CELJE. JANUARU W5 — STEVIUCA 3 — LETO XXIX — CENA 8 DINARJA fìLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Dobü sem kup predlogov za novo povest v nadaljevanjih. A še vedno vabim. Kdor ima na knjižni polid kakšno privlačno, »taro domačo povest, ga vabim, da nam jo posodi na ogled. Se bomo lažje odločali. V redakciji namreč razmišljamo o naši za- ložniški dejavnosti. Ciganka bi bila druga knjiga iz naše zbirke Babičina skrinja. Pa upamo, da ne zadnja. V nedeljo dopoldne smo Žalčanom pripravili jamto radijsko oddajo. Vse o njej je danes v NT. Se eno akcijo smo izvedli. Damjana in Branko Stamejčič ter Drago Medved so se popeljali na leteče uredništvo v Jernej. Kje je to in kaj so zvedeli — berite na reportažni strani. V torek popoldne smo povabili v uredništvo delegate iz vseh občin celjskega ob- močja. Na pogovor za okroglo mizo. O delegatskem sistemu, prvih slabostih in pred- nostih delegatskega življenja. V teh dveh je naš novinarski kolega Milan Seničar na seminarju v Kumrovcu. V torek in sredo pa so naši novi novinarji sodelovali na Dobrni na dveh posveto- vanjih o samoupravljanju in delegatskem sistemu. Vaš urednik DOGOVOR ZA AKCIJO v teh dneh je pripravil izvršni komite predsedstva CK ZKS vrsto območnih posvetovanj za sekretarje občinskih komitejev za ostala vodstva dmžbeno-političnih organizacij in skupščin in za sekretarje OZK iz nekaterih večjih delov- nih organizad]. ^Za celjsko območje je bil tak posvet v to. rek in sredo na Dobrni. Komunisti so govorili o problema- tiki samoupravnega organiziranja združenega dela in se do- govorili o nadaljnjih nalogah pri dograjevanju delegatskih razmerij in skupščinskega sistema. Zakaj ti posveti? Tretja seja CK ZKS, na kateri so komunisti obravnavali uresničevanje' določil nove ustave, je nanizala vrsto proble- mov, ki še vedno nastopajo kot ovira pri uveljavljanju druž- be no-ekonomskega in samoupravnega položaja delavca v združenem delu. Sklepi te seje so bili tudi vodilo razprave komunistov na Dobrni ter podlaga dogovorom o enotni in usklajeni idejno-politični akciji ZK. Razprava komunistov je namreč pokazala, da je po prvem ustavnem valu ustanav- ljanja TOZD na celjskem območju še vedno precej takih proizvodnih in drugih organizacij, ki niso ustanovile TOZD. Več pa je tudi takih, ki razen priglasitve TOZD še niso storile ničesar in skrivajo pod novo organizacijsko obleko stare obledele odnose. In vendar je iz razprave komunistov na Dobrni vznikla tudi misel, da v mnogih primerih delavci sami nasprotujejo ustanavljanju in organiziranju TOZD. Za- kaj? Delavci se bojijo, da bodo z ustanovitvijo temeljne or- ganizacije združenega dela začeli deliti družbeno premože- nje na posamezne TOZD in da jim bo tako deljeno družbe- no premoženje odtujeno, že mnogo prej in bolj bi morali poudariti, da gre pri ustanavljanju TOZD za samoupravni dogovor delavcev, ki postavlja vsebino družbene lastnine na drugačne samoupravne odnose v združenem delu. Oborože- ni s takim spoznanjem pa bi se delavci lažje zoper stavljali miselnosti tistih struktur, ki nasprotujejo ustavnemu organi, ziranju združenega dela, češ, da posamezne proizvodne eno- te še niso dosegle optimalne stopnje ekonomske samostojno- sti, ki je potrebna za ustanovitev TOZD. Udeleženci torkovega seminarja na Dobrni so (izhajajoč t2 razmer posameznih občin) opozorili še na vrsto drugih Vprašan], ki zavirajo uspešno uveljavljanje določil nove us- tave na vseh področjih združenega dela. Tako je na primer Franci Ogrizek iz Šentjurja označil kot tako zavoro slabo informiranost delavcev, Franc Ban iz Slovenskih Konjic pa navedel primera Kovaške industrije in Cometa iz Zreč. Ti dve delovni organizaciji sta namreč v obdobju tako hit- razvoja, da se delavci z bojaznijo sprašujejo, ali bodo lahko TOZD, če jih bodo ustanovili, obvladovale tak razvoj obeh tovarn. Tako kot posveti na ostalih območjih Slovenije, je tudi dobrnski posvet razgrnil mnoge slabosti v dosedanjem uve- mvljanju ustave. Vendar je pomemben predvsem dogovor komunistov, da bodo še odločneje vztrajali pri uresniče. ^^nju tretje seje CK ZKS. Damjana Stamejčič Zdravko Turnšek (desno) in Bojan Kotnik sta delavca, ki upravljata novo Minervino tovarno v kontej- nerju. Dva delavca sta dovolj, da tovarna dela s polno zmogljivostjo, ki je tolikšna, kot je bila zmog- ljivost celotne Minerve pred dobrim letom dni. — Zdravko Turnšek je v Minervi že od njenih začetkov. Pravijo, da je navezan na tovarno, v kateri je sedaj mnogo bolje kot v začetkih. Pravi tudi, da lepo in dobro cev ni lahko narediti. Cev je v bistvu stroj, ki dela brez odmorov. — Bojan Kotnik je učenec v Minervi, zadovoljen z delom, ki ni naporno, zahteva pa veliko natančnost. Da je v tovarni zadovoljen, priča tudi to, da se namerava tu redno zaposliti. (Foto: B. Stamejčič? JUBILEJ „KOMUNISTA'' Wasilo ZKJ, časopis Komunist, slavi v januarju, v teh pol stoletja uspešnega izhajanja. Prvo številko ko- ^ unista je uredil in poslal v javnost Mosa Pijade. Izro- uporne volje, komunistične borbe in socialistične mi- Ela Pijade vtkal, zlil v tiskarsko črnilo, na strani l^j je vselej najjasneje izražalo najbolj borbeno ve- a», jueoslovanskega delavskega razreda in njegove «»^antgarde, ZIvî, '^^'""nist je partijsko glasilo. Njegova podoba je torej la ih" ..^"ločena. Toda kakor je predvojni Komunist, ? bçp."-'^' 'legali, razkrival gnilobo izkoriščevalskih druž- ilo rt nato pa po osvoboditvi zanosno nosil mla- k visokim človeškim ciljem socializma in sa- (Jinami^^'''^"''^' Komunist tudi danes nosi pečat naše Уо1ц^ družbe. V tej nepretrganosti Komunistove re- pa časopisa, ki ne more lepšati časa, pač " Kritično odkriva in usmerja, je njen največji pomen še časopis. 2elimo mu, da bi res postal lavcevorožje in še bolj razširjtnio glasilo vseh de- stitke'^^'^^'^^'^'"' kolegom pri Komunistu pa iskrene de- redakcije Novega tednika in Radia Celje. « ŠMARJE PRIZNANIE KOMUNISTOM Trideset iec dela v Zve- zi komunistov je gotovo dolga doba, začeta v re- volucá.jl, kil pa se nada- Ijiye v revoluciji našega časa, takrat drugačni, lep- ši in boljši. Na letošnji seji občin- ske konference Šmarje pri Jelšaii so prejeli zlati гтак ZKJ za tridesetletno udej- stvovanje v organiajaciji. Zlata odliója so spre- jedi Alojz Bi tene, up>okoje- nec iz Rogaške Slatine, Franc But, prav tako upo- kojenec iz Rogaške SJa- bme ter Libnák Lojze, di- rektor Zdravilišča Roga- šika Slatina in Vlado Mrhar iz Steklarne Boris Kidrič. Zlati znak ZKJ so prejeli še Jože Kos, upo- kojenec iz Šmarja pri Jel- šah, Jože Pečnik, upoko- jenec iz Podčetrt-ka, Ves- na Nose, direktor Kino- IK>djetja iz Rogaške Slati- ne, Tone Vidmar-Luka, narodiná heroj, upokoje- nec iz Rogaške Slatine, Peter Vraničar, upokoje- nec iz Kristan vrha, Prane Lavrič, načelnik od- delka za narodno obram- bo občine Šmarje pri Jel- šah, Alojz Fir. upokoje- nec iz Dvora pri Šmarju ter Jože Romih, uslužbe- nec sJcupsöine občine Šmarje pri Jelšah. MST POLZELA SREČANJE NAJBOUŠIH Zaključna prireditev, na kateri bodo podelili tradi- cionalna priznanja In na- grade Združenja športnih novinarjev Slovenije naj- boljšim športnikom Slo- venije za leto 1974, bo to- krat pod pokroviteljstvom Tovarne nogavic Polzela ter ob pomoči samoupra- vne telesnokulturne skup- nosti 2alec na Polzeli. V zabavno športni priredi- tvi bodo poleg ansambla Mojmira Šepeta sodelova- li pevci in najboljši šport- niki Slovenije. Tako se bodo Polzelanom predsta- vili Nataša Urbančič, Vin- ko Jelovac, peta himalaj- ska odprava, Peter Svet, Mima Jauševec in drugi. Seveda pa bo to tudi pri- ložnost za predstavitev športnikov žalske občine kot Ludvika Kačiča, Slav- ka Tomažiča, Vlada žuže in drugih. Prireditev bo 21. febru- arja ob 17. uri za šolsko mladino in ob 19. url za ostale. T. Tavčar PRAŠKOV PA NI Prav v dneh, ko je dobil direktor Zlatoroga visoko priznanje, Kraigherjevo nagrado, za dobro gospodar- jenje in za uspešne integracijske procese v kemični industriji, so se gospodinje hudo jezile po trgovinah. Praškov ni bilo. Pa so bili — po dozah. Pa so se nato pojavili glasovi, da jih ni zato, ker Jih bodo podražili. O ne! Slišali smo, da jih bodo proizvajalci pocenili, ker bo nižji prometni davek. A iz vsega tega ni nič druge- ga, kot da so police, kjer bi se morali gospodinjam ponujati raixali, prodixani, fax helizimi in drugi deter- genti — prazne. Skoraj prazne. Komu naj postavimo preprosto vprašanje — zakaj Je tako? Zakaj ni dovolj praškov? Zaradi napovedi, da bodo cene nižje in hočejo pro- izvajalci ali pa trgovci pokazati, da bi bil tak ukrep napačen? Zakaj želje po znižanju cen? Zato, ker v nestabilnih gospodarskih gibanjih po- trebujemo še »praškovo« krizo? Javnost ni bila sezna- njena, zakaj praškov ni. Proizvajalci bi bili dolžni to storiti. Ce ni upravičenih razloga za te motnje na tr- žišču in za slabo Jezo, ki jo kuhajo gospodinje, bi bilo morda dobro poklicati koga na odgovornost. Kajti ka- že, da ponekod še vedno niso vzeli zares naporov za trdnejše gospodarjenje. Ali je kriza s praški, četudi bo v teh dneh minila, prispevek k stabilizaciji in dobremu političnemu raz- položenju? 2. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 PROTI IHTI REŽIJE Ob tem, da je na riaše/n območju konstituiranje samo- upravnih interesnih skupiLOsti v časovnem zaostanku, so ne- katere vprašljive ambicije v ihtavem naskoku. Marsikaj §e za dobro delo in uspe- šnost samoupravnih interes- nih skupnosti m izpeljano v smislu ustavnih določil. Naj- brž bo še dolgo trajalo, da bi na vseh inlertsmh podro- čjih občani v celoti uveljavi li svoj vpliv, da bi zaživela tudi tista področja, ki jim ¡e do sedaj zaradi deficitarnosti, gmotne in kadrovske, poje- mal družbeni interes Družbeni vpliv preko razve- janega delegatskega sistema je temeljni cilj ustanovljenih interesnih skupnosti, še več! ^IS naj postanejo družbeni organizmi, ki bodo na svOjih področjih dokončno opravili z vlogo države, z vlogo po- sameznih subjektov v imenu m notice. In vendar marsikje i.eto glasno ponujaio ravno jstare odnose v novi preobleki Ve- dno pogosteje slišimo ideje o tem. da naj bi vsaka skup- nost imela svojega profesi- onalca v vsebinsko-organiza- cijskem pomenu besede. So samoupravne interesne skup- nosti, ki bi polovico razpolož- ljivega denarja porabile га osebni dohodek in material- ne izdatke take profesional- ne službe, poleg tega pa je nevarnost, da »profos« sčaso- ma v praksT prigrabi pri- stojnosti in vlogo, ki naj bi bila izrazita domena družbe-, nega organa — skupščine a«- legatov. To se zgodi avtomati čno, kajti profesionalec vse najbolje ve, ima sčasoma ši- roke zveze in velike možno- sti vpliva, skratka, »profos«-, če je vrh vsega še sposoben, si v družbenem organu zago- tovi samoupravno kuliso In tudi z gosjyociarskcgn zornega kota ta problem ter- ja pomisleke. Ni doimlj. da se vse boli zavedamo stroš- kov družbene režije, treba bo tudi kaj storiti v tei smeri Gotovo ni skladno z nalona- vil stabilizacije, da širok de- legatski sistem naslonimo na novo armado profesionalcev, ki bodo sčasoma po.'g. V nekaterih oiKinah se zelo teiitno In razuimio ogrevajo za administra-, tivno-finančni servis. Ii oprav- l.jal potile га vse intereMie skupno- sti. Bazni profesionalni sekretarji, kar najmanj о«<т.1 naj bi .jih bilo v »saki oličlni, pa bi bili flavni Rtrošerk v bilanei .SIS in novar- ПОЧ razvrednotenja temeljnih ci- l.k"v na(hiljn,jri;a rtizvoj-a nawrra Mmoiipravnesa .sistema J. Kra-iovef V vsak NOVI TEDNIK OBMOČJE v Novosti v organiziranosti ZK in v kadrovski obno/i ZK na celjskem območju ka- žejo na večjo intenzivnost v delu občinskih konfereaic ZK in komitejev na celjskem ob- močju. Izredni rezultati v ob- novi ZK pa so nedvomno tu- di rezultat sprememb v druž- benopolitični vlogi ZK, v nje- ni obogateni vsebinski in re- volucionarni dejavnosti v zad- njih letih. Najbolj očitno to kiižejo podatki o obnavljanju ZK. V letu 1973 je štela ZK na celjskem območju 7939 člano,'. Samo v tem letu so sprejele občinske organizaci- je ZK osmih občin 1016 no- vih članov, od tega 580 delav- cev in 594 mladih do 27 let. Lani pa je v ZK stopilo še 1137 novih članov, tako da je sedaj v ZK na celjskem območju skoraj 900H članov ali točneje 8907. V dveh le- tih je torej doživela ZK pre- cejšnje spremembe — po- množila se je za 25 odstotkov novih članov. Ne samo to. Ce bi podatke o kadrovski obnovi ZK primerjali s spre- jema v SlOv'emji, potem so osnovne organizacije na celj- skem območju z rezultati res lahko zadovoljne. Na celj- skem območju so sprejeli v ZK več kot 15 odstotkov vseh novosprejetih v Sloveniji. Najpomembnejša pa je so- cialna sestava sprejetih. ZK zelo skrbno uresničuje eno izmed najpomembnejših po- litičnih in kadrovskih nalog — zagotoviti v ZK delavsko večino. V dveh letih se )e odločilo za vstop v ZK kar 1241 delavcev, to je okrog 60 odstotkov vseh novih čla- nov. Tako spreminjanje so- cialnega sestava ZK bo še okrepilo razredno osnovo ZK. K temu podatku sodi še prikaz o vse večjem zanima- nju mladih za ZK. ZK po- staja mlajša — v letu 1973 in 1974 je vanjo stopilo več kot 1100 mladih do 27 let, kar obenem pomeni, da bo- do morali komiteji več storiti za idejnopolitično usposab- ljanje, za usmerjanje mladih v partijsko delo in za delo aktivom mladih komunistov. V obdobju dveh let so spre- jeli v ZK na celjskem ob- močju tuda 2ÜÖ članov z višjo in visoko izobrazbo. Truda Nemeševa, predsed- nica komisije za organizira- nost in razvoj ZK pri medob činskem svetu ZK, je v uvod- ni besedi na ponedeljkovi razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS dejala: Iz podat kov izhaja, da so občinski komiteji ZK in osnovne orga- nizacije posvetile veliko po- zornost strukturi, saj je več kot polovica novosprejetih mlajša od 27 let in skoraj polovica jüi je iz vrst delav- cev. Tudi za prosveto lahko rečemo, da smo dosegli pri sprejemanju precejšen na- predek, zlasti pri prosvetnih delavcih v osnovnih .šolah, razen v občini Mozirje, Šent- jur in Šmarje, kjer je od- stotek prosvetnih delavcev, ki so komunisti, še vedno zelo nizek. Izredno kritično pa je stanje na celjski gimna- ziji, saj iz podatkov izhaja, da je med zaposlemmi dobrih 15 odstotkov komunistov. Še en podatek je kritičen — na območju medobčinske- ga sveta ZKS Celje so v zadnjih dveh letih sprejeli v ZK le šest kmetov. Lani pa so največ novih članov sprejeli v Velenju (358), Ce- lju ' (352), Šmarju (Ш), v Slovenskih Konj icah (1 Ofi ). Ti-idi v Mozirju, Laškem in Žalcu so pripravili precej sprejemov. Nekoliko slabše je v -šentjurski občini, kjer so povečali število člaiiov ZK na 16. V letu 1973 in 1974 pa je zapustilo članstvo ZK nekaj čez 400 komunistov, kar se- veda govori o nadaljnji idej- nopolitični diferenciaciji, če- prav je bilo lani izključenih le 30 članov (izstopilo je 48, črtali pa so jih iz eviden- ce 27). Tudi v organiziranosti ZK rast novih osnovnih organi- zacij ZK, svetov in drugih oblik partijskega dela doka- zuje čedalje večje pnsoinost organizaxanega delovanja ko- munistov v vseii družbenih okoljih. Na območju medobčinske- ga sveta ZKS Celje je 210 TOZD na področju gospodar, stva in 70 na področju nego- spodarstva. Vendar pa se ZK še vse prepočasi prilagaja spremembam v združenem delu Najpočasnejši so tam^ kjer so v OZD organizirali več TOZD. Izredno ¿askrb- ljujoča pa je odsotnost osnovnih organizacij ZK » krajevnih skupnostih. Na celjskem območju med i44 krajevnimi skupnostmi kar v 36 nimajo nobene oblike or- ganiziranega delovanja ZK. Ko je Janez Zahrastnik sklenil razpravo na seji med- občinskega sveta ZKS Celje, je predlagal, da bi vse občin- ske konference ZK na slojih sejah obravnavale vprašanja organiziranosti in obnove ZK. Njihove analize naj bi bile še bolj konkretne ш (critič- ne, tako bi diferencirano pri- stopih k oceni delovanja OZD in njihovih uspehov pn sprejemanju novih članov. Ze sedanji podatki namreč kažejo na precejšnje razli- ke v uspešnosti dela OZK. V občinah bodo morali tudi ugotoviti, kako delajo aktivi komunistov v samoupravnih interesnih skupnostih, v dele- gatskih skup>ščinah in komu- nisti v novih samoupravnih oblikah združenega dela. Po- sebno temo za razpravo pred- stavlja tudi metodologija po- litičnega dela. Prim.er dela osnovne organizacije ZK v Rogaški Slatini najbolj na- zorno kaže, da je od dobre organiziranosti in primerne oblike dela v veliki meri od- visna politična dejavnost na terenu. Nedvomno pa je zadnja se- ja medobčinskega sveta ZKS Celje potrdila pomembne in izredne premike v organizi- rani rasti ZK celjskega območja. -i V. ÖBMOCJE: KAKŠNE NALOGE MLADIM Prejšnji teden je bil v Celju enodnevni seminar za vodstva občinskih konferenc ZSMS v celjski regiji. Sezna- niti se z osnovnimi značilnostmi usmeritve in aktivnosti ZSMS, s lioblemi, prizadevanji m programi ter si zadati naloge za nove akcije — to je bil namen seminarja. Seminar je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu s<.) konkretno govorili o delu občinskih konferenc mladine po 9. kongresu ZSMS. V drugem pa so analizirali delo mladine po prvem pokoiigresnem tromesečju. Predvsem so se zadržali na področju idejnopolitične usmeritve mladine, organiziranosti ZSMS. kadrovske politike, mednarodne po litike ZSMS in drugih. Potem je zbranim govoril sekretar MS ZK Janez Za Hrastnik, ki je v svojem govoru posegel na področie gospo darske politike ir vloge članov ZK v boju proti inflaciji in ,7.a stabilizacijo Podobni sommarji so v tem času v vseh območiih Slo venije. - Janko Napotnik SO v CEUU Tada smeha bo dosti, tudi na račun karnevala Navzlic priporočilu iz- vršnega sveta celjske ob- činske skupščine, da naj Celje obrani svoj pustni karneval, letos te priredi- tve ne bo. Upajmo pa, da od prihodnjega leta dalje ne bo doživljala prekini- tev, saj je zdaj dovolj ča- sa za rešitev vseh vpra šanj, ki so v tem letu o.stnla odprta. Sicer pa, kot kaže, je zmanjkalo tudi časa. Vrh tega je ostalo nerešno glavno vpra-šanje — kdo naj da sredstra. Ob vsem tem, nič kaj razveseljivem sporočilu za vesele dni pa je spod- budno to, da toliko or- ganizacij in fonimov kot letos doslej .«;е m nikoli razoravljalo o tej pustni norčiji. Spet dokaz, da je npkaj več kot samo izživ- ljanje, da je nujna in po- trebna itd. Kljub vsemu pa bo lah- ko Celje tiste dni okoli pusta in na sam pustna to- rek živahno. Zdaj so na vrsti gostinci in trgovci da se izkažejo. Na vrsti tudi vsi ljudje, da vsaj za nip odvržejo obraz resno- sti in poln skrbi ter ga za- menjajo z razigranim. Morda bodo večji ali manjši sprevod pustnih šem pripravili šolski otro ci? Tx-eba jih bo spodbu- diti! Sicer pa tudi sama odpoved letošnjega kar nevala vzbuja določene misli,, ki laliko dobijo svoj izraz, prav na pustnJ to- rek. Kdo ve? In dalje — morda si bodo celjski pri- mer privoščili nekateri iz med sosedov? Kaj. če bo do obiskali Celje in kre- nili s takšnim ali drugač- nim sprevodom po njego- vih ulicali? Takšnih, ki bi lahko brez sredstev pro računa, ki jih ni in virov iz drugih skladov (bog ne daj, da bi se vmešavala kultura) prispevali k raz- gibanosti Celja za pustni čas pa je še več. Bodi- mo torej optimisti — mor- da bo Celje kljub odpo- vedi kam&vala razgibano in živahino. In če bo tako, naj ne bo to izgovor, da se da tudi brez denarne pomoûi kaj napraviti! -mb ŠMARJE v ^^ Današnji pogied na delo občinskih skupščin smo na- menili razvoju šmarske ob- čine v letu 1975 in pogovoru s predsednikom občinske skupščine. Jožkom Lojenom. »Naloge, ki so pred nami, pred delovnimi ljudmi občine v letu 1975, niso nove nalo- ge, pač pa gre le za nadalje- vanje prejšnjih prizadevanj, obogatenje starih ciljev m hotenj tako na področju go- spodarstva kot ostalih dejav- nosti, Nedvomno je ena naj- večjih pa tudi najtežjih na- log odprava posledic potresa, ki n^ bo prav gotovo angaži- rala še nekaj let. Sredstva, ki bodo letos zagotovljena, ne bodo zadostila vserh po- trebam. Na podiočju gospodarstva bomo morali še aktivneje in- tenzivirati že vložen lansko let-ni kapital. Lahko rečem, da bodo nekatere lanske in- vesticije šele letos pokazale svojo upravičenost, ob tem pa seveda že načrtujemo no- ve programe. Pri tem bomo morali nujno preveriti vse možnosti za odpiranje novih dislociranih obratov. Menim, da nam je današnja situacija naklonjena, saj je končno prevladalo spoznanje, da je treba delovno mesto pribli- žati delovnemu človeku. Tudi naši kmetija so op- timisti. Do kraja izdelane imamo programe, po katerih naj bi vsako leto preusmerili okoli 200 kmetij v blagovno proizvodnjo, predvsem v mesno proiz.-odnjo. V petih letih bi bilo torej preusmer- jeno okoli osemsto kmetij, kar je za naše območje ne- dvomno veliko. Ta program zelo trdno stoji. Močno odprto nam ostane ¿e vedno vprašanje- infra- strukture. Res je, da se je položaj nekoliko popravil z asfaltiranjem obsoteljske ma- gistrale, Računamo, da bomo najakutnejše probleme rešili v naslednjih petih letili. Isto- časno smo si zadali močan in tudi precej širok načrt za modernizacijo lokalnih cest, ki ga bomo morali seveda realizirati več ali manj sami, z lastnimi sredstvi. To je zelo pomembno zaradi uspeš- nejšega odpravljanja posledic potresa. Nekoliko bolje je s šol- stvom. čeprav bomo tudi tu- kaj morali zastaviti vse sile, da bomo kolikor toliko ure- dili šolsko mrežo. Precej šol bo zgrajenih s pomočjo ob- čin zunaj naše, za kar smo seveda zelo hvaležni. Odprto ostaja vprašanje šole v Ro- gatcu in Kostrivnici. Upamo pa, da bomo že letos lahko pripravili vse programe za gradnjo šole v Rogatcu, opti- mistično pa predvidevamo, da bodo vse šole, ki so jih začeli graditi po pxitresu, končane do začetka novega šolskega leta. Ce se dotaknemo še zdrav- stva, lahko povem, da so v izdelavi projekti za nova zdravstvena doma v Podče trtku in Kozjem. Obseg na- log torej ni majhen m lah- ko trdim, da bo leto, ki se je začelo, trdo in naporno in da se tega vsi zavedamo. Na to smo pripravljeni. Za- upam v naše delovne ljudi in verujem, da uspeh ne bo izostal.« »Samo v času, ko čedalje bolj iščemo nove oblike po- vezovanja ne samo znotraj občine, pač pa tudi navzven. Ali se bo tudi šmarska obči- na v bodočem obdobju odpi- rala tjoij navzven? \ eija za vsa področja, slasti .se ¿л gospodarsko.« »Menim, da so ce stvari usklajene. Na srečo jih uskla- jujemo tudi v regiji. lahko ugotovim, da se razinto ob- močje celjske regije čedalje bolj zaveda svojih sosedov, torej nerazvitega območja. Te povezave so zelo dobre, svoje mesto pa so dobile čudi v srednjeročnem programu razvoja Slovenije. Kar se tiče integracij, je moje mišljenje, da se je naéà občina že doslej dovolj od- pirala navzven. Steklarna na primer, ima svoje TOZD v drugih občinah, kmetijski kombinat Šmarje se je že pred leti integriral s Hmeza- dom, v to se je vključilo tudi naše trgovsko podjetje, zdraviliško podjetje se po- vezuje s sorodnimi delovni- mi organizacijami. Omeram naj še da si bo- mo prizadevali, da se disloci- rani obrati formirajo kot TOZD, ker smo prepričani, da je to edino pravilno.« »Ker se v razvoju šmar- ske občine, odnosno konkret- neje rečeno, K(>'/.)anskega, vključuje tudi koücept .spo- minskega parka Kiimrovec- Kozjansko, nas zanima, ka- ko daleč je s projekti?