Leto XVI. V Celju, dne 2t>. februarja HM H». 1. Štev. 24. 1 Uredništvo je v Sehillerjevi cesti št, 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat ;na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Npmčijo 12 kron. pol leta Ü kron. o mesece o krone. Za »Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina®amreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kvon 50 vin. Naročnin" se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po '20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokvatno inseriranje znaten popust. 118 (poprej 110) Volilna preosnova v državnem zboru. Due 23. t, in. je predložila vlada ||ò zakonskih načrtov: 1. in 11. prememba volilnega reda na podlagi splošne, enake volilne pra-j vice. Volilno pravico ima vsak Mietili moški državljan v občini, v kateri biva času razpis a volitve eno leto. [Število poslancev se pomnoži od 425 na 455 in sicer dobe ■'eška . . . filatici,ja . . ja Avstrija JtMoravska . . Štajerska f \rolska . . (Srenja Avstrija " Šleško .... Kranjska . . . Dalmacija . . . Bukovi Koroško Trst i Goriško 88 ( 55 ( 44 C 28 ( 21 ( 20 ( 13 ( 11 ( 11 ( m < . 10 i .. 5 ( ..' 5 ( .. 4 ( ,. varstvo volilne svo- 78) 46) 43) 27) 21) 20) 12) 11) 11) H) 10) ti»' ™ 5) 5) 4) Srbo-Hrvati •> /0 1 2 1 3 1 ..0 1-» 0 Lahi •> '0 19 16 l31/2 Ruminici 1 0 1 /0 5 4 100% 425 455 455 Dalje poglejmo razmerje Slovencev v posameznih kronovinah: Dežela Slovencev Število poslancev V njej ilo zdaj slovenskih V celi deželi Kranjsko 95% 9 l 1 Štajersko 31° 0 4 28 Primorsko 30% ■) 15 Koroško 25% 10 15 64 Število poslancev Predarelsko lil. Zakon Jtóode. k IV. Zakon o državnozborskem opra-V. Zakon o premembi določb o finiteti poslancev. Danes hočemo pribiti samo nekatera suha dejstva in priobčujeino zato , pregled narodnosti in poslancev v Avstriji: Število poslancev tvori do zdaj ponaórtu idejaluo Narod celotnega prebivalstva Oautscha poetov prtbiv. 36% 205 205 164 23% 87 99 104 16% 72 64 73 13% 10 31 59 5%, 15 23 23 Dežela po Gautsch. idejalno po št. prebiv. načrtu v celi- slovenskih slovenskih deželi Kranjsko 11 9 0 Štajersko 6 24 8 Primorsko 5 13 4 Koroško 1 7 2 '* 23 .53 " jjr. 2:t iz teti suhih številk je razvidno za > t s.äkog**:. «m sune mi sra^rakt iftf*^ roški Slovenci osoljufani za 3 mandate na korist kranjskim in primorskim Slovencem. Nas spodnještajerske Slovence hočejo ogoljufati za dva mandata. Kdo izmed naših ljudi je pomagal pri tej lumpariji. kdo izmed nas je samo ..prosjačilu za sedmi mandat, in ne na podlagi danih razmer zahteval še dva slovenska mandata, o tem nočemo razpravljati. Dejstvo je. da je vlada razdelila volilne okraje tako. da je celjski mandat za nas izgubljen. Poglejmo si razdelitev volilnih okrajev, v kolikor nas zanimajo spodnještajerske Slovence: 1. Ormož, Laško. Brežice, Ljutomer. Gornja Radgona.' Slov. Bistrica. Slov. Gradec, Šoštanj, .Marenberg. Muta, Zgornja Vižinga, Gortina, Sobota, Ptuj. Breg pri Ptuju. Sv. Lenart v Slovenskih i iObcf ih. Rogatec. liuti Mariborom, Slatina..Sv. Lovrenc Celje. Vojnik. Ko- nj|fce, trg Vitanje (v celem volilnem okraju po ljudskem štetju iz leta 1900 8 (BO SI oven. in 20.961 Nemccv! 2<>.<>0o Nancev torej dobi enega poslanca, med tem ko v drugih volilnih okrajih pride šele 11a nad 60.000 prebivalcev po 1 poslanec.) ! 2. Okraji Maribor severno od Drave. Sv. Lenart. Ljutomer. Gornja Radgona, občine Dedonci. Potrna, Plitvički vrh. Žetince. Slovenska Gorca. Zenkovci. ŠČHvnica. Dražeuvrh, Velka (68.273 Slovencev in 3818 Nemcev.) 3. Okraji: Maribor južno od Drave. Slfvenja Bistrica. Konjice (54.708 Slovencev in 2523 Nemcev.) 4. Okraja Ptuj in Ormož (64.492 Slovencev in 324 Nemcev.) 5. Okraja Celje in Laško (64.076 Slovencev in J252 Nemcev.) (». Okraji Šmarje. Rogatec. Kozje, Brežice in Sevnica (74.115 Slovencev 111 't.V.s .Nemcev t 7. Okraji Harenberg. Šoštanj. Slov. Gradec. Vransko. Gornji grad ter občina Kaplja in Schlossberg (64.124 Slovencev in 2839 Nemcev.) Toliko podatkov danes. Natančneje hočemo premotrivati volilno geometrijo Gautschevo ter odkriti še marsikatero lumparijo. prizadeto Slovanom, v prihodnji številki. LXXI. glavna skupščina okrajnega zastopa Gornje-graškega. Dne 25. piosinca t, 1. se je vršila v Gornjemgradu 71. glavna skupščina okrajnega zastopa. Načelnik g. Fran Šarb se je spominjal v nagovoru marljivega večletnega uda okrajnega zastopa umrlega g. Antona Tolstovršnika. nakar so vsi navzoči, v znak s vstali raz sedežev. Po prečkanju in odobrenju zapisnika zadnje glavne skupščine, dne 3. junija 1905. se pre-č ta poročilo okrajnega odbora o delovanju istega v letu 1905 posebno glede ceste Ljubno-Luče-Solčava. Ker je to poročilo ne le za prebivalce gornjegrajskega okraja zanimivo, temveč tudi za vse one, ki se brigajo za gradnjo prepotrebne cestne zveze Ljubnfj-Luče-Solčava. hočem je v celoti priobčiti. * ,.Okrajni odbor