državama ohranjena. Povoden) na Južnem Francoskem. PARIZ 18, (Izv.) V pokrajinah južne Francije je nastala povodenj, ki je zahtevala že več žrtev. Radi prvega majnika. PETROGRAD 18. (Izv.) Radi demonstracij povodom praznovanja prvega majnika, je bilo tu obsojenih nad xoo oseb na trimesečno ječo. Bobrzynski na Dunaju. LVOV 18. (Izv.) Bivši gališki cesarski namestnik Bobrzynski je danes zapustil svoje mesto in odpotoval na Dunaj, kjer stalno naseli. Prebivalstvn otoka Roda. RIM 18. (Izv.) General Ameglio, guverner otoka Roda, je brzojavil oficijozni „Tribuni", da so svoječasno objavljeni podatki o prebivalstvu otoka Roda kljub dementijem grške vlade resnični, pač pa je res, da je veČina prebivalcev grške narodnosti. Odpust tretjega srbskega poziva. BELGRAD 18. (Izv.) Kakor poročajo listi, namerava vlada teko.21 prihodnjega tedna odpustiti vse rezerviste tetjega letnika. Revolucijonarno gibanje v Arabiji. CARIGRAD 18. (Izv.) Med arabskimi plemeni se je zopet pojavilo močno revolucijonarno gibanje. Pod vodstvom svojega šejka Ibina Suda so pregnali Arabi iz obmorskih mest vse turške uradnike in posadke. Samomor princa Hajredina. CARIGRAD 18. (Izv.) Princ Hajre-din, vnuk bivšega sultana Abdula Azisa, se je danes ustrelil v sence. Bil je star 22 let. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da je vzrok njegovega samomora, njegova prevelika nervoznost, dočim se v mestu govori o ljubezenskih aferah. Požar v Požunu. POZUN 18. (Izv.) V poznih nočnih urah se je nele posrečilo ogenj samo lokalizirati, ampak tudi pogasiti. V sedmih ulicah je pogorelo 90 hiš. Dognalo se je, da je zaznamovati tudi dve človeški žrtvi. En otrok je, kakor smo že včeraj poro čali, zgorel, nekega ognjegasca pa je ubilo. Ranjenih je nad 300 oseb, vendar pa so pcškodce večinoma lahke. Vlada in avtonomne oblasti so pričele z obširno pomožno akcijo. Oni, ki so brez strehe, dobe svoje provizorično bivališče v vladnih in javnih poslopjih. Ogenj je nastal v neki mali hišici starega mesta, kjer so pripravljali gostijo za neKO pcroko. Vžgalo se je maslo in nato obleka, ki je visela nad štedilnikom. Veter je kose goreče obleke raznesel po mestu, nakar je nastal splošen požar. Ogrska vlada je že izdelala načrt glede prezidave starega mesta. Pogorele so večinoma same male delavske hišice, vendar pa je postalo žrtev požara tudi več dvo- in trinadstropnih poslopij. Slovanski prostovoljci v balkanski vojni. PRAGA 18. (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo statistiko slovanskih prostovoljcev v balkanski vojni. Skupno število vseh slovanskih prvstovoljcev znaša 3736, med njimi 40 Cehov. Vrnilo se jih je dosedaj le 600, 1400 jih je padlo, 700 jih pa še leži v raznih bolnišnicah. Izmed Cehov se je vrnilo dosedaj le 6 prostovoljcev. Ustreljena dezerter ja. ATENE 18. (Izv.) Vojno sodišče v Janini je obsodilo dva šoferja, ki sta tekom vojne pobegnila na turško stran, na smrt. Bila sta včeraj ustreljena. Pacifikacija v Tripolitaaiji. RIM 18. (Iiv.) „Ag^nzia Štefani" poroča iz Benghazija : Močni arabski oddelki so napadli italijansko taborišče pri kraju Etangi. Prišlo je do hudega boja. Sele potem, ko so dobili Italijani pomoč so se morali Arabci umakniti. Izgube so na obeh straneh znatne. Verska podlaga in opozi-cijonalstvo. Zagrebška „Hrvatska", glavni organ stranke prava za vse dežele, kjer ima ta stranka svojih pristašev, in ki je v najožji zvezi s Slovensko Ljudsko Stranko, je pred nekoliko dnevi priobčila na uvodnem mestu članek, ki ga je spisal župnik dr. Cenkić. Ta članek se glasi v slovenskem prevodu : „Prevzel sem nalogo, da razprši na verske bojazni ; moja naloga je, da dokažem vsem pravašem brez razlike veroiz-povedanja v lahki obliki, da se jim ni treba bati za svojo vero, da stranka prava ne sme biti — verska stranka! V zadnjem času so namreč začeli nekateri mlajši, neizkušeni katoliški elementi v stranki prava izzivati zmešnjave, za katere po besedah dr. Mile Starčeviča ne sme biti prostora v stranki prava, ker stranka ni verska, ni klerikalna stranka, temveč ima glavno nalogo — zedinjenje in svobodo hrvatskega naroda. Stranka prava je torej po besedah dr. Mile Starčevića državnopravna in nacionalistična. To dvoje sili stranko prava, da mora biti radikalna, da mora biti opozicij onalna. Vprašujem pa sedaj, ali more biti stranka prava radikalna in opozicijonalna, če se postavi na versko stališče ? Ali je opozicijonalnost stranke prava združljiva z značajem in nalogami, recimo katoliškega veroizpovedanja ? V današnjem dualističnem ustavu Av-stro-Ogrske je naša nagodba ne samo za kraljevino Hrvatsko, temveč tudi za Ogrsko in vso monarhija ogelni kamen državne ustave. Pomislite si katoliškfga škofa, ki je prisegel na ustavo Njegovemu Veličanstvu, apostolskemu kralju Franu Josipu, ki naj bi" sedaj v saboru glasoval za prelom med Hrvatsko in Ogrsko! Pomislite si škofa, ki naj bi poživljal vernike v svojem pastirskem pismu, da naj glasujejo za radikalno državnopravno stranko, da ne smejo priznati nagodbe ! Tega ne doživite! Nikakor ni mogoče, da bi bila stranka prava opozicijo-nalna, ako bi stala na katoliški podlagi. Katoliškemu vero-izpovedanju pa zopet ni mogoče, da bi dajalo smerpolitiki vpozemskih stvareh. Katoliška podlaga v politiki in o p o z i c i j o n a 1 s t v o politične stranke sta inkompati-b i 1 n a. V resnici je bilo poizkusov v raznih deželah, da se politične opozicijonalne stranke postavijo na katoliško