LETO XVI DELOVNEGA KOLEKTIVA SREDA, 16. APRIL 1986 ŠTEVILKA 4 ------------------------v V združenem delu je moč v________________________ S ko raj sto let je preteklo od pomembnega dogodka: internacionalnega socialističnega kongresa v Parizu. Tam so sprejeli zgodovinski sklep: 1. maj se razglasi za mednarodni praznik dela. In zakaj prav ta dan ? 1. maja, ko so se kapitalistične vezi že zrahljale, so delavci v Chicagu v ZDA izvedli množične stavke. Delavsko gibanje je prestajalo težavna in tudi uspešna obdobja v svoji zgodovini. Skozi desetletja jih je vodila misel Marxa in Engelsa, izboljševali so svoje cilje in programe. Delavske množice so napredovale kljub številnim žrtvam. Izborili so si pravice do sindikalnega in političnega zborovanja, splošno volilno pravico, osemurni delavnik, boljše socialno varstvo in marsikaj drugega, kar je značilno za demokratično ureditev. kopravnosti. Z delegatsko politiko, ki se je začela v naslednjih letih pa je omogočeno ljudem, da aktivno sodelujejo pri razreševanju problemov, od krajevne skupnosti pa do širših družbenih samoupravnih celic. V mesecu marcu letos smo zakoračili že v četrto mandatno obdobje v politiki delegatskega sistema in volili najboljše predstavnike, ki nas bodo zastopali v DPS ali SIS in skušali uveljavljati interese po najboljših močeh. Zavedamo se, da živimo v nič kaj rožnatih časih. Stabilizacija traja že nekaj let, varčevanje se nadaljuje. Počasi se kažejo uspehi in tako je prav, da delamo kar najbolj marljivo in z vso odgovornostjo. Saj delamo za družbo, katere člen smo v nepretrgani verigi združenega dela tudi mi. Vesna Prenos proizvodnje slepih podbojev V prejšnji številki glasila je bil objavljen članek o ukinitvi proizvodnje sestavljivih polic v TO Podnart. Članek je bil zaključen z ugotovitvijo, da bo potrebno čim prej nadomestiti izpadlo proizvodnjo in dohodek z novim izdelkom. V času do izida te številke Glasila je bila sprejeta odločitev, da v naši TO namesto polic pričnemo s proizvodnjo slepih podbojev, ki sedaj poteka v TO Rečica, kjer pa bodo to proizvodnjo zaradi pričetka izdelave I nosilcev ukinili. Strojno opremo za proizvodnjo podbojev bomo dobili iz TO Rečica razen večlistne krožne žage, ki smo jo kupili v Lesnini v Radečah. Pri izdelavi tehnologije je bil največji problem majhen in neustrezen prostor, ki otežuje transport in onemogoča medfazne deponije, tako da bo proizvodnja morala potekati v manjših serijah. Drug problem je pomanjkanje delovne sile, ki pa je tudi sicer, razen občasnih obdobij, stalen problem naše TO. Za proizvodnjo podbojev bi rabili 5—6 delavcev, ki jih bomo skušali dobiti z oglaševanjem v sredstvih javnega obveščanja in z osebnimi stiki s krajani našega območja. Kljub težavam sem prepričan, da bo proizvodnja uspešno stekla. Naša TO trenutno še kako potrebuje dohodkovno uspešen izdelek, kakršen slepi podboj zagotovo je, saj nam samo prodaja oblog, embalaže in žaganega lesa ne zagotavlja zadostnega dohodka za normalen poslovni uspeh. Ravnik Jure Legendarna je oktobrska revolucija v Rusiji, kjer so delavci z Leninom na čelu zlomili temelje kapitalističnim mogotcem. V Sloveniji smo prvič praznovali delavski praznik 1890. leta. Po letu 1920, ko je Komunistična partija Jugoslavije pridobila vedno večji pomen, pa so praznovali 1. maj skrivaj. Toda kljub pritiskom tedanje oblasti nikakor niso zavedni državljani klonili. Med narodnoosvobodilno borbo se je pokazalo, da naroda in narodnosti ni mogoče zatreti z nobeno prisilo. Po osvoboditvi so delavce čakale nove naloge. Koliko akcij in trdne povezanosti, močne volje je bilo potrebno ob graditvi domovine. Leta 1950 je bilo na področju gospodarstva uveljavljeno samoupravljanje. Le-to pa ni smelo ostati samo na gospodarskem področju, če smo hoteli samoupravljanje v splošnem načelu naše socialistične ureditve. Po letu 1963 so se uveljavili trije temelji naše ureditve: svobodno združeno delo, samoupravljanje delavcev in federalizem. Enokopravnost je zagotovljena vsakomur. Ustavne spremembe po letu 1971 so še povečale načela ena- Izrezovanje odprtin na krilih — TO Rečica, oddelek vrata Gospodarimo v danih možnostih Pravimo, da smo delovni, varčni. Darove narave bolj ali manj uspešno izkoriščamo. Še posebno o nas, Gorenjcih krožijo taki in drugačni reki na račun varčnosti. Pa vendar .. . Les, naši gozdovi, s katerimi je Slovenija bogata le v nekaterih predelih, je skoraj edino naravno bogastvo dežele. Gozdovi pa so vse bolj ogroženi, zato jih bo treba varovati, izkoriščati v zmernih količinah, ohranjati v prvobitnih količinah. Gozdove pa ogroža brezvestno izkoriščanje, požari, pretirana, nestrokovna gradnja prometnic. Na pohodu pa je ena največjih nevarnosti — onesnaženost zraka. Za vse te nadloge pa smo krivi ljudje. Gozdove uničujejo še vetrolomi, snegolomi, plazovi, hudourniki, žledi in različni škodljivci. Tu posamezne službe, strokovnjaki z določenimi akcijami veliko tega zla lahko preprečijo. Veliko škodo pa delajo ljudje, ki posekana' drevesa puščajo predolgo v gozdovih kjer delno, ali popolnoma propadejo. V triglavskem gozdno gospodarskem območju je dobra polovica gozdov zaupanih gospodarjenju Gozdnemu gospodarstvu Bled. Ostali gozdovi so v zasebni lasti, kjer proizvodnjo urejajo temeljne organizacije kooperantov. Na tem področju je zelo veliko lastnikov in kolikor je teh, toliko je problemov. Izkoriščanje gozdov posameznih drevesnih vrst je normalno le v takih količinah, kolikor je tudi prirastka. Preobsežna sekanja so spremenila gozdne površine v nekoristne kraške goličave. Prav tako je propadel poizkus, da bi v gozdovih proizvajali samo smrekovino. Ta je na tržišču najbolj iskana. Ugotovljeno pa je, da ta najbolje uspeva v sožitju z listavci. Torej bomo le s pravilnim gojenjem, varstvom in obnovo gozdov obdržali, ali celo povečevali prirastke. Vsem v prid pa mora biti sekanje usklajeno s prirastkom. Novejše izkoriščanje gozdov s sekanjem smrekovine izključuje lupljenje te v gozdovih. To delo opravlja lupiini stroj na mehaniziranem skladišču oblovine. Ta način dela pa še ni osvojen v privatnih gozdovih. Temu je vzrok več interesov. Privatniki sekajo les takrat, ko je ta najdražji. Sekajo tudi takrat, ko njim časovno najbolj odgovarja. Smrekovino večinoma olupijo ročno kar v gozdovih, ker je lupljenje primerno plačano. Olupljen les je tudi lažje sortirati po kvaliteti za lastne potrebe in za druge prodaje. Ostanki prebranega lesa največkrat ležijo v gozdovih po mesec in več mesecev, kjer čakajo na ugodnejšo prodajo. Ležeči na gozdnih tleh razpokajo, pordečijo, pomodrijo, zaskorijo, napadejo jih razni insekti. Tak les potem lastniki oddajo gozdni upravi kot kupcu po povprečni ceni ne glede v kakšni kvaliteti so posamezni komadi v prodani količini. Les je zbran na centralnem skladišču oblovine za namene potrošnikov. Hlodovina nasorti-rana za žaganje je v glavnem drobna, napadena z zgoraj omenjenimi napakami, tako tudi več komadov nažaganih sortimen-tov ni primernih za deske in se te seka v sekanice. V tej fazi obdelave dosegamo zato nižje izkoriščanje. V končni fazi pa napade daleč preveč sortimentov v četrti in peti kvaliteti, ki za na-daljno obdelavo nista primerni, pri prodaji pa skoraj za polovico cenejši. Med drugim pa se pojavlja tudi precej prekratke hlodovine, ki je na liniji ne očelijo. Zaradi tega je sortacija te še težja, saj je na neočeljenih steblih težko zaznati slabo kvaliteto. Prekratki žaganci pa so tudi le delno uporabni za določene izdelke. Privatni proizvajalci trdijo, da dobijo premalo za kubični meter prodane oblovine. Gozdarji trdijo, da potrošniki oblovino niso pripravljeni plačati v predvidenih cenah. Potrošniki pa vztrajajo na zmernejših cenah (slaba kvaliteta žagancev je eden ključnih vzrokov temu). Vsi trije imajo prav. Ta začarani krog, trikotnik, ali kakor že to imenujemo poskušajmo obrniti v dobro vsem. Vso oblovino podrto (posebno tisto v poletnih mesecih) v goz- dovih bi morali takoj odpremlja-ti na lupiine linije centralnih skladišč in v glavnem sproti olupiti. Če pa jo zasebniki olupijo sami bi jo morali v dogovorjenih rokih odpremljati na omenjena zbirališča. Sveža, zdrava kvalitetna oblo-vina bi morala imeti svojo (višjo) ceno. Dovolj visoko, da bi proizvajalec zaslužil pričakovani denar za take izdelke. Stara, pokvarjena, nekvalitetna oblovi-na pa bi morala imeti primerno (nižjo) ceno. Tako bi začarani krog, trikotnik, dobil drugačni pomen. Proizvajalec bo z dobrim Gradbena dela je v celoti