je. kakor njegov delokrog zahteva, obračal v prvi vrsti svojo pozornost in delovanje na zboljšanje prometnih zvez oziroma okrajnih cest in je glede na to: 1. razširil okrajno cesto med km 12 in 13 v Spodnjem trgu v Gornjem gradu; 2. porabil za gramoz in raz-grebanje istega svoto 14.547 K 93 v.; 3. napravil je nov most v Kropi, most čez Stingo v Libiji, most v Mozirju, novo škarpo v Homu, ,£,anal ori. Zar gradiškeMi križu ter mnosfo večjih in manjših kanalov na progi zad reške ceste v okolišu Kokarij. Na mnogih krajih se je okrajna cesta razširila z dosipom. položil trd temelj in se je naravnost napeljala cesta pri Plonov-šeku. kjer se je velik ovinek odstranil. Odstranil se je tudi ovinek nižje Lačevasi. Cestni del nad Dobletino proti Klančniku se je vzdignil. Zadnji čas pa se je dogotovila tudi škarpa pod Široko rižo v Spodnjih Hrašali. h kateri pa prispeva gornjegrajska grajščina eno tretjino stroškov. Glavno delovanje pa se je obračalo gradnji ceste Ljubno - Luče - Solča va, v kateri namen se je porabilo 1904. leta 36.380 K 68 vin. leta 1905 pa 84.834 K 14 vin., skupaj 121.214 K 82 vin. Proga Ljubno-Luče je skoraj gotova. manjka še le 1/2 km in varijanta na Ljubnem in ona v Lučah. Napraviti LISTEK. Kanarček Prijatelj Lovro. Hrvaški spisal Avgust Šenoa; poslovenil Janko Brati na. Dalje.) pravijo, ni v svoji do-I?movini na atlanskih otokih niti lep po Hpanjosti niti dobrega grla. a ko pride f širni svet, porumeni mu perje kot iato, grlo se mu odpre milim pesimi. Tako tudi naša mladina. Doma ji mladenič plah. veže ga rodbina, znanci in drugi obziri. a ko pride v v «vet, vzplapola mladenič in se razvija kakor cvet, tu ga lahko študiraš in proučuješ. Koliko različnih značajev, koliko nasprotnih slik, a vse samo eno srce. V tujini je treba proučevati raz-. lične tipe našega naroda, ko se njegovi sinovi zbero od vseh strani v eno kolo. K . Tu pride na dan flegmatična duhovitost Zagorca. živahna razposajenost gibčnega Dalmatinca. anakreontična brezskrbnost šijaka*) in epigramatična odločnost kra-jišnika.**) Zato so me ti naši sestanki zelo zanimali. Večkrat sem se potegnil v kotiček ter sem opazoval to pisano kolo. Ali bilo je. prošlo je. Razšli smo se v svet, kakor se razprše zlati oblaki na nebu. No. pa sem zašel na stransko pot, duša me je zanesla v minule dneve, a jaz sem obljubil povedati vam o junaku za roman. Oprostite, bodem povedal. Pohitel sem, kakor rečeno, med hrvaške brate v prvo nadstropje prve praške kavarne. Nisem se prevari!. Dobil sem tovariše, kot da sem jih zapustil včeraj. V zadnji sobi kavarne *) Hercegovri imenujejo tako Sremce v Slavoniji. **i Graničar. človek z nekdanje vojaške «rranice. je bil hrvaški tabor. Zvečer so prišle z juga novine, treba jih je bilo takoj precitati ter najvažnejša vprašanja razpravljati in razpravljalo se je zelo glasno. Ljudje gori 11a severu so se čudili našemu glasnemu govoru in pen-zijonisti. čitajoči po dve uri augsburške novine, so sovražiti iz srca naša glasna grla. Jaz stopim v krog. in vsi okoli mene kakor čebele na med. — Pusti novine. sikne šijak čita-jočemu sosedu, evo ti najnovejših živih novin iz Zagreba! — Servus. dragi brate, pozdravi me Zagorec, —- Kdaj si šel iz Zagreba? Kaj dela ta. kaj de oni? Je li to res? Povej ti resnico! Si li videl Tinko? Se je li zaročila Minka? In tako dalje brez konca in kraja. Mir. otroci, otresel sem so jih krepko, če bi bit zdrav in čil, moral bi imeti deset glav in jezik kakor indijski bog. da pomirim vašo radovednost, a tu vidite, prevozil sem črez sto milj sredi trde zime, in bolj sem ledena sveča nego človek. Dajte mi kaj. da si segrejem dušo. pa sem vam ua uslugo. Da se rešim bratske naloge, sedel sem v kot k svojemu znancu bradatemu Bodulu. kateri je na vseučilišču pre-mleval helensko nesmrtnost. No. vidiš, zopet smo se našli, dejal jo moj grški apostol, pogladivši svojo dolgo brado, pa niti besedice nisi pisal iz Zagreba. - Nisem imel časa. bratec. No. dé Bodul znova, evo nam novega prijatelja, in pokazal mi je s prstom na človeka z očali, koji je sedel nasproti nama za tisto mizo. Novi prijatelj se je dvignil, poklonil se svečano in podavši mi gracijozno svojo posetnico. rekel kratko: „Lovro N.. profesor jezikoslovja." (Dalje prihodnjič.) so še priranči ob cesti, izgotovljena cesta se mora še naknadno posipati, nekateri jarki in kanali se še morajo tlakovati, kar se je šele zdaj pokazalo kot potrebno. Dokončati je tudi še 4 nove moste (à 4 m dolgi) iz betona. Deželni stavbeni svetnik g. A. Notar je zahteval lesene, a okrajni odbor se je temu uprl ter dognal take iz betona, ki glede trpežnosti in lažjega vzdrževanja daleč prekašajo lesene. Proga Luče-Solčava se je posipala,; napravite so se škarpe iz Luč do prvega mosta na večih krajih. Vse okrajne ceste so. se z gramozom primerno posipavale. Vendar se mora povdarjati, da je promet na