podlago, toda vsi ti poizkusi so padli v vodo. Naloga cerkve je, d a j e socijalni kvas, ne pa politični zakonodajalec! Razne krščansko - socijalne stranke niso Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. Mavric je stopil ven na trato. Šel je preko nje in je zavil po poti, ki je držala med rušjem do strmega pobočja razdrtih Prisankovih sten. Temna je bila noč, in v zvezdnatem svitu je komaj razločeval pot pred sabo. Toda onkraj rušja se je že pričelo svitati, in ko je dospel do skalovja, je bil že popolnoma dan. Mavric se je pričel plaziti po gladkem skalovju. Dasi je bila ozka steza nevarna in je pod njim zijalo sto prepadov, se vendar ni zmenil za nevarnost. Enakomerno in brezbrižno se je plazil kvišku. Solnce je že vzšlo, in kroginkrog se je zaiskrilo in zasvetilo. Tam v dalji, tu blizu ga je pozdravljalo tisoč gorečih glav. Zdelo se je, kakor da je padel z jasnega neba živ ogenj in je objel s tisočerimi plameni svet In zaplamtelo je kroginkrog in se je zaiskrilo — tam daleč, kamor je moglo seči oko. Mavrica je prevzel ta razgled. Pozabil je na vse, pozabil je, da je človek. Samo krasoto je videl in te goreče plamene, ki so kipeli mogočno v nebo. Dospel je do vrha in se je vsedel nedaleč od zmrzlega snega na ploščato skalo. In tedaj je ugasnil ogenj. Zasvetile so se gore v srebrnem svitu in vsepovsod je pozdravljalo belo cvetje — večni sneg na glavah snežnikov in ledenikov. Mavric se je razleknil po trdi skali in je obrnil obraz naravnost proti solncu. Mehka gorkota ga je obšla; njegovi premraženi udje so postali spet voljni, in niti sam ni vedel, kdaj je minil čas. Solnce Je prišlo že daleč na nebo, ko se je dvignil, da se napoti navzdol. Za vriskal je, da je odmevalo od vrha do vrha in je šlo daleč doli, kjer je zelenela solnčna planina. Ta vrisk je slišal tudi Šimnov Tomaž. Ustavil se je bil visoko nad planino, kjer so rastle kraj ostrega gručevja zadnje, napol trhle hibe. Ozrl se je Tomaž v skalovje. „Pastir je", je zagodrnjal in je pobral rov-nico, ki mu je bila padla na tla, „V imenu božjem in v imenu rajnega pastirja Udrča — pričnimo! — Zapičil je rovnico v zemljo in je vrgel prvi pesek v stran. Natančno je pogledal pesek; še celo v roko ga je prijel. „Zlata ruda je tu notri", je izprego-voril, in obraz se mu je raztegnil v vesel In Tomaž je spustil rovnico na tla in je zaškripal z zobmi. Stiskal je pesti, a njegove divje, s krvjo zalite oči so strmele tja gori na steno, po kateri se je plazil oni in zadovoljen smeh. „Za sto voz je bo, za sto voz, kakor resnično sem Šimnov To maž in kakor resnično se mi je prikazal ponoči rajni pastir Udrč . . . Moja bo ongava Metka. Za sto maš plačam, in maše jo bodo rešile iz hudirjevih krempljev. Niti poznalo se ji ne bo, da jo je hotel hudir. Resnično ti pravim, tebi, ongavi Tomaž In Tomaž je kopal neutrudno dalje. Potne srage so mu tekle preko obraza, a Tomaž se ni zmenil za to. Čemu neki ? Danes ga doleti sreča, danes po dolgem trpljenju in bridkih urah. Kaj vse drugo ! Samo, da se mu prikaže zlata ruda, in potem bo vse dobro. Pozabil bo na bolesti in gorje, ki ga je moral okusiti v zadnjih dneh. Pozabil bo na vse in bo stiskal samo ongavo Metko na srce. Rešil jo bo hudirjevih krempljev, in sam župnik jo bo moral blagosloviti z desetimi blagoslovi pred glavnim oltarjem . . . Hej, pa pride lepo življenje! Bogastvo pride in ljubezen in sreča ... In Tomaž je kopal in srce mu je kar poskakovalo v širokih prsih. Sem gori s planine se je čulo zvonč-kljanje živinskih zvoncev. In prav razločno se je čulo tudi petje. Sedel je tam v senci pastirček Gregec. Gledal je v strmo skalovje in je opazoval Mavrica, ki se je plazil po skalah navzdol. „Pride — zdrav in čil pride na planino", je pomislil in je pričel peti: „Po Koroškem sem hodil, sem ptice lovil; sem Mojco zagledal, sem Mojco viovil Toda veselo petje je utihnilo kar naenkrat. Pastirček Gregec se je dvignil in je pogledal na Mavrica, ki je dospel že do zadnje stene. „Nasproti mu grem", je dejal sam sebi in se je priče! plaziti po strmem bregu. Hipoma je počilo gori v skalovju, da je votlo odmevalo kroginkrog. Prasketnilo je kamenje in se je usulo preko stene kakor toča. Tomaž se je okrenil in se je ozrl tja gori. Oči so se mu razširile, in stresel se je po vsem životu. Prekrižal se je naglo trikrat in je zaklel potem na glas. .Hudir je, hudir je . . . Ali me varajo oči ? Resnično — hudir gre spet, da mi pograbi zlato rudo, kakor zadnjič . . škric. „Zdaj, zdaj bo tukaj", mu je šinilo v glavo. „In niti izkopal nisem zlate rude, pa mi jo že začara. In niti za sto maš ne bom mogel plačati, da bi otel ongavo Metko ... Jezes, Jezes! — A to se ne bo zgodilo, resnično se ne bo zgodilo. Branil bom rudo in niti hudir mi je ne vzame več. Branil jo bom, in raje prodam dušo, nego pa pustim sto voz zlata." (Dalje.) \ • ■ C t l . politične, temveč kulturne stranke; ako vzeti si od dobička čez 2000 kron. Ako za-so politične, tedaj niso o p o z i - j druga, ki ima 1100 članov in denarnega cijonalne, temveč vladne! Red- prometa pol milijona kron, izplača oziroma kokje je krščanskosocijalna stranka opo-j izkazuje v bilanci 0 03% dividend, je to zicijonalna. Ako je kje, kakor n. pr. na najboljši dokaz, da stoji na hromih nogah Madžarskem, potem ni državnopravna, in da je oprta le na nekaj negotovega, kar temveč stoji na legalni podlagi, ne pa na se zna vsak čas zrušiti in komaj rojeno dete Košuto vem ali