izdelal Gradis, TOZD Jesenice, elek-troinštalacije pa ELIM Hrušica. Lakirno linijo nam je dobavilo podjetje SOP iz Krškega, montirali pa so jo naši monterji iz FILBA iz Bohinjske Bistrice, pod strokovnim nadzorom odgovornega monterja iz SOP-a. Avtomatsko protipožarno napravo je montirala ZARJA iz Kamnika v sodelovanju z Djuro Bakovičem. S tem so bila dela v glavnem končana in pričelo se je poskusno obratovanje. Lakirna linija je sestavljena iz opreme za nanašanje laka oziroma premazov, transporterja ter sušilnika. Kabina za brizganje je z vodnim izpiranjem onesnaženega zraka ter dvižno zaščitno steno med paletama. Sam sušilni kanal je razdeljen v štiri ogrevalne, oziroma hladilne cone, skozi katere potujejo nato vrata ali drugi polizdelki. Transportni sistem je sestavljen iz dveh vzporednih verig, ki sta v medsebojni razdalji 1400 mm. Ogrevalni medij za sušilnik in ogrevanje zraka je vroča voda 90/70° C. Pri samem tehnološkem procesu vse onesnažene količine zraka izstopajo iz lakirne kabine skozi zato izdelane delom dobil za prodano oblovino več. Posrednik bo to uspešno in tudi dražje lahko prodajal potrošniku. Kupec pa bo za dobro robo pripravljen plačati več, kar bo v tej fazi še vedno težko. Napad sortimentov v boljših kvalitetah pa bo to naložbo lažje prenesel in še kakšen dinar bo ostal za oplemenitenje lastne in tudi gozdne proizvodnje. Les, kot narodno bogastvo pa bo živečim v tem okolju prinašal nekaj več zadovoljstva in blagostanja. TAND kanale. Skratka, lakirnica je skonstruirana tako, da je delo varno in ne pride do onesnaževanja zraka in delo ni zdravju škodljivo. Delo v lakirnici poteka tako, da dva delavca vlagata na paleto transporterja vrata, odkoder se pomikajo do nana-šalnega mesta, kjer dva lakirni-čarja s pištolo nanašata premaz. Pri prehodu skozi sušilnik se nato vrata obrnejo in postopek se ponovi. Število palet na transporterju je 81 kom, kar zadostuje za celotno količino proizvodnje. Maksimalna količina vrat v 8 urah je 120 kom, kar je dovolj za proizvodno kapaciteto Mojstrane. Za Mojstrano je lakirnica velika pridobitev. Pomembno je predvsem to, da so delovni pogoji v lakirnici neprimerno boljši in dela bolj varna kot doslej. Ravno tako bo mogoče doseči boljšo površinsko obdelavo vrat. V dani situaciji, ko tržišče zahteva kvalitetne izdelke, bomo morali resnično vložiti vse sile, da bodo naši izdelki tudi prodani. To bomo dosegli le s kvalitetno površinsko obdelavo in tako bodo naši izdelki za kupca bolj privlačni. NOČ Nova lakirnica v________________________—/ V TO Mojstrana je v začetku letošnjega leta redno začela obratovati nova lakirnica. Locirana je ob podaljšku nove proizvodne hale, kar najbolj ustreza že obstoječi tehnologiji. Za nami so volitve Po obsežnem, več kot leto dni trajajočem predvolilnem obdobju in pripravah v vseh krajevnih skupnostih in OZD, so se tudi občani in delovni ljudje radovljiške občine v četrtek, 13. in v nedeljo, 16. marca množično odzvali na volitve delegatov v družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in ponekod v organe krajevne samouprave oz. v samoupravna telesa v delovnih organizacijah. Po podatkih občinske volilne komisije pri skupščini občine Radovljica, se je v četrtek, 13. marca udeležilo okoli 87,5 %, v nedeljo pa skupaj 89,2 % volilnih upravičencev. Od slednjih je za listo kandidatov za družbenopolitični zbor glasovalo 73,7 %, proti 9,1 % in 6,5 % glasovnic je bilo neveljavnih. Največjo udeležbo na nedeljskih volitvah so imeli na voliščih v Stari Fužini in drugih bohinjskih krajevnih skupnostih. Nadaljnim volilnim opravilom, po sprejetem rokovniku OK SZDL Radovljica, je bila posvečena tudi 33. seja predsedstva OK SZDL Radovljica, 24. marca. Člani predsedstva so obravnavali obsežno gradivo za drugo občinsko kandidacijsko konferenco, ki jo je predsednik OK SZDL Anton Toman sklical 25. marca. Na osnovi volilnega pravilnika in v skladu z rokovnikom so delegati iz temeljnih delegacij po KS in OZD na II. seji občinske kandidacijske konference v sejni dvorani občinske skupščine 25. marca najprej obravnavali poročilo o kandidacijskih postopkih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference. V nadaljevanju pa so določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in v skupščine SIS z glasovanjem. Enako so se odločali tudi za predlog delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij in določili Jureta Pejiča iz Verige Lesce za kandidata v delegaciji Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ. Na seji so se z glasovanjem opredelili za možne kandidate za predsednika in člane predsedstva SRS, za delegate zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ in za predlog nosilcev vodilnih funkcij v skupščini SRS in v skupščinah SIS v naši republiki. /--------------------------------------- Osvobodilna fronta — gibalna sila V prvem letu vojne je okupator načrtoval, da bo razkosal in uničil našo domovino. Toda naletel je na odpor, ki je postal skupna stvar vseh rodoljubnih sil naše dežele. Na pobudo CK Komunistične partije Slovenije je bila 27. aprila 1941 ustanovljena protiimperialistična fronta. Pozneje se je preimenovala v osvobodilno fronto slovenskega naroda. Poleg komunistov so jo sestavljali krščanski socialisti, demokratični pripadniki Sokola in drugi napredni Slovenci. Poleg politične vloge je OF nosila glavno vlogo pri organiziranju bojev proti okupatorjem. Tu ni bilo časa za oklevanje in omahovanje. Naraščajoče partizanske enote pa so vplivale, da se je OF notranje okrepila. Vključno z OF so nastajali terenski odbori. Ljudje so zaupali klicu OF in mu sledili. Bila je močna politična organizacija, saj je predstavljala temelj oboroženemu odporu. Politični nazori so postali jasni in Osvobodilna fronta se je preimenovala v Narodnoosvobodilno fronto. Tako je tudi nastala podlaga za narodovo obrambo. Da je bila ustanovitev OF še kako pametno zasnovana in potrebna, je pokazala zmaga nad fašisti, borci so enotni verjeli v osvoboditev. Za nas, ki smo rojeni po vojni, naj bo še posebej dragoceno sporočilo, ki nam ga je pokazala zgodovina in OF, ki je bila močna gibalna sila med ljudmi, tedaj jih je usmerjala na edino in pravo pot. Vesna Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (31.3.1986) 1. Obravnaval je poročilo volilne komisije o izidu in izvolitvi delegatov v samoupravne organe delovne organizacije LIP Bled in SOZD CLG. Volitve so bile izvedene zakonito. 2. Za predsednika delavskega sveta DO je soglasno izvolil Jožeta Repinca iz TO Tomaž Godec, za namestnika pa Pavla Maleja, prav tako iz TO Tomaž Godec. 3. Imenoval je izvršilne organe DS, ki so objavljeni v Glasilu. Za predsednika odbora za gospodarjenje je bil imenovan Srečko Magister, za namestnika Ana Šifrer, za predsednika odbora za organizacijo, kadre in stanovanja je bil imenovan Anton Kristan, za namestnika pa Alojz Frelih, za predsednika odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je bila imenovana Metka Por, za namestnika pa Marija Magister. V uredniški odbor Glasila so bili imenovani: Peter Debelak, glavni urednik, Nada Frelih, tehnični urednik, Tone Koncilja, Janez Stare, Brane Urh, Franc Globočnik, Anton Noč, Jure Ravnik, Olga Repinc, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. V komisijo za VZD so bili imenovani: Martina Šefman, predsednik, Janez Medja, Stojan Ulčar, Jože Matjaž, Lado Cesar, Miro Kelbl in Krste Milakovič. 4. Obravnaval in potrdil je poročilo komisije za izvedbo referenduma. 5. Sprejel je tolmačenje nekaterih sprememb v Ukrepih za boljšo učinkovitost pri delu (zadrževanje odbitka, obračun OD iz naslova produktivnosti) in sprejel dve novi kršitvi. 6. Sprejel je predlog delitve regresa za letni dopust: do 170 točk 28.000 din, od 171 do 240 točk 23.000 din, nad 241 točk 20.000 din. Regres bo izplačan 15. 5.1986 ob izplačilu OD za mesec april. 7. Sprejel je sklep o povišanju nadomestila za topli obrok, ki se v vseh TO in DSSS zviša na 280 din. Za zaposlene v posl. Murska Sobota pa je določena kvota za topli obrok v višini 49.000 din/mesec. 8. Sprejel je poročilo o adaptaciji stavbe »Boben« in o nakupu predstavniških prostorov v Beogradu. 9. Sprejel je informacijo o kooperaciji LIP — Dimter. 10. Obravnaval in sprejel je — SaS o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Kranj 1986—1990 — SaS o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev 1986—1990 — SaS o temeljih plana Občinske skupnosti za varstvo pred požarom 1986—1990 Delavski svet DO Rečica (1.4.1986) 1. DS je bil seznanjen z rezultati volitev v samoupravne organe TO, ki so bile izvedene 13. 