cestah, zlasti od Vrbovca proti železniški postaji tako živahen, da so ceste navzlic obilnemu posipavanju proti volji okr. odjbora v slabem stanju. Da je cesta slaba in popravil potrebna, je deloma tudi kriv velik promet od strani graščine, deloma pa pomanjkanje trdnèga temelja, kateri nedostatek pa upa okrajni odbor polagoma odpraviti. ( 'està na vrh Črnilca je bila vobče vedno v slabem stanju, posebno še po veliki povodnji dne 31. julija 1903. Takrat je postala za promet skoraj nesposobna. Ker se doslej ni mogel dobiti v bližini primeren gramoz, moral se je poiskati primeren kamen. Okrajnemu odboru se je posrečilo dobiti od Jožefe Nadvežnik od okrajne ceste 240 m odstranjeno zemljišče, kjer se je napravil kamnolom in cesta do njega. Ti stroški pa iiiso. zavrženi, ker le na ta način je bilo mogoče spraviti cesto v dobro stanje. Iz tega površnega poročila je razvidno. da je okrajni odbor mnogo deloval in vse storil, kar je mogel, za zboljšanje tukajšnjih prometnih zvez. Ker država in dežela niste o pravem času nakazali svojih subvencij, moral se jr okr. odbor potrebni denar-izposoditi v posojilnicah v Mozirju in v Gornjem gradu, tei' zato seveda plačati obresti, ki so se" v stavbenski račun zabeležile. Posebni naklonjenosti deželnega odbora se imamo zahvaliti, da je dobil okrajni odbor za izvènredna dela dež. podpore v znesku 9500 K. Upati je, da tudi V bodoče še dobimo primerno podporo posebno raditega. ker je cesta iz Rečice na Paki do Črnilca postala okrajna cesta I. razreda. Lìcéncovali in premovali so se biki v Lučah in pri Sv. Frančišku dne 8. in 9. junija minolega leta. Privedlo se je M bikov: od teh je bilo obda-roVanih Iti. licencovanih pa 27 bikov. Štirje so bili odklonjeni. Omenjamo še. da je okrajni odbor dal subvencijo občinam: Bočni 400 K in Ljubno 300 K. K regulaciji Savine je tudi prispeval 279 K 79 v. Tuokrajne požarne brambe so dobile podpore v znesku 1400 K. Šola v Nazarjih je dobila 200 K. Podpiralo se je tudi še: dijaška kuhinja v Celju. šolske sestre v Celju itd. Vseh dohodkov je bilo 144.568 K 45 vin.: stroškov pa 133.220 K 19 vin.; torej prebitka 11.348 K 26 vin."' Poročilo se je soglasno na znanje vzelo. Nato se je razgovarjalo o delavskih močeh pri gradnji cest. Govorila sta k tej točki g. Franc Juvan iz Ljubnega in g. Peter Ručigaj iz Bočne. Konečno so se izvolili g. Juvan Franc. g. Robnik Ivan in g. Germel Kristijan kot zaupniki okrajnega zastopa pri nadzorovanju cestne proge Ljnbno-Solčava. Soglasno se sprejmeta tudi predloga g. Kocbeka: 1. Okrajni odbor naj zaprosi pri c. kr. vladi in pri deželnem odboru, da prispeva država 40 % in dežela SO % k stroškom delanja ceste Ljubno- Luče-Solčava. čez proračunjeno svoto; 2. okrajni odbor naj deluje nato. da se pri progi Luče-Solčava mesto lesenih mostov napravijo mosti iz betona. Gospod Goričar Anton predlaga nadalje: Ker je veliko pomanjkanje bikov posebno v spodnjem delu okraja, naj okrajni odbor osmim živinorejcem, kateri se zavežejo tri leta bika za pleme rabiti, povrne polovico stroškov, kolikor bik stane. Da bode pa bik čistega plemena in lepo zrasten. ne pa kako slabo živinče, mora vsak živinorejec, ki hoče. da se mu polovica kupne cene povrne od okraja, istega kupiti v navzočnosti g. Roka Klempn-šeka. oziroma istega njemu v predle d iii cenitev predstaviti. Se soglasno sprejme. Na predlog g. Dekortija se ;da podpora po 50 K bikorejskim zadrugam v Solčavi, v Lučah in na Ljubnem.* Po predlogu g. Turnšek Antona se dovoli pobirati občinam občinske doklade: Ljubno, Mozirje. Gornjigrad, Kokarje. Novaštifta, Bočna po 60% od vseh v občinah predpisanih davkov. IP izvzemši osebno dohodnino. Ob enem se občini Gornjigrad dovoli pobirati 20% užitninske dace. Ker so zaprosile občine Gornjigrad za 90%, Ljubno 99%, Mozirje 90%. Kokarje 90%, Bočna 99%, se njih prošnje upošljejo deželnemu odboru v daljno kompetentno uradovanje. Sklep okrajnega odbora, s katerim se je po £ 66. postave 14. junija 1866. št. 19 dež. zak. dovolilo občini Mozirje najetje posojila 13.040 K v hranilnici, se odobri. Istotako se odobri sklep okrajnega odbora, tikajoč se dovolitve odpisa neke parcele na Ljubnem, ki je prešla iz trške lasti v posest Franca in Marije Glojek. — Občine Mozirje. Novaštifta in Kokarje so prosile za subvencijo in se dovoliVTki predlog, g. Josipa Kranjca Mozirju 260 K. Novištifti 200 K in občini Kokarje 40 K, tej za most v Krašah, če se napravi. Soglasno se sklene prispevati k plači živinozdravnika. če se nastavi. 600 K in se z večino glasov določi sedež na Ljubnem. Poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1903 in 1904 pe odobri in- se izvolijo računskim pregledovalcein za 1. 1905. gospodje Peter Ručigaj. trgovec v Bočni. Anton Fišer. župnik v Mozirju in Franc Juvan. župan na Ljubnem. Okraj se je razdelil v župe in so se izvolili župni predstojniki in namestniki in sicer za dobo 1905-—1908. 