« »Projekti za spomin-ski park Kumrovec-Kozjansko so že v končni izdelavi Pro- gram pa bo gotovo prine- sel nekatere stvari, na ka- tere računamo, vsekakor pa moramo reči, da nismo z» takšen program, ki bi konzer- viral obstoječe razmere, am- pak da bi dobili program, ki bi tudi na tem področju î>omenil hitrejši razvoj,« MILENKO STRASKIÍ ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 j^LTURNA АКСјМ SESO NALOGE celjski kidturm delavci so aj^upaj s političnimi organi- zacijami in predstavniki izvr- šnega sveta lani v oktobru sprejeli bogat seznam nalOg Ј2 programa kulturne akcije. Točno po treh mesecih so pred dnevi vsi nosilci nalog, ideološka komisija komiteja občinske konference ZK, kul- turna skupnost Celje, ZKPO, jcomisija za kulturo pri ob- činskem sindikalnem svetu m izvršni svet, pregledali, kako je z uresničevanjem sklepov oktpbrskega pogovora o kul- turni akciji. Nekaj spodbudnih novic moramo še posebej zapisali! V marcu tega leta bo o iz- vedbi kulturne akcije v celj- ski občini govorila občinska konferenca ZK. Pismeno gra- divo, ki ga bodo pripravili glavni kulturni in politični no- silci kulturne akcije, bo raz- členilo dosedanje sadove pri podruèbljanju kulture in iz- vajanju programa kulturne akcije. Predvsem pa bo po- kazalo na naloge, na enotno fronto vseh ' kulturnih in družbenih organizmov v kul- turni akciji. Tak pristop ima trdne temelje. Ne le zaradi dokaj uspešnega samouprav- nega organiziranja kulturne skupnosti in vse boljšega po- vezovanja kulturne dejavno- sti v združenem delu. Vse krepkejša je tudi povezanost med profesionalno in amater- sko kulturno dejavnostjo, k čemur bodo v prihodnjih me- secih mnogo pripomogli tudi nODOustanovljeni organizator, ji kulturnega življenja v de- lovnih kolektivih. Celjski sin- dikat in ZKPO bosta še v tem mesecu izvedla prvi se- minar za ammatorje-organi- zatorje kulturnega življenja. S samoupravno odgovorno- stjo animatorjev, zlasti pa sa- moupravnih organov, OZK m sindikalnih organizacij za kulturno življenje d'clavcev, bodo ustvarjene tudi drugač- ne možnosti za razširitev kul- turnega življenja v združe- nem delu. V tovarnah, usta- novah, v krajevnih skupno- stih. Zato mora doživeti en sklep is nalog kulturne akci- je v Celju skrbno uresničitev — da naj vsi samoupravni organi v tem letu vsaj eno sejo delavskega sveta name- nijo izčrpnemu razgledu po kulturnem življenju delavcev. Delovni načrt kulturne ak- cije v Celju postavlja tudi pred kulturne zavode dve po- membni nalogi: v vseh kul- turnih sredinah morajo oce- niti, kako so se vključevali v program kulturne akcije Se pred sprejemom delovnih programov pa morajo zavodi sami spodbuditi in skupaj z družbenimi in političnimi or- ganizmi organizirati razprave o idejnopolitičnih in vsebin- skih zasnovah njihove kultur- na dejavnosti, repertoarja, programa v letu 1975. Za io ''^logo so neposredno zadol- ženi direktorji zavodov, ¿al v zadnjih mesecih ni bilo no- ^^ne tovrstne pobude. J^osilci nalog kulturne ak- ^ife v Celju so tudi predia- mogli, da naj začne prt kul- turni skupnosti delovati ko- ''nisija, ki bo združevala or- ganizatorje kulturno-zabavmh prireditev v Celju, Eno iz- prvih sej pa naj izvršni Odbor kulturne skupnosti in Predsedstvo občinskega sveta ZKPo Celje izkoristita Z3 razpravo o skupnih prizade- ^rijih za uspešno realizacijo ^ilturne akcije. Izvršni odbor °o preučil še možnost usta- novitve lutkovnega gledali- ^'^a v Celju. ^ tem trenutku je za kul- ^rno akcijo v Celju pomem- predvsem eno spoznanje ^ kakor je kultura nedelji- tako je tudi odgovornost kulturno akcijo nedeljiva. Jože Voljandt ZK v LAŠKI OBČINI BREZ BELIH LIS še pred dvema letoma so laski komunisti na sejah ob- činske konference ZK ugo- tavljali, da sklepi ZK v ob- čini v nekatere delovne sre- dine sploh ne prodrejo, ker mnogokje ni niti osnovne or- ganizacije ZK, komunisti pa da so v teh sredinah osanv Ijeni ali jih sploh ni. Tako pred dvema letoma. Danes je podoba, kar zade- va razvejanosti ZK v občini, povsem drugačna. V obdob- ju zadnjih dveh let so bile ustano/ljene osnovne organi- zacije v »Obnovi« in trgov- skem podjetju v Radečah, v stanovanjskem podjetju, v komunalnem podjetju v La- škem, zdravilišču, v kolekti- vu »BOR« in še ponekod. Osnovne organizacije so po- novno ustanovili v vseh treh osrednjih šolskih kolektivih, na postaji milice in še -po nekod. Organizacije ZK nimajo sa- mo še v Kmetijski zadrugi, v obeh gostinskih podjetjih (Laško, Radeče) in v laški pekarni. Se\'eda so to pred- vsem manjše delovne orga- nizacije, kar pa. seveda ne pomeni, da bi v teh delov- nih sredinah ZK ne bila po- trebna. Nove naloge, ki jih komu- nistom nalagajo nova ustava in oba kongresa, so člane ZK v laški občini razvrstile še v druge oblike povezova- nja in delovanja. Najprej je treba povedati, da ima devet krajevnih skupnosti od tri- najstih samostojne osnovne organizacije ZK. V kratkem bo organizacija v Jag-njenici razdeljena tako, da bodo svo- jo organizacijo imeli tudi komunisti v Svibnem, za osa- mosvojitev pa delajo tudi komunisti z Vrha, zaenkrat vključeni v 00 v Marijagrad- cu. Intei-ese večih krajevnih skupnosti povezujejo sveti ZK na treh območjih, v Ra- dečah, Rimskih Toplicah in v Laškem. Podoben svet imajo od nedavnega tudi v Rečici, ki povezuje organiza- cije TIM, BOR in terena. Tri, oziroma štiri območja v občini imajo mnogo skup- nih problemov in interesov od komunalnih, do vzgojno- izobraževalnih, 2idravstvenih in kulturno-prosvetnih. V lanskem letu so se ko- munisti povsem prilagodili tudi novim okvirom samo- upravnega združevanja. De- lovne organizacije, ki imajo več TOZD, imajo tudi enako število osnovnih organizacij ZK (TIM 4, Železniško voz- lišče Zidani moet 3, Papir- nica Radeče 2). Poleg osnovnih organizacij in. svetov v krajevnih skup- nostih deluje v občini še vr- sta aktivov ZK; v zborih dele- gacij občinske skupščine, v enoti SLO in drugi. V krat- kem bodo ustanovljeni tudi aktivi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, tako da dejansko res ne bo mogoče več govoriti o belih lisah, o področjih, ki je ZK s svo- jim neposrednim delom ш vplivom nebi pokrivala. Tako zbrani, razvrščeni na vseh pomembnih točkah družbenega življenja in sa- moupravnega odločanja ima- jo komunisti v laški občini dovolj možnosti za dobro de- lo, zato tudi ni p>odročja, za katerega bi se mogli odrekati odgovornosti. -Jasno je, da od organiziranosti zavisi mar- sikaj, najpoglavitnejša pa je seveda idejna osveščenost, delovna vnema in akcijska sposobnost članov ZK. Jure Krašovec OLAJŠA VE BORCEM NOV Lanska pot-res v šmarski občini je povzročil mnogo škode tudi kmetom bor- cem NOV, sao je bilo močno poškodovanih kar .56 zgradb borcev, razvr- ščenih ркЈ ocenah strokov- ne komisije v tretjo in četrto kat^offijo. Teh 56 borcev je pred potresom, to je v letu 1973 ter prej, prejelo od Sklada za sta- novanjsko izgradnjo bor- cev NOV občane Šmarje pri Jelšah posojilo za po- pravilo in dograditev svo- jih stanovanjskih hiš. Ta sredstva 50 bila ob po- tresu borcem, katerih stavbe so razvrščene v t.retjo in četrto ka*-egorijo_ uničena. Takšen položaj je nare- koval občinskemu odbo- ru Zveze združenj borcev NOV Šmarje pri Jelšah, da sprejme ustrezne ukre- pe. Predlagali so, da se borcem, ki imajo stavbe, ra.zvrščene v tretja in če- trti potresni kategoriji, posojMo odpiše. Predlog je bil sprejet. Hkrati so bile sprejete še nekatere druge olajšave za borce NOV na šmarskem ob- moöju. Posojila za stanovanj- sko i^radnjo je prejelo tudi 89 borcev_ ki so so- cialno ogroženi in dobi- vajo od občine pomoč. Da bi pomagali tudi tem bor- cem, ki so v večini pri- merov za delo nesposob- ni, saj prejeto družbeno pomoč ne morejo izra.bitj za izboljšanje svojih živ Ijenjskih pogojev, tem- več z njo odplačujejo po- sojilo za stanovanjsko iz- gradnjo, je bil sprejet sklep, da se tem borcem odloži pla.čilo za čas nji- hovega življenja, nekate- rim, zla.5ti še socialno og- roženim _ pa se v celoti odpiše. Milen.ko Strašek IZ DELA IS OBČINSKI PRAZNIK VŠKOFJIVASI SCiDIŠCE ZDRU2ENEGA DELA — V Celju bo sedež sodišča združenega dela za območje vseh osmih občin regije. Po predlogu sekretariata za pravosodje in občo upravo bi naj imela ta sodišča od 20 do 40 sodnikov. Glede na to, da sodišče v Celju ne bo najmanjše, niti med naj- večjimi, je v razpravi predlog (ki ga je celjski izvršni svet potrdil in predlagal skupščini v sprejem), da naj bi imelo to sodišče .30 sodnikov, od katerih bi naj imela le predsed- nik in en sodnik lastnost delavca v združenem delu. Predlog za število sodnikov iz posameznih občin so pripravili glede na število zap>oslenih delavcev. Tako naj bi celjska občina imela v tem sodišču 12 sodnikov, velenj- ska 6, žalska 4, laška, konjiška in šmarska po dva ter mozirska in šentjurska po enega. KONEC SKLADOV OBČINE — Delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skupščine bodo bržčas že na prihodnji seji odločali o sprejemu odloka o prenehanju nekaterih, skladov občine. Gre za uvelja\ätev zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, ki dolo- ča, da se sredstva za financiranje teh potreb ne morejo več oblikovati v skladih. Sredstva, pravice in obveznosti skladov, ki so prenehali konec decembra lanskega leta, se po zaključnih računih prenesejo v proračun oziroma v fi- nančne načrte ustreznih samoupravnih interesnih skupno- sti. OBČINSKI PRAZNIK V SKOFJI VASI — Izvršni svet bo predlagal občinski skupščini, da naj bi bila osrednja proslava v počastitev letošnjega občinskega praznika. 20. julija, v škofji vasi. Drugi kandidat za izvedbo te proslave je Svetina. Izvršni svet bo predlagal škofjo vas predvsem zaradi izredne aktivnosti ljudi na tem območju. Tako gre za plodno bilanco na področju komunalnih del, za kate- ra plačujejo ljudje v tej krajevni skupnosti posebni sa- moprispevek, Sicer pa želijo v škofji vasi povezati občinski praznik s prestavitvijo spomenika talcev na bolj urejeno mesto, zatem s 70-letnico gasilskega društva, 25-letnico Partizana in aktivnostjo kulturno prosvetnega društva B.\I.KANSKE IGRE V CEIJU — Izvršni svet se je strinjal, da naj bo Celje 1976. leta organizator balkanskih atletskih iger. Ta prireditev naj bi bila spodbuda za reši- tev nekaterih komunalnih in turističnih vprašanj. S tem sklepom je izvršni svet .sprejel tudi obveznosti, ki bodo nastale okoli organizacije te pKJmembne športne prireditve. MB CELJE: POSVET MENTORJEV v kratkem bosta na našem območju dva posveta mentor- jev pionirski organizacij. Pr- vi bo v četrtek v Velenju, drugi iz ostalih regij pa bo v Celju v ponedeljek Mentor- ji pionirskih organizacij bo- do^ spregovorili o konceptu celodnevne šole in o nalo- gah, pred katerimi danes stoji pionirska organizacija. Dodočili bodo tudi vlogo in- teresnih dejavnosti, ki dobi- vajo v konceptu celodnevne šole drugačno podobo. Skrat- ka, splet vprašanj, pred ka- tere je danes postavljena pi- onirska organizacija, je to- liko raznolik, da terja hi- tre in tudi učinkovite ukre- pe. Važen je začetek in tega se dobro zavedajo vsi peda- gogi, ki so istočasno tudi mentorji pionirskih organiza- cij v šolah .celjske regije. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU KAKO CELJE KOT SEJEMSKO MESTO? Vprašanje skupini družbeno političnih in gospodarskih delavcev Po zaslugr sejma obrti, ïJa- lar.ske razstave in lani raz- stave igrač se je Celje v zad- njih letih močno uveljavilo doma in na tujem kot .se- jemsko mesto. Navzlic veli- kemu obsegu in mednarod- nemu ugledu je bila večina teh prireditev le poskus in opozorilo, kaj bi laliko imeli in podobno. Z zgraditvijo turistično re- kreacijskega središča pod (»o- loACcm bo konec improviza- cij. C^elje bo dobilo najboljše pogoje, da se razvije in tudi verificira z vsemi ugodnost- mi kot sejemsko mesto. Me- sto sprejema drugačne in večje obveznosti. I'o vsej ver- jetnosti bo prav ta odgovor- nost tudi narekovala, da bo mesto že na začetku poti, to pa je letos, sprejelo vsaj okvirni spored sejemskih pri- reditev. In zdaj gre za vpra- .šanje, ki ga tokrat Istočasno zastavljamo več odgovornim družbenopolitičnim in gospo- darskim delavcem, in jih tu- di pro.simo, da nam nanj od- govorijo: — kakšni ,so vidiki razvoja 01,ja kot sejemskega mesta, katere .sejme, razstave in po- dobno bi lahko mesto sploh imelo, ' — kako gledate t» časovno razporeditev teh priredit^-v; v.se naenkrat ali v različnem času, — ali bo treba ustanoviti posebno organizacijo, ki .se bo ukvarjala s temi priredit- vami. sejemskimi namreč, — kaj bi morali še napra- viti ali dobiti, da bi CWje v resnici zaživelo kot pravo sejemsko mesto, — morda še druge pred- loge, ki bi prispevali k uve- ljavitvi Celja kot organiza- torja stalnih sejmov in raz- stav. In zdaj naSa prošnja in va- bilo hkrati: prosimo, da bi v odgovorih na to vpra.šanje sodelovali po naslednjem vrst- nem redu: 1. Fedor iJradišnlk, direk- tor Zavoda za napredek go- spodarstva, 2. Majda Trogar, direktor Fonnatorja, 3. Stane Bizjak, direktor Koncksa, 4. Fedor Pirkmajer, direk- tor Stvrie, 5. Vlado Veîjer, direkt-or zlatarn Celje, 6. Ivo Brt-nčič, direktor Tkanine, 7. Risto GajSek, načelnik oddelka za go.spodarstvo in družbene službe pri skupščini občiue Olje In 8. Jlarjan Ašlč, predsednik izvršnega sveta. skupSčine ob- čii>e Celje. Predlog in želja Je, da bi odgovore ob.)aviIl ločeno, vsak teden po enega, in to po vrstnem redu, ki smo ga za- pisali. Prosimo tudi, da bi bUi prispevki kratki, konkretni. Za sodelovan.Je v razčišče- vanju tega pomembnega vpra- šanja za Celje že v naprej iskrena hvala. MUan Božič, novinar JAVNEGA DELAVCA PREDPISI so JASNI V odgovoru na vpraša- nje javnemu delavcu po- stavljeno v »Novem ted- niku« dne 9. 1. 1975 spo- ročam naslednje: # Piredpisi, ki so bili v veljavi do izida novega Zakona o temeljih varno- sti v cestnem prometu, so točmo določali pogoje pre- voza potnikov. Zaikon o varnosti cestnega prometa SR Slovenije navaja, da se v avtobusu, ki vozi v javnem mestnem* in pri- mestnem prometu, sme voziti največ toliko potni- kov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju. Pravilnik o pravilih cest- nega prometa je za avto- buse, s katerimi se lahko prevaža več potnikov, kot je na vozilu vgrajenih se- dežev, omejeval hitrost vožnje. Ta pravilni.k je z izidom novega Zakona ne- hal veljati, republiški za- kon o varnosti cestnega prometa pa bi moral biti usklajen z določbami zvez nega zaikona najpozneje v treh mesecih od dneva njegove uveljavitve. Osnu- tek novega zakona ponov- no predvideva podobna do- ločila v z\'ezi s prevozom po.tnikov. Nedvomno je novi zakon o temeljih var- nosti v ce&tnem prometu zagotovili veójo varnost na naših cestah. Naši vozniki se zavedajo strožjih sank cij v primeru kršitve pred- pisa in je pri tem potreb no poiskati ustrezno reši- tev, Problem stojišč re- šujemo z nabavo večjega števila »primestnih« avto- busov, ki so opremljeni tako, da izpolnjujejo po- goje za registracijo dolo- čenega števila stojišč. V tem primeru lahko voznik sprejema stoječe potnike. Na nekateirih linijah takš- ni avtobusi že vozijo. 9 Registrirane litxije, na katerih se vozijo pot- niki, delimo po obstoječih predpisih na medkrajevne Ln primestne. Medkrajev- ne so praviloma daljše, primestne pa pokrivajo potrebe območja nekega večjega kraja. V zadnjem času smo dali glavni po- udarek ureditvi primest- nega prometa, saj na ne- katerih potezih vozijo av- tobusi že v 30, 20 ali čelo 15 minutnem int-ervalu. Menim, da je to ediiii na- čin rešitve nakazanega problema. Nedvomno pai- haja do največjih proble- lov v času prometnih ko- ndc, ko ljudje prihajajo na delo ah se vračajo z de- la. Kljub dokaj številne- mu voznemu parku pa ni l2detnik in tudi nihče od slovenskih avtobusnih pre- vozKikov v času konic zmožen zagotoviti prevoz samo na sedežih. V tem primeru morajo potniki za bližnje postaje uporabiti a\'tobuse primestnega pro- meta. Ob večjem navalu velja načelo, da imajo potmki na daljših relacijah pred- nost_ nadalje potniki, ki se vozijo na poziv držav- nih ali sodnih organov, če se izkažejo .s pozivnico, organi državne varnosti, kadar potujejo po službe- ni potrebi, ljudski poslan- ci, sodniki in porotniki. Prav ta.ko imajo prednost tudi invalidi, matere z ot- roki in osebe, ki Iščejo zdravniško pomoč ter pot- niki z mesečnimi vozovni- cami _ če so pravočasno na postaji. Pri te*j izbiri pa je naše vozno osebje ve- likokrat nemočno. Direktor TOZD Potniški promeodatlà in progra- mom dela za letošnje leto. Pred kratkim je minilo dve leti, kar so se delavci »Mod- nega salona« (150 po številu) preselili v nove tovarniške in upravne prostore ter za- čeli načrtno proizvodnjo mo- de za mlade. V teh dveh le- tih so dosegli številne delov- ne usi>ehe, zato tudi ni brez osnove optimizem direktor- ja Marjana Gaberška za po- slovanje v letošnjem in pri- hodnjem letu. Kako boste gospodarili v letošnjem letu? »Absolutno se bomo prila- gajali tržišču in še nadalje izdelovali modne artikle v manjših serijah. Držali bomo korak s svetovno modo in to predvsem za mlade po le- tih in po srcu, kot se temu reče. Nalagali bomo v trgo- vino in pripravili v Velenju c€kesa koordinacij-skcga odbora za odpravo poslenlic po potresu so bili tudi pred- stavniki gradbenih pod,jetlJ, ki delajo na področju šent- jurske občine. Lani so ljub- ljanska gradbena podjetja po- novno usposobila 52 stano- vanjskih hiš in postavila 23 začasnih lesenih hišic in zgra- dila štiri nove hiše do tretje laze. Za letošnje leto naCr- tujejo izgradnjo .">0 novih hiš v klasični gradnji ter 55 mon- tažnih hiš. Da bi bili stre- ski gradnje čim cenejši je nujno vključiti domačo de- lovno silo za vsa nekvalifi- fieirana dela, predvsem pa opraviti prevoze. Največja ovira za Se uspešne,išo lan- skoletno izgradnjo so ne- dvomno bili prevozi. Prav bi bilo, da bi domačini do pri- četka pomladanske gradbene sezone spravili na gradbišča potreben material. Ker ni no- bene ximc in s tem nobene zmrzali, ki bi pripravila »Kozjanski a-sfalt«. imajo lju- dje s prevozi po blatnih, ja- niastlh In plazovitih cestah silne težave. Denarna sredstva doteJ^ajo normalno in vse kaže, da bodo do konca meseca zbrali načrtovana sredstva. Do 1". 1. je bilo na območju Ljubljane zbranih že 47,5 milijonov din. Udeleženci sestanka so si tu- di ogledali gradbl.šče osnovne šole na Ponikvi, ki Jo gradi podjetje Obnova iz Ljubljane. Za to bo izdelan do- končen načrt ▼ februarju ter bodo v nJem tuolitiko na- grajevanja, združevanje sred- stev za štipendiranje, stano- vanjsko izgradnjo ter sred- stev amortizacije, sodelovali pa so tudi pri nekaterih skupnih računovodskih in drugih administrativnih orga- nih. Vse to daje, ob primernih pripravah seveda, dobre mož- nosti in trdno osnovo bodo- čemu ustanavljanju TOZD in- njihovi združitvi v OZD. Se- veda do tega ne bo prišlo kar čez noč. Javni razpravi o pripravljenih tezah o smo- trnosti ustanavljanju TOZD bo sledilo formiranje le-teh nato pa bo referendum vseh prosvetnih in vzgojnih delav- cev, o združitvi v skupno OZD Po predvidevanjih naj bi organizacija združenega dela, šolstva in izobraževanja zaži- vela s pričetkom prihodnjega šolskega leta, torej 1. septem- bra 1975. Branko Stamejčič LAŠKI TABORNIKI V laški občim deluje trenutno samo en odred — v Ra- dečah. To so Sončni sopotniki. Ostala dva odreda sta pre- nehala z delom, vendar je organizacija ZSMS iz Radeč že ^la pobudo, naj se tudi ostala dva odreda obnovita. Odred Sončnih sopotnikov deluje največ na osnovni šoli, vključu- je pa tudi nekaj srednješolcev. V jesensko-zimskem času se lotih dveh pomembnih akcij — zbiranja starega pa- pirja m urejanja lastne sobe. Na rednih vodovih sestankih se podrobno dogovarjajo za vsako akcijo. Ker so bili do- klej brez lastnega prostora, so skladiščili papir рмз raznih omarah, zabojih in kotičkih na šoli, v akcijo zbiranja pa f^iso posegli dovolj odločno, ker jim že zmanjkuje prosto- '■a. Tik pred zimo pa se je šolski kolektiv odločil, da pre-^ PUsti tabornikom nekatere kletne prostiore, ki niso bili funkcionalni in v njih ni bilo ničesar razen krame, Tabor- '^iki so z nekajdnevno delovno akcijo prostore očistili, zdaj Pa že imajo zoetonirana tla, vgrajena vrata in okna. Ker ^ proston zelo veliki, bo v njih možno skladiščiti ves ^redov material m izvajati redno notranjo dejavnost. Od- red vodi prota^ior Majes. Tud] v Kozjem so taborniki aktivni od ustanovitve v l^^^kem šolskem letu. Kot priznanje za svojo dejavnost so lastno sobo v KoKjem, poleg tega pa skupno z ob- zvezo tabornikov urejajo brunarico na obronkih vetrnika Urejena brvmarica in lastna delovna soba sta prav Sotovo največji materialni pridobitvi kozjanskih taborni- kov, istočasno pa tudi močna moralna spodbuda. Jeseni so v Lesičnem ustanovili odred Pavla Sterca. Za zdaj ''^ajo tri vode; Fazane, Lisice in Bele breze; kaže pa, da Odo do spomladi svoje vrste razširili tudi v nižje razre- Da k>i laže in uspešneje delali, so poslali -na vodniški ^^J na Boč kar šest svojih članov. Sicer pa delajo na re- fiih Vodnih sesrankih, učijo se signahzacije in se priprav l^jo na taborniški kviz. Udeležili so se občinskega .