3. 1986. 2. Za predsednika DS TO Rečica je bil izvoljen Franc Svetina, za njegovega namestnika pa Ivan Ratek. 3. V odbor za delovna razmerja so bili imenovani: Janko Potočnik, Andrej Lukan, Janez Cundrič, Janez Sodja in Emilija Žemva. 4. DS je imenoval odbor za SLO in DS v sestavi, kot je bil predlagan. « 5. Na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma, ki je bil dne 13. 3.1986 DS ugotavlja, da so bile spremembe oz. dopolnitve obeh samoupravnih aktov sprejete, ker je od skupno 314 zaposlenih glasovalo za: — sprejem sprememb in dopolnitev Pravilnika o osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v TO (31., 43. in 45. člen) ZA: 192 ali 61,15%; — sprejem sprememb in dopolnitev 60. in 85. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in o delitvi sredstev za OD v TO ZA: 187 ali 59,55 %. 6. DS je na podlagi spremenjenega dela v lakirnici potrdil predlagane izkustvene normative z veljavnostjo od 1.4.1986 dalje. 7. Na podlagi nekaterih sprememb v žagalnici je DS potrdil tehnične normative za žagalnico, kot jih je predložila TPD. Normativi veljajo od 1.4. 1986 dalje. Delavski svet TO Podnart (24. 3.1986) 1. Na referendumu dne 13.3. so bile sprejete vse dopolnitve in spremembe samoupravnih splošnih aktov in na volitvah istega dne izvoljeni kandidati v samoupravne organe TO in DO, v skupščino SIS in DPS. 2. Za predsednika DS je bil enoglasno izvoljen Varl Janez, za namestnika pa Kordež Matevž. 3. V odbor za delovna razmerja je izvolil Bele Vidosavo, Franca Borisa, Kunčič Tomaža, Prevec Ivanko in Varl Gorazda. 4. V komite za SLO in DS je izvolil Ravnik Jureta, Varl Janeza, Čufar Franca, Ambrožič Jožeta, Cesar Ladislava, Ličar Alojza, Varl Gorazda in Tavželj Antona. 5. Čufar Franca je predlagal v odbor za gospodarjenje, Ambrožič Jožeta v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja, Perič Danico v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje, Ravnik Jureta pa je predlagal v uredniški odbor. 6. Sprejel je sklep, da se prenese proizvodnja slepih podbojev iz TO Rečica v TO Podnart. 7. Sprejel je sklep, da se v Lenina, TOZD LI SOPOTA Radeče nabavi večlistno krožno žago COSMEC, v vrednosti 2.500.000.— din. 8. Sprejel je sklep, da se nabavita dva računska stroja. 9. Konferenci OO ZSM Plamen Kropa in KS Kamna gorica je dodelil po 10 prm žagovine, medtem ko prošnje Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič ni ugodno rešil. Izid glasovanja na referendumu Sočasno z volitvami, 13. 3. 1986 smo izvedli tudi referendum za sprejem sprememb in dopolnitev sam. sporazuma in pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj v DO, TO oz. DSSS, sam. sporazuma in pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD ter sam. sporazuma o združitvi TO v DO. Referendum je uspel v vseh TOZD in DSSS. Udeležba je bila 91,1%, popolna (100%) v TO Filbo in TO Trgovina. Izid glasovanja je bil naslednji: — za spremembe pravilnika o osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v TO je bilo največ glasov (poleg TO Trgovine — 100 %) v DSSS — 94,30 %, najmanj pa v TO Rečica - 61,15% — za spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD je (v TO trgovina 100 %) bil izid v DSSS 96,70 %, v TO Rečica pa (najnižji) 59,55 % — za spremembe sam. sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled je glasovalo 868 zaposlenih (od 1048 udeležencev) ali 75,60 %; poleg TO Trgovina (100 %) je bil največji odstotek v DSSS (94,30), najnižji pa v TO Podnart (67,07 %) — za spremembe sam. sporazuma o združitvi TO v DO je glasovalo 815 zaposlenih (70,90 %); največji odstotek (poleg TO Trgovina) je bil v DSSS (95,20 %), najnižji pa v TO Rečica (59,88 %) — za spremembe sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD je glasovalo 828 udeležencev (72 %); največ se jih je ZA izreklo v DSSS — 99 (94,30 %), najnižji odstotek pa je bil v TO Rečica (62,74 %). LIP, lesna industrija Bled RAZPISUJE za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije: za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — lesar širokega profila 4 — lesarski tehnik 1 za TO Rečica — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 4 — vzdrževalec strojev in vozil 1 — lesarski tehnik 2 za TO Mojstrana — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 3 — lesarski tehnik 1 za TO Podnart — obdelovalec lesa 1 — lesar širokega profila 2 — vzdrževalec strojev in vozil 2 — lesarski tehnik 1 za TO Filbo — oblikovalec kovin 6 — elektroenergetik 1 — strojni tehnik 1 za DSSS — inženir lesarstva 1 — inženir strojništva 1 — dipl. inž. lesarstva 1 — dipl. inž. strojništva 1 — dipl. komercialist 1 — dipl. inž. elektrotehnike — šibki tok 1 Prijave na obrazcu 8,40 DZS in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6. 1986. Volitve v samoupravne organe delovne organizacije in temeljnih organizacij ter DSSS smo opravili 13. 3.1986; delavski svet pa je izvršilne organe imenoval 31. 3.1986. V posamezne samoupravne organe so bili izvoljeni: Samoupravni organ TO Tomaž Godec TO Rečica TO Mojstrana TO Podnart TO Filbo TO Trgovina DSSS Delavski svet TO oz. DSSS Cerkovnik Nada Bregant Tomaž Cvetek Janez MPL Cupar Zvonko Dijak Barbara Dobravec Andrej Dobravec St., ml. Dolenc Matjaž Jekler Božislava Fumič Vlado Langus Franc Jakopič Mihaela Polak Anton Ješe Niko Ravnik Janko Medja Branko Štros Zora Ratek Ivan Zalokar Marjan Rimahazi Mirko Zupan Branko Svetina Franc Žvokelj Branka Žvan Franci Grilc Alojz Gruden Vlado Kosič Nikolaj Kunšič Marija Lumpert Valentin Makovec Jože Makuc Drago Bele Vidosava Golič Nada Kordež Matevž Kordiš Jože Ličar Alojz Maček Peter Rakovec Branka Varl Gorazd Varl Janez Cerkovnik Andrej Cerkovnik Ivanka Kemperle Jože Kitič Zdravko Malej Janez Oblak Stane Pintar Janko Repinc Olga Rozman Franc Stare Brane Zalokar Milan Zbor delavcev Biškup Ignac Bizjak Knaflič P. Čebulj Primož Frelih Nada Kunstelj Tončka Pavlič Pavlina Popovič Marija Praprotnik Anica Primožič Drago Rakuš Mirko Šefman Martina Odbor SDK TO BassaneseIvan Bolčina Pavel Jensterle Draga Medja Janez Ravnik Jelka Zalokar Mirko Golc Anton Jarkovič Tomaž Lebar Metka Mulej Jože, ml. Soklič Jerca Brane Iva Kobentar Vinko Kopavnik Jože Orejaš Mojca Robič Peter Čufar Franc Golmajer Jože Intihar Jože Košir Teodora Perič Danica Milakovič Krste Pintar Janez Soklič Janez Stare Branko Stare Franc Marčič Branko Prešeren Milena Terpinc Bojan Knaflič Stanko Koselj Ivanka Kunej Jelka Lužnik Stanko Medja Zdenka Disciplinska komisija Dobravec Franc Odar Vinko Žitnik Janez Godec Ciril Justin Janko Poklukar Vinko Brus Edo Lojevec Miro Petrič Janez Kunčič Tomaž Ličar Silva Zupan Lidija Hodnik Jože Odar Jure Rozman Anton Jagatič Katarina Papp Evgen Šorli Otorino Kunej Jelka Mozetič Miran Zalokar Zdravko Delavski svet DO Erčulj Janez Hožič Ivan Jensko Janez Malej Pavel Repinc Jože Vojvoda Lovro Colja Franc Čop Antonija Lap Franc Sodja Janez Gruden Vlado Makuc Drago Kordež Matevž Miklavčič Ivanka Kitič Zdravko Oblak Stane Gričar Marija Blaževič Jordan Sedlar Pavel Svet za finančne zadeve Iskra Ljuba Rozman Adolf Poklukar Bogdana Pretnar Vlasta Udir Roman Zupan Lidija Cerkovnik Ivanka Gričar Marija Bergelj Milena Peterman Marija Odbor SDK DO Langus Franc Pazlar Simon Kopavnik Jože Varl Katarina Milakovič Krste Terpinc Bojan Pintar Miro Izvršilni organi DS DO: Odbor za gospodarjenje Bassanese Ivan Ravnik Janko Magister Srečko Troj ar Andrej Matjaž Jože Čufar Franc Kemperle Jože Prešeren Janez Šifrer Ana Odbor za org., kadre in stanovanja Medja Janez Veber Anica Kristan Anton Svetina Franc Jeglič Stanko Ambrožič Jože Frelih Alojz Cesar Marinka Smukavec Mirko Odbor za splošne z., družb. st. in obv. Hodnik Jože Koncilja Tone Globočnik Franc Repe Amalija Čeme Milena Perič Danica Kemperle Irena Por Metka Magister Marija Rezultati ukrepov Dva meseca so že v veljavi ukrepi za boljšo učinkovitost pri delu, zato na kratko preglejmo, kakšni so rezultati. Nesporno je, da so rezultati pozitivni, saj se je povečala proizvodnja, produktivnost in pa tudi disciplina. Vse te pokazatelje vidimo v naslednjih tabelah: TO Dosežena proizvodnja Dosežena produktivnost I II III I II III Tomaž Godec 99,41 97,44 107,63 103,53 100,64 112,86 Rečica 97,30 105,18 97,02 102,25 109,95 102,27 Mojstrana 93,45 93,90 103,59 97,19 96,68 106,99 Podnart 89,16 85,77 85,22 93,90 90,91 88,27 Filbo 93,35 100,06 105,99 102,38 107,39 111,40 DO LIP 