Justhovem političnem temelju. Opozicijonalnost krščanskosocijalnih strank se giblje v uzakonjenih vladavin-skih oblikah; v okviru državne ustave, ki je stranki „nolli me tangere". Kakor torej brani stranki prava, da bi bila verska, dejstvo, daje pri nas edin-stvo vere razbito, tako jej tudi njen nacijonalizem, njeno državnopravno svojstvo, torej njena opozicijonalnost ne dopušča, da bi bila verska. Vsako vero-izpovedanje, pa če je tudi katoliško, more k temu mirne duše reči: mea paxe!" Tako župnik dr. Cenkić, odlični duhovnik in odlični član hrvatske stranke prava. Kaj bi rekel ljubljanski „Slovenec", če bi mi napisali kaj takega? je končalo tek svojega znamenitega življenja. Gospodje v načelstvu pa imajo tudi grozen strah da bi člani ne izvedeli, kako gospodarijo in razsipajo denar, kadar ga kaj imajo. Kakor hitro zavohajo, da kak uslužbenec že preveč ve o ^dobrem gospodarstvu, tedaj se ga pa že pod kako pretvezo hitro iznebijo, ker bi jim sicer lahko postal nevaren. Začetkom meseca aprila se je širila govorica, da je noč vzela knjigovodjo Wetza, slednji pa denar iz zadruge. Resnice na celi stvari je toliko, da je načelnik zadruge, asistent Homa, pravil, da je Wetz kradel in da je bil radi tega odpuščen iz službe. To bi bilo v redu, da tak človek ne spada na mesto, kjer se manipulira s tisočaki. Vendar pa se nam zdi čudno, kako pride knjigovodja do blagajne, ko ima zadruga v službi dobroplačanega „Vervval-terja" Lorberja in „Geschaftsleiterja" We-berja. Wetz kot knjigovodja je razmere in j materijelne zadrege L. M. M. gotovo dobro j poznal, zato mu je bilo treba zamašiti usta j z zlatom. Ako Wetza niso že naznanili so-1 dišču, naj že bode, saj je imel družino in j je usmiljenja vreden človek, ako se mu je ; v zadrugi, v kateri se vsi drugi od na- j do zadnjega delavca prav dobro; , počutijo, saj o tem pričajo zabuhli obrazi in polni trebuščki, godilo tako slabo, da ni RUDOLF SCHULTZE ■ IZ BERLINA kcnoealjonlranl *ob«tohnlk - Hun Barriera vecehla. uhod ulica Sette Fontane fitev. % IL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI, JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere man] posedujoČIta slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. SPREJEMA OD 9—1 IN 5—7. nsa san: ■i a A. BnmMf (prej Jakob Bamblč, ^rst, unco icicsna 9. XGT* Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov* koruze in moke ter različnih jestvin. Se priporoča udana » ramri^ Svoji k svojim ! F F A. BAMplL.__^ imsa r Hal -.^s-A^aa&asg mu.....i. i. ^ Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni ALOJZIJA POVHA Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Železničarsfca Uimm zaina v Gorici. V našem listu smo že imeli priliko govoriti o tej zadrugi, ali kakor se „navadno" imenuje — Lebensmittetmagazin". Bilo je to posebno po zadnjih volitvah zadružnega vodstva, ko so pri volitvah s pomočjo so- i čelnika cijalnih demokratov zmagali Wieserjevi pri-' staši. Vse priprave za volitev oziroma za j poznal več razlike med mojim in tvojim, j občni zbor sta imela v rokah gospodarja Wetzu se torej ni bilo bati, da bi moral j _ L. M. M., asistent Homa in inženir Schvvarz,; otepavati goriški ričet, temveč je znal go- gt Moža sta socijalna demokrata, seveda nemška, | spoda načelnika potipati na tako žilico, da j dokler to kaj nese. Ako bi ne neslo nič, bi | mu je Homa izplačal v naprej 600 kron : eden kričal „Heil", drugi „Evviva*. Pristaši kot trimesečno plačo in vrhu tega še 50 ! socijalno-demokratične stranke, posebno stro- 1 kron remuneracije. 650 kron gotovo bolje i jevodja Kremžar in pa signalni ključavničar ■ drži kot 600, si je mislil načelnik zadruge, j Ditrich sta na progi med Gorico in Jeseni-j a se je kruto varal. Homa je obračal, ne- j cami opravljala svoje delo jako vestno. Po- j hvaležni Wetz pa je obrnil. Homa pa bo brala sta legitimacije pri kakih 80 naših pri-! še občutil na lastni koži resničnost prišlo- j staših s pretvezo, da pobirata za „s 1 o- vice: „Nehvaležnost je plačilo sveta". Ko 1 ^^fg1 s^^t. Načrt^ vensko stranko". j je imel Wetz denar v žepu, ali pa ga tudi skem ^^ 0b uradnih urah interesentom ni imel, nekateri pravijo, da mu je Homa z 1 na ogled. levico vzel, kar mu je z desnico dal in na! Tozadevne pismene ponudbe je vložiti ta način plačal Wetzove dolgove, katerih ' Pri. tem županstvu s 5 % varščino najkas- v zadrugi, se je po- ! neje ^ Bogata izber. D= Dinko Tecilazić specijalist za otroške bolezni se je povrnil in ordinira od 2-4 Ul. Stadion 6 (gledal. Fenice). 427/13. Razpis gradnje. Podpisano županstvo razpisuje s tem gradnjo novega šolskega poslopja v Prešnici. Moja pred Štiridesetimi leti osUaOTljua 1» M obrtni rantavi ▼ Trstu odlikovan* tovarna sodov IvrSuje naroČbe TBakotretnih sodov, bodisi _a tiae Špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maraStin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se — Na deželo poftiijam oenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. bojica konkurentov 1423 Isto je delal nadsprevodnik Zink med Gorico in Trstom. Pri vstopu k volitvam sta legitimacije pobirala in delila glasovnice zopet Homa in Schwarz. Ako sta se pri tem'baje ni imel premalo . -----Q.r . delu zmotila sama sebi v prid, jim ne smemo j kazal nehvaležnega. Wetz je imel trdo kožo, sj zato si ni mislil, da bi moral nemudoma visokost popusta? Lepo i ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo Goldosl štev 10—11, Tel. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokol« itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford' Zaloga avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonoprafov, Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnic« u popravljanje fiivalnih strojev, koles, motokole« itd. — Velika zaloga pripadkov. Viltka Nitnl«! |irt|i, »loa d*i EmoM 16. »•»*> TILEFOI M47. - S TOČK PHBUM GOODRICH (»mmrlk»«jk» ATTOKOBIU H A POSODO PO IKEtMI OEK šteti v zlo. Da sta se res zmotila jn dokazal po volitvah postajni delavec G...., ki je rekel v gostilni: „Saj smo lahko zmagali, jaz sam sem oddal 8 glasovnic". Koliko je bilo takih, nam ni znano, a da to ni bil edini slučaj, o tem smo prepričani. Razven tega so vjeli tudi več Slovencev in jim na glasovnice prilepili svoje kandidate. Torej na dvomljivo večino, s katero so „zmagali", naj ne bodo preveč ponosni. Homu in Wieserju pa so se posebno hlačice tresle, ker sta videla razpoloženje slovenske večine navzočih članov. Slovenci so napolnili tri četrtine zborovalnega prostora, eno pa Nemci in socijalisti. Kakor so potem pri volitvah dobili večino, smo že pojasnili. Čutili so gospodje, da ne bo lahko dobiti absolutorija. Zato je nastopil Wieser ter z žalostnim, jokavim obrazom zažugal članom, da bodo tožili vsakega radi raža-ljenja časti, kdor bi glasoval proti odvezi. t. m. Županstvo si pridržuje pravico voliti poljubnega ponudnika ne glede na in še celo ponoči izginiti iz Gorice, je ostal v Gorici in „pumpal"£naprej, kakor i je bil vajen, vsakogar, s katerim je bil le pol ure v družbi. Rekel je: „Čemu bi se skrival, saj nisem nič ukradel, sicer bi me bili dali zapreti, in dokaz, da sem nedolžen, je' že dejstvo, da so mi plačali 600 kron in me še posebno pohvalili s petdesetim kronami remuneracije". Tudi inženir Schvvarz, načelnikov namestnik v zadrugi, je še na- j dalje občeval s „strammdeutsch" Wetzom že potem, ko mu je Homa utisnil pečat tat- j vine na čelo. Wetz je odšel po dnevi kot „poštenjak" iz Gorice, vendar pa je pri slovesu očitno pred pričami izjavil, da on ; čuti in ima zavest, da ga je Homa plačal za , to, ker on (Wetz) toliko ve, da bi bilo vse, „fuč", ako on usta odpre. Rekel pa je tudi: j „Na svidenje najpozneje maja 1914 pri pokopu". Kaj je imel s tem „na svidenje pri Županstvo Ocizla v Klancu, dne 14. V. 1913. župan: Anton Korošec. Zobotehnik iz Nemčija Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu, ■■■ TRST ■■■ ulica S. Nicoio št. 18. 11. n. Plačila na mesečne obroke Prisilil je torej zbor, da se je odvadil težak! pokopu" v mislih mi vemo, ker se je on iz- kamen od srca njemu in kompanjonom. Pomislite, kaka žalitev bi bila to, ako bi se kdo predrznil imeti nezaupanje v vsemo-gočneže! Zdaj se pa ozrimo na detovanje odbora in nadzorstva po volitvah. Tisti Homa, kije agitiral s svojim bogastvom, se je izkazal po volitvah kot figa — mož. Vozari se okrog in išče denarja in išče — a kredita ni, ne na premoženje zadruge, ne na njegove hiše In palače v Puli. Svojemu kolegu Wieserju, ki ga je na občnem zboru vzel pod svoje široke perutnice in izsilil odvezo, kateri se je Hvma nasmejal kot lačen cigan kotu be- j rega ste zavozili v blato ne potegnete več razil tako določno in rabil za pokop tak nemški izraz, da ga mi iz krščanskega usmiljenja za danes še zamolčimo. Konsta-tujemo pa, da so se Wetzu nemški gospodarji v zadrugi tako zamerili, da se je ponudil poskrbeti za vse svoje trditve dokazov, ako bi jih slučajno rabili. Na takih nogah stoji torej organizacija, ki bi morala nepristransko delovati samo v prospeh in dobrobit zadružnikov, ne pa v korist in samopašne namene odbora. Homa in kompanija so že vedeli, zakaj so se bali v zadrugi slovenske kontrole, a voza, kate- lega kruha, se po volitvah izkazuje jako nehvaležnega. Menda mu je VVieserjeva kontrola že postala nadležna. Kaki uzorni gospodarji sedijo v načelstvu zadruge, prjča dejstvo, da v preteklem letu pri kosmatem dobičku, katerega so izkazali v bilanci, niso plačali niti vinarja ven. V blatu, v katerega ste zagazili vsled samopašnosti in prevelike „ljubezni" do Slovencev, se boste tudi utopili, a mi vas ne bomo vlekli nikdar več ven z našim denarjem, ker ne maramo več rediti kače na lastnih prsih. Ko pa boste vi žalovali na razvalinah svoje nadusti in gospodarskega dolga, kateri znaša Pozabili pa niso za okroglo 180.000 kron. talenta, tedaj bomo mi praznovali svoje svoje trudapolno delo ! vstajenje. Naprej zastava Slave! JKnenje gosp. dr. £. vit. 9e Karajan v Solnogradu Gosp. J. SBRRAVALLO V moji bolniški praksi sem z dobrim vspehom nato kina vino Serravallo. Trst. rabil vašim žele z - SOLNOGRAD, 6. junija 1911. Dr. KARAJ AN, Alberto Fin/J & €.0 Trst, ulica Gaetaao Donizettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungariflch« Allg. Creditbmnk) podružnica t Reki prodaja po selo dobrih cenah: Žito TS&ke vrste, debele In fllie otrobe, oves in sodlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nndi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobrozaano moka Zrtruž. paraih Mlinov „Hungaria" ak. dr. v BuriimpaitJ. Ceniki in naanž mm pmUJJmjo hm MJbfoi o. Telefon št 458, zvoniti dvakrat Brzojavi: ALBERTO FINZi, Tr»t DRRUJTE ZRJ^IJRŠKO KUHINJO" V i'rstu, ine 19. maja. -a i a. „JEDINOST H. 137 8tr«n IH Domače vaiti. Proglasitev kandidatov. Politično društvo „Edinost" je sklicalo aa včera|šnji dan dopoldne shod volilcev, na katerem na] bi se bili