šahov- pega prvenstva, kjer so bile tabornice prve, taborniki pa Pniavili so se tudi v celoletno republiško tekmova- nj^ značko 2ivka Lovšeta Tabornike Pavla šterca iz ličnega uspešno vodi ravnateljica šole Angelca Cepin. JOŽE LIPNIK TURIZEM Solčava, prijazna in prelepa alpska vasica, boš živela naprej ali počasi izumrla ...? (Foto: V. Vider) KLIC IZ SOLČAVE Solčavsko je več KOt dvesto let predmet mnogih potopiscev in znan- stvenikov, da ne omenjamo avtorjev takšnih ali drugačnih zapisov o tem koščku naše zemlje v domačih in tujih časopisih, revijah. Ce upoštevamo sa- mo naravno lepoto, zanimivosti kraja, križanje tokov ljudstev treh" dežel, ljudsko revolucijo... se ni čuditi, da je Solčavsko tudi turistično zelo zani- mivo, Kot dokaz te pomembnosti naj omenim le ekspedicijo zaianstvenikov angleških univerz, ki so Solčavsko raz- iskovali in JO vsestransko opisali 1932. leta in pono\'en obisk ekspertov števil- nih univerz in drugih visokih šol, ki so v letih 1971. in 1972 ponovno vse- stransko povzeli današnje stanje Sol- čavskega in ga primerjali z nekdanjim. Izčrpno p>oročilo o izsledkih te nove angleške ekspedicije znanstvenikov "na Solčavskem je izšlo lani. Z oziroma na izredno zemljepisno lepo, z gorskimi vrhovi zaključeno nekdanjo samostojno občino in sedaj krajevno skupnostjo z izrazitim pome- nom in pogoji za turizem, bi Solčav- sko moralo biti in bi lahko bilo razvit turistični center, 2al pa je v zadnjih letih padlo na sam začetek svojega tu- rističnega razvoja, na nivo pred štiri- desetimi leti, namesto da bi se razvilo v pomemben alpski turistični center ;udi mednarodnega pomena. Solčava so že pred sto leti imenovah mnogi pisci »štajersko Švico«. Prav ta Solča- va je v zadnjih petnajstih letih zdrs- nila od 20.000 na 10.000 nočitev letno, ko je vendarle na dlani, da bi lahko prvotno število v normalnem razvoju podeseterila in tako veliko prispevala k turističnemu razvoju celotne Savinj- ske doline. Da je v zadnjih letih po men solčavskega turizma tako usah- nil, je kriv mačehovski odnos do Sol- čave, ki je v letih po vojni i^;ubila svojo osnovno bazo v ljudeh in gospo darstvu. Turistične prednosti Solčavskega so živa dejstva, ki jih pozna sleherni turistični in družbeno p>olitični dela- vec. Toda, same ugotovitve in arhiv- sko spravljeni dokumenti ne bodo pri- nesli koristi. Treba bo tudi volje, pri- pravljenosti in ukrepov, da se tu ne- kaj premakne. Solčavski turistični razvoj terja uki- nitev vseh ukrepov, ki posredno ali neposredno silijo k izseljevanju. To pa takoj, dokler je še čas! Kraj pa če- prav turistično še tako zanimiv, je brez mladih, sposobnih, delavnih, in zainteresiranih ljudi odveč propagira- li. V tej zvezi gre tudi za priznanje, la je Solčavsko s svojimi dolinami in gorami, s svojim izrednim naravnim bogastvom, najpomembnejše turistič no območje ^^mozirski občini. Občinske skupščine ob zahodni in se- verni meji Slovenije skrbijo, da se njihovi obmejni kraji ne praznijo, pač pa lepK) razvijajo. V ta namen omogo- čajo prebivalcem, da si v malih indu- strijskih obratih najdejo kruli za ob stanek v domačem kraju. Prav to na- laga ne samo mozirski, marveč vsej slo/enski družbeni skupnosti do tega območja drugačen odnos, posebno ne- go. Elektrika in ceste, ki so bile v zad- njem času speljane do višinskih kme tij bodo verjetno zadržale ljudi na šti- ridesetih kmetijah, A to je vsega in največ 200 ljudi. Rešiti pa bo treba ,«e ostalih 400 nekmečkih in drugih pre bivalcev. Upokojenci in drugi starejši ali ostareli ljudje ne bomo več mogli obnavljati ali oživljati Solčave, Mladi, ki so odšh iz vasi, bi se naj vmili, drugi pa ostali doma! VALENT VIDER OBETAJOČ ZAČETEK četudi je januar bolj podoben pomladi kot zim skemu času, so poročila infomacijske službe o za- sedenosti nočitvenih zmog. Ijivosti v prvi polovici ja- nuarja več kot ugodna. V primerjavi z istim obdob- jem lanskega leta, je bilo letos za okoli в odst. več nočitev So mar te števil- ke znanilke ugodnejše tu- riitične sezone letos? Tu- ristični delavci namreč predvidevajo, da bi mora- li imeti na širšem celj- skem območju za okoli 12 odst. več nočitev kot lani oziroma da bi jih po- večali od 800.000 na 900.000. ZANIMIVO SREČANJE v ponedeljek dopoldne so se v Celju sestali pred- sedniki m tajniki turistič- nih društev širšega ob- močja ter se skupaj s predstavniki celjske in slovenske turistične zveze pogovorili o letošnjih de- lovnih načrtih in vseh ak- tuxünih organizacijskih za- devah. ZAPRTO V LOGARSKI DOLINI Planinski dom v Lugar ski dolini je zaprt že od sredine decembra lam Vrh tega je zaprto tudi gostišče sester Logar. Za- to je prenočišča in hrano moč dobiti le v gostišču Plemik v Logarski doli- ni, sicer pa redno obra tuje penzion Rinka v Sol , čavi. Ponovno zaprt planinski dom v Logarski dolini je. znova vzbudim negodova- nje. Domačini in drugi menijo, da bi lahko obra- toval vsaj v zmanjšanem obsegu. Seveda pa so drugačnega mnenja pri celjskem planinskem dru štvu. Vse to kaže^ da bi se morali planinci in pri stojni v Mozirju pogovo riti o položaju doma in mu skušati pomagati v času »mrtr^e» sezone. SLIKOVITOSTI MAROKA v organizaciji oiepševai nega in turističnega dru- štva bo danes, v četrtek. 23. t. m. ob 18. uri v dvo- rani Narodnega doma za nimirio predavanje o sli- kovitosti Maroka. To de- želo ho v besedi in s po močjo okoli 300 barvnih diapozitivov predstavil znani svetovni potnik, iz Krania. Stane Tavčar. FRANC BUT »Delati imo kot otroci morali strašno, garali smo,« to je bil Butov uvod, ko sva se vrnila v preteklost, v spomin na odličje, кг ga je nedolgo tega dobil: zlato značko ZKJ za tridesetletno delo v ZK. Do druge svetovne voj- ne je bilo z Butom natan- ko tako, kot z mnogimi kmečkimi fanti: delo, trda kmečka vzgoja, nobenega politiziranja. A ko je pru šel tisti usodni april 1941, so se stvari nekoliko spre- menile. But je prišel z orožnih vaj, kamor so ga vtaknili takoj ob začetku vojne in izvedel, da so Nemci že ustrelili dva do- mača fanta iz Kostrivni- ce. But je doma prebral, kar mu je prišlo v roke. bral je Modro ptico, bral vse. kar mu je dala do- mača učiteljica in tisto branje mu je ostalo v glavi: dalo mu je misliti, kot pravi Leta 1941 je imel But z domačimi fanti nekakš. ne sestanke pri Sv. Tro- jici v stolpu. To ■ je bil že del odporniškega osve- ščanja. odpor proti nasi Iju-. Prepričanje o tem. da sila ne more vladati, se je tiite dni trdno za koreninilo v fantih v stol- pu. Fantje so izdajali ce- lo časopis, seveda v ro kopisu. iiit.¿ ne je But izmakniL preganjanju talco, üa je odsei na Dunaj /c prija- leiju, kjer je kot vrtnar aeiai skoraj leio in pol. ¿godaj sponuaai leta 1941 so se v bližini Kostnvm- oe pojavili partizani m Bui je sodeloval z njimi^ juli. ja pa je kratek čas pre- bil v šercerjevi brigadi, ki se je tistikrat zadrže- vala na območju Soča. Ker so brigadni funkcio- narji spoznali, da bi jim bil But koristnejši na te- renu. je zapustil brigado in začel delati na terenu. Poteza ni bila slaba. But je dobro delal in oktobra 1944 so ga sprejeli v KP. »Tisti čas si res moral pokazati z delom, če že ne z idejno, zrelostjo, da si sposoben za KP.« Tako pravi But danes, odkrito vesel nad priznanjem, ki ga je dobil. Po svooodi je oil But načelnik gospodarske ko- misije, član tega in onega odbora, potem so ga po- tegnil v Ljubljano na ne- kajtedenski upravno poli- tični tečaj, bil je na okra- ju, poslali so ga v Gor- njo Radgono na direkcijo državnih posestev, kjer je lovil skrivače in znova podoživljal vojno, bil je na direktorskih položajih, skratka, bil je na vseh mogočih mestih, kamor ga je poslala partija, ki ji je zvesto služil. V pokoi je odšel kot komercialist. Zdaj, zdaj ie But bla- gajnik pri tabornikih. Po- leo tega veselo prepeva pri pevskem zboru in tam je tajnik. Brez dela ne gre, prain. tudi v pokolu moraš nekaj početi Oraa- nizarij, k^er še dela. pa ne bi naštevali. But je s svoiim ži^^Tieviem zado- voljen. Milenko Stra-^ek 6. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK MED DELEGATI ŽALSKO ZDRAVSTVO Naš sestavek, o žalskem idravstvu nima namena slepomišiti, ima pa namen pokazati na akutno pro- blematiko in težaven polo- žaj, v katerem se je zna- šlo zdravstveno varstvo občanov. Ko smo lovili niti — v zdravstveni službi, na ob- činskih forumih in med občani v čakalnici —, da bi jih na koncu zavezali v pošten vozel, so nam uha- jale izpod rok. Zato jih bomo tu le nizali, ker ni- so enotno ubrane, ker iz- hajajo iz različne viže, re- fren pa je vedno enak, bo- leč in akuten že vrsto let: ni kadra, predvsem ni zdravnikov, zanje ni sta- novanj, predolgo čakamo v ambulantah ... Nujni trije zdravniki Ko smo se pogovarjali z dr. Nikom Tratnikom, v. d. upravnikom TOZD zdravstvene f>ostaje Žalec in višjo medicinsko sestro Silvo Jurjevec, ki dela v žalski zdravstveni službi že 23 let, sta takoj pre- šla v sredino problema. Povedala sta, da v zdrav- stveni postaji Žalec, ki ima v občini na skrbi zdravstveni dom v Žalcu, zdravstveno postajo na Polzeli,^ zdravstveno posta- jo v Preboldu in zdrav- stveni postaji na Vran- skem in Libojah, nujno potrebujejo TRI zdravni- ke, imajo pa le eno sta- novanje v Preboldu. Pred kratkim sta odšla iz Žalca dva zdravnika, . zato je kriza izredno velika. Ljud- je čakajo po ambulantah cele dopoldneve, pa še ne pridejo na vrsto. Trenut- no bi samo za splošno ambulanto v Žalcu rabili tri zdravnike, - imajo pa samo enega. Kljub temu, da je pKjmanjkanje ka- drov veliko, so odprli še ambulanto za medicino dela. V disparxzerjih si pomagajo z zdravniki, ki prihajajo ordinirat iz Ce- lja, nekaj posvetovalnic pa nimajo niti odprtih (dispanzer za žene na Pol- zeli ne obstaja). Stanovanj ni, sestre in socialni problem Doktor Niko Tratnik je v razgovoru povedal: »že dve leti imamo prazno sta- novanje v Preboldu za zdravnika, pa ga ne mo- remo dobiti. Trenutno pa potrebujemo v Žalcu dve stanovanji, spet za zdrav- nike. če dobimo stanova- nje za stomatologa, bomo rešili kadrovski problem dveh, če pa dobimo še stanovanje za splošnega zdravnika, ki ga snubi- mo, bo naš največji ka- drovski problem le rešen. Ko takole poudarjam — stanovanje za zdravnike rabimo — istočasno mi- slim na srednji medicin- ski kader, ki pa pri nas sploh na stanovanja ne računa. Se reče, da so naše sestre poročene z ljudmi iz proizvodnje ali pa z zdravniki in tako imajo v večini rešen sta- novanjski problem. Ima- mo pa sestro, ki ji tre- nutno ne moremo nuditi stanovanja, čeprav ga nuj- no potrebuje. Celo za vprašanje etike gre, ker stoji pred tem, da ji da- mo stanovanje ћИ pa na- pravi abortus, ker ne mo- re imeti otroka v takih stanovanjskih prilikah, kjer živi zdaj. Kolikor se nam nabere denarja v na- šem stanovanjskem fon- du, ga razdelimo za po- moč pri individualni grad- nji (dobivajo po milijon). Iz naših sredstev smo do zdaj kupili dve stanovanji in smo našim delovnim organizacijam izredno hva- ležni, da imajo razume- vanje za naše stiske. Po- magali so nam v Preboldu in Polzeli. Iz solidarnost- nega sklada pa po pra- vilniku ne moremo dobiti stanovanj, čeprav jih ima- mo od občine obljubljene. Samo ena stvar je. Ko se dogovarjamo, se lahko zgodi, da nam medtem zdravnik, ki je k nam že- lel priti, uide in gre tja, kjer bodo s stanovanjem bolj pohiteli. Povpraševa- nje po zdravnikih je v na- ši regiji izredno in mi v Žalcu imamo še to smolo, da pridejo in tudi kmalu odidejo. Na specializacijo ali kam drugam. Zakaj? Zato, ker so delovni pogo- ji težavni. Premalo nas je, zato vsak gleda, da se otrese terenskega dela, ki ga lahko zmore le nekaj let. Pa to ni samo naša žalska problematika, to je vseslovenska. Ce strnemo naše skupne potrebe po stanovanjih, bi lahko rekli, da jih deset nujno rabimo, vštete pa so tu tudi potrebe sred- njega in nižjega medicin- skega kadra, če ne bomo tudi nanj račimali, nam bo začel uhajati še ta. Mo- ram povedati, da je v zad- njem času odnos občin- skih forumov do našega dela in naših potreb bolj- ši. Vsi skupaj se zaveda- mo, da moramo nekaj sto- riti, da bo zdravstvena zaščita občanov žalske ob- čine boljša. Preaolgo ljud- je čakajo v čakalnicah in zato tudi negodujejo. Ni- kakor pa ne morejo zah- tevati, da bi začeli ordi- nirati ob sedmi uri zju- traj. Naši zdravniki so ob tej uri že na delovnem mestu, a nekaj časa se porabi za pripravo dela in konsultacije s sestro.« Višja medicinska sestra Silva Jurjevec je proble- matiko žalskega zdravstva osvetlila še z druge stra- ni. Gtovorila je o stažu zdravnikov, specializaciji, ki je vsakemu zdravniku z ustavo zagotovljena, za- to pa trpi terensko delo. Prizadeto je spregovorila tudi o izsiljevanju živ- ljenjskih pogojev, ki jih nekateri zdravniki postav- ljajo. »Pred svojo upoko- jitvijo bi rada doživela le eno — da bi zdravniku, ki nas hoče izsiljevati lah- ko pokazali vrata, češ, kar pojdi, saj lahko dobimo drugega.« .Je utopistka? Ne, le zdrava in poštena miselnost jo preveva, sko- vala pa jo je po vojni, ker je odraščala v gene- raciji, ki je bolj spošto- vala etiko. Danes pa vi- di, da je v njej tudi mar- sikaj kalnega. To celo ra- zume, ker zdravstveni ka- der velikokrat pokaže na ljudi iz proizvodnje, • ki opravijo svoje delo do druge ure popoldne. »Obremenjenost naših zdravstvenih delavcev pa je resnično velika, zato ni čudno, če včasih godr- njajo in ne vzdržijo. Zdra- vnik nima privatnega živ- ljenja, na terenu pa je še strokovna odgOYornost večja kot v bolnici, kjer za zdravje skrbi tim zdravnikov. Naši hišni obiski pa se opravljajo na terenu, kot so Dobrov- Ije, Kale in vranski hribi. Radi pa bi dobili tudi stalne ljudi, ki bi v naši občini nekaj časa ostali.« Ker so bili v žalski ob- čini v zadnjih letih zane- marjeni nekateri zdravst- veni objekti, so se obča- ni odločili, da jih sanira- jo z zadnjim samoprispev- kom. Stanje zgradb in delovni pogoji v Preboldu, Vranskem, Libojah in tu- di v Žalcu so postajali iz leta v leto slabši. Odloči- tev občanov je bila tako upravičena, dogovorili so se, da bodo iz sredstev sa- moprispevka in družbene- ga dogovora krili polovi- co sredstev — 7,500.00 di- narjev, ostalo polovico pa bo prispevala skupnost zdravstvenega varstva. Hočejo prostore in ljudi v čakalnici splošne me- dicine v Žalcu smo se po- govarjali z občanko Cirilo Kline iz Žalca, ki je po- vedala, da se je za samo- prispevek rada odločila tudi zato, ker upa, da se bo stanje v zdravstvu iz- boljšalo. »Vem, da delajo zdravniki in sestre v ob- čini v težavnih prostorih, vem tudi, da zdravmkov manjka, zato je bila ta odločitev nujna. Pa se bo tudi res izboljšalo?« Stane Breznik iz Vrbja pa je dodal: »Ce bomo zbirali denar za stavbe zdravstvenih domov, p>o- tem nekaj denarja name- nimo tudi zdravnikom oziroma za njihova stano- vanja. Poglejte, kako dol- go čakamo, da pridemo na vrsto. Nikoli ni bilo tako hudo kot je v am- bulantah prav zdaj. Res, gripa je, a čakamo tudi drugekrati...« Ivo Robič, sekretar SZDL v Žalcu: »Stanje v našem zdravstvu je res nevzdržno. Trdno smo odločeni, da kadrovski problem rešujemo s šti- pendiranjem. Naše občin- sko stanje pa je samo po- sledica nenačrtovane poli- tike zdravstvene službe v republiki. To bi morali urejati s predpisi. K nam zdravnik pride, po dveh letih pa že odide na spe- cializacijo, baza pa ostane prazna. Sekretariat za zdravstvo bi moral pri- sluhniti terenu, sicer kak- šno vlogo pa sploh igra? Za kadre se bomo zavze- li in jim tudi nudili sta- novanja. v Preboldu sto- ji prazno že dve leti. če pride zdravnik, bo stano- vanje dobil.« štrena žalskega zdrav- stva še ni raavozljana, si- lijo pa iz nje niti, ki jih je potrebno hitro zagrabi- ti in uloviti. Kdo je zdaj na potezi? Igrati bo mo- ral hitro in preudarno, ker tako terja trenutni kadrovsko okrnjeni zdrav- stveni tim, pritožbe obča- nov pa so tudi iz dneva v dan hujše. Najbolje pa bo, če se bodo v igro vklju- čili vsi, ker na vseh stra- neh dobre volje ne manj- ka. Le igra bo morala biti usklajena. ZDENKA STOPAR OBEŠENJAŠKI HUMOR IZ ČAKALNICE SPLOŠNE MEDICINE V ŽALCU Občan (čisto obupan sredi dopoldneva): »Prej bo vse napisano v Novem tedniku, kot pa bom prišel na vr- sto!« Čakalnica splošne medicine v Žalcu PREJELI SMO URBANISTIČNI NAČRT v Novem tedniku št. 51—52 z dne 26. decembra 1974 sem bral članek »Razlaga urbanističnega načrta Lju- bečna«, ki je büa v prostorih pisarne krajevne skupno- sti Ljubečna, dne 19. 12. 1974 ob 17. uri. V članku piše, da so vaščani odšli s kraja razlage in obravnave z drugačnim mnenjem, kot so prišli. Nagla- šeno je bilo, da so bili nekateri nasprotniki nove urba- nistične rešitve, druga stran pa je bila nenatančno se- znanjena z novostmi, ki jim jih prinaša načrt. Bil sem na tej razpravi, zato natanko vem, kakšno je bilo raz- položenje ljudi. Zbralo se nas je okoli štirideset in mimo lahko trdim, da je bUo le nekaj oseb (štiri ali pet), ki so se strinjale s predlc^om zazidalnega načrta Ljubečna—šmiklavž, ostala večina pa je bila proti, za- vedajoč se, da bi tako izgubili rodno zecnljo, predvsem njive. Razvila se je burna debata, pri kateri se je raz- vila visoka temperatura. Glede cene zemlje, ki bi jo naj odvzeli kmetom, je ing. čuček Drago povedal, da se bo m^ zemlje plačal po 2.800 din. Tovariš Mernik iz Ljubečne je to omenil, da kmečki družini vsota ne- kaj milijonov ne pomeni toliko kot rodna zemlja, saj bi denar ob tej vedno hujši draginji kaj hitro pošel, ostalo pa bi vprašanje, кац bi družina potem? V veliki meri je bil glas vaščanov tak, da se naj predlog zazidalnega načrta za Ljubečna—šmildavž pre- stavi na kraj, kjer se je že izvršil izkop gline. Vaščan Vrečar Anton ^ 23. januaf 197S NOVI TEDNIK -- stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATI тиш SEJE SO PREDOLGE ! Cas in razmere, v kate- rih živimo, terjajo od vseh nas in od vsakega posa- meznika pripravljenost za spopad s težavami, od- ločnost, bojevitost in za- vzetost za združevanje ljudi ob enotnih sfcupnih družbenih ciljih. Pri dose- ganju smotrov, ki smo si jih postavili, je potrebno še več volje, da bomo de- jansko učinkoviti, ker le tako dobivamo naše re- volucije vedno nove spod- bude. Delegatski način obliko- . van j a skupščin družbeno- političnih skupnosti, dele- gatska razmerja in odnosi v procesu odločanja so bila moto vprašanj" ki sem jih postavila delega- tom v OZD GLIN Nazar- je. KRISTIJANU PIANOV- ŠKL'. članu delegacije TOZD skupne .službe GLIN in FRANCU BEN- DI, vodji delegacije v TOZD le.sne industrije GLIN. Veliko je že bilo napi- sanega in izrečenega o skupščinskem materialu in o obsežnosti dnevnih redov. Kaj menite vi o tem? K. PLANOVŠEK: »Seje so često dolge zaradi natr- panos4^.i dnevnega reda. Ta problem se vleče še iz odborniških časov in je prisoten vsep>ovsod. Akti- vno lahko .sodeluješ ne- kako do desete točke dne- vnega reda.« Kakšna je povezanost delegatov in delegacije z delavci v temeljni organi- zaciji združenega dela, to- rej z bazo? K. PLANOVŠEK: »Poveza- nost delegatov v naši sku- pini je dobra, ker ni tako številčna, poleg tega pa je interes za delo med dele- gati velik. Pomanjkljivost pri našem delu pa je v tem, da smo še premalo povezani z bazo, saj je delovanje bolj prepuščeno samim delegatom in nji- hovim pobudam, koliko prenesemo razpravo de- lavcem v TOZD.« Ali so v skupščinskem gradivu rešitve določenih vprašanj nakazane vari- antno ali pa je podana sa- mo ena rešitev? K. PLANOVŠEK: Speci- fične stvari so predlagane variante, določene zadeve, ki so vezane na republi- ška in zvezna stališča pa že nakazujejo rešitev (na primer način financiranja samoupravnih interesnih skupnosti).« Kako ocenjujete kot bivši odbornik delegatski sistem? K. PLANOVŠEK: Specá- je na sejah večja prisot- nost in boljša zavzetost za reševanje nakazanih pro- blemov. Delegatski sistem daje neposreden stik z življenjsko prakso in bo- gati nove odnose med na- mi. Začetne težave so pre- moščene, pojavljajo se še manjše pomanjkljivosti. ki jih bo treba čimprej e odpraviti. Pri tem imajo pomembno vlogo infor- mativna sredstva, ki bodo morala še bolj kot doslej posredovati izkušnje iz drugih sredin.« AU dobite skupščinski material dovolj zgodaj pred sejo? F. BENDA: »Skupščinski material dobimo pravoča- sno, vsaj deset dni pred sejo. Gradivo damo na vpogled delavcem in dele- gatom v vse obrate. Ne- kaj dni pred zasedanjem pa se na skupni seji pogo- vorimo o materialu in do- ločimo delegata, ki nas nato na zasedanju skup- ščine zastopa. Na tej skupm seji ocenimo tudi skrajšani zapisnik prej šnje seje zborov ali zbora. Pomembno se nam zdi, da ne hodijo na seje ve- dno eni in isti delegati, zato vodimo o tem evi- denco.« Na katere težave ste naleteli v začetku formi, ranja vaše delegacije? F. BENDA: »V začetku smo bili precej nevedni. Odkar pa kličemo na se- je delegacije predsednika sindikata TOZD lesne in- dustrije, predstavnika na- še pravne službe in direk- torja našega TOZD, nam je delo steklo. Zapisnike sej delegacij damo na oglasne deske v vse obra- te, tako da se delavci se- znanijo z vsemi predlogi in .stališči.« Liza Podpečan BO SOLCA VA OŽIVELA? Odkar je Solčava posta- la naooddaljenejši кгцј od smijočih in lepo razvàya- jočih se industrijskih pod- jetij v spodnjji dolina, je ždviluenje v njej vedno bolù zamiralo. Mladi so se izseljevali in tako je postalo prebivalstvo v povprečju in v primerjajvi z drugimi kraji vse sta- rejše, število rojstev pa se je zelo zmanjšalo. Zaradi izseljevanja je nastal v Solčavi gospo- darski in tudi že politič- ni problem — nihče od predlaganih ш hotel več sprejeti funkoije pred- sednika krajevne skupno- sti. Po več brezuspešnih po- skusih in potem, ko je občinska skupščina v Mo- zirju zagotovila potrebno sodelovanje pri ustanovit, vi kakšnega obrata v Sol- čavi, v katerem bi se za- poslili domačini in po- tem, ko so svojo pomoč in sodelovanje obljubili člani krajevnih organiza- cij, je na seji zbora dele- gatov In odbora krajevne skupnosti prevzel mesito predsednica krajevne skupnosti vnovič Ivan Kosmač. Zbor delegatov in. od- bora krajevne skupnosti Solčava so pooblastili predsednika Ivana Kos- mača ter Stanka Ošepa, po domače Bevška, da na- pravita vse potrebno za ustanovitev industrijskega obrata y vasi. Sicer pa je Ivan Kosmač opozoril na nekatere glavne nailo- ge, ko(t na nujno pospe- šeno zai>06dovanje ljudi v domačem kraju Ln na po- večanje kupne moči pre- bivalcev. Prav tako je go- vocril o nujnosti ureditve trgovine. Nadaljnji pro- gram^ v katerem je zlastd ■ ureditev vasi in krajev- nih cest ter parkirnega prostora v Logarski doli- ni, pa bo izdelal občinski tevršni svet. Tako so zbor delegatov in člani odborov krajev- ne skupnosti znova opotz». rili na nujnost, da ljud- je ostanejo doma in se tu zaposUjo. Seveda bi se naj mladi, ki delajo drug- je, čimpretj vrnili. Tu pa so še naloge za razvoj tu- rizma. Udeleženci sestanka so z veseljem sprejeli vest o zagotovitvi sredstev za dograditev zadnjega odse- ka cesite do Logarske do- line. To bo opravljeno že letos. Z njo se bo Lo- garska doMna še bolj od- prla svetu in večjemu do- toku turistov. Solčavani so po slabih Izkušnjah zadnjih let si- cer postali skeptični do raznih obljub, vendar je zdaj očitna le . večja skrb in pozornost, da se ta prelepi naravni park in obmejni kraj obvaruje pred osamelostjo ln da dobfi pogoje za obstanek ln razvoj. Valent Vider IZ DELA IZVRŠNIH SVETOV Celie s Bo dovoli za vse? Ce bo tudi v praksi uresničen sklep repu- bliškega izvršnega sve- ta o solidarnostnem oziroma sploh o možr nostih prelivanja odvi- šnih sredstev samo- upravnih interesnih skupnosti na tiste, ki jim sredstev za izva janje načrtov primanj- kuje, potem celjski iz- vršni svet bržčas ne bo ime! več bistvenih zadržkov za podpis družbenega dogovora o skupni porabi v letoš- njem letu. Razprava o letošnji skupni porabi v občini in za zdrav-, stvo tudi v regiji je namreč pokazala, da imajo vse, razen ob- činske in regijske skupnosti za zdrav- stveno varstvo, kolikor toliko vse možnosti, da uresničijo predvi- deni načrt. Se pravi, da dejavnost teh sa- moupravnih interesnih skupnosti v glavnem ni ogrožena. Nekoliko drugačno pa je stanje za izvršitev programa občinske in regijske Interesne skupnosti za zdravstveno varstvo. Tu je primanjkljaj precejšen. In tako se je tudi pred izvršnim svetom celjske občin- ske skupščine pojavilo vprašanje, kje dobiti denar za pokritje teh potreb. Hkrati s tem pa je prišla na dan ugotovitev, da imata republiška Izobraže- valna in I aziskovalna skupnost preveč sred- stev. Tako je izvršni svet kot pogoj za pod- pis družbenega dogo- vora postavil zahtevo o prelivanju sredstev iz teh dveh skupnosti na obe za zdravstveno varstvo. Sicer pa ni ostalo samo pri tem. Tudi nadaljnji sklepi seje izvršnega sveta so od- sev razprave in pro- blematike, ki je zna- čilna za letošnje pri- prave pred podpisom družbenega dogovora o skupni porabi. Ugo- tovili so namreč, da dogovarjanje ni takšno kot bi moralo biti in da je v nekaterih pri- merih, zlasti pa tedaj, ko gre za nekatere republiške interesne skupnosti, daleč od ti- stega pravega samo- upravnega sporazume- vanja, ki velja v ce- loti za občinske inte- resne skupnosti. Tako nekatere republiške interesne skupnosti samo terjajo in zah- tevajo sredstva, med- tem ko ostajajo njiho- vi programi za zapr- timi vrati oziroma jih delovni ljudje ne po- znajo. Od tod tudi zahteva celjskega iz- vršnega sveta, da naj financiranje skupne porabe temelji le na sprejetih delovnih na- črtih. Razumljivo je, da bo tudi v teh pri- merih veljalo pravilo valorizacije glede na gibanje oziroma nara- ščanje stroškov. In dalje — izvršni svet zahteva, da vse samo- upravne interesne sku- pnosti, tako republi- ške kot občinske, pre- dložijo temeljnim or- ganizacijam združene- ga dela oziroma ko- lektivom poročila o realizaciji lanskih in o predvidevanjih za le- tošnje načrte. To tako vsebinsko kot finanč- no. Zanimivo je tudi priporočilo, da naj bo sleherni delavec po- drobno seznanjen s stopnjami vseh pri- spevkov in ne samo ti- stih, ki so vezaná na njegov osebni doho- dek. Tudi tam je nje- gov ustvarjeni doho- dek, ki gre prav tako za skupno porabo. Skratka, relacije med samoupravnimi interesnimi skupnost- mi in delovnimi ljud- mi bodo morale po- stati bolj pristne, bolj neposredne. Vsak kra- tek stik na tej poti se zna hudo maščevati. Ni samo delavčeva pravica, da ve in zve, kam in za kaj gre nje- gov ustvarjeni doho- dek, marveč je to tudi njegova dolžnost. Na drugi strani pa imajo samoupravne interesne skupnosti prav tako dolžnost, da jih po- drobno seznanijo z de- lom, načrti, financira- njem itd. MB POLZELA DELEGATI VSI RESNO Kari Pintar, zaposlen v Garantu na Polzeli, je vod- ja delegacije Krajevne skupnosti Polzela. Te dni smo ga obiskali, da bi nam kaj povedal o svo^ jem delu pri krajevni skupnosti. Kako ste kot vodja delegacije pričela z delom: »Kot vodja delega- cije sem se v prvi virsti vprašal, če so mi proble mi KS' dovolj znani. Mi- slim, da je potrebno, da moraš poznati probleme kraja, potrebe in želje ob- čanov. Nujno je, da se v okviru krajevne skupnosti udeležuješ čimveč sej, konferenc vseh družbeno- političnih in gospodarskih organizacij. Kar največ pa moramo sodelovati s kon- ferenco SZDL in svetom krajevne skupnosti.