96,67 98,93 102,11 101,70 103,70 106,92 Iz podatkov je razvidno, da se je proizvodnja in produktivnost povečala v vseh temeljnih organizacijah (sicer različno), le v TO Podnart so rezultati slabši. Zato bo potrebno poslovanje v TO Podnart temeljito preanalizirati. Ugotovili smo že, da je disciplina boljša, saj se ta odraža tudi v produktivnosti. Poleg tega pa so se zmanjšale tudi vrste kršitev, in sicer iz 115 v februarju na 73 v mesecu marcu. Debelak Do nedavnega so bili kovinski podboji sestavljivi del vhodnih in garažnih vrat. Ker pa niso bili na zadovoljivi kvalitetni ravni, smo jih morali zamenjati z lesenimi — Foto: Noč Dejanje --------- T. Godec 1. neopravičen izostanek z dela 1 dan 2. odstranitev delavca z dela zaradi vinjenosti 3. nedosledno ukrepanje neposrednih vodij 4. nedosledna oz. nepravočasna oskrba sredstev za delo (repromateriala, polizdelkov, dokumentacije) 5. povzročanje pretepa ali nereda v DO in na prireditvah, katere organizira DO 6. nedosledno in nestrokovno opravljanje dela 1 7. prinašanje oz. uživanje alkohola v DO 8. neopravičena odklonitev del oz. nalog 1 9. neupravičena uporaba službenega avtomobila 10. zloraba bolniške odsotnosti 11. neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu 12. koriščenje dopusta brez predh. odobritve in nepravočasno javljena bolniška odsotnost 17 13. prepozen zagon strojev ter predčasno ustavljanje strojev oz. predčasno zapuščanje delovnega mesta v posrednih službah — 2-krat v mesecu 14. zamuda prihoda na delo ali predčasen izhod z dela od 10 min do 1 ure 2 15. 2-kratna zamuda na delo oz. 2- kratni predčasni izhod do 10 minut v mesecu 4 16. 2-kratno podaljš. glavnega ali dod. odmora oz. zapuščanje del. mesta izven odmorov 5 17. 3-kratno nežigosanje kartice oz. 3- kratno žigosanje tuje kartice 1 18. drugo 3 TOZD Rečica Mojstrana Podnart Filbo DSSS Skupaj 1 9 7 2 2 1 1 19 15 6 Nova kuhinja S samo razširitvijo proizvodnega procesa oz. z združitvijo DO Filbo in kovinskega oddelka TO Tomaž Godec v TO Filbo se je pojavil problem glede kapacitete stare kuhinje. Le-ta je imela maksimalno kapaciteto 70 obrokov na dan, poleg tega pa je bila notranja oprema že močno zastarela in tudi sam prostor je bil premajhen ter higiensko oporečen. Zato so se delavci odločili, da je treba poleg nove proizvodne hale zgraditi tudi novo kuhinjo. V bližini novozgrajenih pisarn je bila zgrajena nova kuhinja. Sama notranja oprema je delo obrtnika, ki je zadostil vsem normativom. V kuhinji sta zaposleni dve delavki, ki imata tako precej izboljšane pogoje dela. Prostor je dovolj velik, da naenkrat lahko malicajo vsi delavci. Zadnji del obedovalnice se da pregraditi, tako da lahko služi tudi za sestanke. Čuden Nova telefonska centrala Skupaj 34 15 7 9 6 2 73 ( Tečaj za PK ) Tudi letos nadaljujemo s tečajem za pridobitev poklica »priučeni lesar«. Program usposabljanja je namenjen delavcem, ki so še brez poklica. Udeleženci izobraževanja po programu za usposabljanje so osebe, ki so končale osnovnošolsko obveznost in se niso vključile v programe srednjega izobraževanja. Program usposabljanja temelji predvsem na pridobivanju posebnih, ozko strokovnih znanj, delovnih spretnosti in navad, ki jih zahtevajo dela in naloge za poklic »priučeni lesar«. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je uzakonjeno tudi izobraževanje za pridobitev poklica priučenega lesarskega delavca. Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo je sprejela program usposabljanja, ki velja za vse delovne organizacije lesne industrije v Sloveniji. Predmetnik vsebuje naslednje predmete: slovenski jezik, samoupravljanje in organizacijo dela v OZD, varstvo pri delu, uporabno računstvo, materiale in tehnologijo dela, kakovost in proizvodno delo. Naš sedanji program se prilagaja sprejetemu programu s tem, da še nismo uvedli vseh predmetov kot sta slovenski jezik in samoupravljanje. V bodoče bomo prešli na celotni program tako, da bomo izvajali vse predmete, ki jih vsebuje predmetnik. Trenutno poteka tečaj v TO Rečica, TO Mojstrana in TO Podnart. V TO Tomaž Godec Boh. Bistrica bomo s tečajem pričeli v jesenskem roku, ker smo za spomladanski termin prejeli premalo prijav. Tudi v bodoče pričakujemo, da se bodo vsi mlajši in novoza-posleni delavci, ki so brez poklica, vključevali v program za pridobitev poklica »priučeni lesarski delavec«. Blaževič Nemotenega in ažurnega poslovanja TOZD-a Filbo si brez nove telefonske centrale ni bilo mogoče predstavljati. Telefonske linije so bile prej samo v starih pisarniških prostorih. Z nakupom nove avtomatske centrale v DSSS je bila dana možnost, da je bila obstoječa prenešena v TOZD Flibo. V štirinajstih dneh so delavci PTT Kranj montirali telefonsko centralo in dodatne interne linije. Trenutno imamo tri zunanje linije, čeprav je ena še rezervirana. Na voljo je 23 internih linij, tako da so telefonično dosegljivi vsi delavci TOZD-a. S pridobitvijo nove telefonske centrale je bilo sistemizirano tudi delovno mesto telefonistke, ki bo opravljala tudi vratarsko službo. Čuden Analiza bolniške odsotnosti v letu 1985 V letu 1985 smo v DO LIP Bled za bolniške izostanke porabili skupaj 159.053 ur ali 6,13 % v odnosu na vse opravljene ure. 20.006 ur ali 0,77 % od teh ur gre na račun nesreč, 4.718 ur ali 0,18 % pa na račun nege ali spremstva. Pri primerjavi z letom 1984 lahko ugotovimo, da se je bolniška odsotnost absolutno povečala za 0,08 %. Ta odstotek, ki seveda ne bi smel biti zaskrbljujoč gre največ na račun povečanja nesreč pri delu ali izven dela. Sicer pa se je bolovanje v glavnem gibalo v istih okvirih kakor leta 1984. Bol. odsot. Leto To- maž Godec Reči- ca Moj- strana Pod- nart Filbo Trgo- vina DSSS LIP do 30 dni 1984 3,96 3,82 3,74 6,02 3,83 2,45 1,27 3,78 1985 3,62 3,90 4,87 5,51 2,97 0,85 1,44 3,60 nad 30 1984 2,70 2,17 3,16 3,21 2,81 — 1,37 2,45 dni 1985 3,01 2,21 3,30 4,20 2,56 0,27 0,15 2,53 skupaj 1984 6,66 5,99 6,90 9,23 6,64 2,45 2,64 6,23 1985 6,63 6,11 8,18 9,71 5,53 1,12 1,59 6,13 Pričujoča primerjalna tabela nam pove, da je v celotni letni razvrstitvi porasel odstotek v TO Rečica, TO Mojstrana in TO Podnart. V ostalih TO je procent nekje malenkostno (TO Tomaž Godec 0,03), drugje nekoliko več (TO Filbo 1,11 %) padel. Pri tej razvrstitvi moramo upoštevati, da je v letu 1984 pri bolniški odsotnosti upoštevana tudi nega 0,17 %. Pri bolniški odsotnosti za leto 1985 pa je nega družinskega člana vodena posebej. V strukturi bolniških odsotnosti odpadejo na nesreče naslednji odstotki: — TO Tomaž Godec: 1,09 % nesreče, 0,17 % nega in 0,97 % porodniška odsotnost — TO Rečica: 0,65 % nesreče, 0,18 % nega, 1,56 % porodniška odsotnost — TO Mojstrana: 0,31 % nesreče, 0,23 % nega in brez porodniške odsotnosti — TO Podnart: 1,55% nesreče, 0,30 % nega, 1,25% porodniška odsotnost — TO Trgovina: 0,14 % nesreče, 0,29 % nega in brez porodniške odsotnosti — DSSS: 0,14 % nesreče, 0,29 % nega in brez porodniške odsotnosti — TO Filbo: 0,55 % nesreče, 0,04 nega in brez porodniške odsotnosti — DO LIP Bled: 0,77 % nesreče, 0,18 % nega in 0,88 % porodniška odsotnost. Rakuš Seminar iz varstva pri delu Poučevanje in vzgoja delavcev o varnem delu je tudi ena od primarnih obveznosti delovne organizacije. Po razpoložljivih podatkih se še vedno pripeti 70 % nesreč pri delu zaradi slabe poučenosti o nevarnostih pri delu ter zaradi pomanjkljive strokovne usposobljenosti. Delovna organizacija mora imeti program za poučevanje in vzgojo ter voditi ustrezno evidenco. Iz programa mora biti razvidno, kako delovna organizacija poučuje delavce ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na drugo delovno mesto oziroma ob spremembi delovnih pogojev. Po zakonu jih mora poučiti o nevarnostih in najprimernejšem načinu varnega dela ter o varnostnih ukrepih in sredstvih. Dokler delavec nima potrebnega znanja o varnosti pri delu, ne sme samostojno opravljati, voditi ali nadzorovati del, pri katerih je večja nevarnost poškodb ali zdravstvenih okvar. Za delavce na takih delovnih mestih je predpisano preverjanje znanja iz varnosti pri delu v določenih rokih. V naši delovni organizaciji imamo predpisan periodični preizkus znanja iz varstva pri delu vsaki dve leti. V sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo pri delu smo organizirali v marcu 1986 dva kratka seminarja s preizkusom znanja iz varstva pri delu za vse vodstvene delavce v neposredni proizvodnji in delavce s posebnimi pooblastili. Seminarja sta bila v popoldanskem času v hotelu Svoboda na