1. Gornjigrad. (Gornjigrad. Nova Štifta. Sv. Lenart, Sv. Flori jan) predstojnik Josip Mikuš, namestnik Janez Matjaž. 2. Zadreška dolina. (Kokarje. Šmartno. Bočna. Radmiije) Martin Zidam, Ivan Štiglicr 3. Mozirje. Anton Goričar. Anton Celinšek. ,. 4. Rečica. Anton Turnšek. Franc Štiglic. 5. Ljubno. Franc Kolenc. Ignac Fludernik. 6. Luče. Ivan Robnik, Josip Plaz- nik. 7. Solčava. Miloš Schmid. Kristijan Germel. Knezoškofijsko oskrbništvo je vprašalo. kako stališče zaweina okrajni zastop glede delanja ceste Luče-Pod-volovljek-Črna na Kranjskem. Na predlog g. Anton Goričarja se soglasno sklene, da okrajni zastop v tej zadevi zastopa popolnoma negativno stališče. Na predlog istega poročevalca se sklene, da se od občine Kokarje obljubljeni prispevek za most v Vrbovcu iztirja, da se šrange ob okrajnih cestah z krajci v svrho odtekanja vode pokrijejo. Odslej naprej se bodo priranči nanovo le železni naredili. Tozadevni predlog, ki se je sprejel, je stavil g. Franc Juvan. Soglasno se je sprejel tudi predlog, naj se tvrdka Fratelli Peltrinelli sili. da za izvanredno veliko rabo okrajnih cest v letu 1905. prispeva svoto 1000 K in za naprej po meri rabe okr. cest t. j. po razmerju vozov, ki rabijo to cesto. Za leto 1906. se sprejme proračun: 1. okr. nbožnega zaklada s stroški 2350 K - v. z dohodki 50 .. — ,. torej primanjkljaja 2300 K v. Primanjkljaj pokrije okrajna blagajna, 2. Proračun okr. zastopa s stroški 211.269 K 52 v. dohodki 181.521 ,. 92 ,. torej primanjkljaja 29.744 K 60 v. Da se ta primanjkljaj pokrije, sklene se soglasno pobirati 50 % okrajnih priklad. Nato zaključi načelnik skupščino, ki je trajala čez 3 ure. SvetOYno-poIiticni pregled. — V državni zbornici je vlada dne 23. t, m. predložila načrt volilne preosnove. o katerem govorimo na drugem mestu. Govoril je samo Gautsch. Posebnega, novega ni povedal ničesar. Prihodnja seja je dne 6. marca. Na dnevnem redu sta: 1. zakon o avskul-tantih. 2. volilna preosnova. — Ogrski dogodki. Ministrski predsednik baron Fejervary se je izrazil zelo ostro o grofu Tiszi, češ. d a je le T i s z a kriv sedanjega položaja n a Ogrskem, ker je pričel kot ministrski predsednik z nezakonitostmi. Odločno je Fejervary ugovarjal mnenju, da se začne na Ogrskem absolutizem. Kossutli in grof Apponvi oporekata vesti, da nameravata iti agitirat v inozemstvo. '— V severne ogrske kraje namerava vlada poslati ulane iz Galicije, ki zamenjajo huzare. Že sedaj so v raznih krajih ulanci mesto hnzarjev. V Kološvar je prispel novi kraljevi komisar grof Csaky. . Pred njim in za njim je jezdila po ena eskadrona hnzarjev. — Cebi ili Poljaki. ..Narodni listy" pišejo, da se nameravajo Poljaki maščevati nad Cehi za pospeševanje splošne volilne pravice na ta način, da začnejo delovati za popolno samostojnost Galicije ; s tem bi naj bili Čehi obsojeni na večno manjšino v A v s t r i j i. List vendar meni. da materijalne in finančne razmere v Galiciji ne dovolijo, da bi se ta načrt Poljakov izvedel. Sicer pa bi ne bilo prehudo, se odpovedati itak iluzorni pomoči „Poljskega kluba". Avstrijsko-srbski spor. Srbska vlada je poslala odposlancu dr. Vuiču na Dunaju noto. v kateri odgovarja . na zahteve Avstro -, Ogrske. Kakor se govori, je Srbija ugodila zahtevam Avstro-Ogrske vlade. — Ker poteče s 1. marcem ti govinska pogodba s Srbijo, se mora med obema državama skleniti začasna pogodba, ki ostane toliko časa v moči, dokler bo sklen jena definitivna pogodba, — Ruski dogodki. Maksim Gorki ne odpotuje v Ameriko, ampak se poda početkom marca na Jalto. — Glavni ravnatelj viseljske železnice Ivanov je bil dne 24. t. m. na ulici ustreljen. Storilec je ubežal. Kakor poročajo iz Varšave, so tamkaj v četrtek zvečer teroristi na ulici ustrelili kapelnika 2. kozaškega polka. Avstrijca, Adama Rubinsteina, ki je dovršil svoje nauke na praškem konservatoriju. Rubinstein, ki- se je pred nekoliko dnevi povrnil iz Prage, ni občeval skoraj z nobenim človekom ter se ni brigal za javne stvari. Najbrž je bil žrtev kake pomote. Popis cerkvenega inntja na Francoskem. Več listov piše o dogodkih v St. Servanu. kjer so se trije-častniki 10. armadnega zbora branili sodelovati pri cerkveni inventuri. Radikalni in socijalistični listi pravijo, da je tako vedenje posebno kaznivo ravno sedaj, ko se ima Francija boriti z velikimi vnanjimi težavami. Nacionalistični in konservativni listi pišejo, da kaže ta dogodek v živi barvi žalostni položaj, v katerega je vlada postavila katolike. Neizprosnim proti-klerikalcem. da ne zadošča več stroga kazen, ki jo poveljnik 10. armadnega zbora prisodil častnikom. Maročanska konferenca. Dasi se je izločila najprepornejša točka glede policije, nastale so nove težave glede maroške drž. banke. Francija, ki ima v • banki večino svojega kapitala, zahteva tretjino nadzorstva; Nemčija pa zahteva, da smejo