« Kako pa sodelujejo čla- ni delegacij? »Sprva sem mislil, da delegati svoje dolžnosti ne bodo vzeli tako resno. Po nekaj mesecih pa ugotav- ljam, da se člani naše 15- članske delegacije redno udeležujejo sej ln z zani- marcem sodelujejo pri razpravah o gradivu _ ki ga spo-ejmemo iz občinske skupščine ter o domači problematiki.« Kolikokrat se sestajate Ln kakšen način dela ima- te? »Sestajamo se po potre- bi, obvezno pa pred vsa- ko sejo občinske skupšči- ne. Gradivo za sejo skup- ščine dobi vsak delegat teden dnd pred sejo ob- činske skupščine, tako da lahko vse gradivo prede- la. Na sejah pcred skup- ščino izberemo tudi tri delegate — toliko imamo namreč delegatskih mest, ki potem zastopajo našo krajevno skupnost. T. TAVČAR 8. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 Film v zadnji'h treh letih so celj- ski filmski gledalci s svojim obiskom določili takle vrst- ni red najbolj priljubljenih filmov (med domačimi m tu- jimi): V gori raste zelen bor (zmagovalec lete 1972, 9170 gledalcev), Sutjeska (leta 1973, 16,999 gledalcev) in Užiška republika (leta 1974, 13.680 gledalcev). Da bo pri- merjava kompletne j ša, po- glejmo, kateri filmi so se po številu obiskovalcev znašU na drugem mestu; ameriški Ah, ta čudoviti avto (1972, 6448 gledalcev), nemška erotična komedija Kaj delajo zdolgo- časene gospe (1973. s 6898 gledalci). Tretje mesto pa so zasedli; ameriški film Letali- šče (1972 in 5085 gledalcev), ameriški film Diamanti so večni (1973 in 5661 gledalcev) in Pastirci (1974 s 4149 gle- díüci). Morda bo za marsikoga za- nimivo, da je Cabaret priva- bil v kino 3814 gledalcev. Absolutni zmagovalci zad- njih treh let so po številu gledalcev v celjskih kinema- tografih trije domači, parti- zanski filmi. Da se je v prvo trojico najibolj gledanih fil- mov lani vmešal še Štiglic s Pastirci pa piomeni izje- men uspeh slovenske film- ske proizvodnje. Ah vrstni red in obisk zmagovalnih fil- mov. domačih, zanika trdit- ve o mačehovskem odnosu gledalcev do domačega fil- ma? Na nek način nedvomno da, čeprav ne smemo spre- gledati velikopoteznosti vseh treh projektov, predvsem pa Sutjeske in Užiške republike. Vendar lahko domača pro- izTOdnja s ponosom pokaže na te šte\'ilke, ki so izjempe, če jih primerjamo z obiskom kateregakoli tujega filma. Najbolj prepričljiv odgovor, koliko možnosti se domače- mu filmu še odpira pri iska- nju naklonjenosti domačih ljubiteljev sedme umetnosti, če bi namreč pregledali še podatke o najmanj obiska- nih delih, bi ugotovih skoraj- da nepomembne razlike v primerjanju s tujimi filmi. Lani je imel v C^elju najmanj gledalcev sovjetski film Ne- navadni zalogaj — samo 12. Od jugoslovanskih pa make- donska stvaritev Zakleti smo, Irina z 68 obiskovalci. Še na.prej — Bombaše si je v Celju ogledalo 186 obiskoval- ca.-, italijansko politično-so- cialno dramo Delavski razred gre v raj pa 192, Predvsem zadnji film opozarja, da za, propagando kakovostnega filma v Celju še niso vse storili. Tudi sestav filmskega re- pertoarja (po nacionalnih ki- nematografijah in žanru) spodbuja razmtóljanja in vprašanja. Lani so v Celju predvajali 370 filmov, od te- ga 147 ameriških, 58 italijan- skih, 45 jugoslovanskih (!) in 41 francoskih. Sovjetskih je bilo 7, češka 2, madžar- ska 2, Skupno pa se je znaš- lo na celjskem filmskem pro- gramu 17 nacionalnih kinema- tografij, Premalo in preozko, še posebej zaradi prebogate udeležbe amerišike kinema- tografije, V žanrski sestevi vodijo vesterni (tudi zaradi Letnega kina, kjer predvaja- jo predvsem reprize), za nji- mi pa so kriminalke, drame, komedije in pustolovski filmi. Dve kakovostni opazki za- služi lanski celjski fihnski re- pertoar; v treh celjskih kino- dvoranah so predvajali kar 45 jugoslovanskih (predlani le 24) filmov, ki jih je gleda- lo 35.948 obiskovalcev, in 37 mladinskih. Resda moramo pri prvem podatku upošteva- ti Teden domačega filma. Vendar je Celje TDF orga- niziralo tudi predlani in je skok potemtakem več kot očiten, Mladinski fihni pa so si že pridobili stalno mesto v celjskih kinematografih — pred petimi leti smo jih lahko našteh v programu manj kot ducat. Lani pa so se mladir^ki filmi že uvrsti- li na odlično šesto mesto med vsemi žanri. Kinopod- jetju za oba te dosežka lah- ko čestitamo. To pa ne, pomeni, da celj- ski filmski repertoar ne skriva v sebi še slabosti, mnoge iz objektivnih razlo- gov, in da bi za afirmacijo kakovostnega filma ne mogli še več storiti. Teden doma- čega filma je samo ena iz- med potez, ki popularizira film kot umetnost in raz- vedrilo. Na koncu pa še nekaj po- datkov o obisku, ki upada; 1971 so imeli celjski kinema- tografi 455.521 gledalcev 1972 496.298 gledalcev 1973 460.805 gledalcev 1974 407.385 gledalcev Težko je oceniti vzroke iz- rednega upadanja obiska. Na vsak način pa tudi obisk ka- že na vse večje težave repro- duktivne kinematografije in obenem opozarja, da bo sča- soma tudi film zahteval dru- gačno, bolj kakovostno pro- dajo, ponudbo in morda ne- katere novosti v organizaciji filmskih predstav, J. V, Novo Likovnika Adija Arzenska iz Petrovč ni treba posebej predstavljati, saj je lani imel vrsto razstav v domačih raz- stavnih salonih. Triintrideset samostojnih in devet skupin- skih razstav je števДo, ki go- vori o nenehnem delu likov- nika, ki se je podal na pota svobodnega poklica in se v popolnosti predal ustvarja- nju. Letos bo še razstavljal v Kanadi v Hawkesburyju v ga- leriji Opus, v Washingtonu pa bo razstevljal v februarju v galeriji The Bridge. Poseb- na novost je to, da bo v švi ci izšla v mesecu marcu mo- nografija o Adiju Arzenšku, ki je s svojimi gravurami in miniaturami tam tudi najbolj zjnan. Monografija bo tiskana v nemškem in angleškem je- ziku v 2000 izvodih, od tega jih bo 100 opremljenih z ori- ginalnimi gra\'urami, Ob^seg bo 60 strani in bo tiskana v barvah (25) reprodukcij, osta- lo bodo črno bele. Izdajatelj je Galerija Arben Art iz Zue- richa. Knjige bodo Izšle v me- secu marcu, kjer bo imel Adi razstavo v Luganu, Vsekakor izredno lep uspeh našega likovnika, ki je uspel v tujini vzbuditi tolikšno za- nimanie za svoje stvaritve. najbolj razveeeljiTO pa je to, da ga bomo lahko tudi do- ma večkrat kot doslej vide- li v razstavnih prastorih, DRAGO MEDVED Adi pn delu S polic študijske knjižnico Cvetko 1).: Јас'о1>ач Ga.Uu.>. Sein Lebdi und Wei-k, München 1972, S. ЗП59/8. LágreiU A.: Die russLsclien Lehnwörti'r im Slovenüschen, Mün- chen l!t73. S, :U4,59/12, Kolakiiw-ski L.: FUox»>nja poaltivizma, Ш oí;rad 19T2. .S. 32»6niiolly W. E.: Politične V!-de in ideologija, LJubljana 1974. S. 42287. Burscr-Prinz H.: Ps.ihiat.rovi lapi.si, Ljubljana 1»74, S, 4226;^. Milošr\ii- N.: Roman Miloša t;rnj.-vn.skoj;, Beograd 1970, S. 5tt98/427. Mabllle r.: Ogledalo èud^^sïîOg, Beogra«] 1973. S. 1415S -15, Picard N.: Mathematik im Kindeiiîpiei, Köln 1974, S. 42265, (iaraudy _R.: M»rksi-¿em 20. stoletja, Ljubljana 1974, .S. 422S8. Perrault (;.: Dvoboj špejuna pred invazijn. Zagreb 1»«в. S. 42237. Albreht R.: Na poti od vizije do stvarnosti. Zagreli 1974. S. 422;« 4. Denle 2. D.: Putokasti Marltsove misli. Priština 1973. S. 4221S 'l. GrartFvImkl priročnik. 2. mn. i dop. ijsd. Beograd 1874. S. 423R2. Ponovljena razstava v Velenju Po razstavi v celjskem Li- kovnem salonu, bodo v pe- tek, 24. januarja razstavo ne- katerih likovnikov celjskega likovnega pododbora prenes- li v galerijo velenjske knjiž- oice. Razveseljivo je pred- vsem to, da so ob tem mož- ne še druge oblike sodelova- nja, s tem pa tudi podiranja miselno'sti o obiinski, repub- liški ali kakšni dragačni kul- turi. Omenjena razstava iiakazu- je tudi možnost, da bi tudi redno razistavo Društva slo- venskih likovnih umetnikov — pododbor Celje prenesli še na druga občinska središča, kot je bil lanski primer v Žalcu. —ЧЗјп Novo. v jezikoslovju Članom podružnice .Slavi.stič- iie^a društva v Celju je o novih tokovih v teoriji j<'zi- ko.4iuvJa predaval prof. Ma- tej Rode. V .svojem predava- nju je Uhajal iz potrebe, d» bi premostili prepad, ki je nastal med naglo »e razvija- jočo znanostjo o jeziku in premalo obve.ščeniml praktič- nimi uporabniki njenih iz- sledkov — učitelji materinega in drugih jezikov, V .strnjeni cbliki je skušal pokazati raz- vojno pot lingvistike od po- gledov mladogramatikov, pre- ko .strukturalizma do genera- tivne slov'nice In najnovej.ših stremljenj — generativne ,se- n'.antike, Žal mu kratko od- merjen ni dovolil, da bi tudi podrobneje razklenil ¡n prikazal poKamezne ,o o eni izmed njih, o praški lingvistički .šo- li v doglednem ča.su predaval dr. Marko l>voržaJ4. Prav bi bilo tudi, da bi o izsltdkih .sodobne lingvistične znanosti spregovorili tudi .s praktične plati: kje in kako bi kazalo do.sežke čiste znanosti upora- biti pri vsa4cdanjem delo т šoli. VI. Abonmajski koncert Stabat mater Dirigent Anton Nanut je pripravil z mariborskim opernim orkestrom m z mladinskim zborom zanimiv koncertni program, s katerim se je predstavil v Na rodnem domu v Celju 15. Januarja, Koncert je obse gal uvodoma J, S, Bacha Suito v C duru za 2 oboi fagot, in godalni orkester. Začetna uvertura je bila dokaj nesigurna, v naslednjih stavkih se je orkestei ogrel ter zvočno lepo podal Menuet in zaključni Pas sepied. Težišče večera Je bil labodji spev italijanskega skladatelja G. B. Pergolesija, oratorij Stabat mater Pravzaprav to nI oratorij v pravem pomenu besede, bolj kanteta v 12 stavkih. Za tisti čas nenavadna za sedba za dva ženska glasova, godalni orkester in orgle ima komorni značaj, V 26 letih svojega življenja je ustvarjal Pergolesi, ki ga nazivajo tudi »Rafael glasbe«, kompozicije, katere uvrščamo med najboljše svoje epohe, posebej neapeljske šole, Stabat mater spada med njegova najboljša dela, prežeto je z lirično emocialnimi potezami, deloma Izvirajočimi iz operne ga stila 18, stoletja. Poleg godalnega orkestra je bil nosilec izvajanja Mladinski zbor M.\RIBOR, ki ga vodi Branko Rajšter Zbor je pel dovršeno, vse melodične linije so bile do kraja naštudirane. enotno barvane, višine čist« in lahkotne, dinamika občutena od nežnega piana do zmerno močnih povdarkov. Zbor obhaja letos lO-let- nico svojega obstoja !n Je v tem razmeroma kratkem času dosegel izredno visoko izvajalsko raven. Sodelovali sta še sopranistka Milica Zečević-Bulj bašič iz Sarajeva in članica beograjske opere, mezzo sopranistka Djurdjevka Cakarevič. Izbor solistk pa ni bil najbolj posrečen. Dvorana Narodnega aoma Je za tovrstno komorno glasbo kar najbolj primerna m posebno akustična zato je bilo vzdušje prijetno slavnostno, žal ne pol noštevilni poslušalci so z dolgotrajnim ploskanjem dah priznanje izvajalcem, «lasti pa je veljal aplav/ simpatičnim in izvrstnim mladim pevcem. Skrajšan spored je bil v popoldanskem času namenjen celjsk- mladini, ki je napolnila dvorano ln pozorno poslu- šala, EGO'N KTTNEJ Jernej Kulium dom o kulturno prosvetnesn živ- ljenju v Jerneju nam je go- voril predsednik kulturno prosvetnega društva Stefan Tmnkl, sicer orodni ključav- ničar pri konjiškem Kostro- ju. Da je bilo kulturno živ- ljenje v Jerneju že'od nekdaj razgibano, smo lahko zasle- dili že v šolski kroniki iz leta 1947, kjer kronist omenja de- lovanje kulturnih skupin te- koj po vojni, 1947, leta pa je bilo tudi uradno ustanov- ljeno kulturno prosvetno društvo, ki danes šteje 120 članov. Ti so razkropljeni v Jerneju, Spodnjih in Zgor- njih Lažali, Ličnici in Kolač- nem. Najbolj so aktirai tisti v dramski skupini, ki jo vodi Štefan Trunki. Ravno pred dnevi so uprizorili Linharto- vega »Matička.« Gostujejo po bližnjih krajih in v nekaj le- tih vztrajnega dela so si pri- dobili stalno občinstvo. Igra- jo največ рк) šolah, kultur- nih in gasilskih domovih. Kulturni dom bi radi imeli tudi v domačem Jerneju in v okviru načrta dela krajevne skupnosti so rekli, da bodo v prihodnjih petih letih kul- turni dom v Jerneju tudi po- stavili, Sedaj imajo oder v šoli, V šoli imajo tudi knjižnico s približno tristotimi knjiga- mi in sanacija knjižničarstva je segla tudi v Jernej, saj so dobili nekaj novih knjig. V svojih vrsteh imajo pred- vsem mlade in to je vzpod- budno, say tekšna članska struktura zagotevlja še dol- goletno in uspešno delo kul- turno prosvetnega društva v Jerneju in to je neprecenlji- ve vrednosti t\idi za celo ob- čino. DRAGK) MEDVEC V VSAK DOM NOVI TEDNIK ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 DOGODKI KONJICE: EVIDENTIRANJE V RK J uoiijihKt orgam/iu^iji KUiMt-ga Kri/a le cvisim.iaju muine kamlidate ¡л vodiUic tunliiij« v osnovnih orgaiiizatijiih in perwl- ^Usivu občinskega odbora. Tudi organizacija IIK se naaireč kon- stituira po novih ustavnih načelih m zato se morajo sestati do nieseci* ai)rila vse skupščine osnovnih orgaaLiacij IIK, do meseca maja P* skupščina občinskega odbora Uli, ki bo izvolila tudi novo pred^idstvo. Evidentiranje možnih kandidatov bodo т konjiški „rgaiiiwMiji Rdečega kiiža zaključili do 1. februarja. Ü. S. ŽALEC: O VARSTVU PRI DELU v petek so se v Žalcu zbrali btroko\ni delavci, ki se ukvarjajo J varstvom pri delu na posvet o pripravi samoupravnega sporazu- ma o varstvu pri delu v OZD. O novem zakonu o varstvu pri delu o nekaterih konkretnili določUih nove zakonodaje je govoril glavni rep. inšpektor dela Jernej Mlakar. Seminar je organiziralo društvo varnostnikov DViT Celje, ki ima v svojem programu med drugim tudi Izobraževalno dejavnost. Xudi za vnaprej velja, da bodo podobne seminarje še organizirali. JOZK .HIKLAVC VELENJE: KAJ VEŠ O PROMETU? Zi. maja letos bo v Veienju ill. republiško tekmovanje sred- njili šol na temo »Kaj veš o prometu«. Tekmovanje organizira ko- misija za preventivo in vzgojo v prometu občine Velenje in bo obsegalo praktično vsa področja Slovenije. Po vseh občinah bodo predhodno izbirna tekmovanja, petnajst najboljših ekip pa se bo pomerilo v spretnosti vožnje, teoriji pro- metn; varnosti in tekmovanju na poligonu. Komisija VP ima tudi sicer smelo zastavljene naloge, redno se sestaja in obravnava problematiko prometne ureditve v občini. PREBOLD: ZBOR TABORNIKOV v soboto je bil v prostorih mladinskega kluba Prebold občni zl)or taborniškega odreda Partizanski vrh. Na njem so pregledali rezultate dela v preteklem letu, nato pa so izvolili novo vodstvo. \ oUja odreda bo .še najM-ej prizadevna Helena MaroUova, načelnik pa bo Stane Kranjec. V diskusiji so se oglasili Adi Vidmajer, Ivan Cientrih, Kudi Eberlinc in Janez AncelJ. Na koncu velja omeniti še to. da so preboldski jamarji dosegli v preteklem letu zares lepe rezultate celo v reiiubliškem merilu in to po večletnem premoru, ■ ki pa ni bil značilen samo za Prebold, pač pa za vso žalsko občino. Medvedki in čebelice ii Prebolda pa zatrjujejo, da se bodo letos še bolj potrudili in v celoti izvršili obsežen prograiTi dela za le- tošnje obdobje. JANEZ VEÜENIK ŠENTJUR: OBISK A. VERBIČA Pretekli četrtek je obiskal .Šentjur predsednik gospodarske zbor- nice .\ndrej Verbič. V prostorih kmetijskega komuinata se je pogo- varjal z aktivom gospodarstvenikov šentjurske občine, lema pogo- vora je bila v glavnem perspektiva, razvoj in vloga gospodarske zbornice v skladu z novo ustavo in delež gospodarske zbornice pn hitrejšem razvoju manj razvitih področij. Naglasili so potreiw, da bi vtč industrijskih obratov prenesli iz razvitih na manj razvita področja. Andrej Verbič se je zanimal, kako tečejo dela v krajih, ki jih je prizadel pjitres. Po razgovoru si je .\ndrej \erbič ogledal tovarni .Alpos in tovarno lahke obutve Tolo. M. P. VELENJE: MLADINCI «OBODA« V GORENJU Prejšnji teden so na povabilo TK ZSMS Gorenje prišli na obisk priil.stavniki TK ZSMS CO iz Cetinja z namenom, da izmenjajo iz- kušnje tako na političnem kot strokovnem področju. Pogovori med obema proizvajalcema gespodmjske opreme o integraciji segajo tudi v vrste mladih samoupravi jalee v, zato je priložnost, da že prej navežejo ztlrave stike in sodelovanje. JOŽE .MIKI>AVC KONJICE: ČLANI PREDSEDSTVA Kot smo že zapisali v Novem tedniku, je biia prejšnji teden v Slovenskin Konjicah volflna konierenca obchiske konference /SM, kjer so mladi izvolili tudi svoje novo predsedstvo. Za predsednika občinska konference so izvolili Jožeta Jeseničnika, za sekretarja An- tona Kolarja, drugi člani predsedstva pa so še Milan Fijavž, Jože Kovše, Jože Lami)ret, Ailma Tinče, Ksenija Jelenko, Franc Kom- plet, Bojan Jurak, Jože Jug, Franc Juiiart, Karolina Petelinšek, Fra- njo Komik. Aleksander Marinko, Franc Slatenšek in Ilija Savič. D. S. SEMINAR ZA DELEGATE Občinska konferenca .SZDl. je skupaj z Uelavsko univerzo v Slovenskih Konjicah pripravila dvodnevni seminar za delegate kra- jevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Delegati loškega področja so poslušali predavanja o delovanju skupščinskega sistema in o nalogah delegatov v ponedeljek in torek, včeraj m da- nes pa teče seminar v Vitanju. Za delegate zreškega in konjiškega področja bodo seminar organizirali prihodnji teden. D. S. DVE DELEGACIJI (iORE.NJE — Člani delegacij<' krajevne skupnosti Gorenje, ki delegira delegate v skuiiščine samoupravne interesne skupnosti, so: Mirko Kotnik, Јапег Obrovnik, .Albin Fiis, .Alojz Ravnjak, Slavko Mernik. Stanko Hren, Bogomil tresnar, Ivan Hren, .Alojz Podgraj- šek in Stanko Vctrih. DOBROVA-GABROVUE — Ta delegacija šteje 10 članov, dele- e^ti pa SO: Marjan Cugmac, Franc Kodrič, Zofija Magerl, Konrad MumelJ, Stanko Mušič, Karlina Napotnik, Franc Potočnik, Ivan •"o^'b ml.. Alojz Vihar in Ignac Zaje ml. D. S. ŠENTJUR: PROSTOR UPOKOJENCE Društvo šentjurskih upokojencev, ki je vsestransko zelo aktiv- no, je prigospodarllo lepe poslovne prostore v samem središču tr.Ha v velikosti 116 m'. S preureditvijo omenjenih pro.storov so pridobili štiri prostorne sobe, v katerih imajo administracijo ter družabne prostore z bifejem, ki je zaprtega tipa, se pravi samo «a upokojence. Vodstvo društva ima namen družabno življenje upokojencev popestriti s knjižnico in čitalnico, z nabavo raznih ■Sratnih kart in šahov. Ker Je med člani precej pevcev, boào po v^ej verjetnosti ustanovili pevski oktet. CELJSKA SOLIDARNOST v »Naj bi ne, bil le potree tisti, zaradi katerega bi se navezovali na to območje. Do tega predela imamo še druge obveznosti, dosti skup- nih nalog pa tudi v sred- njeročnem programu. In končno naša želja je, da bi vezi med Celjem in Mesti- njem ter Rogaško Slatino ostale trdne tudi vnaprej in se raswile na vseh področ- jih družbenega udejstvova- nja,« je med drugim dejal predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt in ta- ko pK)kazal na vsebino poti, ki se je odprla med mestom ob Savinji in nekaterimi kra- ji na šmarskem, ki jih je prizadel lanski jimijski po- tres. Tako in podobno je tekla beseda na sobotnem srečanju med najvidnejšimi predstav- niki celjske in šmarske ob- čine, krajevnih skupnosti Me- stinje in Rogaške Slatine ter gradbenih podjetij, ki dela- jo na tem območju. Srečali so se, da bi ocenili dose- danji potek solidarnostne akcije in spoznali tiste na- loge, ki še čakajo. Ocena dosedanjega dela je pokazala, da so po zaslugi prvih sanacijskih del zago- tovili vsem ljudem varno prezimovanje. Glavna dela pa še čakajo. V teku je zbira- nje podatkov in v teku so prve priprave za sklepanje pogodb za nadaljnja dela. V prvi fazi bodo imela pred- nost sanacijska dela na pri- zadetih 'hdšah, ki so jih uvr- stili v tretjo in celo četrto stopnjo. V slednjem primeru seveda tam, kjer sanacija sploh pride v poštev. PoGeben problem na tem območju so ceste, saj jih v nekaterih primerih ni ali so tako slabe, da so jih morali najprej urediti, utrdi- ti, če so hoteli pripeljati ka- kršen koli gradbeni material. Sobotni posvet je izrekel Celju in vsem njegovim lju- dem ter številnim delovnim organizacijam polno prizna- nje za uspešno pomoč v so- lidarnostni akciji. Graditev nove cenovne šole v Mesti- nju uspešno poteka. Ingrad je tudi pri teh delih pokazal več kot razumevanje. Zaradi tega ni strahu, da bi šole ne odprli za dan mladosti letos. S pomočjo dodatnih sredstev, ki jih bo dala celjska občina, bo Celje sodelovalo tudi pri reševanju drugih problemov. Tako tudi pri gradnji novega gasilskega doma. Vrh tega je na vidiku graditev nOive živilske trgovine v tem kraju. Vrh tega je na vidiku gradi- tev nove živilske trgovine v tem kraju. To investicijo bo zagotovilo šmarsko trgovsko podjetje Jelša. Posebno priznanje ■ so do- bili številni celjski kolektivi, saj so z veliko mero razume- vanja pomagali tistim svo- jim članom, ki jih je priza- del potres, da so začeli reše- vati svoje stanovanjske prob- leme. In naloge? Ne gre samo za uspešen zaključek solidar- nostne akcije, za zaključek pri zbiranju sredstev in po- dobno, marveč tudi za na- prej. Tako je predsednik šmarske občinske skupščine Joško Lojen povabil celjske deloTOe kolektive in sploh kolektive iz gospodarsko močnejših občin celjske re- gije, da bd na tem območju odpirali dislocirane obrate in tudi tako pomagali pri od- pravljanju gospodarske ne- razvitosti. Na vsak način gre za poziv, ki bi moral dobiti ustrezno mesto v srednje- ročnih načrtih prizadetih ob- čin in organizacij združene- ga dela. Gre za poziv, ki je tudi obveznost gospodarsko močnejših območdj do šmar- ske in šentjurske občine! M. Božič Po razgovoru še obisk gradbišča nove osnovne šole v Mestinju. Od leve proti desni: dipl. inž. Marjan Prelec, direktor Ingrada, Jože Marolt, predsednik celjske občinske skui>- ščine, Marjan Ašič, predsednik celjskega izvršnega sveta. Stane Seničar, sekretar občin- skega komiteja ZK Celje, Miha Petan, sekretar občinskega združenja ZB NOV C^lje. PRIPRAVE NA MPF TEČEJO v torek 14. januarja, je bil na pobudo občinske k^ ference Socialistične zveze v Celju sklican sestanek o or- ganizaciji letošnjega mladin- skega pevskega festivala. Se- je so se udeležili predstav- niki vseh celjskih družbeno političnih organizacij. Raz- pravljali so o pripravah na Mladinski pevski f^tivaa ter sprejeli načela za sestavo delovnih odborov, ki naj bi zagotovili prehrano, stano- vanja za več kot tisoč pev- cev ter pravo festivalno vzditóje v mest.u. Celotna prireditev bo v vzdušju 30- letnice osvobodiitve, kar se bo odražalo na zadnjem manifestativnem koncertu na Muzejskem trgu, ki bo tudi osrednja proslava 30-letnice osvoboditve. R. V. Slivniški gaslici so imeli svoj 46. letni občni zbor. Tre- ba jim je izreči pohvalo, ker je bil zbor zelo dobro pri- pravljen, delo v minulem le- tu pa bogato. Nabavili so si nov gasilski avto, ki jih je stal 140 tisočakov, na dom so dali novo fasado in slo- vesno so proslavili svojo 45 letnico obstoja. V tekmova- nju gasilskih desetin so na občinskem tekmovanju na Planini dosegli 1. mesto. Ker je bila to že tretja zapored- na zmaga, so dobili poQial, ki je bil prehoden, v trajno last. Consko tekmovanje je prineslo isti desetini 3. me- sto, na republiškem tekmova- nju pa so zasedli častno 10. mesto ter dobili bronasto kolajno. Sodelovali so pri ga- šenju dveh ix>žarov, trikrat so bili v pripravljenosti za- radi narasle vode in v okvi- ru civilne zaščite so sodelo- vali pri akciji podpiranja stavb, poškodovanih po po- tresu. Med letom so imeli 42 vaj po 3 ure. Društvo vzorno sodeluje s krajevno skupnostjo in mladinsko or- ganizacijo. Sktipno so pri- pravili proslavo občinskega praznika, ki je izredno uspe- la Načrt dela za to leto pred- videva rekonstrtikcijo stolpa pri domu, ureditev okolice doma, organizacija tekmo- vanj, povečanje članstva, na- bavo cevi, uniform in oseb- ne zaščitne opreme. Uprav- ni odbor, ki je bil lani po- mlajen, bosta tudi v tem le- tu vodila predsednik C. Po- trata in poveljnik I. Cmok. C. RECNIK ŽALEC: KONFERENCA GASILCEV Cham gasilskega društva Žalec so imeli 94. letno konferenco. Iz poročil predsednika KARLA STRA- HOVNIKA, poveljnika MARTINA CILENŠKA ter referenta za mladi- no RIHARDA KOPUSARJA je bilo razvidno, da so člani društva sode- lovali pri 19 požarih ter se udeležili vseh občinskih tekmovanj za pionir- je, mladince in člane, ter medna- rodnega tekmovanja v Avstriji. Po- leg tega so v minulem letu kupili dve kljuhcbsti lestvi za reševanje iz stolpnic'^2 UKV aparata in še drugo opremo. V letošnjem letu nameravajo nabaviti uniforme za pionirje, di- halni izolacijski aparat na stisnjen zrak. sredstva za kemično gašenje ter dva aparata UKP za veze. Trudili pa se bodo, da bi čim- prej pričeli z gradnjo gasilskega do- ma, kar bi bilo nujno. Tekst in foto: T. TAVČAR Del udeležencev na letni konferenci gasilcev v 2alcu, kjer je videti, da imajo v tem društvu dovolj podmladka. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 ŽALOST Prišla st vame tiho, brez besed. Obraz ves črn bil ti je pokrit s tančico. Prišla si vame — tiho kot sen. Nisem videla tvojega obraza, a vem, da bil je mrzel in leden. Ostala v meni si in duši moji zvesta. Zakaj nikoli ne odideš? Pojdi, pojdi žena črna iz moje duše! Ne kljuvaj več mi brstja, pusti ga, naj popki ostanejo zaprti! Odidi, žena črna in pusti pop ju, da se razcveti! Odidi____ Zala PUŠKE NA PLATNU SO UTIHNILE Ob koncu leta 1974 je ti- ho zatisniil svoje o6i tudi naš vitanjski kino, ki so ga zadnje čase trle hude finančne težave. Tako so torej morala utihniti tudi raasni bradati in kosmati Junaki ameo-iškega divjega nahoda, kd so se skomj tri- najsit let, г redkimi izye mami, boriili in obstrelje- vali vsako soboto in ne- deljo popoldne. Sedaj se bodo morali^ kot kaže, s svojimi piišikami in revol- verji preseliti kam dru- gam. Medtem ko so imeli Ce- ljani Teden domačega fil- ma, pa laJiiko vsa ta leta pri nas označimo kot »le- ta ameriškega filma«. Pri- zorom na platnu je bilo popolnoma podobno obna- šanje nekaterih posamez- nikov med predstavami. MoiTda je dolgoletno gleda- nje t-eh divjih filmov vpli- valo na naše domače juna^ ke, da so se že v prvili nočeh novega leta spra- vili nad popolno nedolžno reklamino omarico ln jo zbili na tla. Seveda pa je možno, da je to dejanje le protest na ukinitev predstav. Na drugi strani pa bodo prav taki fítaii, кд so nekoliko bolj umir jeni gledalcem šli na živ- ce, pripomogli, da ukini- tev filmskih predstav le ne bo tako boleča, kot bi bila v primeru, če bi več krat im©H možnost gileda- ti kakšen bolj miren, a lep film. Morda pa sedanja zapi- ra kinodvoran« niti ne рк)- meni ukinitve, temveč sa- mo prekinitev predstav? To pa bo pokazala pri- hodnost. Vitanjčan PQGOVOR NA POKOPALIŠČU v zadnjih sončnih ja- nfuarskih dneh sem obi- skali grobove prijateljev m 2inancev. Stal sem pri enem od teh grobov, v moji bližini pa je stala gruča žensk, »boljših dam« in se živahno pogo- varjala o svojih pokojnih možeh. Prisluhnil sem njihovim besedam in slišal, kako je vsaka, ali v tolažbo ah na žalost, pripovedovala o svojem pokojnem možu. Çj-va se je potožila: »Ve- ste^ bil je pijanec, nikoli ni bil trezen; zdaj pa je tu, jaz sem svobodna, dob ro mi je, saj imam za njim lepKJ pokojnino.« Druga ženska je govori- la nekako takole: »Imed je vedno druge ženske, do- mov je prihajal le jest in spat, pa še takrat se ni mnenil zame. No, sedaj je pa tAl, nobenih žemk ne more imeti več^ meni pa je tudi dobro, lepo pokoj- nino imam za svojim »dra- gim« možem, kakšno »to lažbo« pa si tudi še lahko poiščem«. In tretja: »Mož je biJ malo doma, stalno je imel kakšne seje, sestanke in ialete, jaz pa sem ga čaka- la doma. Včasih sem ga šla iskat na kakšno sejo, če pa je šel na izle^ kc¿t društveni funkcionar, sem šla z njim. Sedaj, ko je umrl, sem večinoma do- ma, toda vse ostale skrbi so odpadle in dobro mi je, kot še nikoli v življe- nju. Pu&til mi je lepo pen- zijo, da si lahho še mar- sikaj privoščim.« Tako in podobno so si E>otožiile te »uboge« vdove, ki ijrihajajo večkrat na po- kopadiSče, verjetno pa le zato, da opravljajo svoje pokoOne može, ki se ne morejo braniti pred zlob- nimi Jeziki svojih žena. Za svojimi umrlimi mož- mi prejemajo te vdove verjetno lepe pokojnine in tako lahko uživajo plodo- ve moževega dolgoletnega dela. Upam, da takih vdov ni veliko. Te pa, če se bodo spoznale, se naj malo za- mislijo in se si)omnljo sta- rega rimskega pregovora: O mrtvih se govori samo dobro- Star Celjan ODMEV: DOBRO SRCE Pred dnevi je prišel v našo redakcijo 74-letni Franc Sovine, и{Х>којвпес s Polul v Celju. V NT je prebral 2godbo o novolet- ni želji 98-letnega Jako- ba Ročnika, gornjesavinj- čana, ki preživlja dneve sam s svojo starostjo. Franca Sovinca je zgod- ba prevzela, pretresla. Ne more razumeti, kako lah- ko dandanes človek živi s 180 dinarji podpKxre. Fran Sovine rad poma- ga svojim bližnjim. Tudi zato se je odločil in v na- šo redakcijo prinesel da- rilo za Jakoba Ročnika, Poslali mu bomo íKKiar- jenih Sovincevih 20 sta- rih tisočakov. Prav bodo prišli. Francu Sovinou pa za njegovo humano pozor- nost prisrčna hvala, URA ZGODOVINE Pričeila se je ura zgo- dovine. Za katedrom je že sedei učitelj, ki nas je nemo gledal tepod očal. Trepetaj e sem stopila do svojega prostora in si pripravila vse potrebno za uro zgodovine. Zakaj te- ga niso storiii moji sošol- ci, nisem vedela. V mi- slih so se mi venomer po- navljale besede, kd mi jih je prejšnji dan govoril uóiteüij: »Do jutri se vse temeljito nauči, sicer bo spet cvek«. Niti malo nisem poku- kala v knjigo ln tuda v zvezek ne, saj sem se ce- lo popoldne žogala. Vztre- petala sem, ko sem vide- la dnevnik, ki se je pK>ča- И odprl. »Zdaj, zdaj me bo poklical«, sem si mi- slila. »Kaj bo, JOJ, saj nič ne znam?« V razredu je vladala mučna tišina. Tedaj je učitelj vstal, sto pil do moje mize in me prijel za roko. Se vedno me je bilo neznasko strah Začela sem počasi pripo- vedovati snov, ki sem si jo zapomnila pri zadnji uri zgodovine. Govorila sem tiho, jecljaje, s po gledom uprtim v tJa. Kmalu pa so moji so šolci z uč.iteljem vred prasnili v smeh. Učitelj je v smehu komaj izda- vil: »Cvetka, Cvetka, kaj 3i naju res zamenjala?« šele tedaj sem dvignila glavo in videla pred se- boj hišnika, ki ga je uči- telj zgodovine poprosil, da v njegovi odsotnosti po- pazi na naš razred. Bila sta si res malce podobna in oba nosita očala. Cvetka PARTIZANI, OGLASITE SE! Januarja leta 1945 sem bila v partizanih težko ra- njena in prepeljana v celj- sko bolnišnico. Tja je bilo prepeljanih še dvanajst ali štirinajst partizank. Večinoma so bile zajete v Zgornji Savinjski dolini. Spravili so nas v posebne, sobo in pred vrata posta vili stražo. Prav tako so bili v sosednji sobi za straženi ranjeni partizani. Ne spominjam se več, ko liko jih je bilo. Vem le to, da je bil med njimi mlad kurirček, star okoli 15 let, doma iz Zgornje Savinjske doline. Imel je zmrznjeni obe nogi, ki sta postali popolnoma čr- ni in so mu jih zato od- rezali, Spominjam se tu- di, da so dva partizana iz te sobe odpeljali in ju nato obesili na Frankolo- vem. Izražam željo še neka- terih, da bi se po 30-letih sešli in obudili spomine na takratne težke dni. Se- stali bi se zadnje dni ja nuarja aU prve dni febru- arja letos. Prosim, pošljite svoje naslove in predlagajte kraj in datum srečanja. G. P., Kajuhova Celje Odgovor: Prosimo bral- ko za točen naslov! MOJ ROJSTNI KRAJ Moj rojstni kraj Mala je vasica moja, ki Kladje se imenuje, med travniki in gozdom mir domuje. Vojna mnogo zla nam je zadala, ženam in materam sedem je sinov pobrala. En mož med frankolovskimi žrtvami je bil pokopan. Ko že prst ga je obkolila, mu žena otroka je rodila. Mir m svobodo si želimo, spomin na padle pa še obudimo. Tu pri nas v Kladju je lepo, tod ptice žvrgolijo, pri nas najlepše rožice cveto, najbolj sinje je pri nas nebo. Poldi ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 30 LET OSVOBODITVE PISE. FRANJO FIJAVŽ Bočna je bila okupatorju trd oreh skozi ves čas vojne Okupator je kmalu po svojem prihodu izselil štiri družine v Srbijo in na Hrvaško. Nemci so, kot po vseh krajih širom Evrope, res živeli v prvih letih vojne — vse od 1939. leta, ko so napadli Poljsko in vse do uničenja bivše jugoslovanske vojne — v prepričanju, da je najboljši način podr^itve narodov, če razselijo določene skupine ljudi, predvsem izobraženstvo, na- cionalno zavedne trgovce, obrtnike, delavce in kmete. Seveda v prvi vrsti tiste, ki so se naselili v nove kra- je po prvi svetovni vojni. Tako so se ravnali tudi pn nas, v okupirani Sloveniji. Toda povsod se ni dalo ljudi ustrahovati. Izrazit primer nemškega neuspeha na tem področju predstavlja v slovenskih krajih na- selje Bočne, na kar smo lahko ponosni vsi Slovenci in ne le tedanji prebivalci Bočne in njihovi potomci. V Sloveniji je bila po številu interniranih iz vaških naselij močneje od Bočne prizadeta edinole Solčava. Toda največ ustreljenih talcev in v koncentracijskih taboriščih preminulih je imela Bočna. Kako se je začelo z odporom v Bočni? Zaje Ferdo iz Ljubnega je bil prvi, ki je navezal süke z nekaterimi vaščani Bočne in Krope in jih pridobil za sodelovanje v osvobodilnem gibanju. Sep- tembra 1941 leta so se v gostilni Fridl v Kropi, v tihem pomenku, sporazumeli 2mavc Anton-žmavčev in Kov- šak Anton z Zajcem, da bosta vse, kar jima je povedal ~ namreč o ustanavljanju odborov osvobo- dihiega gibanja po vseh mestih in vaseh Slovenije, o zbiranju zavednih ljudi v enotno organizacijo prenesla na svoje zaupne znance. Vsak od prisotnih bi naj pridobil v svoji okolici vsaj p» dva pristaša osvobodilnega gibanja. Te skupine, imenovane trojke, pa naj ne bi vedele ena za drugo. V mesecu oktobru se z Zajcem sestanejo v Bočni v gostilni Slapnik že preje imenovana 2mavc Anton in Kovšak Anton, pritegnili so pa še 2mavc Ivana (Mermolov), kasneje partizansko Mrazek imenovan. Domenijo se, da bodo pripraviU tudi primerno me- sto, da se po potrebi skrijejo, če bo treba v primeru aretacije. Torej, zgradili si bodo bunker. Do obširnejšega sestanka vaščanov, ki so bili pri- pravljeni tudi kaj osebno žrtvovati za osvobodilno gibanje, je prišlo 28. novembra Ш1. Na ta sestanek, vršil se je na žagi posestnika Antona 2mavca, je Ferdo Zaje pripeljal aktivista okrožnega partijskega komiteja za Savinjsko dolino Jožeta Letonjo-Goloba in Vilija Reberšaka-Cuka. Kot se še danes spominja Anton Kovšak, takrat mlad kmečki sin, jim je znal Letonja živo prikazati, kako bo Nemce slejkoprej odneslo iz naših krajev. Seveda, Letonja ni pozabil pristaviti, da bo za vse to, kar bodo v naslednjih me secih aktivisti in partizani snovali in pokrenili proti okupatorju, potrebna pomoč vseh zavednih ljudi. Ta- krat so prisotni ustanovili prvi odbor OF za Bočno in Kropo, a za sekretarja so izbrali Antona Kovšaka, Ta odbor je štel 11 članov in med njimi so bili poleg Kovšaka še Kranjc Б^апс, 2mavc Ivan-Mrazek. 2mavc Franc, 2mavc Anton-2mavčev, Pi-esečnik Franc-Cigalov, 2mavc Anton-Mermolov in Zagožen Jakob-Pevčev. Ko v Bočni prvič pokažejo roge okupatorju ... Najbolj zavedni vaščani se niso le med seboj sestajali, p)ogovarjali ln za sodelovanje pridobivali svoje znance in žene, temveč so prav kmalu pričeli 15 podpirati aktiviste ln partizane v svoji okolici. Mer- molov Ivan-Mrazek je že v jeseni 1941. leta pripeljal Zavolovšekovi Mariji — Boltetovi mami v Kropo dva partizana na prenočevanje. Enega od njiju je Mrazek predstavil Boltetovi za Kmeta. Boltetova ju je udobno namestila v kašči na gospodarskem poslopju. Vaščani so pričeli zbirat? živila za partizane, prav tako obleko in zdravila. Med vaščani in partizani je imel glavno zvezo aktivist Mrazek. Zavolovšekovi so spadali med tiste družine v Kro- pi in Bočni, ki so veliko prispevale za razširitev osvo- bodilnega gibanja, a so same pri tem veliko doživele in utrpele. Oče in mati sta bila že v juliju 1&42 odpe- ljana v koncentracijsko taborišče na Bavarsko, hčerka Iva je spoznala trpljenje Internirancev v raznih tabo- riščih. No, ti trije so dočakali svobodo in se vrnili na svoj dom, toda dva sinova in hčerka Štefka so izgubili svoja mlada življenja med vojno kot borci ali talci. Iz pripovedovanja Kovšek Pavle iz Krope — parti- zani so jo imenovali »2^ta«, izhaja, da je prišel k njim na dom nekaj dni pred obletnico propada bivše Ju goslavije okrožni aktivist .^Ibin Vipotnik-Strgar. Pred- lagal je, da bi naj ženske sešile slovenske zastave, a moški bi jih naj razobesili v Bočni, Kropi in še drugih krajih. Niso dosti pomišljali, akcija se jim je zdela privlačna. Tako so se Kovačev Francel, Mermolov Ivan, 2mavčev Tone, Mlinarjev Francel in Kovšak Anton dogovorili, kako bodo akcijo izvedli. Brez težav so pridobili še žene za sodelovanje. Potem so Krajn- čeva in Boltetova mama tei; Matijevka (Kovšak Pavla) vso noč šivale zastave, domači fantje pa so jih na slednjo noč raznosili in razvesili po Bočni in Kropi, Gornjem gradu in vse do Nazari j. C Gornjem gradu so visele zastave ne le v sredini trga, temveč tudi po stranskih uUcah. Akcijo je vodil Kovšak, Pavlin mož ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 Glava pokojne svinje, ki jo je vzredil íígidij Hriberšek s Kozjaka pri Velenju, je na videz čisto navadna svinjska glava. In za čas kolin to ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi svinja tela- tala kar 490 kg. Sama glava je bila dovolj težka, da jo je moral krepak dedec kar korajžno po- prijeti. Kgidij Hriberšek ni hotel izdati recepta za vzrejo take svinjske zverine, da pa je podatek resničen, je sestavil komisiio, ki je na dan kolin napisala poseben dokument o verodostojnosti podatkov. Faksimile dokumenta resnično obstoja in če bo mogoče priti do njega, bomo točno ve- deli, koliko so tehtali posamezni kosi zoies svinjske svinje. .K)ŽK MIKLÄVC POMOČ STAREJŠIM Rada üi pohvalila naš Novi tednik, še posebno novoletno številko, ki je bila tako pestra in zani- miva, da mi ob njej res ni b lo dolgčas. Zelo me je presunila re- portaža o 98-letnem star- cu in o njegovem življe- nju. In sem razmišljala; kaj smo ljudje res že po- stali avtomati? Kaj smo res že čisto brez čustev? Saj nismo! Le naslov tega starca dajte v javnost, kajti dobro vem, da bi mu marsikdo rad poma- gal in ne bi mu bilo treba trpeti pomanjkanja. Kaj pa pravi Rdeči križ? Go- tovo je kje v bližini kak- šna organizacija Rdečega križa, ki bi mu morala priskočiti na pomoč. Pri nas v Šentjurju vem, da je Rdeči križ podelil veli- ko paketov z oblačili in živili vsem, ki so bili р>о- moči potrebni, še poseb- no starejšim ljudem. Urška Oraš Vrbno pn Šentjurju Odgovor: Draga Urška, za naslov bomo povpra- šali avtorico reportaže, IJzo Podpečanovo. «KOZJANSKI ODRED« Nekaj dm pred Novim letom smo se taborniki zbrali v taborniški sobi, ki smo JO pred kratkun šele dobili in s-mo sj jo tudi sama uredih. V ponedeljek ob potih popoldne smo se zbrali staregšd taborniki in ta- bornice. Eden izmed nas je prinesel gramofon ш plošče, ob katerih smo preživeli naš večer. Načel- nik je pohvalil nekaj de- lovnih članov, кд so se še posebej izkazali v pretek- lem letu. Caj smo si sku- hali po taborniško na skromnem ognjišču. Ta- ko je večer potekel v pri- jetnem vzdušju. Nekaj nas je poskrbelo za humor. Sest tabornikov smo raz- delili v dve skupini in jim zastavil: uganke. Zmagala je mla^jša skupina in za nagrado dobila — kocko sladkorja. Ko je bilo že temno, smo posedli f>o stolih !П zapeli nekaj ta- borniških pesmi. Kazalec na uri se je premaiknü na pol devetih in morala smo se raziti. Se poprej pa smo si zaže- leli srečno novo leto. Majda H arti Irena Kodrič Osnovna šola Kozje ŽEJA PA TAKA! Ko so poprávljah sa- vinjsko cesto od Petrovč do Šempetra, je bilo tre- ba urediti tudi bankine. Savinj.skih cestarjev pa je bilo premalo, zato smo jim priskočiU na pomoč cestarji iz Laškega in Jiir- kloštra. Pomagal je tudi naš dobri in vedno »že- jen« Francè. Od Petrovč do Žalca je še nekako šlo, ker so bile iostdlne na gosto. Toda proti Šem- petru mu je že trda pred- la. Sonce je žgalo in že ja je bila гез nevzdržna. Najbolj je seveda trpel Franci. Ko ga je eden od domačinov vprašal, kako mu je všeč Savinjska do- lina, je Franci nejevoljno odgovoril: »Dolina je že lepa, a kaj ko moram jaz trpeti tako žejo! Saj -še vode ne morem nikjer dobiti, ne da bi name za- renčal kak.šen pes« Leopold Maček ČE VAM NI VŠEČ, LAHKO GRESTE v partizanih me je ve- likokrat zeblo v noge. Je- seni leta 1973 pja se mi je stanje z nogami tako po- slabšalo, da sem moral F>oiskati zdravniško po- moč, vend^ kaj več, kot da so md vzeli kri in vo- do, niso storili. Leta 1974 sem odšel na zdravLjenje v Dolenjske Toiplice. Po vrnitvi iz Top- lic sem sï>et zaprosil zdravnika za pomoč. Do- bil sem naipotnico za spe- cialAstični pregled ožilja. Pregled je bil opravljen dne 24. novembra 1974. Ugotovili so, da je bole- zen živčnega izvora. Pri- poročil md je pregled pri nevropsihiatru. Cez nekaj dni sem dobil obvestilo, da se naj zglasim na ta pregled. Ker sem ugoto- vil, da so pred menoj le brije bo kliki, sem mirno čakal _ da pridem na vr- sto. Toda zgodilo se je, da je sestra moškega, ki Je prišel v ambulanto za mano, poklicala pred me- noj. Na moje vprašanje, ali m navada, da se po ambulantah kliče ljudi po vrsti, má je sestra odgo- vorila, da je pri njih dru- gačna navada. Ko sem končno le prišel do zdrav- nika, ml je ta takole od- govoril: »Veste, pri nas je taka navada, da je prej na vrsti tisti, ki je bolj bodan«. Ko sem ugovarjal, da se v čakalnicah zbira- jo ljudje v določenem ča- su in da bi se tako tudi morali klicati, mi je zdrav- nik pojasnil: »Ce vam ni kaj všeč, lahko greste!« Nisem se hotel več pre- rekati in sem zares odšel. Sprašuijem se, kaj sem hudega storil? Prišel sem v ambulanto z vabilom, na katerem je napisana tudi ura pregleda. Ves čas mimo čakal in mislim, da imam tudi jaz, kot borec NOV, piravico priti do zdravnika. Težki bolniki, pa mislim, ne prihajajo sami v ambulanto. Zadnje čase toliko govorimo in pišemo o tem, kako se je zdravstvena služba izbolj- šala, predvsem za borce NOV! Rado Noivina Celje, Robova 9 NAROCILNICA Nepreklicno naročam povest Ciganka. Zne.sek 50,00 din bom plačal po povzetju. Priimek in ime: Točen naslov: LOJZE POŽUN OSVOBODITEV IZ „STAREGA PISKRA" (5) To je sicer nekoliko zaleglo, štirje — dva od njih kar v SíKxinjih h.ačah in srajci — pa so se mu izmuznili Za njimi ni mogel, streljal pa seveda tudi ni. Na srečo s(' s; že po kratkem času premislili in se vrnili na dvnn.šče Med zbiranjem jetnikov na dvorišču sta dva člana skupine odhitela še po ostalo orožje ш strelivo. Ko sra se z njim vrnila, ga je nekaj rešenih bivših borcev kar razgrabilo. Eden od njih je od sreče kar poljub- ljaj puško Med vsem tem dogajanjem pa jih je čas nc^usmiljeno preganjal Sprva predvidenih dvajset mi nuT 7Д izvedbo akcije se je že spričo omenjenih zapie tov precej zavleklo: raztegnilo pa se je še zaradi po novnesa telefonskega poziva. Žarko je po naglem ukazu čakaioči množici, naj se nihče ne gane ali oglasi, v aežumi sobi ponovno odgovoril istemu glasu kot prvič, da je v zapor-j vse v redu. Po pogovoru je celotno telefonsko napravo strgal s stene in jo vrgel v zaklo- nišče рг€чЗ vhodom v zapore Takoj nato — na vso partizansko srečo — zasliši na trgu pred zaporom od mev korakov. Ukrepa naglo: vse se morajo amakniti iz preddverja v notranjost dvorišča in znova utihniti Zatem nad glavnim vhodom prižge električno .uč. se postavi na najbolj osvetljeno mesto — oblečen v nem- ško uniformo, da bi ga prihajajoči le opazili — tei med napetim oprezovanjem mirno čaka - Po ozki uhci prihajata v smer proti zapKjru dva železniška zaščit- nika Za čas se ustavita, verjetno prisluhneta priduše nemu nemiru v »Starem piskru«, odkorakata počasi naprej pred bližnjo Meštrovd hišo zopet postojita in opazujeta, končno pa si tam odkleneta in vstopita... Med osvobojenimi je bilo slišati vzdihe olajšanja Ko je še Ivo prignal zajete paznike na dvorišče tn so diverzanti zbrali, je bilo že okrog tričetrt na tri Precej osvobojencev je bilo bosih, nekateri .