Bledu. Udeležilo se jih je 135 zaposlenih. Predavatelj Vojislav Adamič, dipl. iur. je predvsem poudaril pomen varstva pri delu po dosedanjem in novem zakonu o varstvu pri delu, ki je pred sprejetjem in ki poostruje odgovornost. Program je obsegal: — Zakon o varstvu pri delu — Periodično preizkušanje delovnih priprav in naprav ter periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime — Ukrepi in normativi varstva pri delu ter navodila za varno uporabo in o načinu preskušanja in vzdrževanja delovnih priprav in naprav — Obveznosti v zvezi s pridobivanjem javnih listin — Inšpekcijski pregledi in odločitve inšpektorja — Obveznosti v zvezi z izvajanjem zdravstvene preventive — Pogoji za priznavanje odškodnine za poškodbe pri delu in določanje njene višine — Obveznosti pri izvajanju predhodnega varstva na oblikah in vsebini odgovornosti poslovodnih organov in drugih vodstvenih delavcev — Preizkus znanja z izpolnjevanjem testov. Seminar je bil koristen, ker so vno soočili z odgovornostmi, ki se udeleženci seznanili z novost- jih imajo pri svojem delu. mi na tem področju in se pono- Blaževič V jeklarni 2 na Jesenicah — opaž za steno LG 100 — Foto: Miran VIII. posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Od 2. do 4. IV. letos je v organizaciji Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhivskega društva Slovenije in Zveze arhivskega društva Jugoslavije potekalo VIII. posvetovanje oziroma dopolnilno izobraževalni seminar za arhivske delavce. Tako se je v Radencih zbralo več kot 200 udeležencev iz vseh republik naše domovine. Prvič pa so se odzvali povabilu tudi predstavniki tujih dežel: Italije, Avstrije, Nemčije, Anglije, Madžarske, Poljske, Rusije in Kitajske. Matjaž Kmecl — predsednik komiteja za kulturo SR Slovenije je orisal vsakdanjo pot arhivskega delavca, notranjo moč mu daje neka prepričanost v zgodovinsko vrednost gradiva. Žal pa mnogi družbeni delavci nimajo pravega posluha za sodobno opremo arhivskih skladišč. Narod pa ne more živeti brez zgodovine. Tako naj bodo arhivski delavci družni, odprti navzven in navznoter. O opremi arhivskih skladišč — včeraj, danes in v prihodnosti je spregovoril Ivo Kosi iz DO Primat Maribor. Tehnične ino- vacije na področju arhivske opreme se začenjajo nekako v dvajsetem stoletju, bistveni premiki pa so se začeli po drugi svetovni vojni. Treba je posvetiti pozornost posodobitvi arhivskih prostorov. Določijo naj se ustrezni standardi in normativi z mednarodno verifikacijo. Namensko zgrajenih arhivov je malo. Razvoj pa je šel svojo pot v naprednem smislu tehničnih izboljšav. Dalje je predstavil program Primata, oprema je univerzalna in jo lahko uporabnik prilagaja svojim potrebam. V uvodnem referatu nam je Ob zvoku, besedi Peter Klasinc — ravnatelj Pokrajinskega arhiva Maribor predstavil delovanje Arhivskega centra za strokovno tehnična vprašanja. Znano je, da imajo nekateri za varovanje gradiva več posluha, drugi pa manj. Ob delu arhivskih delavcev pa se pojavljajo najrazličnejša strokovna in tehnična vprašanja. Na osnovi sklepov vseh sedmih posvetovanj in na osnovi ankete je večina arhivskih institucij predlagala nastanek Centra, katerega naloge so naslednje: — Arhivski center zbira, obdeluje in daje podatke o literaturi za arhivske zgradbe, za arhivsko opremo in za arhivsko procesno tehniko; — zbira, obdeluje in daje podatke o dokumentaciji za izvedene arh. zgradbe, o adaptacijah starih zgradb, o opremi za arhivsko gradivo in depoje, za procesno tehniko v arhivih; — zbira, obdeluje in daje na uporabo propagandni material za nabavo sodobne opreme doma in v tujini, dokumentacijo o organizaciji in delovanju arhivov in arhivskih služb. Arhivski center pa je poslovna enota Pokrajinskega arhiva Maribor. Svoje interese pa izvaja po vsem svetu. Predstavnik iz Velike Britanije pa je povedal nekaj novosti o arhivskih standardih v tej državi. V letu 1977 so začeli uvajati standard 5454, kateri priporoča Delegati iz vseh dvajsetih krajevnih organizacij ZB NOV so na programsko volilni skupščini občinske organizacije ZZB NOV Radovljica, ki je bila v dvorani hotela Svoboda na Bledu, 25. marca, v kritični in tvorni razpravi ocenjevali štiriletno delo svojega vodstva in delovnih teles. Ocenili so, da je bilo delo uspešno. Dali pa so vrsto pobud in predlogov za programsko usmeritev v prihodnjem mandatnem obdobju. Uvodne besede predsednika Slavka Staroverskega so upravičeno veljale skrbi za zaskrbljujoče razmere v družbeno gospodarskem razvoju, pa tudi stanja, v katerem so se znašli številni borci zaradi izredno nizkih pokojnin. Povedal je tudi, da je v občini še vedno 2800 članov ZZB NOV, od teh kar 1188 žensk. Vendar pa se njihove vrste vse bolj redčijo. V zadnjih štirih letih jih je umrlo kar 385. O neposrednih nalogah borčevske organizacije v sedanjem trenutku in v prihodnje je spregovoril tudi sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Marjan Lenarčič. Posredoval je tudi vrsto koristnih in za borce zanimivih informacij pri urejanju njihovih eksistenčnih vprašanj. Delegati, bilo jih je okoli sto, so na skupščini izvolili 39-član-ski občinski odbor, 15-člansko predsedstvo in tričlanski nadzorni odbor občinske organizacije ZZB NOV. Za predsednika občinskega odbora so delegati so- skladiščenje in razstavljanje arhivskih dokumentov. To je izbor najboljših izkušenj na arhivskem področju. Državne arhiva-lije smejo biti hranjene le v prostorih, ki jih je odobril lordkanc-ler preko Državnega arhiva na podlagi zakona iz leta 1958. Mag. Jusuf Osmani — arhivist iz Kosova je orisal hrambo arhivskega gradiva v Kosovu. Tu delujejo laboratoriji za mikrofil-manje, reproduciranje, imajo torej najsodobnejši način in tehniko za čuvanje arhivske dokumentacije. Arhiv v Kosovu je namenska zgradba, je funkcionalna ter sodobna. V njej se lahko shrani vse gradivo zadnjih petdesetih let. Skupna površina je cca 5.000 m2. V laboratoriju delajo postopke: dezinfekcije, nevtralizacije, ročne restavracije in laminacije. Po drugi strani pa nam avtor pripoveduje, da ostali arhivi na delajo v zadovoljivem stanju oziroma so slabo opremljeni. Arhivist iz SR Makedonije Alenka Lape je predstavila tehnično stanje v arhivih Makedonije. Arhivska služba obstaja tudi od 1951. leta. Pozornost družbe pa se v zadnjih letih povečuje. Prevladujejo standardni metalni regali, imajo več novih, namenskih zgradb za hranjenje gradiva. Vesna (se nadaljuje) Na prvi pomladanski dan, 21. marca letos smo se zbrali v prostorih knjigarne DZS v Radovljici na večeru s pesnico Nežo Maurerjevo. Organizatorja tega večera sta bila Knjigarna DZS in ZKO Radovljica, povabili pa so pesnike-amaterje in ostale kulturne delavce. V malce nenavadnem, a prijetnem okolju med knjižnimi policami smo prisluhnili nekaterim pesmim iz nove zbirke Neže Maurer, ki nosi naslov Tej poti se reče želja. Njeni stihi se odli- V programu dela za leto 1986 si je Center za informiranje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Radovljica zadal nalogo, da bo za redno obveščanje mladih in njihovih osnovnih organizacij o dogajanjih na območju občine začel izdajati novo glasilo »NAŠ ČAS«. Vanj bodo lahko pisali mladi, ki imajo smisel in voljo pisati o vseh področjih dela mladih v občini in v širšem prostoru. V »NAŠ ČAS« bo- V radovljiški občini, kjer je včlanjeno v ZZB NOV po zadnjih podatkih 2800 borcev in bork, je po evidenci občinskega odbora ZZB NOV le 714 naročnikov na časopis ZZB NOV in ZRVS Slovenije »TV-15 Naš tovariš«, kar je nekaj manj kot leta 1984. Največ naročnikov je na Bledu in sicer 184, v Bohinjski kujejo po človeški toplini in ne-izumetničnem pesniškem jeziku. V pesmih so zajeta njena življenjska spoznanja, prežeta z optimističnim pogledom na svet. Po recitalu je pesnica ljubeznivo odgovarjala na vprašanja iz življenja in dela. Ob zvoku, besedi je naslov ene njenih pesmi iz te zbirke, »brez žalosti ali obžalovanja ljubim svet, kakršen je« — bralcu vpliva upanje v življenje. Vesna do objavljali tudi literarne prispevke, komentarje in druge dopise; posebno dobrodošle uredništvu pa bodo izvirne fotografije. Da bi vsa stvar stekla po napovedih, bodo za redno dopisovanje v svoje glasilo v vseh osnovnih organizacijah ZSMS v občini imenovali poverjenike, mladince in mladinke, ki imajo smisel in nagnjenje do te zvrsti dejavnosti. Bistrici 130 in v Radovljici 128. Glede na pomembnost glasila, ki objavlja zanimive in poučne zapise iz NOB in o delu organizacij ZZB NOV in ZRVS, pričakujejo, da bodo