biti v nadzorstvu le diploma-tični zastopniki vseh prizadetih velesil v Tangerju. Sporazumljenje bo jako težko doseči. Slovenske novice. Štajersko. — Sokolska maškarada se je vršila včeraj ž istim sijajem kakor i prejšnja leta, V vseh zgornjih prostorih „Narodnega doma'1, ki so bili spremenjeni v pravi planinski raj."fe:Info videti doka j lepih mask in še precej obilnega občinstva. Izmed prelepili kostumov imamo omenjati posebno čile Kranjice in Kranjce, domačine na Bledu, nadalje nekatere drage lepe narodne noše. posebno slovenske: Tur-,kinje. dve letoviščar|i iz ; velikih mest. lično „Cigareto", ki je skupila /.a „Sokolski dom" prav lepo svoto. za kar ji bodi posebna hvala, krasne bebé kostume, domino, in tri izborne sfare device, ki so se odlikovale s posebno Ijubeznjivostjo do gospodov, katerim so ponujale izbornega ..šuofovca". nadalje vijolico in od gospodov zlasti (ključavničarja), avtomobilske,'Gorenjce, klovne, redarje in še mnogo drugili prekrasnih- kostumov. — Med udeleženci je bilo mnogo Savinjčanov. zlasti smo opazili vrle Mozirčane. Splošno je pa vendar obisk zaostal za lanskim. — Celjska mestna hranilnica (nemška šparkasa) ogoljufana' Te dni je celjsko okrožno sodišče zaprlo 7 ljudi, ki so na goljufivo napravljena dolžna pisma ali menice dobili posojila iz mestne hranilnice v Celju. Cujemo. da so zaprti Franc Gabršek iz Ostrož-nega, čevljar Slemenik. iz Gaberja, kovač Raple. delavec Vodopivec. krojač Dovečar in neka Meta Grilec. Škoda hranilnice znaša, kolikor se čuje 1800 K. Za dolžnike so zapisali zaprti tiči baje posestnike Škraberja (Farčnika) na Lavi potem enega Ocvirka iz Ostrožnega pri Celju. Izvedeli smo tudi. da so neki ljudje, morebiti isti. ki so v preiskovalnem zaporu, prosili pri žalski posojilnici za posestnike Martina Ve-lenška (Belesa) z Ostrožnega s porokoma Andrejem Ocvirkom in Mihaelom Podbregarjem z Ostrožnega za 1800 K posojila. Žalska posojilnica je bil* toliko previdna, da je vprašala celjsko okoliško občino o razmerah imenovanih izposojevalcev. Dobila je odgovor, da od teh ne eden ne drugi ne potrebuje iu ne išče posojila. Zaprti Dovečar je odpotoval zadnje dni k Sv. Petru pod Sv. gorami ob Sotli ženit se. Pred poroko ga je odpeljal kruti služabnik od neveste v zapor. — Trbovlje. Predpustna veselica, katero nam je priredilo prostovoljno 1 gasilno društvo dne 17. t. m. v rud-uiški restavraciji na V odah je vspela izborilo: udeležba je bila velika. Poleg imacega občinstva) /.lasti iz \'od. lias ! je iznenadila krepka deputacija enaj-sterih tovarišev prostovoljnega gasil-I nega društva iz Ladkove vasi v Savinjski dolini: istotako se je odzvalo prostovoljno gasiftio društvo iz Hrastnik po deputaciji. Počastili so nas è(j> gostje iz Ljubljane in Brežic s svojim obiskom. Zabava je bila vse-■ .tiranski živahna in neprisiljena. Veseli afeli rajali so do belega dne. Gmotni uspeli veselice je jako povoljen; čistega \ Micka ima društvo 185 kron. Po-' «pike* zasluge za to imajo gospodje: f-ftigfi". Režun. Persoglio. Bidovec in Hpeškovič. kateri so kot veselični odsek ■nžtvo vsestranski podpirali. Vsem fideležeiicem in vsem, ki so pripomogli , t sijajnemu uspehu, prisrčna zahvala! I« — Legar v Hrastniku sedaj že ' dolgo razsaja in se zmironi bolj širi. ^ Razširil se je zdaj tudi na delavce v steklarni. V Hrastnik so dobili sicer : Èri lazaretne šotore ,.Rdečega križa", vendar bo najbrž primanjkovalo prosta. ker se pojavljajo vedno novi Ha ji obolelosti. Bolezen je tekom dveh let zahtevala že precej žrtev, li— Ali smo še na Slovenskem? Požarna bramba v Sevnici je razposlala za svoj ples za 2. t. m. nemška {tirila. Vraga — ali je to narodni trg Sevnica in ali smo še sploh na Slovenskem ? Slovenske vžigalice. Časopisi su, poročali pred kratkim, da dobiva i taja šolska „Družba sv. Cirila in Me- » na leto po 14.000 K čistega do-hiökä.taiiio za vžigalice. „Češka šolska matica", ki ima isti namen vzdrževati Därodne šole in ohraniti otroke pred ponemčevanjem. pa ima od svojih šibic §000' K čistega dobička. Vprašalo se Nemce -, kaj pa vi V Koliko dobiva ..sciiiilverein za užigaliceV — Dolgo ni bili odgovora, zdaj pa smo >li. < 'a.ite.' Celih 1000 kron. Seveda, aci odpirajo samo takrat na široko 'svoja usta. kadar se hvalijo. Če pa je treba kaj darovati za narodne namene, takrat je 'vse lepo tiho. Naša skrb pa \\aj bo. da pomagamo še bolj svoji šfc družbi. Zahtevajmo pri svojih trottili povsod samo slovenske uži-galice! .f . - Slovensko deco v slovenske šole. Pretekli teden je izrekel naš presi) cesar sani nekemu moravskemu slancu. da spada otrok v narodno jle: Slovenski okrok v slovensko, pški v nemško, češki v češko šolo. ntem je presv. cesar potrdil naš 'v stavek, ki ga vedno kličemo in zahtevamo od slovenskih staršev. Edino v čem narodnem jeziku se da otroku |jira podlaga za življenje. Brežice. Posestnik Martin