določili in proglasili kandidati za okollčanske volilne okraje. Z ozirom na vsestransko Izražene želje pa se je določitev in proglasitev kandidatov Še odgodila, da si volilstvo poleg tistih, ki si jih |e že izbralo, izvoli še ostalo število kandidatov. Shod, na katerem se proglasi celokupna kandidatna lista, se skliče v najkrajšem času. Popravljeni imeniki volilcev so na vpogled Imeniki volilcev, ki so bili popravljeni 7sied reklamacij so sedaj izloženi na upogled in sicer le danes, jutri in v sredo od 9 dop. do 3 pop. v sledečih lokalih: Za mestne okraje: Zal. vol. okraj (Sv. Vid): v občinskem statistično-anagrafičnem uradu, ul. SS. Martiri št. 4. Za II. vol. okraj (Staro mesto) : pri okrajnem načelniku Starega mesta v ul. Pozzo bianco št. 9. Z a TU. vol. okraj (Novo mesto): v mestni 3oH, \hod iz ul. Nuova št. 25. Za lV. vol. okraj (Nova mitnica ln Skorklja): v mestnem vrtu v čuvajevi hiši, ul. Giulia št. 2. Za V. v o l. o k r a \ (Stara mitnica in Kjadin): v ljudski knjižnici v ulici Gluseppe Parini št. 1. Za VI. vol. okraj (Sv. Jakob in Čarboia Zgor.): pri okr. načelniku na trgu G. B. Vico št. 8, II. nadstropje. Za okoličamke okraje: Za I. vol. o k r a I (Skedenj, S*. M. Magd. Zg. in S x) v občinski šoli v Skednju, št. 46. Za II. vol. okraj (Vrdela, Kolonja, Rocoi in Lonjer): v občinski slovenski Šoli na Vrdell, št. 911. Z a III. vol. okraj (Barkovlje, Rojan, Greta, Bazovfca, Bane, Gropada, Trebče, Padriče, Opčine, Presek, Kontovelj In Sv. Križ): v občinski šoli v Rojanu In občinski Šoii na Opčinah. Rojaki v o l U c i! Vsakdo, kdor le more, naj se prepriča za se in za druge, če je pravilno popravljen imenik volilcev ! ROJAKI VOLILCI! Le še do srede je čas za pritožbe radi volil n pravice na namestništvo ! Kdorkaje potrebuje, naj se obrne takoj na volilno centrnlo v Narodnem Domu Odborova seja političnega društva »Edinosti" se bo vršila danes, v ponedeljek, dne 19. t. m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Vabl|eni so vsi gg. odborniki, namestniki iu deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Predsednik. Za železničarje. Z ozirom na to, da je bilo v zadnjih časih poklicanih večje Število železničarjev pod orožje in Še nikakor ni gotovo, kedaj bodo zopet izpuščeni na dopust, zlasti pa zato, ker ni bilo nič določenega, kake posledice naj ima ta izredna vojaška služba zanje, se je obrnilo vojno ministrstvo na železniško ministrstvo za. tozadevna pojasnila. Železniško ministrstvo je izjavilo, da dobivajo k izredni vojaški službi poklicani po štatutih uvrščeni uslužbenci za časa te vojaške službe neprikrajšano svoje normalne prejemke ; pomožni poduradniki in služabniki in delavci, ki so opravljali službo na stabilnih mestih, ostanejo v službeni zvezi in dobivajo, Če imajo družino, tudi nadalje polovične prejemke ; ostalim pomožnim uslužbencem, če pripadajo kakemu oskrbovalnemu fondu (pro-vizijski fond) je zagotovljen zopetni vstop v službo, če niso dvignili svojih prispevkov v ta fond ; oni pomožni uslužbenci, ki so dvignili svoje prispevke, morejo v slučaju zopetnega sprejema v službo na svojo prošnjo biti zopet sprejeti v provi-zijski fond, če zopet plačajo zahtevane prispevke. Končno je določeno, da se morajo vsi ti in tudi ostali pomožni uslužbenci, ki so poklicani v izredno vojaško službo, zopet sprejeti v služDo pri državni železnici. Vojno ministrstvo je napravilo tudi vse potrebne korake, da enako ukrenejo tudi privatne železnice. Pripravljalni odsek velikega C. M. sejma, ki se bo vršil 15, junija 1.1. v Herpeljah, se najvljudneje obrača do vseh narodnih src in prosi milodarov za šotore, bodisi v blagu (liksrji, slaščice, kava, črešnje, cvet lice, razglednice, igrače in drugi spominki) bodisi v denarju! Vse pošiljatve naj se pošljejo C. M. podružnici v Klanec. Z ozirom na blagi namen se obenem najlvjudneje naprošajo vsa 'okoliška društva, naj b* blagovolila odložiti svoje prireditve, ki so bile morda določene na ta dan. Tržaška mala kronika. Trst, 17. maja. Ženo je hotel umoriti. Težaški delovodj?, 381etni Alojzij Pavoni, rodom iz Katanije, ki Je bil uslužben pri tvrdki Scaglia, je stanoval s svojo 40!etno soprogo Rozo na Ko lonjski cesti štv. 76. Z ženo se nista prav dobro razumela in bilo Je vedaih prepirov med njima. Večkrat sta se tudi razšla, a sedaj sta zopet stanovala skupaj. Prepirom Je bila pač kriva ženina ljubosumnost. Snoči je žena zopet začela svojo staro pesem o moževi nezvestobi, kar pa |e Pavonija tako razvnelo, da je pograbil revolver in ga nameril na ženo, ki pa je po sreči bila tako blizu vrat, da Je še o pravem času mogla pobegniti. Pavoni je skočil za njo, In ko Je videl, da žena teče po cesti, je trikrat ustrelil za njo. Bila Je zopet sreča, da Je ni zadel, dasiravno je streljal nanjo komaj na dvajset korakov daleč. Pavoni |e, kakor je bil doma, brez suknjiča In klobuka, ubržai, a se Je pozneje sam prijavil policiji, ženo pa so sosede peljale na dom, kamor so tudi poklicali zdravnika rešilne postaje, ki pa |e konstatiral, da je ni zadela nobena kroglja. Samoumor. — Danes oopoldne okrog poli 5 Je odšla Ema Asquini, hčerka mestnega stražnika, od doma v Rojanu, kjer stanujejo njeni starši „pri 12 murvah0, v bližnji gozdič, kjer je izpila precejšnjo množino karbolne kisline. Neki miraogredoći moški je slišal njeno stokanje, in ko je prišel bliže, Je videl, da Je dekle že v nezavesti. Poklicali so hitro zdravnika rešilne postaje, ki Je dal