ponovno sprožili po vseh krajevnih organizacijah akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Programsko volilna skupščina Zveze borcev glasno ponovno izvolili Slavka Staroverskega iz Radovljice, za podpredsednika Ivana Cerkovnika iz Bohinja in Pavla Tolarja z Bleda, za sekretarja pa ponovno Franca Arha z Bleda. Za delegata v republiškem odboru ZZB NOV Slovenije so izvolili Rudolfa Hribernika-Svaruna in Leopolda Pernuša z Bleda, za delegatinjo na programsko skupščino RO ZZB NOV Slovenije pa poleg njiju še Katarino Bern iz Radovljice. Odločili so se tudi, da bodo borce v OK SZDL Radovljica v naslednjem mandatu predstavljali delegati Katarina Bern, razen nje pa še Ivanka Kovačič iz Bohinja, Jošt Role iz Radovljice in Pavel Tolar z Bleda. Skupščini so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica, uspešno delo pa jim je s krajšim kulturnim programom zaželel pevski zbor in recitatorska skupina blejske osnovne šole. Mandat Preteče temu — onemu mandat, postal bo narodni — podjetniški svetnik, nov na preži čaka — kandidat. iz občine predvideni premik. Ko spet novega se bo volilo, se prej šušljalo bo za tremi vrati, LIP že dela zvočno izolacijsko krilo, da prisluškovanja bode manj se bati. Pester program kulturne akcije Dolgoletne izkušnje pri uresničevanju programa kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini, ki ga vzajemno izvajajo občinski svet Zveze sindikatov, Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica, so bile tudi letos izhodišče za program, ki so ga podpisniki družbenega dogovora že potrdili. V letu 1986 bodo v občini organizirali 24 gledaliških predstav, 12 glasbenih oz. pevskih (zborovskih) koncertov, 4 folklorne prireditve, 6 likovnih razstav in 8 kinopredstav v okviru filmske- Selitev v nove pisarne Z novozgrajeno halo v TO Fil-bo smo pridobili v aneksu tudi štiri nove pisarne, kamor so se preselili tehnologi, konstruktorji in vodja priprave proizvodnje. V eni izmed pisarn je na voljo tudi kopirni stroj za preslikavanje načrtov, ki je za nemoteno delo neobhoden. Pisarne so funkcionalne, s precej več svetlobe, kar prispeva, da so se pogoji dela bistveno izboljšali. Vzporedno s pisarnami so bili zgrajeni tudi novi toaletni prostori. Poleg proizvodne hale so nove pisarne pridobili tudi izmenovo-dje. Novozgrajene pisarne so omogočile prerazporeditev v starih pisarniških prostorih. Čuden ga gledališča. Program kulturne akcije, ki je naletel na velik odziv v večini delovnih organizacij v občini, bodo izvajali v 17 krajih, kjer so za to dejavnost tudi primerni prostorski pogoji. Kulturna skupnost Radovljica načrtuje za akcijo letos v svojem finančnem predračunu 1 milijon, 350.000 din, kar je 57 % več kot lani. Del sredstev za izvajanje programa pa bodo prispevale OZD — podpisnice družbenega dogovora o kulturni akciji in to: do 200 zaposlenih po 40 din in nad 200 zaposlenih po 30 din na delavca. Programsko politiko kulturne akcije vodi komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica, izvaja pa jo Zveza kulturnih organizacij Radovljica. V ta program pa niso vključili tudi kolektivne oglede opernih in dramskih predstav v Ljubljani, ki jih financira občinski svet Zveze sindikatov Radovljica z delnim prispevkom obiskovalcev. Ta oblika kulturne akcije je še posebno priljubljena in vse bolj množična. »Naš čas« — novo glasilo mladine radovljiške občine Kako pridobiti nove naročnike TV-15 Športniki bohijejo manj V letu 1985 sem na podlagi podatkov, kateri so bili na voljo, delal analizo o bolniški odsotnosti delavcev, kateri se več ali manj kontinuirano ukvarjajo s športom in rekreacijo. Podatke sem vzel iz letne razvrstitve o izboru športnice in športnika LIP-a, v katerem je sodelovalo 243 delavcev ali 21,2 %. V izboru sem upošteval 99 delavcev — vse tiste, kateri so v celoletni uvrstitvi dosegli vsaj 20 točk. Sam izbor za športnika in športnico LIP-a zajema praktično vse discipline, v katerih se človek aktivno udejstvuje. Upoštevali smo vsa občinska sindikalna prvenstva, sindikalna prvenstva LIP Bled, zimske in letne igre SOZD GLG, lesari-jado, vse množične pohode v organizaciji planinske sekcije LIP Bled in kolesarske akcije. Poglejmo kakšno je stanje po posameznih temeljnih organizacijah: TO Filbo Upoštevano je 17 delavcev, ki so bolovali skupno 3,40 %, kar je za 2,13 % manj od odstotka TOZD in 2,73 nižje od odstotka DO LIP. Sedem delavcev sploh ni bilo odsotnih zaradi bolezni, najvišji odstotek pa je 12,13 %. TO Rečica Upoštevano je 22 delavcev, od tega 18 moških in 4 ženske. Povprečni odstotek bolovanja je 4,22 %. To je za 1,89 % nižje od odstotka TO Rečica in 1,91 % nižje od odstotka DO. Osem delavcev ni bolo-valo, naj višji odstotek pa je 43,7 %. LIP Bled V celotni DO je torej upoštevano 99 delavcev, od tega 75 moških in 24 žensk. Od celotnega vzorca jih 48 sploh ni bolovalo, kar znese 48,48 od celotnega števila. Najvišji odstotek bolovanja znaša 43,7 %. Povprečni odstotek bolniških izostankov upoštevanih delavcev znaša 2,46 %, kar pomeni 3,67 % manj od povprečnega odstotka bolovanja v naši DO za leto 1985. Iz zgoraj navedenih podatkov torej lahko izluščimo podatek, da je odstotek bolovanja športno-rekreativno aktivnih delavcev bistveno nižji od povprečnega odstotka bolovanja v naši DO. Ti podatki bi nam morali biti vodilo pri usmeritvi v športno-rekreativni dejavnosti v naši DO, kajti vsi vemo, kaj pomeni nižji odstotek bolovanja in kakšen prihranek v denarju in delovni sili je to za vsako DO. Če vzamemo, da je bilo v naši DO v lanskem letu zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih 159.053 ur, kar po povprečnem OD/uro 290 din v lanskem letu velja 46.125.370 din. — 3,67 %, kar znaša razlika v odstotkih bolovanja v celotni delovni organizaciji in bolovanje populacije vzorca pa velja 27.614.960 din glede na celotno število zaposlenih. Pri vzorcu 99 ljudi, kar znaša 8,69 % od celotnega števila zaposlenih, pa bi direktni prihranek znašal 2,374.886,50 din. Če pa zadevo pogledamo še po drugi strani, to je, da nižji odstotek bolovanja pomeni manjše število zaposlenih, kar pomeni večji povprečni OD na delavca, nam vse govori v prid vlaganja v zdravje delovnega človeka. Rakuš Zimske igre SOZD GLG TO Tomaž Godec Upoštevanih je 27 delavcev, od tega 20 moških in 7 žensk. 12 delavcev ni bolovalo, najvišji odstotek je 13,13%. Povprečni odstotek bolovanja je 2,04 %, kar je za 4,59 % nižje od odstotka TO Tomaž Godec in 4,09 % nižje od odstotka DO. TO Podnart Upoštevano je 14 delavcev, od tega 10 moških in 4 ženske. Povprečni odstotek bolovanja je 2,75 %, kar je za 6,96 % nižje od odstotka TO in 3,38 % nižje od odstotka DO. 7 delavcev ni bolovalo, najvišji odstotek je 9,71 %. TO Mojstrana Iz te TO je upoštevan samo en delavec, ki je dosegel mejo 20 točk. Ima nizek odstotek bolniške odsotnosti in ne spremeni odstotka bolovanja upoštevanih športnikov — delavcev. DSSS Upoštevano je 18 delavcev, od tega 10 moških in 8 žensk. Brez bolovanja je bilo 14 delavcev, najvišji odstotek pa je 7,39 %. Povprečni odstotek je 0,84 %, kar je za 0,75 % nižje od odstotka DSSS in za 5,32 % nižje od odstotka DO LIP Bled. Občinsko sindikalno prvenstvo v VSL V nedeljo, 16. marca je bilo na pobočjih Koble izvedeno občinsko sindikalno prvenstvo v VSL za leto 1986, katerega se je udeležilo 38 žensk in 123 moških, to je skupaj 161 tekmovalcev. Izreden uspeh so dosegle tekmovalke in tekmovalci naše DO, saj smo osvojili prva mesta tako v moški, kakor v ženski kategoriji in seveda tudi v skupni razvrstitvi. Zato velja vsem našim tekmovalcem zahvala za dosežene uspehe. REZULTATI Ženske nad 36 let 1. Veber Anica, LIP, 47.49, 2. Urankar Marija, LIP, 48.41, 3. Kaiser Jasna, LIP, 9. Pintar Darinka, 1.00.88, 10. Ristič Albina, LIP, 1.18.20. Ženske od 28 do 35 let 1. Torkar Boža, Špecerija, 39.09, 2. Oražem Mila, SOZD GLG, 43.18, 3. Turnšek Meta, Iskra Lipnica, 44.18. Ženske do 27 let 1. Petrač Janja, Iskra Lipnica, 38.46, 2. Dacar Meta, obrtniki, 41.06, 3. Golmajer Marijana, Veriga, 43.56. Moški nad 46 let 1. Ažman Stanko, LIP 41.01, 2. Faganel Rado, Iskra Otoče, 41.74, 3. Ažman Franc, Žito, 42.12. Moški od 36 do 45 let 1. Šmit Vito, Elan, 37.28, 2. Pikon Janez, LIP, 38.34, 3. Malej Janez, #LIP, 39.03, 11. Stare Miro, LIP, 42.61. Moški od 28 do 35 let 1. Gorišek Dušan, Planum, 36.41, 2. Pogačnik Tomaž, Iskra Lipnica, 36.54, 3. Šemrl Janez, GG Bled, 36.98, 4. Zalokar Zdravko, LIP, 39.47, 8. Le- gat Lovro, LIP, 41.18, 12. Repinc Grega, LIP, 42.70, 43. Rakuš Mirko, LIP, 1.40.11, 44. Dolenc Matjaž, LIP, 2.03.37. Moški do 27 let 1. Hafner Matjaž, Iskra Lipnica, 36.95, 2. Gambus Franc, HTP, 38.40, 3. Potočnik Rado, KZ Bled, 38.42, 5. Lapajne Mirko, LIP, 39.03, 7. Repinc Urban, LIP, 39.95, 12. Odar Jože, LIP, 40.85, 39. Štros Franci, LIP, 57.07. Vrstni red ekipno ženske 1. LIP Bled, 35 točk, 5 udelež., 2.