Rož-mau Artiču. je povodom svatbe svoje hčerke streljal iz možnai|ev in je pri I tem' tako ponesrečil, da so ga prepeljali v'bolnišnico v Brežice, kjer trpi ^velike muke in težko, če kedaj okreva. ? — Himen. Dne 24. t. m. se je foročil c. kr. okrajni inženir Radovan iwnec zgospico Alexandro Srebretovo. -erko g. dr. Srebreta. veleposestnika, idanjega .odvetnika v Brežicah. „Slovenska Matica" je vele-; ino podarila ■ gospodarskemu bral-lan društvu ua Planini št knjig, piano zakvalo izreka v imenu ljudstva odbor. - V (iornjenig adu je včeraj rsleÓ srčne kapi nenadoma umrl de-želiidsodni svetnik Maks Vidic. Pogreb j« jutri popoldne. : — Iz Št. Ilj a pod Turjakom. Dne 18. t. m. je priredil Št. Iljski pevski zbor pri g. Ivan Času. gostilničarju v Stražah veselico z 2. igrama, deklamacijami in petjem, katera je prav dobro uspela, za kar gre prva čast neutrudljivemu prireditelju in pevovodji g. Krušiču in njegovi soprogi. Hvala tudi vsem onim. ki so nas posetili v tako obilnem številu. Požig, goljufija in tatvine. Pred mariborskimi porotniki sta stala v petek zakonska Anton in Cecilija Majcen iz Moravec pri Ljutomeru, obtožena požiga', goljufij in tatvin. 15. oktobra 1905. sta zažgala Ivanu Ju-rešu hišo, da je bilo škode 670'kron. Ob isti priliki sta pokradla .Turešu ' mesa in slanine za 58 kron. V družbi s svojo ženo je Anton Majcen napravil izbrisno pobotnico za vknjiženo terjatev svojega tasta, ki je bil vknji-žen na Majcenovem posestvu za 228 kron. Majcen je ponaredil tastov podpis, žena njegova je pa nesla izbrisno pobotnico v zemljeknjižni urad. Dalje je Majcen sam pokradel več litrov žganja, srebrno liro in sodišču v Ljutomeru kaznjenske hlače, vse skupaj v vrednosti 80 kron: z ženo je pa odpeljal posestniku Francu Kranjcu kravo vredno 200 kron. Anton Majcen je bil obsojen na dosmrtno .ječo. njegova žena pa na 10 mesecev težke ječe. — Vloma. V Gaberniku so tatovi vlomili v klet Ane Crk in odnesli veliko ajde, koruze ter meso in slanino treh svinj. Enega tatu so že prijeli; ta je France Rep iz Dortiove. Tatvino je priznal, a tovarišev noče izdati. V Radencih so pa vlomili neznani tatovi v lekarno dr. Höhna in se spravili nad železno blagajno, v kateri je bilo 2000 kron denarja, a odpreti je niso mogli, zato so vzeli seboj le nekaj malenkosti. — Na plesišču si je zlomila nogo 53 letna Frančiška Drobec, kmetica v Radencih pri Radgoni. — Sv. Anton v Slov. goricah.' Nad modrostjo ptujske gnjile r|jpe mi ■Antončani kar strmimo. Hočemo temu lažnjivcii le dokazati, da v dopisu, v katerem napada našo občino Cerkev-njak. kopiči ' gorostasne laži ter veže otrobe našemu zaslepljenemu slovenskemu ljudstvu. Poveličuje svoje ,.kulturne" Nemce, češ. da se nam Slovencem dobro zdi le tedaj, kadar se nam d0-pošlje podpora iz davčnega nemškega žepa. Le poglejmo, koliko podpore privošči n. pr. naše, nam Slovencem toli naklonjeno nemškomislčče namestništvo? Pred kratkim je vložil prošnjo za neko ustanovo tukajšnji nemi, poleg tega popolnoma slepi slovenski ubožec Mislite, da je dobil? —- Kaj še! Nemcu se je podarila. Precej prošenj se je vložilo tudi za poselske premije iz naše župnije, toda že naprej rečemo, nobeden pri nas je ne bode dobil, podarile se bodo seveda zopet Nemcem. O tem že še spiegovorimo. In. da nam naši nemčurji kar sipljejo podpore v denarju, javno kaže dejstvo, tla je ptujski očka Ornjg. ,.prijatelj in dobrotnik Slovencev", podporo, namenjeno posestnikom opustošenih vinogradov v Halozah, rajši razdelil med ptujske po-silinemce. „Tu se špeglaj. brumna cunja . . — Ormož. Vrli učiteljski kvintet (gg. Dom. in Fran Serajnik. Žolnir, Preindl in Najžer) je priredil v sredo, dne 21. t. m. v Gonizijevi gestilni prav prijeten godbeni in pevski večer. Ne premnogobrojno občinstvo je izbor-nenui igranju in petju'-hvaležno pritrjevalo. Za revne slovenske šolarje se je pri tej priliki nabralo 17 K. dne 7. t. m. ob enakej priliki v Središču pa v korist družbe sv. Cirila in Metoda 26 K. — V torek, dne 27. t. m. se vrši tukaj v Gomzijevih prostorih zadnja slov. veselica letošnjega pusta. — Voročil se je Jakob Potočnik na Pragarskem. Njegova žena je doma iz Vojnika. je bivala dalje časa v Gradcu in se sedaj baje sramuje slovenskega jezika. — Orožniški upokojenci imajo dne 4. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Theierlovi restavraciji (cesarja Jožefa trg 5) svoj shod. Volil se bo pokrajinski odsek: razgovor bo o položaju orožniških upokojencev, ter o položaju njih vdov in sirot. Poročal bo odposlanec državne zveze orožniških upokojencev. Pripravljalni odbor vabi vse orožniške upokojence v njih lastnem interesu na shod. — Predsednik graškemu nad-sodišču ne bode. kakor se poroča iz Dunaja, zaderski predsednik Gertscher, ker pravijo, da bi mu bilo težko naslednika najti na „kočljivem mestu v Zadru". Imenujejo kot kandidate za naslednika Gleispachu min. svetnika Pitreicha in Regner pi. Bleyleben ter predsednika nadsodišču v Inomostu barona Calla, torej same Nemce, ki slovenski ne znajo, in plemenitaše. ki bi naj bili z lepo plačo nadsodiškega predsednika preskrbljeni. Imamo doma gospode, ki so zmožni. Nadsodišč? graško ima sicer v svojem ozemlju blizu 1,210.000 Nemcev in okroglo 980.000 Slovencev in še dosedaj ni imelo nikoli slov. predsednika, tudi ne podpredsednika, zato je krivica, ako se zopet na to mesto postavi Nemec in še večja krivica, ako tak Nemec, ki niti slovenski ne zna. Razmerje med obema narodnostima. ki bivata v okrožju graškega nadsodišča skoraj v enakem številu, je pač tako. da je popolnoma upravičena zahteva po posebnem nadsodišču za Slovence. Posebno nadsodišče za Dalmacijo, ki šteje samo okroglo 600.000 prebivalcev, je popolnoma nepotrebno, in se tudi glede jezikovnih razmer popolnoma lahko združi s tržaškim nadsodiščem, ki posluje sedaj samo za okroglo 700.000 prebivalcev, tako da bi združeno nadsodišče za Primorsko in Dalmacijo štel«; komaj 1,300.000 prebivalcev, tedaj za polovico prebivalstva graškega nadsodišča. Treba bi bilo. da poklicani činitelji to stvar spravijo ua razgovor na odločilnih mestili. Kranjsko. — Veliko kemično tovarno nameravajo zidati v Mostah pri Ljubljani. Podjetje bo pristno nemško, ker so udeleženci sami Nemci. Nemški kapital se zajeda v slovensko ozemlje! Lep vzgled narodne zavedaiosti je dala v novejšem času kmečka občina Sv. Katarina-Lom pri Tržiču. Ta občina spada glede za šolo godnih otrok v šolski okraj Tržič in ima pravico voliti svojega zastopnika v krajni šolski svet. Dosedaj jo je zastopal gostilničar in posestnik Jakob Primožič. Ta pa je pri zadnji seji k rajnega šolskega sveta pod vplivom župana glasoval za nemškega kandidata za nadučiteljsko mesto. Čim se je to zvedelo po občini lomski. moral je župan pod pritiskom občanov sklicati sejo občinskega odbora in v tej seji je občinski odbor izdajalca izključil iz svoje srede — Krvin je bil tudi občinski odbornik — ter ga prisilil. da je odložil tudi čast zastopnika v krajnem šolskem svetu. Prav tako! To je moški nastop, ki je res posnemanja vreden. Ven iz naših narodnih zastopstev z izdajalci in babami, ki zlezejo pri vsaki priliki pred najzagriz-nejšimi našimi sovražniki pod Klop! — Slovensko osredno čebelarsko društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 21. t. m. v „Narodnem domu" v Ljubljani. Bilo je okoli 60 članov, tudi iz Spodnještajerske. Društvo je imelo 1. 1905 1211 članov. Izdalo je obe Janševi knjigi o čebelarstvu. Predsednikom je iznova izvoljen gospod ravnatelj Pire. Primorsko. — S ponarejeno krono je hotel plačati v Trstu delavec Peter Sever v ljudski kavarni. Ko natakar te krone ni hotel sprejeti, ga je Sever zgrabil za prsi in vrgel ob tla. Poklicali so redarja, ki je Severja aretoval in odgnal na policijo, kjer so mu zaplenili ponarejeno krono. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v prid je sklenilo županstvo v Dekanih v Istri kolekovati svoje uradne listine z našim narodnim kolkom. Obenem nam je vročilo 50 kron podpore. To je druga srenja, ki uvažuje važnost narodnega kolka za nas. Prva je bila Bartinje pri Mariboru. Odločili smo se. da vsako naslednico v tem narodnem poslovanju priobčimo njej v čast in narodu v prospeh. Živeli občini Partinje pri Mariboru in Dekani v Istri. — Na enajstletno ječo so obsodili v Rovinju 19letnega Antona Gravisi, ki je umoril svojo l8letno ljubico Antonijo Gregorič iz Sočerge pri Buzetu v Istri. Oba sta ljubkovala tri leta, nista prav nič vzgledno živela in vendar Antonija ni imela namena omožiti se kdaj s svojim ljubimcem. Menda jo je zaradi tega ustrelil. Svetovne vesti. Morilec orožnika Tobiasa. Leta 1904 je bil pri Cvikavi umorjen orožnik Tobias, a morilca ni bilo mogoče dobiti. Sedaj je mejna policija v Bodenbachu prijela nekega J. Wehnerja, ki je ponarejal hranilnične knjižice, in Wehner je sam priznal, da je Tobiasa umoril. — Čin blaznika. V Kuxhafenu je zblaznel knjigotržec Schmid ter ubil svojega otroka, ženo in taščo ter. nevarno ranil svakinjo. Samomor pred poroko. V Rimu se je ustrelil 22letni princ Pignatelli, ki bi se bil moral drugi dan poročiti s hčerko kneza Carigliana. Častnik morilec in tat. Pred porotniki v Bariju je bil te dni italijanski poročnik Modungo obtožen, da je umoril svojo ženo. Umora je bil oproščen, a izročili so ga vojnemu sodišču. ker je povodom ekspedicije na Kitajsko ukradel iz cesarske palače v Pekingu razne dragocenosti. ..... Morilec cesarice Elizabete Lucchetti je pisal švicarski vladi dolgo pismo, v katerem se obrača proti članku nekega francoskega lista; v članku, ki ga je Luccheni prečital v kaznil-nični knjižnici, je stalo, da postopajo z njim (Lucchenijem) nečloveško. Luccheni izjavlja, da to ni resnično, da dobiva dovolj hrane, ter da