prepeljati nesrečnico na njen dom, kjer pa jej zdravnfšia pomoč nI pomagala več V pol ure Je bila mrtva. Vzrok samouraoru — nesrečna 1'ubezen. Dobrota Je sirota, Mesar Josip Rumec, ki ima svojo mesnico v Largo Santorio San-torio, je Imel v svoji službi kot blaga|nika nekega Marina Ghezzo, ki |e stanoval v Škorkiji št. 889. Ghezzo Je star 23 let in |e imel pri svojem gospodarju p:av lepo življenje, vzlic temu pa mu Je sčasoma pone veri! K 6884'—. Ko Je Rumec odkril to po-ueverjenje, so se Ghezzovi starši obvezali, da mu povrnejo škodo, vsied česar ni naznanil stvari oblasti, temveč Je čez nekaj časa zopet spreiel Ghezza v svejo službo. V soboto pa |e Rumec konstatiral, da mu }e Ghezzo iznova poneveril 200 K, vsled česar ga Je ovadil policiji, ki je Ghezza aretirala. Maščeval se je. Voznik Anton Segulin, stanujoč v ulici Rigutti štev. 2, se je nekaj spri z nekim Josipom Jermanom. Ker se ni znal drugače maščevat!, Je šel in zabodel z nožem Jermanovega kon|a, ki je bil vreden 500 K. Konj je poginil, Seguliaa pa so shranili v ulico Tigor. Nesreča v škedanjskih plavžih. Včeraj se Je pri delu v škedenjsklh plavžih ponesrečil 38 letni težak Josip Rozman. Zlomilo mu |e levo nogo. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. 4bL organizadia. Delavci trž. tehn. zavoda pri S v. Andreju so vabljeni na sestanek, ki bo danes zvečer ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakcbu. Ustanovni shod podružnice NDO v Vlžov-ijah se bo vršii jutri, v torek ob 7 zvečer v gostilni „pri Gabrovcu" v Vižovljah. Socljalno-demokratlčne strokovne orga-nizscije nimao zaznamovati nobenih uspehov, zato ker se brigajo veliko preveč za poiitiko, pri tem pa zanemarjajo strokovne boje, ki so gotovo najvažnejši v delavskem gibanju. Sedaj, ko se bližajo občinske volitve v Trstu, piše|o njihovi strokovni listi samo o volitvah ; ravno tako govorijo o vo litvah njihovi govorniki na strokovnih shodih. Drugače pa je z „Narodno delavsko organizacijo". NDO posveča svoje meči edinole strokovnim bojem, zato pa delavstvu tudi veliko več koristi, kakor socijalna demokracija. — Če hočejo slovenski delavci doseči boljše delovne pogoje, se morajo organizirati v pravi strokovni organizaciji in to |e v Narodni delavski organizaciji. Poleg tega pa skrbi NDO tudi za to, da pridejo na domači zemlji v poštev predvsem domači delavci, ko pa socijalni demokratje slovenske, torej domače delavce izpodrivajo in importi-rajo tujce — renjikoie itd. Je res, da so tudi tuji delavci trpini, a pri tem |e treba imeti pred očmi dejstvo, da so naši slovenski delavci še veifko večji trpini, kajti tlačeni so gospodarsko in narodno. — Da bi se pa dajala na tukajšnji zemlji, na naših tleh, prednost tujcem, tega nikoli ne dopustimo! Proti temu se bjmo vedno upirali OBOBBS3B Telefon štev. 1974. Via Economo št. 10. R. Ga§perini9 Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdk6 „Cement" Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO. ,Portland~ r Spljeta. CENE BREZ KONKURENCE. io^o pog^eb^o podjetje, Trst (vogal Ptazza Goldoni) ■ CORSO 47 - (TELEFON St. 14 02.) Prevoz mrliča* na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Op6ine St. I70"; T. VTTEZ v Nabroilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); t. ii.l^ETIO v Skednju. - Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajfiolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmaace in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvaaih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Druž tbnik in uoravitelj H 8 T 1 B I L J PA t. I I : ! 1 I I I ! I I I I I i I 1 ! ' t _ I I I lili i I I S ALOJZU TflUtflR- DUT0UUE autorizirano stavbno in kamnoseško po :jetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. t } 1 1 \ i _ _ =2 E 31 Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij n* TIST, OL Stadion & s - rnm 2H3 m sleda«?ca m\vd Najbolj ugoden vir oakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kgi»»ai«i izfcer. GOSTILNA Air Antica Pompel TEST trg a Goldoni in na istem tr»n se nahajajoča CAFFE GOLDORI stv\i za oblen obisk. Fran 3far In Se Poizkusite si nabavili črevlje v trpini jtuova Calzoleria jtfofcrna Trs , ul'ca Barriera vecchia št. 19 k|er se nahaja gotovo velika izber črevljev | za moške, žen'ke in otroke po zelo znižanih cenah. Specijaliteta : elegantni črevlll za dame v vseh najnovejših oblikah. fotograf.čni atelje Zfl BIRMO ftgali & Co. Piazza lz odlikovane slovenske tovarne drož, so dosegle dosedaj vsepovsod nalboUSl slovss. Narodnjaki. try U Vlit PcMl S naročajte pri doma« tvrdki, ki vam ;postreže po konkurentom cenah. - j, i. sobah, Trst, G. oasarl 10. Stran IV. „EDINOST" št. 137. V Trstu, dne 19. maja 1913. Iz teh stavkov je razvidno, da imajo v kljukah je favoriziran fe gospod lovski pod-NDO združene strokovne organizacije veliko jetnik, ker ikode, povzročene po divjačini, večje n3loge, kakor pa socialistične. Sioven- , ni mogoče zadostno povrniti kmetu, ki vse ski delavci naj o tem premišljujejo in naj redi in živi. storijo svojo dolžnost, posebno pa naj pom- j Navzoči gg. okrajni glavar je dajal nijo, da so reorganizirani delavci Škodljivci.točna pojasnila na neka vprašanja o tej po-delavstva in da se bo proti neorganiziranim stavi. Na|g!asneji pritrjevalni odmev je v*bu-bojevala NDO do skrajnosti. Naj se tudi -dil med zborovalci župan iz Povirja, g. Sila, socijalistične organizacije raje poprimejo boja -rekoč, da bi se po