-3. Špecerija, 29 točk, 6 udelež., 2.-3. Iskra Lipnica, 29 točk, 4 udelež. Udeleženih 13 ekip. Vrstni red ekipno moški 1. LIP Bled, 60 točk, 13 udelež., 2. Elan, 47 točk, 17 udelež., 3. Iskra Lipnica, 36 točk, 10 udelež. Vrstni red ekipno skupaj 1. LIP Bled 95 točk 2. Iskra Lipnica 68 točk 3. GG Bled 43 točk 4. Veriga Lesce 37 točk 5. Špecerija Bled 33 točk Rakuš Pokal v trajno last Zimske športne igre SOZD GLG so se odvijale na dan žena, 8. marca na pobočjih Soriške planine. V končni razvrstitvi so zopet pripadle LIP-ovim tekmovalcem. Ker je to bila že tretja zaporedna zmaga v treh letih, je LIP Bled prejel v trajno last velik pokal, katerega podeljuje SOZD GLG. REZULTATI Veleslalom Ženske nad 30 let 1. Šifrer Ana, LIP, 41.20, 2. Šmid Verona, Alples, 43.84, 3. Oražem Ljudmila, SOZD GLG, 43.86, 6. Veber Anica, LIP, 45.88, 8. Urankar Marija, LIP, 47.88, 11. Pintar Darinka, LIP, 50.69. Ženske do 30 let 1. Skrt Meta, Alples, 39.37, 2. Kavčič Tatjana, Zlit, 40.28, 3. Prezelj Majda, Alples, 42.08, 10. Seršen Vesna, LIP, 59.88. Moški nad 45 let 1. Knific Rajko, Aero, 40.30, 2. Jamnik Avgust, Jelovica, 41.34, 3. Jenko Franc, Jelovica, 42.18, 6. Ažman Stanko, LIP, 43.56. Moški od 36 do 45 let 1. Šmid Janče, Alples, 40.74, 2. Dovžan Janez, Zlit, 41.57, 3. Pikon Janez, LIP, 41.62, 4. Malej Janez, LIP, 42.84, 5. Stare Miro, LIP, 43.18. Moški od 28 do 35 let 1. Rozman Milan, GG Kranj, 38.05, 2. Šemrl Janez, GG Bled, 38.44, 3. Novak Anton, Aero, 40.14, 6. Šmid Stane, LIP, 42.13, 7. Zalokar Zdravko, LIP, 42.79. Moški do 27 let 1. Štular Miro, Jelovica, 37.82, 2. Teraž Mirko, LIP, 38.98, 3. Pintar Rado, Alples, 39.11, 9. Štros Franci, LIP, 40.44, 15. Ravnik Zdravko, LIP, 42.26. Teki Ženske do 30 let 1. Jošt Metka, GG Kranj, 6.35.03, 2. Skrt Meta, Alples, 7.56.05, 3. Bizilj Alenka, GG Bled, 8.38.81. V tej kategoriji nismo imeli svojih predstavnic. Ženske nad 30 let 1. Cerkovnik Ivanka, LIP, 7.20.50, 2. Ristič Albina, LIP, 7.21.41, 3. Lavtižar Albina, LIP, 8.07.40, 4. Jan Urška, LIP, 8.35.77. Moški nad 35 let 1. Malej Janez, LIP, 5.16.51, 2. Kobilica Pavel, GG Bled, 5.38.11, 3. Zalokar Milan, LIP, 5.41.71, 5. Lapajne Franc, LIP, 6.20.87. Moški do 35 let 1. Kosmač Janez, LIP, 10.16.04, 2. Lapajne Mirko, LIP, 10.49.99, 3. Teraž Mirko, LIP, 10.53.55, 4. Djuričič Vojko, LIP, 11.36.56, 11. Kordež Matevž, LIP, 12.56.27. Ekipna uvrstitev — veleslalom 1. Alples Železniki, 77 točk, 2. LIP Bled, 74 točk, 3. Jelovica Škofja Loka, 66 točk, 4. GG Bled, 65 točk, 5. Aero Medvode, 62 točk, 6. GG Kranj, 55 točk, 7. Zlit Tržič, 55 točk, 8. SOZD GLG, 17 točk, 9. Gradis Škofja Loka 9 točk. Ekipna uvrstitev — teki 1. LIP Bled, 33 točk, 2. Alples, 25 točk, 3. GG Kranj, 24 točk, 4. GG Bled, 22 točk, 5. Aero Medvode, 6 točk, 6. Zlit Tržič, 6 točk. Ekipno skupaj točk 1. LIP 107 2. Alples 102 3. GG Bled 87 4. GG Kranj 79 5. Aero 68 6. Jelovica 66 7. Zlit 61 8. SOZD GLG 17 9. Gradis 9 Rakuš Sindikalno prvenstvo LIP Bled v odbojki za leto 1986 6. aprila je bilo v telovadnici Osnovne šole Lipnica sindikalno prvenstvo LIP Bled v odbojki za leto 1986. Prvenstvo je tokrat organizirala TO Podnart, ki se je tekmovanja udeležila z najmočnejšo ekipo in na koncu osvojila zelo dobro — drugo' mesto. REZULTATI: 1. tekma: Tomaž Godec : Filbo 2:0 (15:12, 15:8) 2. tekma: DSSS : Podnart 1:2 (15:9, 14:16, 10:15) tekma za 3. mesto: DSSS : Filbo 2:1 (69:15, 15:7, 15:9) tekma za 1. mesto: Podnart : Tomaž Godec 1:2 (15:6, 12:15, 10:15) Tekma ženskih ekip: DSSS : Tomaž Godec 2:0 (15:11, 15:4) Vrstni red (moški) 1. TO Tomaž Godec, 2. TO Podnart, 3. DSSS, 4. TO Filbo Ženske 1. DSSS, 2. TO Tomaž Godec Rakuš Na otoku Lošinju smo kupili dve garsonjeri Jože Lavrič — jeseni lanskega leta je začel delati na Seči v našem počitniškem domu kot novi oskrbnik. Veliko je bilo treba postoriti v okolici doma, zasadil in posejal je zelenjavo, skratka skrbi za zunanja in notranja dela, ki jih nikoli ne zmanjka. Ribiška vas Osorna Lošinju — Do 15. stol. je bil O s or glavno mestno središče Cresa in Lošinja. Danes je Osor majhno naselje (okoli 100 prebivalcev), iz bogate preteklosti pa je ohranil številne spomenike rimskega in srednjeveškega obdobja. Osor je znan po prireditvi »Osorski glasbeni večeri.« Počitniške hiše že dobivajo pravo podobo Prvi april Kot vihar je priplul v megleno jutro nekdo, zjutraj kot deček, opoldne kot princ, in zvečer kot starček prijazen je bil. Ves dan je zabaval vse ljudi, ko je pripovedoval res neverjetne stvari. Opisoval je svoje življenjske poti, da so vsi začudeno kimali. Kaj je rekel, se ne ve, vendar vsi, so pravili, »neverjeten je«. A njegova svilena podoba je varala vse, to se ve njegov hudomušen nasmeh ga je izdal, da je zvečer priznal: »Lagal sem vam« in se kesal. Starček prijazen s hudomušnim nasmehom in brado, le kdo se ve — 1. april je to. Poznamo ga vsi kot dečka kot princa kot starčka prijaznega. A, le malo jih ve, da to sploh res ni, kako le, saj je prvi april — ali ne? Vesna Repe OŠ Bled Na odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je bilo dogovorjeno, da prenehamo z nakupi počitniških prikolic (1. s postavljanjem in pospravljanjem je veliko dela, 2. namestitev le-teh je zelo draga, saj znaša cena za letno sezono 1986 od 120.000 din do 230.000 din za prikolico) in se preusmerimo v nakup garsonjer. V začetku leta se je ponudila priložnost, da kupimo dve garsonjeri na otoku Lošinju v turističnem naselju Lopari. To naselje se nahaja na vzhodni obali otoka, med naseljem Osor (1 km) in naseljem Nerezine (3 km). Naselje se deli na tri dele: 1. Bivalna cona: kamp (šotori, prikolice), počitniške hišice (apartmaji) 2. Center: recepcija, samopostrežna trgovina, restavracija in pokriti prostori za razne storitvene dejavnosti 3. Rekreacijska cona: kopališče, športna igrišča. Seveda vse to letos še ne bo gotovo, saj so v letu 1985 zgradili kompleten kamp s samopostrežno trgovino in drugimi pokritimi prostori, v letošnjem letu pa bo zgrajen del naselja s počitniškimi hišami. Naši garsonjeri sta oddaljeni 300 m od ceste Osor—Nerezine, 300 m od samopostrežne trgovine ter 100 m od morja. Plaža je kamnita, morje čisto. Ena garsonjera meri 27 m2 in 8 m2 balko- na. Po pogodbi bosta vseljivi do 15. 7. 1986. Ker pa imamo s takimi roki slabe izkušnje (Lovran), terminov za letovanje še nismo razpisali. Do naselja Lopari pridemo po cesti Bled—Matulji—Lovran— Brestovo (200 km), nato trajekt Brestovo—Porozine (25 min) in potem po otoku Cresu in Lošinju še 61 km. Debelak Zanimivosti iz bohinjskega kota O turistični dejavnosti O lepotah v Bohinju je pisal Karl Baedeker, v vodiču leta 1874 omenja Bohinjsko Bistrico ter jezero, govori o železarski obrti. Hotelov ne omenja, torej jih verjetno tedaj še ni bilo. Vodič iz leta 1911 pa že opisuje hotele: Markeš, Triglav, Rodice, Bistrica, ob jezeru pa hotela sv. Janez ter Zlatorog. Začetki turizma se nekako opazijo že pred letom 1874, saj so naravne znamenitosti tod privabljale turiste. Z razvojem železnice ter gradnjo predora pa je turistični ugled Bohinja zrasel. K temu so pomagale tudi številne propagandne akcije osrednje Deželne zveze za tujski promet. V letih 1906—1907 je znan Bohinj tudi izven naše dežele. 1908. leta je potekal kongres slovanskih časnikarjev, tako so sloves bohinjskih lepot prenesli v Anglijo, Švico, Nemčijo in druge dežele Avstro-Ogrske. Na Gorenjskem so priredili poučne pogovore o turizmu. V Švici so natiskali album z naslovom »Kranjska« v 7000 izvodih, obogaten s fotografijami Bleda in Bohinja. Leta 1908 in 1909 je Zveza postala zelo delovna in Bohinj je tudi v svoji zimski podobi dobil ugled. Leta 1908 so zgradili s pomočjo tujega strokovnjaka dr. Rzihe sankališče Belvedere nad Rebrom, restavracijo, park in kopališče Danica ob Savi. Zimske športe so poživeli z vlaki, ki so vozili iz Trsta, Gorice, Ljubljane. Na sankališču so poskrbeli za zabavo, igrala je godba. ZAHVALA ob nenadni smrti dobre in skrbne mame MINKE ODAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TO Trgovina, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. MARINKA CESAR Osnovali so Hotelsko delniško družbo Triglav s sedežem v Ljubljani. 