зд bili v samih srajcah in spodnjih hlačah, ogmjem z odejami, med njimi so bili krvavih in izmaličenih obrazov, tudi s polomljenimi rokami, pa obstreljeni, drugi so se spet le s težavo premikali. Eden takih — zmučenega obraza, okrvavljen, hudo oteklih rok in oslabel — je bil tudi komandir Narodne zaščite okraja Celje-mesto Ciril, ki so ga bili Nemci zajeli pred štirimi dnevi na cesti bliziu Dobrne. Vendar se je v vseh očeh že iskrilo novo živ.jenje. Goli Ш bosi, kakršni ne bi mogli v partizane, naj 01 pci nasvetu rešiteljev pohiteli k znanim ш zaneslji- vim ljudem, da bi se uredili, zatem pa takoj nadalje- vali pot v gozdove, ker je bilo pričakovati, da se bodo Nemci za gotovo pognali za njimi v zasledovanje. Kdor se ne bi imel kam zateči, naj bi se na umiku iz Celja pridružil njihovi skupini. Kolikor bi jih kdo spraševal, naj mu odgovorijo, da so jih spustili iz zapora m da le vojne konec. Na znak za odhod so se osvobojene! pognali za reši- te, ji ko da bi se utrgal plaz. Da bi se le čimprej in čimdalj odstranili od tako preklete mučilnice! Od sil- nes¿i vznemirjenja se niti rešitelji niti rešenci niso zavedli, kako so stekli mimo policijske postojanke m stražarja na Vodnikovi ulici do Glazije. Na tamkajšnji, že pred akcijo dogovorjeni javki, so se rešitelji v krat- kem času zbrali nato pa z glavnino osvobojenih odhiteli nazaj v smer, iz katere so bili prispeli v Ce.je. Na drugi javki pn mostičku na Lopati so počakali na tiste, ki so jih težko dohajali, zatem pa so se ustav- ljali pri hišah na Zgornji Lopati, da so potrebne oskr- beli z obleko in obutvijo, in se okrog petih zjutraj znašli pri Zviževih v Slatini. ' vsi skupaj precej na Koncu z močmi. Domači so jih od veselega snidenja s solzami v očeh kar stiskah k sebi m poljubovali. Na- polnila sta se hiša in gospodarsko poslopje. Za prvo si.o so jim postregli z velikimi lonci čaja, da so se pregreli. A kmalu je bilo treba odriniti naprej in se umakniti sovražnikovemu zasledovanju. Kurir Jože je rešene popeljal v Zavrh nad Smartnin, kjer se je zadr- ževala vojaška patrulja za okraj Celje-mesto, presrečni osvoboditelji pa so se podali skozi bližnje gozdove v smer proti Vojniku. Po nekaterih izjavah so tudi oboroženi rešenci zbrali nekaj skupin in se prebijali na več strani, proti Koz- janskemu, Šentjurju pri Celju, šmohorju, Gozdniku in Mrzlici ter proti Smartnemu v Rožni dolini. Iz priče- vanja Franca Cretnika-Marjana je razvideti, da so se rešeni jetniki pred odhodom na dvorišču postrojili in da se je del partizanov-rešiteljev in rešencev postavil v prve vrste. Ko so bili pripravljeni, so odprli glavna vrata. Skupina, v kateri je bil tudi Cretnikov oče, je zavila proti gledališču in bolnišnici ter čez mostiček na Glazijo. Tam se jih je del odcepil in se usmeril na jug čez Savinjo, skupina 50 do 60 pa je krenila proti Lokrovcu in Rožni dolini. Tako sta se z očetom srečno vrnila domov v Pernovo. Faruka Kranjc, snažilka na laški občini, ki so jo bili Nemci zaprli zaradi sodelovanja s sinom partiza- nom, je o rešitvi izjavila: »Nikoli ne bom pozabila trenutkov v noči na 15. december, ko so nas zapyornike osvobodili hrabn par tizani. Leža.e smo po dve in dve na pogradu, ker nas je bilo čez trideset v celici. Zarožljal je ključ in s stra hom smo čakale, koga bodo poklicali na zaslišanje Vrata so se odprla na stežaj, na vratih pa je paznik Grad zavpil, naj vstanemo in hitro odidemo. Menda se od nas vseh nikoli v življenju ni nihče tako hitro obleke! kot v tisti srečni noči. Vzela sem odejo, saj nisem vedela, kam gremo, in že smo po hodnikih pri- tekle na dvorišče. Skupine zapornikov so se kot hudo- urnik vali.e na dvorišče. Tam smo zagledali dva tova riša, podobna partizanom, ki sta se ljubeznivo smeh Ijala. Kar nič več nismo spraševali, vse nam je bilo na mah jasno. Bilo nas je gotovo čez tristo, a je vla- dala grobna tišina. Telo, sproščeno vseh muk in groze, je vsrkavalo življenje, svobodo. Skoraj dve uri smo se zbirali, nekaj pred tretjo uro pa so se odprla velika jetniška vrata in brigada izmučenih, večinoma na smrt obsojenih, je stopala po celjskem tlaku svobodi v naročje. FOTOKRONIKA Pred dnevi sc je v klnodvoranl » Mozirju zbralo na rednem letnem občnem zboru okrog 100 ribičev ribiškega društva Mozirje in predstavniki DPO. Na zboru so pregledali delo v preteklem letu, ki je bilo dcrftaj uspešno, izvolili so nov dvanajstčlanski odbor in več komisij za posamezne akcije, sprejeli so program dela za prihodnje obdobje, posebno skrb pa so namenili praznovanju 20. obletnice društva, ki bo predvidoma letos poleti. Ribič so se poleg osnovne skrbi, da bi vzgajali čimveč zdravega iivlja * naših vodah, zadržali pri obravnavanju varstva okolja in poživitve turistične dejavnosti. Ribiška družina Mozirje obsega lovne revirje Savinje od Grušo- velj do Letuša in celotno Dreto, trenutno pa šteje 138 članov. Raz- širjanje vrst članstva je pripravljeno na osnovi posebnega progra- ma, ki vsebuje posebne zahteve za vzdrževanje pravilnega odnosa med vodnim bogastvom ter rekreacijo ob najčudovitejših prede- lih Gornje Savinjske doline. Najzaslužnejšim članom je RĐ podelila posebna priznanja, pred- sednik zve?e ribiških družin proiesor Drago Loibner pa je podelil tudi republiška odličja. Jože Miklavc Letošnja prva polovica januarja res ni bila zimska. Ta posnetek zgovorno potrjuje tople sončne žarke, bi so se ujeli na res zgodnje zvončke. Foto: DRAGO MEDVED Pred kratkim so v Grižah pripravili na pobudo Osnovne organizacije Rdečega križa srečanje za л^е starej.še prebivalce t^a kraja. Zares prisrčnega sre- čanj'a se je udeležil tudi Jože Jan, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec, ki je vse navzoče po- zdravil s krajšim nagovorom. Sledil je kulturni pro- gram, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Nade Cilenšek, tamburaški orkester ter ženski pevski zbor Svobode iz Griž. Zanimivo je, da se je tega pri- srčnega sprejema udeležila tudi najstarej.ša Grižanka, petinosemdesetletna ANTONIJ V GOVEJŠEK, ki je pre- jela skromno darilo organizacije Rdečega križa. Vsem. ki so pripravili to prijetno srečanj»-, Osnov- ni organizaciji RK, podmladkarjein osnovne šol«, kra- jevni skupnosti Griže, še prav posebej pa neumornima organizatorjem sprejema, Hildi Premik in Mariji Je- mec, gre za res požrtvovalno delo vse priznanje. Na sliki: Prizor iz lanskoletnega srečanja. J.\NEZ VEDENIK NAŠ KRAJ • PONIKVA: NOVA DELAVSKA PROGA Avtoturistično podjetje Izletnik Celje je uvedlo novo avtobusno de- lavsko progo Ponikve—Šentilj—Vele- nje. Ker na tej relaciji doslej ni bilo nobene avtobusne zveze, je najnovej- ša pridobitev za krajane izrednega po- mena. Veliko delavcev bo imelo zdaj priložnost enostavno priti na delo v Velenje. J02E MIKLAVC • LESIONO: UREDILI BODO OKOLJE v Lesičnem zadnjih nekaj let po- spešeno urejajo objekte in zemljišče okrog šole. Najprej so naredili smu- čarsko skakalnico, nato so asfaltirali igrišči za košarko in rokomet, lotili so se izgradnje kulturnega doma, ki bo hkrati telovadnica, letos pa bodo urejali okolje šole. Da bi bilo okolje čim lepše in čim bolj uporabno ure- jeno, so poklicali na pomoč svojega nekdanjega učitelja Prislana, ki je na- redil načrt ureditve okolja. V veliko pomoč pa jim bo vrtnarija Medlog, ki je obljubila za 3.000 dinarjev sa- dik in strokovno pomoč pri ureditvi parka. Ker spada Lesično v nacional ni park Kumrovec — Kozjansko, se na šoh zavedajo, da je zadnji čas, da si uredijo svoje okolje. Istočasno pa računajo, da bo urejena okolica šole močno vzgojno vplivala tudi na otro- ke in starše in da bodo mnogi bolj skrbno uredili svoje dornove in nji- hovo okolje prav pod vplivom tega, kar bodo videli pri šoli. J LIPNIK • ŠMARTNO OB PAKI: TRANSPORT DO VRAT Znano je, da je postaja Šmartno ob Paki ena izmed najbolj obreme- njenih na relaciji Celje—Velenje. Tu je tudi največ tovornega prometa. V letu 1974 je bilo naloženih na postaji 64Ô5 vagonov, kar znese Ш.043 tone tovora, največ tufa iz kamnoloma Go- renje, nadalje rezanega lesa in konč- nih izdelkov iz Nazarij v Zgornji Sa- vinjski dolini ter hidriranega apna iz hidrirnice v Podgori pri šmartnem. Razloženih je bilo 1345 vagonov ah 25.634 ton, največ lesa — drv za to varno ivernih plošč v Nazarjih, pa tudi precej različnega stavbnega ma- teriala, za trgovino Tehnomercator v Šmartnem ob Paki. Tudi kosovna odprava ni bila ina- la, saj je bilo odposlano 1214 pošiljk v teži 316 ton blaga, prispelo pa je 1226 pošiljk v teži 309 ton. S potniškimi vlaki je potovalo la- ni iz postaje Šmartno ob Paki 23.593 potnikov. Vagonske in kosovne pošiljke pre- vzame postaja Šmartno ob Paki v skladiščih GLINA Nazarje in v Smre- ki v Gornjem gradu ter jih z lastni- mi tovornjaki prepelje v Šmartno ob Paki in jih s svojimi delavci preloži v vagone. Isto delo vrši tudi za Ktne- tijsko zadrugo Mozirje. Odgovorni na postaji pa se trudi- jo, da v najbližji prihodnosti za vso gornjesavinjsko območje uresničijo načelo transporta: od vrat do vrat. Želimo jim obilo uspehov pri tem delu. • ZABUKOViCA: AKCIJA »HODIM« v Planinskem društvu Zabukovica je bilo 10. januarja letos podeljenih 71 zlatih in srebrnih čeveljčkov za prehojenih 200 oziroma x00 km. Z ve- seljem smo ugotovih, da so priznanja dobih večinoma delavci iz neposredne proizvodnje; samo iz Minerve Zabu- kovica jih je bilo več kot 10. Zato je predstavnik društva v svojem go voru naglas il, da bo prva dolžnost društva, da po posameznih TOZD ustanovi planinske sekcije, ki bi lah ko organiziralè delo v društvu, ki šte- je že preko lOOO članov. Predvsem pa je potrebno, da ima delavec organizirano rekreacijo. Po obronkih Savinjske dohne pelje Sa- vinjska pot, v bližini sta šaleška in Zasavska pot, ki popeljejo delavca v naravo. Tudi sindikalne organizacije v sin- dikalnih igrah ne bodo več ostale pri več ali manj tekmovalnih športih, saj nam ravno podatki iz takšnih akcij, kot so »hodim« in podeljene značke za posamezne poti kažejo, da bo tu- di tu potrebno narediti več za delav- ca m ga organizirano popeljati v na- ravo. Res je, da je savinjsko planinsko pot prehodilo do sedaj preko 160 pia nincev, da podeljujemo vse več pn znanj in drugih častnih znakov (na prireditvi smo podelih Mihaelu Mi klavcu častni znak za prehojeno Za savsko pot, čestitali Francu Cadeju ml. in starejšemu, ki sta prehodila slovensko transverzalo, ugotovili, da je Umek Zoran prehodil šaleško pot itd.), vendar menimo, da to še ni dovolj in da moramo narediti še več. Zato je ena izmed osnovnih nalog PD Zabukovica, da bo ob svojem sre brnem jubileju v vseh organizacijah združenega dela na svojem področju ustanovila še druge planinske sekcije. FRANC JE20VNIK. Griže • RADEČE: DVAKRAT USPEŠNI Decembra so šolska športna dru- štva laške občine organizirala turnir v namiznem tenisu. Pri tem so bili Radečani popolni zmagovalci, saj so bili prvi med fanti in dekleti. Med fanti je igralo pet ekip. Prvi so bili Radečani s štiri^ zmagami, sledijo pa Radeče II s tremi zmagami, Rimske Toplice z dvema. Laško z eno in po sebna osnovna šoto brez zmage. Med dekleti pa so igrala štiri moštva. Pr- ve so bile Radečanke s tremi zmaga- mi, sledijo pa Laško z dvema zmaga- ma, Radeče II z eno in posebna osnov- na šola brez zmage. Ob popolnem uspehu Radečanov pa ne gre prezreti dejstva, da so se prvenstva udeležila vsa šolska šport- na društva, vključno š posebno osnov- no šolo. JOŽE LIPNIK • CELJE: KAJ JE AISEC? To je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije, v ka- tero je vključenih 56 držav sveta. Se- daj deluje AIESEC tudi na VEKŠ-u v Celju v obliki pododbora, študentje in študentke VEKá-a, ki bi si noteli izpopolniti znanje ekono- mije, ogledati lepote Japonske, Filipi- nov, spoznati švedsko z vsemi nje- nimi lastnostmi, ali pa se sprehajati po ulicah New Yorka, vse to in še marsikaj lahko storijo, če se vklju- čijo v delo AIESEC. Vsako leto se na tak način izmenja več kot 6000 štu- dentov, ki tako opravljajo svojo stro kovno prakso. Jugoslovanski AIESEC deluje v tej organizaciji že 20 let in dosega' vedno večje uspehe, sestav- ljen je iz pododborov, ki so na eko- nomskih univerzah in na VEKš Ma- ribor. Ná podlagi prispelih oziroma zbra- nih prošenj za prakso v tujini se roč- no ali pa preko računalnika v mese cu marcu zamenjajo željene ' prakse. Tako gredo naši študentje v tujino, tuji pa pridejo v času poletnih počit- nic k nam. Za njihovo čimboljše po- čutje poskrbijo člani AIESEC. Zara- di tega imamo skupno z AIESEC Lju bljana in Maribor pripravljen pro- gram, ki vsebuje izlete po naši domo- vini, seminar Alpe-Adria, piknike, za- bavo, plese, športna srečanja z name- nom, da bi se tuji študentje spoznali z našo domovino in da bi se mi mla- di čimbolj e razumeli. Letos bodo iz- menjave prvič v Celju. Zato pričaku- jemo čimvečjo pomoč pri celjskih podjetjih, RADO PANTELIC • DRAMLJE: ZAZIDALNI NAČRT MagistraJna cesta Šentjur—Sloven ske Konjice, ki je v dolžini 4 km že asfaltirana in bo imela v Dramljah pri- ključek na hitro cesto Sloveniko, je »îx^vzrocila v Dramljah zanimanje za gradnjo enodružinsk h stanovanjskih hiš. Da se gradnja ne bi odvijala nena- črtno, je skupščina občine Šentjur da- la pri zavodu za napredek gosp>odar- stva v Celju izdelati za ix>vršino 23 ha zazidalni načrt. Ta načrt vsebuje vse prvine strnjenega naselja, od šole, vrtca, trgovine, kulturnega doma, blo- kovne gradnje itd. Trenutno je zazidal- ni načrt razgrnjen na krajevni skupno- sti in si ga Drameljčani ogledujejo, V kratkem bo sklican posvet vseh priza- detih krajanov, s katerimi bodo obrav- navali vse prvine načrta ter sprejemali razne spreminjevalne predloge. Ko bo ta procedura končana in načrt prilago- jen željam ljudi, ga bo skupščina ob- čiJie sprejela in potrdila. IZDOLEHi ZA OEIl o kiču je bilo p, napisanega. Pred leti pripravili celo razsta pojavu so pisali tako estetiko, kot tudi prj jim je pri srcu lejx prava umetnost. 2al vse skupaj bolj mal( taki aii drugačni ob naš trg: ponujajo naj govinah v kinu, pre¡ in kioske. Čudno m nerazm naši družbi ni nikoj na zakonit način pr Ijivo invazijo. Ne gi bi kič bolj obdavčili, treba, iztrebiti, če m silo. To je plevel, ki svoje korenine in b( režje jih bomo izruva Pred novim letom liko kupovali novolet To ni bila edina noi nas je spet ošvrknil i videti nas v vlogi tei smo itak že zapisali, d RJ Ш Huuuurra! Vriski je bil zavzet. Oboroži nimi kostanja, ki sr potjo, smo prodirali ki smo jo imeli v r menskega izleta. »A veš, da me bol pripomnil. »Meni pa že prin dejal nekdo drug. »No Vidite, da bi peljali z avtomobili.« »Že, že, kaj pa n£ si že pozabil?« »Pssst! Saj si bo ga pili! Je pa zdravo zraku, ni kaj reči! tako zmenili«. In si sno zasmejal i, kajti smeh sta zdrava. Ti izmeni nikoli ne zman Po obilni moči pr jeseni, nam je bilo Odsev sončnih žarke na marmornati ploš Obstali sm.o in se 2 ko je tu, na Brunku jala strašna vojska, biramo imena žrtev, ime mame sedanjeg še, ki je z nerojenin rela v tej hiši. Kdo dogajalo na Brunku? Pred nami je bil ma vsakoletnega iz] rc>í USTA R,VSE ZA DENAR že veliko Ljubljanî ^ O tem vnjaki za ljudje, ki jvanje in ie, da Je 10. ^ preplavil , vseh tr- jg trafike je, da v bi lahko to škod- B to, da ¡Siti ga je jugaöe, s bolj širi ,0 čakali, [je na ve- Unica. 2e bežen pogled na police pa je pokazal, da so naši vrli trgovci imeli na za logi tudi na kupe kičastih voščilnic, svetlečih se zmazkov tn drugih ne okusnosti. Ljudje pa kupujejo, kupu- jejo. te bi jim namesto kiča ponudili estetske, lepo oblikovane voščilnice, bi s tem tudi vzgajali potrošnike. Nih- če ni prišel na svet vzgojen, zato je vzgoja velika moč, ki lahko počne čudeže. Tega bi se morali zavedati, ne pa da samo povsod gledamo na dobiček. V trafiki na Glavnem trgu v No- vem mestu so v nekaj dneh prodali 500 (petsto!) takih razglednic, ob ka- terih lahko človek le vzklikne; »To tudi kič ni več, to je gnusoba!« S tem, ko nam ponujajo to gnusobo, nas žalijo! In v naši družbi bi morali preprečiti take žalitve. Za to ne bi bila previsoka nobena cena. še to: na hrbtni strani te razglednice piše- Fotolik Celje . . . •oščilnica, nad katero bi se lahko zgražali. Bralcu, ki lubezni po svetu, pa samo tole — če si res tako želite tantičev, pridite v redakcijo. Za Ljubezen po svetu pa bomo večno objavljali. |E: IZLETI tsrUIlK ičkami pol- sPbrali med proti hosti, ošnjega iz- ' je nekdo 1 zraka,« je f • đa bi se I® predpise il. da smo po svežem vendar vsi gla- volja in ; Oskarjevi ^ .letošnje ¡'■izanešeno. etel venec '^eve hiše. tisti čas, ^^mi, div- tiho pre- iti je tudi te hi- , zgo- ^ se je še Progra- smo se nad delovnimi uspehi posameznikov in delovnih skupin iz TOZD Papirnica Ra- deče. Posedli smo za mize v veliki sobi Skoporčeve domačije. Tovarištva na »Oskarjevi« izmeni ne manjka. 2e vrsto let pa tudi obiskuje- mo spominska obeležja v krajih, kjer so se odvijali dramatični dogodki, na krajih, kjer so naši ljudje s krvjo in življenjem polagali temelje današnjega sisteme in sp>omenike, ki tvorijo mozaik naše kulture. Tako smo si med drugim ogledali tudi partizansko bazo v kočev- skih gozdovih. V Suhorju pa nam je naš sodelavec Jože Kocjančič, ki je kot par- tizan sodeloval v spopadih s fašisti, obu- dil nekaj spominov na tiste dni. Čeprav nas je že veliko bilo v Kumrovcu, se nam je zdelo pomembno, da skupaj še enkrat obiščemo rojstni kraj našega dra- gega Tita. Spet drugič, nas je grad Bori seznanil s svojo preteklostjo, prav tako tudi čudovita muzejska zbirka v Ptuju. V Kr.škem smo bili deležni gostoljubno- sti naših poklicnih tovarišev, ki so nas popeljali skozi njihov obrat papirja in celuloze Djuro Salaj. Po hribu je še sijalo popoldansko son- ce, mi pa smo se morali posloviti od prijaznega gospodarja in domačinov in se spustiti v megleno dolino. S seboj smo odnesli vse polno najlep- ših spominov z izleta »Oskarjeve izmene«. F. G., Radeče Na podlagri 16 čl«ia zaliona o davïclh občanov (Ura- dni list SBS. St 21/74) izdajajo davčne uprave občine Celje Laáko Mozarje, Šentjur, Šmarje, Vedenje in 2alec POZIV k vložitvi napovedi za odmeiro davkov občanov za leto 1974 za zavezance, fcaterim se odmeirjajo davke po preteku 'eta ш za leto 1975 za zaveianoe, katerim se odmerjajo davki vnaprei za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1975. Napoved za odmero davkov za leto 1974 morajo vložiti: 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo- stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodar- skih dejavnosti, katerim se davki odmerjajo po de- janskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo- stojnega opravljanja intelektualnih storitev, kate- rim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtor- skih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o do- hodkih, doseženih v letu 1974. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1974, in sicer: a) lastniki ali imetniki stanovanjske pravice od dohodkov, ki jih dosežejo z oddajanjem stanovanj- skih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ali podna jem b) občani od dohodkov od oddajanja opremljenih stanovanjskih prostorov, če doseženi dohodek pre- sega znesek naveden v javnem pozivu k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov; c) občani od dohodkov od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačujejo kakšnega dru- gega davka; č) občani od zakupne vrednosti poslovnega prosto- ra v lastni stavbi, ki je bila priznana kot strošek po 9 točki 75. člena zakona. 5. Zavezanci davka od premoženja, in sicer: a) občani, ki posedujejo stavbe, stanovanja, garaže, poslovne prostore, počitniške hiše in druge nepre- mičnine ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Napovedi po tej točki ni potrebno vložiti občanom, katerim se v letu 1974 v primerjavi s prijavljeno vrednostjo v letu 1973 vrednost premoženja ni spre- menila. b) občani, ki posedujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, pod pogo- jem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000,00 dinarjev. V navedeno skupno vre- dnost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vre- dnost ne presega 10.000,00 dinarjev; c) občani, ki posedujejo motx)me čolne ali druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživ- ljanje; č) občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozd- na zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. Zavezanci iz te točke morajo vložiti napoved za odmero davka pod č) za leto 1974 pod a), b) in c) pa za leto 1975. 6. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu za- kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1974, če so njihovi dohodki iz naslova pokoj- nine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, sa- mostojne dejavnosti, ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1974 presegli 53.800,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 8.070,00 dinarjev. 7. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov, katerih skupni čisti dohodek po odbitku davkov in prispevkov je v letu 1974 presegel 40.000,00 dinarjev. Napoved za odmero davkov za leto 1975 morajo vložiti; 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka od samo- stojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo davki v pavšal- nem letnem znesku. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samo- stojnega opravljanja intelektualnih staritev, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku. Napoved za odmero davka morajo vložiti: — zavezanci iz L, 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plaču- jejo davek od samostojnega opravljanja te dejav- nosti; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od ne- premičnin pri davčni upravi občine na katerem ob- močju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5a) točke pri davčni upravi, kjer nepremičnina leži; — zavezanci iz 5b) točke, ki so hkrati zavezanci za davek od obrtnih ali drugih gospodarskih dejavno- sti, pri davčni upravi občine v kateri plačujejo da- vek od opravljanja dejavnosti, drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno pre- bivališče; — zavezanci iz 5c) točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; ~ zavezanci iz 5č) točke v občini, kjer gozd leži; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi ob- čine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci, katerim se odmerja davek v pavšal- nem znesku, pa pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oz. plačujejo davek od samo- stojnega opravljanja dejavnosti. Napoved za odmoro davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi oziroma v spiiejenmi pisarni občine Pozivamo 2avezance, da napovedi vložijo v roku, doliočenem T tem pozivu ker bo sicer za neipravočasno vložene na.povedi odmerjen davek povečar. za 10 odstoitikov oziroma najma.ríj za 100,00 -linarjev. ОеСџе, 14. I. 1075 DAVČNE UPR.^^rE ZLATI TRiMČKARJI Ze tri leta lahKo v Celju sodelujete v pridobitvi Trim športnega znaka, zlatega, srebrnega in orona stega. Lani je to odličje osvojilo 331 udeležencev, so- delovalo pa jih je mnogo več. 2al pa niso izpolnili osnovnih pogojev. Razveseljivo je, da ta oblika re- kreacije postaja IZ leta v leto privlačnejša in da se zanjo odloča vedno več ljudi. Lani so največ trim športnih znakov osvojili v Ingradu 66, Savinji 36 in Avto Celje 20. Med njimi je tudi 2« takšnih, ki so osvojili že tretjič zaporedoma zlati znak m t)odo taxe v petek na zaključni prireditvi v Narodnem domu prejeli še posebno priznanje za stalno sodelovanje v rekreaciji. O pomenu Trim športnega znaka so spre- govorili v naši anketi predsednik Zveze za športno rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Celje Brane Stamejčič st. in štirje, ki so lani osvojili že tretjič zlati znak BRANE STAMEJČIČ, predsednik Zveze za športno rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Celje, drugače za- poslen v Kovinotehni: »Tudi sam sem osvojil dvakrat zlato trim šport- no značko. Predvsem mi- slim, da je ta oblika re- kreacije zato dobra in privlačna, ker ne razvi- ja samo enostransko, tem- več vsestransko fizično sposobnost človeka. S tak- šno obliko bomo tudi v bodoče nadaljevali, saj vidimo, da je med ljud- mi zanjo veliko zanima- nje.« JOŽE KRAMER, zapo- slen v Ključavničarju, Ce- lje: »Pravzaprav sem zla- to trim športno značko letos osvojile že četrtič. Ker pa se je prvič to šte- lo drugam, sem jo tako »uradno« samo trikrat. Mislim, da je to izvrstna oblika, ki se je še vse premalo poslužujemo. Ve- likokrat razmišljamo o krajših nedelskih izletih. Družina al: posameznik naj odide na Griček, kjer ima vrsto možnosti za re- kreacijo in še to izredno poceni. Domov se vrača prijetno utrujen.« MARIJA SAIX>MON, zaposlena v LIK Savinja, Celje: »Letos sem že tret- jič osvojila zlato trim športno značko. Največ točk sem dosegla preko udejstvovanja v kolekti- vu, nekaj pa tudi v last- ni »režiji«, zlasti pri obi- sku trim stez, kamor tu- di moji otroci zelo radi zahajajo. Lani sem bila že drugič na Triglavu in tudi to mi je prineslo ve- liko točk. Mislim, da bi v našem kolektivu morale ženske pokazati za udej- stvovanje v rekreaciji več- je zanimanje, saj jim je to samo v korist.