n;egovem mnenju morala proti neorganiziranim, namesto da se boju- 'nsgraditi vsaka ubita oivJeč na v višji meri, jejo proti članom NDO. Na ta način bi ne-Sjrakcr to stori za modra za namestnike: Fr. Nemec podžu-usta o mednarodnosti, kaj pomenja tisti pan v' Nabrežfni, Josip Peric, župan v Siiv-„deutscher" itd. Menimo, da bi moraio biti nera> blagajnika : Fr. Štolfa, župan v Sežani, sram tacega slov. socijalnega demokrata. za tajnika: Viktor Širca, podžupan v Du Nam očitate narodnost, vas pa se lahko ve- tovljali ter Fr. Šuc, župan v Pliskovici. seli vsak nemški narodnjakar *adi vašega Tq Je krgtek opis tega vrlo uspeiega protislovenskega počet|a zborovanja. Ko je bil dnevni red izčrpan, in V ^ "?d!U1n,lkV ?g ei° lnTuSSSL ni nikdo več priglasil za besedo, se je za-dr. Melzl k, doslej v Perteo ah Dr Meizlik dru§tveni predsednik g. J, Vra» prav je eden izmed voditeljev talijanske ljudske terčno V5€m poročevalcem in zborovalcem, stranke Svoj čas Je mel priti v Gradez £05ebnQ Je okr< g!avarju g. L*siča za zani- za župnika, pa se Je bilo imenovanje izjalo- £ za župansk60 iVezo ln za prepustitev v.lo. Sedaj Je v nekako nadomestilo meno- dvor'ane Končno se ,e g. glavar laskavo van za nadzupnika (arciprete) v Ogleju. izfaža| yzorni discipliDi in spretnem vcd- Zborovanje županske zveze v Se- z zagotavljale ji svojo podporo. žani. Krasen pomladansH dan - 15 maja Kole^nSo d iiStvo „Danica- v Go- t-.Lx"Je v kra?kl -DJin*{ lrap0T rici priredi dne 22. junija t. I. veliko vese- rajoče število županov in podžupanov. Za- ^ ia Javno tombolo. Dobitki: stopanih e bilo po 12 občin vsakega sod- s £ „ 90n._l_ einkvina K 100 — negj okraja z 42 udi. Nkaelski veliki župan Tombola K 200^ 'J**^^™^ g. StrekelJ je neprisotnost opravičil, in ka- ™ bratska dnJ§tva naj b,agovo,e kor se vidi, stavka Se samo 5 cbčinsklh obJest?io na znanje in vpeštevanje.: poglavarjev, ki pa se brezdvojbeno v prav __■ kratki dobi UČlani|o. M««-«,!«S je zemljišče, travniki, vit, vse za- Po nedolgem, a stvarnem in umestnem N2L|)rOQaj Bsjeno z dobrim sadjem, pohištvo, uvodu, !e otvoril tačasni društveni predsed- pripravno za gostilno, tovarno ali mlin; močna te- nik C. Josip Vran, Župan V Tomaju, zbo- koča voda, ki teče zraven hiše; v bližini Trsta v rovafcejn pozdravil ok?. glavar|a g La - ^r^ATK^T S i Č a, ki je S svojim posetom počastil snoa. Bmrli Cena zmerna. Naslov pove in vratni oddelek Predsednikovo poročilo vsebuje delovanje Edinosti. 1047 društva in uspehe. Vse tiste peticije, ki niso An+nn Rohlllo Velikidol 69 priporoča svojo MIHUII ntSUUId obrt, prodajo in izdelovanje maj. nogavic in drugih pletenin. 937 Gramofonisti! bolgarska koračnica ;?umi Marica mofoni, Zacetti, ul. Ca^ana 6. Dospele so nove ploč\ slovenske narodne pe^mi in Trgovina z gra- y62 U Solno z zemljiščem v Rocolu se proda po nizki nlolUa ceni. Pojasnila ul. Chiozza 82. 9b3 OJJQ meblirana soba za dve osebi s porabo UOOd SO kuhinje, v stanovanju je voda in plin, ul. Madrnnina 13, L vrata 4. 987 Dekret za gostilno se odda v najem. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 9ti3 Slovenska družina ScalasaDta Št lc6. želi oddati sobo za eno osabo. - Rojan 904 Prnrioin y najem se dajo razne gostilne, I I vi UdJ U kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon št. 825. 417 JosipGrižoii Trst olica Belvedere 2 Prodajalna čevljev finih in preprostih za moške, ženske in ot oke vaeh vrat. — Sprejemsjo ae naroČila po meri in popravki. CENE ZMERNE. Priporočljive turtihe. | Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI,TrBt' ul,c" "tria 5t" 21 drugo. Prodaja olja, kisa, mila )» na n bile iz kollkterega vzroka uslišane se |e S|0vencj pOZOrf f^to—^krai Sklenilo zopet predložiti, kakor n. pr. za me- okolid. Informacije se dobivajo v Skednju rosodni urad, glede napovednih pol za žga- ^Jp 1042 nje, glede uradnih ur na c. kr. uradih itd. —----- Vsakizmed gg županov leP^^ ^Č^ g^ j agenti ^tnlT' nikovih rok brošuro Kraški teran« v slo- )a3tavijo B 8Sino plačo za prodajo venskem jeziku, za katere poslovenjenje po 7 AJvgtrJ0.0grski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod .Merkur", Brno, Neugaase St. 20. rAiAn.Afn Antona JerkiČa naslov: Trst, ul. rOTOgraTa delle Poste 10; Gorica, Gosposka Velika zalosa v trstu ■--rrrr^ Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, k-.kor je dekazano, tvrdks VALENTIN BEEGffil N GRADEC Podružnica Trst Nuova št. 27. Tel. 19-79. CeDik št. 1 zastonj. Filip Ivanišević, Trst kallea Valdlrlvo 17. Telefoa 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— m GOSTELNE : „Ali* Adria", ulica Naova H 6tev. 18 in gostilna-Bnifer, Piazza ^ Giuseppina Stev. 7, ▼ katerih toči svoja vina prve vrsto. dež. odtoru v Gorici je bila svoječasno za piosila županska z?eza. Denarničar, podžupan g. M. Z n i d a r- š i č izkazuje v računu za 1. 1912 stroškov----^------------------------------4444 102 Kt dohodkov pa le 88 K, kar ni po- "liCa 7-____> TillftOfl rifllmiitlllSkeM UlHS stbno razveseljivo. Člani morajo vedeti, da . - čev rodom ćeh? ul. Mon j «UUS0 UOinittUII^BSa VIHU ima diuitvo tudi svoje stroške, dasi se Josip Rydval Si li nasproti C. M. š li,1 lartni pridelok ia JESENIC pn Om:Su opravljajo odborniška mesta brezplačno. Za- 8e pripore Ča Šentjakobskemu občinstvu. Daje družbi torej naj tudi vsak ud na to stran stori sv. c. in M. 2%.