20. septembra 1909 je v Bohinjski Bistrici potekal ustanovni občni zbor te družbe. Prvi predsednik je postal U. pl. Trn-koczy. Da bi najhitreje prišli do gostinskih objektov, so odkupili od železniške uprave večje objekte. Tako je nastal Grand hotel v Bohinjski Bistrici z 18 sobami, parkom in kar je bilo za tiste čase posebnega — vodo. Hotel je imel dve depandansi: vilo Bogomilo in Bellevue. Propaganda se je nadaljevala, tako so izdali brošure Bohinj — Wochein, Sankanje in sankališče, Zimski šport. Za vzgojo gostinskega osebja so skrbeli z raznimi tečaji, ki jih je pripravila Gostilničarska zadruga, ustanovljena leta 1908 v Ljubljani. Toda na Bledu so postajali nevoščljivi, zakaj tolikšna pozornost Bohinju. Člani prometnega društva so burno razpravljali in očitali absolutistično vladanje Zvezi. Opozicijo je vodil Ivan Kenda. Zveza se je znašla tudi v finančnih težavah, odstopil je predsednik prof. Fran Orožen. Pričeli so se tudi politični boji. Nemiri, ki so jih imenovali »Blejska kriza«, so bili povod, da je posegla vmes deželna vlada. Pravila zveze so spremenili, Kranjski deželni zbor je imenoval svoje člane v Zvezo. Božo Benedik (se nadaljuje) Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. STANJE ZAPOSLENIH DELAVCEV ZA MESEC MAREC 1986 delavcev pripravnikov TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica 421 TOZD Rečica 312 TOZD Mojstrana 87 TOZD Podnart 81 TOZD Filbo 115 TOZD Trgovina 26 DSSS 99 6 Skupaj 1141 6 ZAPOSLILI SO SE: — v TO Tomaž Godec Andrej Korošec, 1965 — K — v TO Podnart Dušan Debeljak, 1965 — NK, Boris Franc, 1943 — SS — v TO Filbo Franci Debeljak, 1966 K, Rudi Lotrič, 1965 — K, Andrej Zadnikar, 1964 — K, Štefan Stanko, 1964 — K, Marija Škantar, 1962 — K, Janko Arh, 1965 — K, Alenka Smukavec, 1951 — K — v DSSS Branko Verhunc, 1955 — VŠ ODŠLI IZ DO: — iz TO Tomaž Godec Stanko Hodnik, VK — upokojitev, Bojana Štros, PK — sporazumno, Marija Marenk, PK — upokojitev, Anton Medja, K — upokojitev Marijan Dobravec, SS — v JLA, Dušan Korošec, SS — v JLA, Jože Žvan, SS — sporazumno — iz TO Rečica Ivanka Kocjančič, K — upokojitev, Boris Franc, SS — sporazumno, Viktorija Prosič, SS — sporazumno, Silvo Muzga, Ks — v JLA — Iz TO Podnart Anton Pazlar, PK — v JLA, Dušan Debeljak, PK — sporazumno no — iz DSSS Lidija Kocjančič, VŠ — sporazumno RODILI SO SE: Primožu Korošcu (TO Tomaž Godec) — hči, Jevtu in Mirjani Malivojevič (TO Podnart) — hči, Mileni Marchel (TO Podnart) — hči, Mitju Ažmanu (TO Mojstrana) — sin Upokojili so se v TO Tomaž Godec Marija Marenk je v naši TO delala celih petintrideset let. Zaposlila se je že v takratni zabojarni pri izdelavi zabojev. Opravljala je različna dela v tem oddelku. V tistih povojnih letih so morali zaposleni večkrat pomagati drugod na obratu, tako je morala tudi Ma-i renkova. Večkrat je delala tudi v žagalnici in na skladišču žaganega lesa in to dela, ki so bila fizično zahtevnejša in velikokrat izpostavljena vremenskim neprilikam pa tudi udarniškega dela takrat ni manjkalo. Nekaj časa je delala tudi v oddelku lesne volne, ko pa je bila ta proizvodnja ukinjena, je bila prerazporejena v oddelek opažnih plošč, kjer je delala do zaslužene upokojitve. Tudi tu je opravljala različna dela. Večletno naporno delo je pustilo posledice in zdravje se ji je poslabšalo, zato je zadnji dve leti delala lažja dela. Pri delu je bila prizadevna, vestna, požrtvovalna in disciplinirana. S svojimi sodelavci je bila v dobrih odnosih. Aktivno je sodelovala tudi v samoupravnih organih TO. Anton Medja se je zaposlil v naši temeljni organizaciji oktobra 1958. Prej je delal na takratni Gozdni upravi Boh. Bistrica kot tesač. Nekaj časa je delal v žagi, nato pa v obratu opažnih plošč, najprej pri narezu srednjega sloja, nato pa pri spajalnem stroju. S svojim vestnim in kvalitetnim uelom je napredoval v kontrolorja v obratu opažnih plošč, leta 1974. pa v izmenovodjo v opažnih ploščah. Ves čas je delal s polno odgovornostjo, to pa je tudi zahteval od svojih podrejenih. Zavedal se je, da le dobro opravljeno delo in kvaliteten proizvod prinese dohodek, s tem pa boljše osebne dohodke. Med delavci je bil priljubljen in spoštovan. Bil je tudi družbeno-politično aktiven in je aktivno sodeloval v raznih samoupravnih organih, tako v temeljni organizaciji kot tudi v delovni organizaciji. v TO Filbo Milan Terzič Rojen je bil 26. 8. 1926 v Trnjanih, občina Aleksinac. Še ne polnoleten je bil aktivni udeleženec NOB. Pred prihodom v Bohinj je opravljal vojaško službo v Radovljici. Pot ga je zanesla v naš TOZD leta 1962. Opravljal je dela v finančni službi kot blagajnik, obračunovalec OD in materialni knjigovodja. Nekaj časa je bil tudi v. d. direktorja. Kot vesten in natančen delavec je leta 1979 postal vodja finančne službe. Aktivno je deloval v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v ZK in ZZB. Vsa leta je dejavno sodeloval v samoupravnih organih znotraj svojega kolektiva. Pomemben je tudi njegov prispevek za razvoj kraja, kjer živi. Med sodelavci je bil priljubljen, saj jim je znal vedno pomagati. Ob odhodu v pokoj mu želimo predvsem obilo zdravja in se mu zahvaljujemo za vse, kar je napravil za napredek našega kolektiva. v TO Rečica Nada Zalokar je med redkimi delavkami, ki je vseh 35 let delovne dobe ostala zvesta naši delovni organizaciji. Decembra leta 1950 je pri- čela z delom v obratu lesne embalaže Vintgar, kjer so bili delovni pogoji težki in pogojeni z najbolj preprostimi delovnimi pripomočki. Dvanajst let dela v sušilnici in obratu drobne lesne embalaže je pri njej izoblikovalo urejene delovne navade, ki so jo spremljale na njeni delovni poti. Z delitvijo proizvodnje je delo v obratu Vintgar opuščeno in Nada Zalokar je nadaljevala z delom v obratu vrat, kjer je opravljala zahtevno in odgovorno delo od priprave furnirja do kontrole kvalitete SM podbojev. Antonija Šorli je pričela z delom v zdravstveni ustanovi, Bolnici na Jesenicah. Na začetku leta 1948 se je zaposlila na skladišču žaganega lesa na Rečici, kjer je z izredno voljo in vztrajnostjo opravljala težka in zahtevna dela. Po šestih letih zaposlitve je za krajše obdobje prekinila delovno razmerje in se posvetila varstvu in vzgoji otrok. Leta 1957 nadaljuje z delom na skladišču žaganega lesa, kjer v naslednjih 13 letih z njeno doslednostjo kvalitetno opravlja zaupano delo. V zadnjih 15 letih so potrebe dela narekovale, da nadaljuje z delom v obratu vrat pri stiskalnici. Tončka Šorli je poleg rednega dela aktivno sodelovala pri delu osnovne organizacije sindikata in prav tako pri delu industrijskega gasilskega društva. Anton Arh je kot kvalificiran čevljar pričel z delom pri čevljarju, obrtniku, ker v začetnem obdobju ni bila v neposredni bližini razvita čevljarska dejavnost. Enaindvajset let je ostal zvest svoji stroki, ki je pri njegovem delu izoblikovala natančnost in spretnost. Življenjske razmere so ga pripeljale na Gorenjsko, zato se je leta 1976 zaposlil v obratu vrat. V vseh letih zaposlitve je opravljal zahtevno delo pri odpravi napak v proizvodnji vratnih kril. Anton Arh je kljub težavam, ki so ga spremljale skozi njegovo težko in bogato delovno dobo, opravil delo pošteno in dosledno, zato je med zaposlenimi užival ugled in spoštovanje. Ivanka Starič se je leta 1948 zaposlila v bližini svojega doma na žagi Gorjana, kjer je v žagalnici in na skladišču žaganega lesa opravljala razna dela. Po treh letih zaposlitve v lesni stroki, se je za krajše obdobje zaposlila v gostinstvu. Po daljši prekinitvi delovnega razmerja, v katerem se je posvetila svoji družini, se je ponovno zaposlila v lesni stroki in nadaljevala z delom na skladišču žaganega lesa, kjer je opravljala najrazličnejša dela od razvrščanja žaganega lesa do priprave za odpremo. Dolgotrajno in težko delo je načelo njeno zdravje, zato je bila v zadnjem obdobju zaposlena s polovičnim delovnim časom. Po potrebi je uspešno nadomeščala delavko pri čiščenju in urejanju delovnih prostorov. Jožefa Krničar se je zaposlila v našem podjetju v zadnjem obdobju njenega aktivnega dela. Več kot 28 let je bila zaposlena v vrtnariji pri pripravi cvetja, s katerim razveselimo svoje prijatelje. Potrebe po delavcih in bližina doma so neposredno vplivale, da se je v mesecu septembru 1983 zaposlila na delih čiščenja pisarniških prostorov in garderob. Tudi njene delovne zmožnosti so bile zaradi bolezni močno načete, zato se je morala predčasno upokojiti. V zahvalo za opravljeno delo jim želimo trdno zdravje, srečo in zadovoljstvo.