« ANICA VITANC, UJV Celje: »Udejstvovanje za trim športni znak oz. sploh v športni rekreaci- ji mi veliko pomeni. Kdor v tem sodeluje, se kasneje bolje počuti, to pa je verjetno v današ- njem času največ. Mislim, da bi v prihodnje morali najti tudi primemo obli- ko »trima« za otroke in to stimulirati, če gredo otroci s starši na trim in izpolnjujejo pogoje (pač po svojim možnostih!) je treba to upoštevati samo kot dobro. Odraslemu ne gre toliko za priznanje, kot otroku in otroka je treba že zdaj navajati, da v tem sodeluje.« MIRKO FAJS, zaposlen na celjski železnici je skupaj z ženo Karolino Fajs, zaposleno v Metki, tudi že tretjič osvojil zla- ti trim športni znak: »Rad imam razgibano, ne pa monotono rekreacijo, ve- dno na istem mestu. Sem seveda ne štejem takšnih oblik, kot so plavanje, smučanje ln kegljanje. Mislim pa, da so za pri- dobitev zlatega športnega trim znaka preblagi po- goji. Za kolektiv želim da bi se jih v rekreaciji še več udejstvovalo.« Torej, tudi v letošnjem letu se naj še več ljudi odloči za takšno obliko rekreacije, kot je Trim športni znak. Ta>.šna оУ^ка je pristopna posameznikom, dru- žina.m in prijateljskim skupinam. 2e samo nedeljSKi izlet lahko s primesjo rekreacije postane privlačnejši in predvsem koristnejši. Tekst: T. VRABL Foto: D. MEDVED 14. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 GOSPODINJE ZA KMETE Ali na} kmetje izumrejo? Smešno vprašanje, se je gla sil odgovor. Potrebujemo jih, da bodo obdelovali zemljo. Zcito jih podpiramo ... Res jih potrebujemo in jih pod- piramo — toda ali jih bo- mo tudi znali ohraniti pri življenju? Vsaj toliko, da bi bUa obdelana vsa kmetijska zemlja. Po novem zakonu o kme- tijskih zemljiščih je veliko več kmetov, kot jih je bilo prej. Vsi obdelujejo zemljo — če je ne bi, se ne bi mo- gli imenovati kmetje — a kako jo obdelujejo tisti, ki so zaposleni še drugod? Ko- liko pridelajo za prehrano tistih ljudi, ki nimajo last- ne zemlje? Ali bi bilo dovolj živil za vse, če bi imeli le take kmete, ki bi bili hkrati delavci? Tisti, ki je vprašal, ali bodo kmetje izumrli, je menil take kmete, ki naj bi pridelovali veliko živil za de- lavce. Ddružba jih gmotno pod- pira s krediti in raznimi olaj. šavami pri prispevkih. Nevar- nost pa grozi od drugod. Mnogi kmetje in kmečki fant- je ne morejo najti nevest, čeprav so si kmetije že so- dobrio uredili in jim dajejo lepe dohodke. Izogibajo se jih tudi kmečka dekleta. Brez žene pa ne bo družine in ne naslednika na posestvu. Nekateri očitajo kmečkim dekletom, da ne marajo za gospodinje na kmetije zara- di tega, ker so se »pogospo- dile«. To je bilo težko doka. zati. Mnoge kmečke gospo- dinje res rade govorijo — o tem se tudi piše — da de- lavka dela dnevno le 8 ur, kmetica pa od zore do mra- ka. Mora gospodinjiti, skrbe- ti za otroke in delati še v hlevu in na polju. Ob takih besedah pa ne pomislijo, da tudi večina poročenih delavk mora poleg dela v tovarni ali kje drugod skrbeti še za gospodinjstvo m otroke. Ne gre torej za »pogospo- denje« kmečkih deklet, am- pak za socialno varnost že- na. Zaposlena ima redne do- hodke, nadomestilo v času bolezni in zagotovljeno po- kojnino. Tudi to kmečke že- ne rade poudarjajo. Njihovi otroci veliko slišijo o teža- vah kmetov, . a zelo malo spodbudnega za kmetovanje. Mnogi kmetje veliko tarna- jo, meneč, da bo potem bo- lje. Ne zavedajo se, da tako podijo otroke od doma, če- prav bi jih radi zadržali pri sebi. Pogovarjati bi se bilo tre- ba stvarno o slabem in do- brem.. Videti bi bilo treba razliko med neurejenimi in urejenimi kmetijami. Dovolj velika in sodobno urejena kmetija gotovo zagotavlja enako socialno varnost kmeč- ki družini kot zaposlitev v tovarni delavski. Včasih je sicer slabše, drugič boljše, kakor se spreminjajo razme. re na trgu. Tako pa se godi tudi delavskim družinam, kar občutijo predvsem tiste, ki nimajo nič zemlje Pri kmeč- kem delavniku pa bi bilo treba ločiti prava kmetijska dela od takih opravil, ki jih delavec in delavka morata opraviti po osemurnem de- lavniku. Ne idealiziram kmečkega življenja. Menim le. da ure- janje kmetij gre m mora iti v tako smer. da bodo kmeč- ki ljudje enako zadovoljni s svojim delom kot delavci in enako ponosni nanj. Marsi- kje smo še na začetku poti. Za cilj pa bi se morali odlo- čiti. Poleg kmečkih fantov naj bi ga poznala tudi de- kleta. JOŽE PETEK PR! KMETU ANTONU RUBINU v krajevni skupnosti Jer- nej pri Ločah ni veliko do- mačij, na katerih bi kmeto- vali mladi gospodarji. Morda je Anton Rubin celo med najmlajšimi. Skupaj z ženo Martino obdelujeta 6 ha zem- lje, štirje otroci pa so še pre- majhni ali pa zajxjslená dru- god, a bi jima lahko p>oma- gali. In vendar se zaradi te- ga ne pritožujeta. Upata le, da bo najmlajša dekhca osta- la doma na kmetiji, sicer bo tudi njihova domačija ostala čez leta brez gospodarja. »Tako je pač,« pravi gospo- dar Anton, »otroci bi radi lažje prišli do denarja. Tega jim ne morem vzeti za zlo. Ui>am pa, da bo naše naj- mlajša ostala doma. Pridna je in če le more, pomaga materi v kuhinji in na po- lju.« Anton gosjKKiari na svoji kmetiji že 21 let. Tedaj so ostali na revni kmetiji samo otroci, starši so jim mladi umrli. In ko so se vsi bratje in sestre odselili in zaposlili v tovarnah, se je Anton od- ločil, da bo ostal doma. Kmalu je spoznal, da s pri- delovanjem krompirja, pše- nice in koruze ne bo prišel daleč. Slaba zemlja je bogato obrodila samo grozdje in Antonu se ni bilo težko od- ločiti, kaj storiti. »Krompir in pšenica mi nista prinašala nobenega do- hodka. Zato sem se moral hitro odločiti in preusmeriti svojo kmetijsko dejavnost, ž^vestno sem se odločil, da bom začel gojiti žlahtnejše vrste vinske trte in rediti živino. V začetku je bilo tež- ko, ljudje so se mi na tihem smejali in niso verjeli, da bom uspel. Toda počasi sem nasadil z žlahtno trto velik vinograd. Letina je bila vsa- ko leto boljša in vedel sem, da sem ravnal prav.« Danes ima Anton Rubin v hlevu 11 glav živine, letno pa pridela tudi do 15 hektolit- rov vina, ki ga prodaja v bližnjo kmetijsko zadrugo. »Največ pridelka prodam v konjiško kmetijsko zadru- go,« pravi Anton, »saj sem budi njen kooperant. S sode- lovanjem z zadrugo sem za- dovoljen, p>omagala mi je, da sem sd uredil hlev in kupil nekaj kmetijskih strojev. Rad pa bi si v naslednjih le- tih kupil še nakladalko, ob- račalnik in špricanko, tako da bi si še malce olajšal delo.« Antonova žena Martina je pridna gospodinja. Kot blisk se je vrtela po kuhinji, ko smo se mi pogovarjali z nje- nim možem. Povedala nam je, da včasih dela tudi od noči do noči, saj je kmetija velika, pa tudi v kuhinji mo- ra vedno kaj postoriti. »žal md je,« pripoveduje Martina, »da smo tako daleč od Konjic. Veste, zadruga velikokrat organizira kake tečaje za kmečko žensko in tudi sama bi jih kdaj pa kdaj obiskovala. Toda pre- daleč je, da bi se vozila v Konjice.« Martina je hitela priprav- ljati kosilo za svojo družino, zato se ni utegnila pogovar- jati z nami. Otroka bosta prišla iz šole, F>otem pa je treba še pospraviti po kuhi- nji in FKjgledati v hlev, če ra- bi mož Anton tam kako po- moč. Takšen je pač delovni dan Rubinovih. »Od noči do noči«, kot je dejala gospo- dinja Martina. D. S. Martina Rubin Anton Rubin SADOVNJAK POZIMI v Mirosanu, sadni planta- ži KK Hmezad, kjer so lani pridelali in tudi vnov- čili 254 vagonov prvovrstnega sadja, delo v tej mili zimi niti trenutek ne pojenja. Ni- so sedli na zapeček in ne zmajujejo z glavo, kaj bo, kaj bo, če se zima ne zmrazi... Lepo pridno opravljajo vsa dela, od gnojenja do obre- zovanja, ki ga lahko opravlja- jo ves čas, ko rastline spijo — od sredine oktobra, do sredine aprila. Zlasti obre- zovanje ni p>osel, ki bi ga kar tako lahko opravljal kdorkoli. Zahtevano je stro- kovno znanje, vsak rez je pomisleka vreden, zato bi v tako velikih nasadih težko opravili obrezovaaie le v je- seni in zgodaj na pomlad, kot so nekoč priporočali. V Mirosanu obrezujejo tudi v dneh, ko pade temperatura na minus pet stopinj, do tem. perature, ki jo prenese člo- vek pri delu. Seveda pri tem pazijo, da na jesen in zimo ne obrezujejo občutljivih sort, kot je jonatan, ki raje pozebe kot druge vrste. Mila zima je torej sadjar- jem, ki ne lenarijo, dobro stregla in je ugodna. Je pa seveda tudi drugi konec palice v taki zimi mo- goč. Mogoče je, da bi zaradi toplega vremena začelo sad- no drevje prezgodaj odga- njati in bi zaradi tega po- zeblo. Kar zadeva škodljivce, ki v taki zimi lažje prezimijo, si v Mirosanu ne delajo do- datnih skrbi, škodljivci pre- nesejo tudi mraz m zato je ne glede na milo zimo nuj- no potrebno predpomiadan- sko škropljenje, ne glede na to, ali so škodljivci oolje ah slabše prezimili. Zaščitnih mer se enostavno ne da in ne sme izpustiti. Kmetovalce-sadjarje opo- zar,jamo, da bomo 2Ц. januar- ja v nedeljski kmetijsKi od- daji radia Celjt- v celoti po- sredovali pogovor z /nanim sadjarskim strokovn.lakom ing. Vidom Korbarjem ki vodi vzorno sadjarsko farmo v Mirosanu. Torej za sadjarje ima mi- la zima dve plati. Doort- m slabo. Umni sadjarji so lepe dni izkoristili do skrajnosti. Kako dobro bi bilo, :-f bi jih vsaj malo posnemali t.udi ostali kmetje, ki imajo sad- no drevje. Komur se drevje ježi od razpokane skorje, ko- mur se goščava prepleta v kronah in za okrasek v ve- jevju zeleni zimzeleno belo omelo, ta se s pridnostjo ne more pohvaliti m je svoj sado\Tijak praktično že od- pisaL -ec. ŠMARJE NE LE TANEK KOS o kakšnih novih, razširjenih programih na področ ju kmetijske proizvodnje na območju šmarske občine bi bilo v tem trenutku težko pisati, zakaj ugotavlja- mo lahko, da bodo tudi letos prišli v poštev že zna ni, toda izp>opolnjeni programi. Te programe je že pred časom zasnovala z vso resnostjo domača proiz- vodna enota, TOZD kmetijstvo obrat Hmezada Žalec. Osnovna orientacija šmarskega kmetijstva torej ost,a ne ista: preusmerjanje kmetij v blagovno proizvodnjo (gre predvsem za povečano proizvodnjo mesa), ob navijanje vinogradov in sadovnjakov ter še kaj. Čeprav je teža nalog znana m čeprav so te že de loma vpeljane, je vendarle potrebno v prvi vrsti do- seči intenzivnejšo rast proizvodnje m modernizirati proizvodne zmogljivosti, to pa bo mogoče le z večjim' vlaganji. Letos naj bi po programu TOZD kmetijstvo pre usmerili okoli 2(X) kmetij, v t\aslednjih letih pa še 6ÍX1 V petih letih bi tako preusmerili 800 kmetij. Takšna struktura kmetijske proizvodnje bi zagotovila norma len proizvodni proces, s tem pa bi tudi šmarsko knie tijstvo krenilo na nova pota Zelo ohrabrujoče ocenjuje napredek kmetijske pro izvodnje tudi program občinske konference zveze ko munistov, v katerem je med drugim jasno določeno kaj je treba storiti. Največjo skrb bodo v občini morali posvetiti prav pospeševanju družbene in indi vidualne kmetijske proizvodnje, osnovna pozornost pa bo morala biti usmerjena v krepitev pospeševalnin služb, kooperacijskih odnosov, samoupravnih odnoso\ med kooperanti. Natanko bi bilo treba določiti status kmetijskega proizvajalca glede na specifičnost kme tijstva v občini. Te načrte pa bodo nujno morali usklajevati s kmečkim turizmom, upoštevajoč pred Videm program spominskega parka Kumrovec-Koz jansko. Za boljši in hitrejši razvoj gospodarstva bosta go tovo prispevala tudi razvoj cestnega omrežja m pa razširitev že obstoječih vodovodov. Ker predvideni na črti iz leta 1974 niso bili v celoti realiziram, bo torej del teh nalog odpadel na letošnje leto, kar pumeru da se bodo nekateri načrti najbrž oddaljili, V progra mu je še nadaljevanje vodovoda Fužine-Sotla tei di) graditev nekaterih manjših vodovodov, predvsem lo kalnih. Preostaja še cela vrsta lokalnih cest, ki bi jih za hitrejši razvoj kmetijstva nujno morali urediti in ki so na srečo našle svoje mesto v letošnjih razvojnih programih. Kako bo z realizacijo, zaenkrat še ni znano, l)a bi stvai-i v kni(.'ti.isl\ u še bolje tekle, Je bil рг<ч1 ne- davnim sprejet tudi statut kmeti.jsko -/emljiške skupno,sti, od katere si kmetijski proizvajalci precej obi4a,)o. Statut bolj kot kdajkoli ure,ia proizvodno sodelovanje med kmeti in kmetijski- mi or:e narave, so se številni kmetje iz Jerneja in bližnjih zaselkov zaposlili v Konjicah, Zrečah, Velenju, Slovenski Bistrici ali v Celju, tako da z meseč- nim zaslužkom zagotovijo družini vsa- kodnevni kruh. Trdoeje življenje teh ljudi, ki živijo tam gori nad loško dolino. In prav zato, ker je takšno, je še toliko bolj bojevito. Ne samo, da se bojujejo z naravo, bojujejo se tudi za lepši ju- trišnji dan, za napredek ... Jernejsld »veljaki« OBLEDELI ZAPISKI PRIČAJO Naše delo ne bi bilo lahko, če ne bi imeli na šolah tako zvestih kronistov, ki so leto za letom be- ležili zgodovino kraja, pričevanja o Ijtideh, boleznih, življenju, ki je pre- tresalo kraj. Zvesti so ti zapiski, pa četudi se kdaj nasmejimo, ko bere- mo hvalo Habsburžanom, nekaj let pozneje pa druga roka v besedah stresa nanje ogenj in pepel. Jemejska šolska kronika je bo- gara. Kako tudi ne bi bila, saj je bil Jemej svoje dni mnogo živah- nejši kraj kot danes, ko zaradi pro- metne odmaknjenosti duh današnjih dni vse prerad zdrvi mimo... 105 let je stara prva jernejska šola. Da, prva, kajti v Jerneju so kma- lu dobiil še drugo šolo. Le kakih 100 metrov je med obema in z iz- gradnjo le-te so si politiik nabrali med prebivalci nekaj glasov in še več političnega uspeha. 2e 1920. leta beleži kronika za četek izvenšolske dejavnosti, krož kov, knjižničarstva, dramskih sku- pin ... 1921. leta je imela JernejSKa šol- ska knjižnica že 79 knjig. Istega le- ta so kot učni pripomoček kupili zemljevid države SHS. 1921. leto je bilo hudo. Razsajale so ošpice, kraj je prizadela suša, kakršne ne pom- nijo. Kronist se je uštel le v eni svo- jih trditev. Takrat, ko je zapisal, da »ime kralja Petra Osvoboditelja, pod katerega egido je dozorela jugoslo- vanska nacionalna ideja, nikoli ne zbledi.« Leta 19Q2 so v Jerneju prvič vi- deli stroj za koèenje. V šoli Pa so to leto zabeležili lep uspeh. Čeprav je pouk motila griža in srbečica, ki sta zahtevali precej žrtev, so pričeli s kmetijskim poukom, ki so ga učenci radi spre- jeli. Naslednje leto govori icronika precej o boju proti alkoholizmu, ki se razpase tudi med učenci. Naj- demo prve slike obeh šol, obdanih s šolskim vrtom, ki je ponos Jer- nejčanov in v katerem se odvija kmetijski ¡»uk. To šolsko leto je oder uprizoril 2 igrici, začelo pa se je tudi protialkoholno gibanje. Se po nečem velja omeniti to le- to. Pričeli so s tečaji za odraslo mladino in ustanovili prvi pevski /.bor v kraju, ki je imel 18 članov. 19.^. leta kronist objokuje Alek- sandrovo smrt, ki so mu v spomin na šolskem vrtu posadili lipo. Med okupacijo kronike niso pi- sali. Leta 1947 jo je za težka leta napisal kronist po spominu. »Življenje se je spremenilo, dr- žava propadla. Toliko hvaljena kra- ljeva vojska razgnana, tujec je za- sedel domovino. Nekateri Jernejčani so se tega celo raasveselili, a so po par mesecih spoznali nemške Hit- lerjeve dobrote.« Jernejčani so pričeli bežati v gozdove, da bi se ubranili potujčevanja in iz.seljeva- nja v S bije. Kraj so poživili in osvestili г delom terenci. Prvič so javno prišli v Jemej partizani šele 20. aprila 1944, ko so trgovcu F4irmanu »pobrali vso zalogo, v gostilni pa šr ves tobak.« Sledi kronika novih let, ko so imeli v Jerneju \ dveh šolah 8 razredov, v ka- terih se je gnetlo tudi po 170 učencev. Številka nato strmo pade in po šolski re- formi ostanejo v Jerneju le 4. razredi. Stari šoli pa sta potrebni obnovitve, na katero čakajo že v.se odtlej, ko sta postali pretesni. Jernejčani ne pomnijo tistih dni. .. JEM VELIKIH LET" Na klopi oto veliki kruš- ni peči je sedela in zavo- ljo nerazumljivega sra- mu se je stisnifla daleč v kot. Zbegano me je gle dala z očmi, ki so jih prekrile že prve sence slepote. In kaj bi jih ne. Lentičeva Mica, ki smo jo obiskali tistega dne, je stara že 94 let in nosi ča- sten naziv naijstarejše kra- janke. Toda odkrito po- vem, da jih še zdaleč ne kažejo toliko! Pa ne, da je brez gostih gub na ob- razu, tudi zob nima in sliši že slabo, toda v nje- ni drži in hoya je nekaj trdega, klenega in zdrave- ga, kar ji daje kljubova- len, mladosten izraz. Ma- ma Mica žiivi skupaj z družino svoijega sina v hišici, kd je odmaknjena ia Jemeija še кал- preceii ^oboko v gozd. Lentičevi skrbijo tudi za osemme- sečnega Gregorja, Mici- nega pravnuka ln pri- srčno je videti^ ko se čla- na najj&taa^še dn najmila rotao 6e naprej ziiba obroka v breeskirben sen. 16. stran ~ NOVI TEDNIK St. 3 — 23. )апцаг 197s JAVNA RADIJSKA ODDAJA V ŽALCU v ZNAMENJU ŠPORTA Našo prvo letošnjo javno radijsko oddajo smo pripravili v 2alcu s sodelovanjem občin- skega sindilcalnega sve- ta in pod pokrovitelj- stvom Gradnje. Name- njena je bila razglasitvi rezultatov na lanskih sindikalnih športnih igrah v občini Žalec, ki imajo že dolgo tradi- cijo. V dvorani se je zbra- lo lepo število obisko- valcev. Priznati mora- mo, da nismo pričako- vali tako lepega obiska in tako hvaležne publi- ke, ki je pozdravljala vsakega nastopajočega pa tudi sodelovala, ko je bilo treba. Oddajo je odprl har- monikarski ansambel žalske glasbene šole, ki deluje že več kot 10 let. Mladi harmonikarji so s svojim igranjem, mla- dostjo in resnim nasto- pom ustvarili pravo vzdušje. Vse prizmanje si zasluži za svoj trud Marjan Kozmus, ki or- kester vodi. Sledil je pogovor z Adijem Vid- majerjem, tajnikom te- lesnokulturne skupno- sti, članom komisije za šport pri OSS Žalec in oirganizatorjem športne dejavnosti v občini. V razgovoru je Adi pove- dal nekaj misli o na- daljnjem razvoju in ra- sti sindikalnega športa v občini ter o načrtih za razvoj različnih ob- lik rekreacije za delov- nega človeka. V imenu pokrovitelja oddaje — žalske Gradnje, je spre- go'voriil Rudi Cilenšek, sekretar podjetja. Po- vedal je, kako se jim je obrestovala speciali- zacija in preusmeritev na proi2rvodnjo Schei- dei dimnikov, s čimer so sanirali podjetje in ga postavili na novo kakovostno raven. Na- črti Gradnje so veliki. Upravičeno veliki. S svoj inai dimmki se na- meravajo Se močneje vključiti v boj za snaž- nejše človekovo okolje. Ob razglasitvi rezul- tatov lanskih sindikal- nih športnih iger v ob- čini je predsednik OSS Žalec Veno Satler po- delil pokale najboljšim ekipam. Prvo mesto so že tretjič zapored osvo j ili športniki šempetr- skega SIP, s tem pa je v njihovo trajno last prešel tudi prehodni pokal. In ker je bila cela oddaja v znamenju športa, smo občinstvu predstavili tudi nekaj .športnikov. Vabilu sta se odzvala kegl javka Magda Urh, in rokome- taš Vlado Bojovič, v zadnjem trenutku pa je na oddajo prispel tudi Peter Svet. Magda Urhova je po- vedala, da kljub druži- ni nima težav s ši^rt- nim udejstvovanjem. Tudi mož je namreč vnet športnik, zato ra- znamevanja v družini ne manjka. Vlado Bojovič je že stalni član naše roko- metne reprezentance. Letos je, na primer, z njo silvestroval v Tu- nisu, kjer je bil velik medn aro dni rokometni turnir. Silvestroval je ob palačinkah — z ri- bami. In Peter Svet? Pred dnevi se je vrnil s turneje, na kateri.je, naprimer, vnovič sode- loval na silvestrskem teku po ulicah Sao Paola. Lepo silvestro- vanje, čeprav naporno kot le kaj. Seveda tudi zabavnih točk ni manjkalo. Sku- pina Ultra je še enkrat dokazala svoje velike možnosti in sposobno- sti, občinstvo pa se je še posebej razveselilo nastopa znanega za- grebškega pevca Dada Topica. Dado služi vo- jaški rok v Celju in ob razumevanju starešin se je rad odzval naše- mu vabilu. Tudi ansam- bel Borisa Terglava je lepo popestril našo od- dajo — ljubitelje do- mačih viž so razveseli- li z dvema polkama in valčkom. Moški pevski zbor Svobode je pod vodst- vom Marjana Kozmusa zapel dve zahtevni pes- mi. Pozna se jim, da skupaj pojejo že sedem let. Se eno presenečenje smo pripravili za obi- skovalce. Humoristka Olga Markovič je nav- dušila vse s svojimi »večjezičnimi« prired- bami Lepe Vide. Skratka, oddaja, ki je minila v znamenju športa, je bila prijetno doživetje za vse. Dober obisk pa dokazuje, ka- ko zelo si občinstvo že- li podobnih oddaj. Tekst" BRANKO STAMEJČIČ Poto: DRAGO MEDVED Olga .Markovič, celjska humoristka, je najbolj og- rela občinstvo. Potem, ko je povedala Prešernovo Lepo Vido kar v petih jezikih, seveda nekoliko po svoje in prirejeno, smeha kar ni hotelo bi- ti konec. V žalski kinodvorani se je zbralo veliko obiskovalcev. Priznati moram, da smo se pred oddajo nekoliko bali za obisk. Zato smo bili še bolj zadovoljni, še posebej, ker je bilo občinstvo hvaležno. Pozdravljalo je nastopajoče, sodelovalo, ko je bilo treba. Moški pevski zbor Svc/jode iz Žalca je pod vodstvom Marjana Kozmusa s svojim nastopom lepo popestril oddajo. Janez Pirnat (levo) je vodja ekipe SIP Šempeter, ki je že tretjič zapored osvojila pokal zmagovalca v sin- dikalnih športnih igrah. Pokale je podelil predsednik občinskega sindikalnega sveta Veno Satler. V imenu pokrovitelja, žalskega gradbenega podjetja r.radnja je na oddaji v razgovoru z Brankom Stamej- čičem povedal več o podjetju in njegovih uspehih sekretar Rudi Cilenšek. V naši nagradni igri so morali tekmovalci povedati kaj vtfč o športu v Savinjski dolini. Največ o tem je vedel Nande Kroflič (desno) iz Prebolda in si pribo- ril nagrado Garanta iz Polzele. Oddajo so s svo,)mi nastopom odprli harmonikarji žalske glasbene šole. Njihov orkester deluje že več kot 10 let. NASTOPILI SO: Na oddaji .so nastopili: Skupjna Ultra, Dado Topic, ansambel Borisa Terglava, moški pevski zbor Svoboda iz Žalca, harmonikarski orkester glasbene šole Žalec, Olga Markovič ter športni- ki: Peter Svet, Vlado Bojovič in Magda Urh. Oddajo pa so omogočili: Gradnja Žalec, ob- činski sindikalni svet Žalec, Garant Polzela, Tekstilna tovarna Prebold in Tovarna nogavic Polzela. Vsem nastopajočim in tistim, ki so oddajo omogočili, se še enkrat najlepše zahvaljujemo. ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 45 Tako sta minili dve leti. V tem času se jc oglasilo pri Pavli — to ime ji je ostalo in je nihče ni klical za Julko — že kakih deset ženinov; toda vse je odbila. Ravnjak se nt oziral več po kaki nevesti m tudi na ženitev ni mislil. Za župansko čast se ;e zahvalil in se je vedno boli ogibal ljudi in živel čisto sarn zase Neko nedeljo je popoldne prišla Kristina, ki je še vedno služila na Ravnah, čevijarjevo Urško obiskat. Tej je potožila: »Pri nas je vse narobe. Ne pri delu in ne pri jedi ni pravega reda. Po hiši je nemarno, gospodar nima prave- ga veselja in je po ves teden gor v planini, če ne pride gospodinja k hiši, bo šlo vse na kant.n »Zakaj ne vzame Pavle?« je vprašala Urška. »Pavla ga noče več.« »Ali ti tako gotovo veš?o »Jerca pravi tako.« »Na Jerčine besede se ne moreš vedno zanašati. Jer- ca je na moške huda in Pavle noče od sebe pustiti... Kristina, Pavlo bi morala kdaj vprašati; saj vidve se Večkrat snideta.« »Saj sem ji že rekla, le ne bi spet hotela na Ravne. Pa ie postala rdeča, ko kuhan rak in je dejala, da gre rajši v samostan, ko še enkrat na Ravne.« »Hohohoh, hohoho,« se je zakrohotal Cene. »Ako žensko Ше tedaj, ko je že čez dvajset let, prime misel na sa Postan, ji ni zaradi obljub, ampak zaradi nesrečne lju- bezni.« »Kaj pa se potem ne zmenita?« je vprašala Ur.