___ svojo dolžnost. r V^^ takoi mlado gosp dično z dobrim glasom, O brezobrestnih posojilih za kraške (sCGHl Hrviico ali sinvenko, ki bi hotela vsto travnike je poročal avberski župan, g. Maks piti v bo]j§e tambura5ko društvo Predstaviti se je Ukmar. Dokazal je, V kako veliki rceii je osebno ali pismeno s sliko zborovodji M. Biro, TrBt, naš kmet in njegov blagor zavisen od živi- restavracija „Aurora", ul. Carducci_uko noreje. Brez travnikov nikakor ne more ~ . . meblirana soba, sa eno hli dve osebi, uspevati oratar. Kraševec je pred durmi UBlm SB ui Commerciale 9, vrata 32 905 Trsta, zato naj se s podvojeno silo, podvojenim delovanjem poprime obdelovanja travnikov in pomnoži svoj največji kapital v obliki krme. Vnela se je o tem vprašanju jako živahna debata, ki je živ dokaz, kako kraiki trpini hrepene svojim pašnikom dati travniško iice in stalen pridelek, da bi si omogočili lažje izhajanje. Župan iz Sesljana, g. Šuc, se je pote-zal za motorno sile, g. Maki Ukasar, je že« lel preobraziti pašnike z Jetniki, g. Nemec Iz Nabrežine je klical na pomoč vojaštvo, sklicuje se na svoječasne Rimljane, ki sn v času miru kultivirali kmetijo in ceste, a g. župan Šuc iz Dutavljan, se je v svoji skromnosti zadovoljeval, če bi nam vlada privoščita dinamit po znižani ceni. Nato le biia enoglasno sprejeta resolucija v dosego brezobrestnega posojila za kraške travnike. C. k. okr. nadzornik g. Matko Kante je podal mojstrsko poročilo, zbravšl v njem vse nedostatke, kazeča se pri naši mladini po prestopu šclskega praga tja do 20, 24. letag torej v celi mladeniški dobi, ki so večkrat usodepolnl ne le za dotičnika, nego tudi za obitelj, občino, osobito naš ubogi slovenski narod, deželo in državo, iz katere izhaja ia v kateri ži?i. V odpomoč temu zlu se je enoglasno sklenilo energično na to delovati, da se v našem okraju čimpreje osnujejo kmetijsko-nadaljevalni in gospodinjski tečaji za miadino, ki je šoli cd-ras tla. Buren razgovor Je izzval predlog g župana iz Oorjanskega, ki Je predlagat »zpre-menite? lovskega zakona, zakej po sedanjih Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja ln postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij &lna instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice sa grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik bi ozorcev za testenine in bidkote. - • Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnlc, stroje? za vzdrževale zidarskega materiala, mletje kave, • - - - drož in dragih tehničnih predmetov. - - - - Odhnjanle in prihajanje ul'Hou od 1. majnika naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznaJijem po srednje-evropskeni ta>u. C. kr. državna železnica, Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje. Pula in medpostaje. 5 50 M do Poreča in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 7.M5 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Pra^a-Dečin- Beljak- Berlin - ilorifckovo in medpostaje. 8 45 B Gorica-Celovec-Dunaj-Prap^i-Berlin. 9.05 O Gorica- Jesenice-Celovec- Trbiž-Ljubijama- Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, *Kovinj». Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 1105 B Gorica-CeLovee-Solno^rad Curih-Pariz I24S O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Lju Ijana-Beljak-Celovec in medpo>taje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica -Jesenice- Trbiž. - Ljubljana • Belj ak- Celovec-Dunai. 4.42 O Herpelje I I >ivai'a-Dunaj) - iliovinj) Pula in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Ji'S.Miice-Ljubljana- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7:» M le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.21 O Herpelje (Divača- Ljubljana-Dunaj) Pul.. in medpostaje. 8.4« B Gorica-Jesenice Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praga- Dečin. 10»» O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, M nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2 15 O Herpelje-Divača. 2 241 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, liona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.2:* O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja. (Jalovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.M5 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 1240 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja. »41 O [z Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 :*2 M Iz Buj in medpostaj. 4:55 B Iz Pariza, Curiba. Inomosta, Gorice. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7. M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10.24» B Iz Pule (Ilovinja), Dunaja čez Divačo). 11.16 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka. Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.36 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj. Soia itra in MlMm v Tr^ A. JS31IG - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci ln konfektura. — Likerji ln raznovrstno vino ------- v steklenicah.-- Ces. tor. priv. Biuaiono Adriatica di Sicurta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogn^u streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatv ni z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Očinska tda^ilca i:t rezerve dne 81 deu mbra 1912 K 175.540.187-9S. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (ill. 12 1J12) K 534.593.429 80 Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.3t>6"88. Zn4icpr:va v vseh dezeinlh g'tvnih mestih In važnejiih k'ajjh " 0 kp no r <» fijSf ^ TfBtfTT r ~ J prva ia edina pisarna — v vojaški stvari --