more. če se dobro vede. s čitanjem si pridobiti na-obrazbo. Pismo Lucchenijevo je pisano francoski skoro brez pogreška. V osmih letih zapora je Luccheni mnogo napredoval. — Švedski kralj je prišel dne 21. t. m. v Berlin in je obiskal cesarja Viljema. — Velikanski štrajk. Dne 1. aprila se začne štrajk vseh delavcev v ameri-kanskih rudnikih. Štrajkujoči bodo zahtevali osemurni delavnik in priznanje njihove organizacije; štrajkalo jih bo nad pol milijona. Smrt v poročni noci. V mestu Rutki na Ogrskem se je 14. t. m. poročil posestnik Josip Dobna z lepo deklico Pavlino Demec. Ko sta novo-poročenca šla spat. naložila je nevestina sestra še premoga v peč ter tudi šla spat. Zjutraj so našli vse tri mrtve. Zadušil jih je ogljik. — Sam sebi izkopal grob. Grobar St. Horn v Fegyverneku. oče devetero otrok, je kopal nov grob, pri tem pa se je zemlja utrgala ter ga podsula v jamo — Povrnitev ruskih čet iz Mandžurije. Kakor javljajo iz Petro-grada. se je doslej povrnilo iz Mandžurije po sibirski železnici že 400.000 vojakov. V Mandžuriji jili je pol milijona. Do zadnjih dni meseca maja se povrnejo vse čete v Rusijo. Pobegel ženili. V neki francoski vasi so š}i svatje po poljski cesti v cerkev. Nesreča je hotela, da se je ženinu zdrsnilo ter je padel po vsej svoji dolgosti in širokosti v sneg. Veseli svatje zagnali so krohot, kar je ženina tako razkačilo. da se je obrnil ter zbežal. Admiral Aleksejev, bivši ruski namestnik v Mandžuriji, se mudi sedaj v Petrogradu, da uredi svoje stvari ter da potem zapusti Rusijo za vedno. Društveno gibanje. Lastni dom, registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ima občni zbor 9. marca 1906 ob »i uri zvečer v Celju. Schillerjeva ulica št. :>. 1. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1905. •>. Poraba čistega dobička. :>. Slučajnosti. K vdeležbi se p. n. zadružniki vljudno vabijo. Načelstvo. Prostovoljna požarna hramba v Šmarju pri Jelšah ima dne 4. snšca 1906 ob -2. uri popoldne v trški občinski pisarni redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika izvanrednega občnega zbora z dne -2. julija 1905. -2. Poročilo načelnika o društvenem delovanju v minolem letu. Odrobenje društvenega računa za leto 1905. 4. Sklepanje o prestavljenju skladišča. 5. Volitev načelnika, njegovega namestnika, treh četovodij in namestnikov istim, tajnika, blagajnika in dveh odbornikov. (>. Slučajnosti. — Iz Ptuja. Učit. društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek l.sušca t. 1. ob l(t. uri predpoldne v okoliški šoli. z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik. -2. Dopisi. Računanje na srednji stopnji. (G. prof. Lovtar) 4. Delo pri čebelah med letom. (Gosp. Wesiak). 5. Slučajnosti. Ob 1,2I0. uri zboruje učiteljsko čebelarsko društvo in odbor učiteljskega društva. — Bralno in pevsko društvo Maribor priredi pustni večer na pustni torek, dne 27. februarja 1904) dobi službo pri 2 -l Dr. Sernecu y Celju. ALOJZ FILIPIČ, čebelar v Pristavi pošta Ljutomer prodaja pristen iztočen :: £ ajdovec, kilogram MMM ^fc ^fl po I K 50 vin. VOV ^W fM Zabojček se za- M.M.Mlr mM. računi po 40 vin. vVP^P W Mani 0(1 2 k9 se (153) 2-1 ne razpošilja. -.- 1 ! Mrtvo perutnino» surovo maslo kupi v večjih količinah A. SCHANI L, Dunaj XVII. Hauptstr. 67. Pošt. hr. konto 885.365. (73) 20-16 Blagajnice n varne m ognjem n vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelan«' firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGEIl DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-46 ^^Ce Ü Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči. H. T O L K Šoštanj, Štajersko. Kemiéiia pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska nlica. (64) 67-17 Tizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. Kupujte narodni kolek! Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše koa-= štrukcije daje = tvrdka Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja o priliki smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda dr. Jtfana 5cblandcrja praktičnega zdravnika in posestnika v Gornjemgradu izrekamo tem potom vsem kar najtoplejšo zahvalo. Pred vsem se pa zahvaljujemo na mnogobrojni udeležbi pri pogreb", ceitieaaiou domačemu uradništvu in učiteljstvu, prečastiti duhovščini, kakor vsem prijateljm in znancem, ki so izkazali preblagemu pokojniku zadnjo čast: posebno pa se zahvaljujemo slavnemu „Pevskemu društvu" za ginljivo petje. (155) i Rodbina Schlander. Posojilnica na Vranskem registrovana zadruga z Deomejeno zavedo vabi svoje zadrnžnike k rednemu občnemu zbori ' dne 4. marca 190ti popoldne ob uri v zadružno pisarno li. št. 82 na Vransko. Dnevni i>ed: 1. Poročilo načelstva. '2. Potrjen je letnega tanna. :ì. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestaika. 5. Nasveti. NačelfstvC 1152 l I* * kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št 6 (8Ì 100-44