ška. »Pavla ima svojo glavo^ Ravnjak pa svojo bučo. To ti je ^akor pri onih dveh bučah na nebu: eden za drugim leta- sonce in mesec in se ne moreta dobiti... Skup bi ju bik) treba spraviti, da pošteno tresneta eden ob dru- Pcí/a, to bi potem kmalu zamesili pogačo za gostijo.« »Moj Bog, če se skregata bo še manj upanja, dn se ^jdeta.« »Kristina, tega tt ne razumeš, ampak moja, ta se ra- "^rne na to. Dva, ki se res rada imata, se morata enkrat ^ teden skregati. Ljubezen potem bolj trdno drži.« -'^гпс,« je zavpila Urška, »ah sva se midva kdaj skre- feia?« »Midva ne — атрак ti si se kre'jala name, jaz pa nate. In ko je burja minula, je sonce še lepše sijalo ko prej.« Urška se je nasmejala in menila: »če si tak mojster, daj, daj, oa bo Ravnjaku in Pavli tudi tako zasijalo!« »Zakaj pa ne? Ko bi ju le skupaj kdo spravil, da se po- menita!« »To vendar ne bo težko.« »Pa je težko. Ve ženske ste prebrisane — vdenite mi nit; zašival bom že jaz tako, da se.ne utrga nikoli več.« »Nekam bi ju bilo treba zvabiti.« »Da Ali kako, kdaj in kam?« »Ravnjak je zdaj gori v planini,« se je oglasila Kristina, planini? Kaj počne tam?« ^)Zivino ima gori. Sam je pri živini, ker mu je Joža zbolel in domov ^el.« »Kako dolgo ostane gori?« »Dva, tri tedne gotovo. Jutri mu moram nesti zabeio, moko, kruh in jajca, da bo imel za kak teden Rad je v planini.« »Verjamem. Gori ni ljudi in z nikomer mu ni treba go- voriti,« se je hehljala Urška. Cene je nasršil obrvi in z ustnico lovil brke v usta;- vi- deti je bilo, dovezovanje z organi de- lavskega nadzora v Mi- nervi in z družbenopoli- tičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, pred- vsem z delegati. Tu p« nas čaka še veliko nalog pri dograjevanju začet- nih odnosov. lina nalog, ki ji posve- čamo stalno pozornost, je družbenopolitično izobra- ževanje. Neredko smo pri- pravljali lastne oddelke političnih šol, v katerih želimo čimbolje usjkjso- biti samoupravi jalee. Tu- di letos smo v te šole ka- drovali 18 kandidatov za prvo in 4 za drugo stop- njo. Precej smo naredi- li tudi na področju obve ščanja, ki je na visoki ravni. Čeprav nimamo gla- sila, naš kolektiv ni ne- obveščen. Oglasne deske so vedno urejene, pomem- bno gradivo dobi vsak član kolektiva, pogosto pripravljamo zbore ko- lektiva, razmišljamo pa tu- di že o Informacijskih skupinah. Rezultati obve- ščenosti so že tu, saj vsako- dnevno opažamo porast interesa slehernega delav- ca za dogajanja v tovar- ni. Nadaljevanju omenjene- ga dela in uresničevanju zadri j ih partijskih skle- pov o gospodarski stabi lizaciji in varčevanju bo- bo letos posvetili največ skrbi.« Slavko âtorman je pred- sednik komisije za delav- ski nadzor, ki šteje 5 de- lavcev, od t^a so štirje neposredni proizrvajalci. O delu komisije je povedal: »Tudi naša komisija je spočetka »tavala« in se iskala. Verjetno je bilo tako z vsemi. Menim, pa, da smo sedaj led prebi- li in da dobro delamo. Imeli smo še pet sej, na katerih smo obravnavali stroške kilometrin, dnev- nic itd. Pregledali smo ci- vihio-pravne pogodbe, po- godbe o kooperacijah, so- delovanju, tekoče zasle- dujemo delo samouprav- nih organov in uresniče- vanje njihovih sklepov. Vsi delavci tudi vedo za našo komisijo, vedo, da jim lahko pri odpravlja- nju nepravilnosti pomaga- mo. No, vsaj zaenkrat, pritožb ni bilo. Pripravljamo že tudi program dela za leto 1975, v katerem bomo največ p>ozornosti namenili nad zoru nad kakovostjo na- šega FKJslovanja, kakovo st jo izdelkov ter razvoju samoupravljanja in samo upravnih odnosov. Za ko- nec morda še kratko po- ročilo. Lani je bilo v Mi- nervi 10 zborov delavcev, 13 sej delavskega sveta, 11 sej poslovnih odborov, 13 sej odbora za medse- bojna razmerja. 11 sej sindikalnega odbora in 5 sej odbora za varstvo pravic delavcev. Tudi te številke govore o aktiv nosti vseh organov, ki vse sklepe izvajajo v rokih, kot so zastavljeni.« Marjeta Lakner je taj- nica izvršnega odbora sindikata, s katerim pa so imeli minulo leto v Minervi smolo. Zamenja- li so se namreč kar tri- je predsedniki. - »To se je odrazilo tudi na delu in zato nas v bo- doče čaka še več nalog, Največ dela bomo name- nih razvoju družbenega standarda zaposlenih, za- vzeli se bomo za nadalj- nje sporazumevanje o de- litvi osebruh dohodkov. Tudi minulo leto smo bili kljub težavam aktiv- ni. Pozorno smo sprem- ljali priprave na sindikal- ne kongrese in njihov po- tek. Sklepi kongresa nam bodo vodilo pri delu le- tos, saj se z njihovim uresničevanjem dejansko spreminja vloga .sindikata in raste njegov pomen v kolektivih in drugod. Lani smo tudi začeli z raznimi oblikami rekrea- cije delavcev, ki imajo na voljo telovadnico v Gri- žah, skupno hodimo na kegljanje, sodelovali pa smo že tudi na sindikal- nih športnih igrah. Organizirano imamo tu- di družbeno prehrano, vendar pa nam hrano vo- zijo iz Celja, Razmišlja- mo že o svoji kuhinji, kjer bi delavcem nudil: več. Zajtrk in kosilo. Skrbimo tudi za leto- vanje delavcev. Tako ima- mo 3 avto-hišice, ki so poleti na morju, letos pa bomo kupili Še dve,« Alojz Podvratnik je predsednik devetčlanskega delavskega sveta. O delu najvišjega samoupravne- ga organa je povedal: »Delavski svet se sesta ja po potrebi, navadno pa dvakrat mesečno, Z de- lom tega organa sem za- dovoljen, saj smo pri de- lu resni in odgovorni. Problemov nam ne manj- ka, saj tovarna Se raste, se razvija m se reorgani žira. Vse to pa p>ogojuje spremljajoče se težave. Delavski svet dobro sode- luje s poslovnim odbo- rom, prav tako z organi- zacijo ZK, Veseh me predvsem, da se člani DS zavedamo, da zastopamo celoten ko- lektiv in ne svoje mne- nje. Zato je vedno velikt« razprav, preden sklepa- mo. Cestokrat se pred tem posvetujemo še z vodstvi političnih organi zacij, delegati in strokov- nimi službami. želim si le, da bi se ti odnosi še poglabljali in da bi skupaj čimbolje pri- pomogli k hitremu raz- voju Minerve.« rom. St. 3 — 23. januar Í975 NOVI TEDNIK — stran 19 Stasa Gorenšek ŠIROKO, OHLAPNO Ce boste počasi èe začele misliti na spomladansko garderobo, saj zimske skoraj sploh ne potrebujemo, potem vam danes svetujem dva modela lahkih prehodnih plaščev. Narejena sta po vseh zapovedih tre- nutne aktualne mode, ki pravi, da je moderno vse tisto^ kar je širo. ko, ohlapno, mehko in valovito. Kroj za tak plašč je silno preprost: od ramen navzdol se širi navzven, široki so tudi rokavi, ki imajo zavihan rob ali pa kar zvonasti. To pa je tuAi vse — celo ovratnika ni treba in pasu tudi ne. Morda ob straneh všijemo še dva žepa in se odločimo za globoko gubo zadaj. Narejen je iz lahke volnene flanele, za katero ni- ti ni potrebno^ da je podložena in se bo nosil kar lepo in prijetno. Pod tak plašč bomo lahko oblekle vse od širokih kril, do tistih na- branih, ohlapnih oblek. Res se ne more ponašati z eleganco, zato pa je plašč toliko bolj udoben, preprost in — moderen. lifAVNiK ¿ìì^^lljA - $Ши JE Vprašanje: Naš bralec B. T. B. toži o bolečinah v prsih pri telesnem napo- ru, pri hitrejši hoji, bolečina pa sega tudi po roki. Odgovarja dr. Milán Bekčič: V prvi letošnji številki NT so podrobneje opi- sane vrste bolečin v prsih, s katerimi se zdravnik v praksi najpogosteje sre- čuje. Čeprav nastane 90 odstotkov bo- lečin v prsih zaradi srčnih obolenj, je treba U'FKDštevati še druga, številna, sta- nja, mora zdravnik to mnenje potrditi ali ovreči. Preprosto rešitev na videz zamotanega problema bomo odpravili v specializirani zdravstveni ustanovi, če posnamemo elektrokardiogram ter op- ravimo vrsto rentgenskih in iaborato rijskih preiskav. Jakost bolečine v prsih in resnost vzroka ugotovimo samo, če opravimo vse p>otrebne preiskave. Z napotnico splošnega zdravnika vam pri,poročamo pregled pri zdravni- ku-intemistu v celjski bolnišnici. SEM VELIKA NESREČNICA stara sem skoraj 15 let ш hodim zadnje leto v osnovno šolo. Sem zelo veUka nesrečnica. Veš, Nataša, moram ti zaupati, kaj mi sploh je. Oh-, saj sem že mislila narediti samomor, pa ga tudi bom, če mi ti ne daš nasveta. Med nogami, oziroma nožnicama mi rastejo dlačice, tako, da se mi to zelo vidi v šoli pri telovadbi. Zaradi tega sem zelo nesrečna, pa tudi na morju sem, kadar sem v kopalkah. Ta rast se mi zelo hitro širi in čisto sem že obupala, ker ne najdem pravega nasve- ta proti tej nadlogi. Imam pa tudi ze- lo kosmate noge, čeprav sem drugače s svojim razvojem zadovoljna. Povej mi, lepo te prosim, katera maža poma- ga odstraniti dlačice. Povej, kako se ji reče in kje se dobd. Ali potem ne raste- jo več, če se enkrat namažeš ali pa če večkrat? Nikar mi ne brusi belih ali čmih vran, kot se temu pravi. Prosim, ubogaj me in mi takoj odgovori, druga če pa bom naredila samomor. Koliko pa stane, pa mi tudi napiši. Pa ne kompliciraj, prosim te! 2e vnaprej ti hvala, hvala, hvala. Se se ti bom ogla- sila. SMILJANA Draga Smiljana, hitïm, da te ubogam, ker me stiska bojazen, da v kratkem času narediš sa- momor. In to zaradi čisto normalnih dlačic, ki so ti začele poganjati med nogami. Imela jiili je že Eva, in ker si ti njena potomka, poganjajo čisto po žensko tudi tebi. Namesto da bi bila vesela tega znaka ženskosti — ti pa, naredila bom samomor, tega ne prene- sem več, povej mi mažo, da jih odstra- nim. NORMALEN pojav .Je to, draga Smi- ljana, in ne morem razumefi, da tega ne veš. Pa še tole za poduk: nožnico imaš samo eno in ne dveh, predelu, kjer ti pogajanjo dlake, pa se pravi mednožje. Nisi še nikoli videla slike gole žen- ske? Polni so jih Kioski, vraga in ti pa hodiš mimo z zavezanimi očmi in ne opaziš temnega madeža med nogami lepotic. Velja celo pravilo, več je tega, bolj je spolno privlačno, mikavnejše. Ti pa — naredila bom samomor, ne morem več. Zaradi dlačic, zaradi čisto majhnih dlačic med nogami? Veš, kaj govoriš? Le tvoja mladost je opravičilo za tako neprimerno govorjenje. Verjet- no vse skupaj ni niti tako hudo, kot misliš sama. Najbrž boš malo bolj po- raščena kot tvoje sošolke, a to ni nič hudega, še dorasla nisi, zato bi jaz naj- prej počakala, da ti zrastejo vse dlake, šele potem bi odstranila tiste, ki se ti zde odveč. Danes pa samo slutiš nadlo- go, ki naj bi te vznem'irjala, drugega pa še nič. Ce pa ti medtem pogleda pri telovadbi kakšna dlačica izza hlač, pa ni nič hudega in že sem rekla, da je to celo vznemirljivo, najbolj pa za moški svet. Danes tï ne bom nobene maže sveto- vala, pa me kolni ali zmerjaj kolikor hočeš, v tvojo grožnjo s samomorom Pa tako ne verjamem. NATAŠA iz blaga za namizne prte (sintetika, 150 cm širine) si lahko same obrobite lepe prte, saj imajo v Veleblagovnici T te dni pestro izbiro vzorcev. Cena: 50,02 din. Tele solidne modele čevljev iz usnja smo slikali v trgovini Peko, kjer imajo veliko znižanje svoje obutve, tako da lahko že za 155,00 do 245,00 din kupite lepe čevlje za prve pomladne dni. Novost na našem tržišču je sedež iz pla- stike, primeren za kopalnice, v katerem so predali za shranjevanje čistil in različnega pribora. Izdeluje ga Galenika Beograd, ku- pite pa ga lahko v Veleblagovnici Tkanina. Cena: 306,00 din. Če želite imeti v kuhinji sol, ^dkor in kavo vedno pri roki, si kupite talcšen pri- bor porcelanastih, lepo poslikanih lončkov v lesenem stojalu. V blagovnici Ideal ga prodajajo za 344,14 din. Nekoliko nenavaden, a zanimiv je tale servis za whisky oziroma za žgane pijače z oštevilčenimi keramičnimi kozarci. Kupite ga lahko v blagovnici Ideal za 156.18 din. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 PERSPEK- TIVNI NARAŠČAJ v Celju se resnično ni treba bati za rokometni pod- mladek, kajti vsako sezono se skupina najboljših pionir- jev in mladincev uvrsti v najboljše republiške selekci- je. Tako je bilo tudi tokrat, ko je mladinska reprezentan- ca Savinjske cone nastopila na turnirju v Ljubljani in premočno osvojila brez po- raza prvo mesto ter pionirji, ki so nastopili v Celovcu pro- ti sovrstnikom Koroške. »Savinjsko cono« so v Ljubljani zastopali naslednji igralci: Zupane, Sedovnik. Ivezič, Kavčič, ščurek, Pavč- nik in Lešek iz Celja, Slatin- šek, Kompan in Lesjak iz Šoštanja ter Virant, Močiv- nik. Dragar in Kranjc гг Griž. Slatinšek (Šoštanj) je bil nqjboljši golman turnirja, Ivezič (Celje) pa najboljši strelec z 11 zadetki. Od ome- njenih igralcev nastopajo v republiški mladinski repre- zentanci v zimski ligi: Se- dovnik, Ivezič in ščurek iz Celja, Slaiinšek iz Šoštanja in Virant ter Kranjc iz Griž. Vsekakor lep uspeh mladin- skega rokometa v celjski re- giji! Ekipo je v Ljubljani vo dil »oče« sodobnega rokome- ta v Celju Tone Goršič. pionirji so nastopili proti so- vrstnikom Koroške v Celovcu. V ekipi .so bili naslednji Celjani: Andeiluh, Praznik Rovšnik, To- plak in Hunski. Torej resnično dober »kapital« za kasne.jšo obogatitev članske vr.st« C^lja, ki bo v nedeljo od- igrala prve tekme v letošnjem zimskem republiškem prvenstvu v Ljubljani. Pa še to: Vtado Bojevič je od- igral za državno reprezentanco že IJ tekem in dal osem golov! Skratka vse v znaku rokometa, ki se bo z novo halo pod Golov- cem in strokovnim pristopom še bnlj kvalitetno razvil. TONE VRABL MLADINCI ODLIČNO čeprav so člani letos samo četrti na državnem prvenst- vu, nas v zadnjem času pri- jetno presenečajo mladinci Celja v državnem finalu za naslov prvaka. V nedeljo smo videli v Celju eno od boljših srečanj. Mladinci Ce- lja so namreč odigrah prven- stveno srečanje proti vode- či Kranjski gori. Zaigrali so odlično in držali korak z močno ekipo gostov. Končni rezultat 3:5 za goste je rea- len, pa čeprav so celjski mla- dinci zadeli pri zaključnih akcijah štirikrat vratnico. Sreča jim torej ni bila na- klonjena. Toda za prikazano igro si vsi zaslužijo prizna- nje. Posebno dobro so igra- li Zorko, Ograjenšek, Kos, Antlej, Vajdetič, Komadina in Strubel j. Zadetke pa so dosegli Zorko, Vajdetič in Copot. Ob koncu prvenstva nam je trener Milan Nikolič de- jal: »Pred prvenstvom nismo od fantov zahtevali čudežev. Edini cilj je bil, da dobimo od številnih mladincev mo- štvo, ki bo ob povratku Bratca, Motoha, Kerkoša in Filipoviča zaigralo rutinirano in tehnično dobro. iVIladi so na tekmi presenetili z dob- ro igro in žal drugič (obak- rat v Sisku) razočarali. In ravno zaradi tega smo izgu- bili za nekaj točk tretje me- sto. Toda največja vrednost je, da imamo sedaj sedem dobrih mladincev, ki bodo ob primerni letni pripravi sposobni doseči mnogo več v prihodnji sezoni.« J. KUZM.A UBOJE NOVO DRUŠTVO Zaradi velikega zanimanja za šport v Libojah so tu usta- novili društvo TVD Partizan. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okrog 50 članov novega društva ter vsi predfitav- niki družbenopolitičnih organizacij kraja, po čemer se vidi, da je bila tudi to njihova želja. Glavna naloga društva bo, da se ukvarja z osnovno telesno vzgojo, tekmovalnim ln re- kreacijskim športom. Doslej je tu uspešno delovala rokometna ekipa, ki v medobčinski rokometni ligi po jesenskem delu vodi. Sprejeli so program dela, med najvažnejšimi nalogami pa je gradnja novega asfaltiranega igrišča, ustanovitev novih sekcij in čimprejšnja Izgradnja telovadnice. Sredstva zanjo bodo za- gotovili iz samoprispevka občanov, ki je bil izglasovan lani. Za prvega predsednika je bU izvoljen JOŽE HORVATIN (na sliki), za tajnika BOJAN VOLK да za blagajničarko SONJA GERM.4ĐNIK. Tekst in foto: T. TAVČAR Jože Horvatin Poročali smo že, da bo v petek, 24. januarja 1975 ob 18. uri v dvorani Narodnega doma svečan zaključek 10. jubilejnih sindikalnih šport, nih iger in istočasno tudi po< delitev priznanj najboljšim celjskim športnikom in šport, nicam v lanskem letu. Medtem, ko bosta prvi del organizirala Zveza za šport- no rekreacijo skupaj z Ob- činskim sindikalnim svetom Celje, pa bosta drugega uredništvo Novi tednik — Radio Celje in samoupravna telesnokulturna skupnost Ce- lje. Torej gre za večjo šport- no prireditev, ki je v našera mestu že tradicionalna. Kaj lahko povemo o leto- šnji prireditvi, ki pomeni sklep 10. sindikalnih šF>or^ nih iger? To ne bo samo športno — rekreacijska pri- reditev, temveč tudi glasbe- na, humoristična in sploh za- bavna. Oddajo pripravljajo po principu, da naj vlada zdirav dUih v zdravem telesu in kdor je zdrav je tudi vesel. V oddaji, ki bo trajala nekaj, več kot dobro uro, bodo na- stopili orkester 2abe pod vodstvom Edija Gorš'lča, go- stja Alenka Pintarič, nepo- grešljivi sindikalni humorist, ki trdi da ima medalja tri strani, Andrej Meze-Poldek, najboljši športniki s Sve tom, Urbančičevč, Leskov- škom, Bojevičem, Urhovo in drugimi na čelu, seveda pa ne bodo pozabili tudi na tra- dicionalne nagradne igre za poslušalce v dvorani. Nagra- de bodo resnično lepe! O sindikalnih športnih ig;- ; rah bodo govorili Ivan Kra- mer, Brane Stamejčič. in To- ne Goršič. Istočasno bodo poleg pokalov in ostalih pri- znanj najboljšim p>odelili še trim športne značke. Slednje je letos osvojilo kar 331 po- sameznikov, od tega že 26 tri- krat zapovrstjo zlate trim športne znake. Rekorder med njimi je vsekakor Peter Fak- tor, ki je edini zbral maksi- malno število točk — 100! In to mož, ki je že srečal Abra- hama. Skratka, v petek se obeta v Narodnem domu zanimiva prireditev, ki jo bo posnel tudi Radio Celje in v skraj- šani obliki posredoval v svo- jem nedeljskem programa, 24. januarja. Ob koncu poglejmo še ne- kaj rezultatov z lanskih sin- dikalnih športnih iger. V vseh treh kategorijah — čla- ni, starejši člani in članice — je z ekipami nastopilo 23 temeljnih organizacij zdru- ženega dela v Celju Zmago- valec je .AERO Celje s 917 točkami pred Cinkarno 834 in ITC 808, sledijo pa in- grad, EMO, Toper, Prosveta, Savinja, Gradiš, Ljubljanska banka. Elektro, železnica, UJV, Sava, ZNG, Avtomotor, Metka, Obnova. Nivo. Obči- na. Etol, Elegant in Trgov- sko podjetje Center. Ob zaključku: nasvidenj« v petek na proglasitvi naj* boljšega celjskega športnik» "4 in zaključku 10. jubilej- nih sindikalnih športnih igei- TONE VRABi 1'rav je. da tudi »nealpuiiäti«, ki pi-ebi- lajo naš kotiček, zvedo nekaj več o alpini- stih m organizaciji, v kateri delujejo. AÜ — alpinistični odsek je eden od odsekov planinskega društva (poleg mladinskega, markacijskega. propagandnega m gospodar- skega), ki je organizacijsko, in do lani tudi iiaančno, izključno vezan na svoje matično društvo. Načelnik AO je član upravnega odbora PD. Dokler AO v svojem delovanju /.ivotari in nima močnega plezalskega kadra, dokler člani odseka glede na svoje sposob- nosti in preplezane smeri ne kandidirajo v republiške in zvezne odprave ali organi /.irajo lastne odprave, je društvo še sposob 110 vzdrževati dejavnost AO. To pa ni vet mogoče in dovolj, če se v odseku formi- rajo močne plezalske naveze, sposoime VI. stopnje in novih (prvenstvenih) smeri po- leti in pozuni. Zimska oprema /a enega a! pinista velja danes za težke smeri, ki se Jih lotevajo tudi Celjani, nad lU.OOli diu. Kl^b temu, da večino stroškov o.sebne opre iiie krijejo alpinisti sami, društvo ni spo- sobno dati odseku tako pomoč, da bi alpi- nisti plezali doma in na tujem po svojih sposobnostih, prirejali tabore in tečaje, or- ganizirali lastno odpravo. Samoprisi)cvek га udeležbo v republiški ali zvezni odpravi v ivavkaz je <.000 din za člana, da ne govo- rimo o Andih ali Himalaji, kjer je lasten delež udeleženca dva. do trikra't višji. Ob umi podatku se bodo verjetno športniki dru- idi panog poč«hljaU z ii.šesom, prtdvsem ti- sti, ki ze 'za tekmovanja v conskih ligah /.ahtevajo liranarino. Pri alpinistih je nam- reč tako, da celo člani državne odprave (v športnem jeziku državne repre-zeii lance) v Himalajo prispevajo svoj lasten delež, pri- speva ga od.sek, in dol opreme plača vsak •.am. Marsikateri udeleženec lake odprave je celo pol leta brez plače. Bolj ko se alpi- iiint dviguje po kvalitetni lestvici, več »dav- ka« plačuje 7j» svojo sposobnost. Torej ,je v sklopu tekmovalnih športov, kamor sedaj ilpinizem tudi spada, vendar še šport, ki popiše »svojo diplomo tudi po drugi strani«. S ponovnim dvigom kvalitetnega alpini-/- nia v Celju je bilo torej nujno, da priskoči na pomoč TTKS in omogoči normalen raz- voj najboljšim navezam in celotnemu od- seku. da bomo Celjani tam. kamor spada- mo — med najmočnejšimi slovenskimi alpi nističnimi centri. Planinsko društvo še pomaga po svojih močeh, vendar so na prvem mestu planin-^ ske postojanke, predvsem visokogorske, ki postajajo z vsakim letom bolj lesne. Pla- ninstvo doživlja zadnje čase po nekajletnem dolinskem »vikendastvu« svojo drugo po- vojno pomlad. (Lanskoletni obisk v visoko- gorskih postojankah je bil najvišji po vojni). Strokovno-tehnično in organizacijsko je ЛО ve-zan na Komisijo za alpinizem pri Pia ninski zvezi Slovenije, ki organizira skupne plezalne tečaje in tabore, izdaja pravilnike in programe plezalnih šol. izbira kandidate za odprave (skupno s Komisijo za odprave v tuja gorstva). Pri plezalskih načrtih po- sameznih navez, samostojnih taborih in te- čajih, odpravah v tuja in izvenslovenska gorstva, daje komisija odsekom proste roke (tudi v finančnem pogledu). Odsek vodi na- čelnik (celjskega Ciril l>ebel.jakCic). važ- nejše odločitve sprejemajo vsi člani. •Moč odseka ne kaže njegovo število, tem več preplezane smeri, težavnostne stopnje, število prvenstvenih smeri, zimski vzponi kvaliteta plezalne šole, udeležba na odpra- vah in težavniKSt vzponov v tujih alpskih skupinah ali gorstvih. Lani je od zimska. (V letošnjih tieli lednih zime že štirje novi zimski vzponi in več prvih in drugih zimskih ponovitev). Trenutno je v .ЛО Celje 16 članov in ü pripravnikov. Z začetkom plezalne šole 1.) se bo število zvišalo za 10 do 1.5 tečajnikov, konec Jeseni pa bodo od teh (po dosedanjih izkušnjah) morda trije opra vili izpit za pripravnika. Večina namreč kljub dobri volji in veselju šele v steni spozna, da alpinizem ni šala in zabava, ' niti za vsakogar, da ima morda le vsak Ueseii povprečno nadarjenost in vsak petde- seti tečajnik pogoje in sposobnost, da po- stane alpinist VI. stopnje. Kljub temu pogum, saj alpinizem m na- menjen izključno vrhunskim talentom in Himalajcem, tudi П. in III. stopnja dajo človeku — vrhunski užitek. CIC V vsak dom NOVI TEDNIK PIONIRKE IZ ŠOŠTANJA SSD B. Rock je tudi v skupini pionirk osvojilo naslov Dodroč- nih prvakinj, zlate kolajne in s tem potrdilo, da je košarka' v tem mestu resnično na visoki ravni. Na področnem prvenstvu, ki je bilo v telovadnici solidarnosti in Partizana dobro organizirano, je nastopilo vseh osem občinskih prvakinj. Zlata odličja so osvo- .jile šoštanjčanke pred »srebrnimi« dekleti iz П. osnovne šole iz Slov. Konjic. Bronaste kolajne so tokrat osvojile (kot lani!) pio- Ilirke Iz Hudinje, sledijo pa Prebold. Mozirje. Šentjur, Roga-ška Slatina in Laško. Igre posameznih ekip so potrdile, da kvalitetna raven košarke napreduje tudi med pionirkami in da košarka res- nično pridobiva vse širši krog aktivnih pripadnikov v ŠJŠD. Ni SŠD na celjskem področju, kjer bi ne imeli košarkarske sekcije, vadl)€ in svojega notranjt!ga množičnega sistema tekmovanj. Takšno rtelo pa mora slej ko prej roditi tudi dobre rezultate. TEHNIČNA IN GIMNAZIJA Na občinskem prvenstvu SSD na srednjih šolah je nastopilo 16 ekip, po 8 v moški in po 8 v ženski konkurenci. Pri mladincih se je vnel oster boj za naslov občinskega prvaka med tehnično šolo in gimnazijo. Tokrat so zasluženo žmagali teh- niki. saj so zlasti v drugem polčasu povsem nadigrali gimnazijce. Za presenečenje so poskrbeli mladinci K.ŠC s tretjim mestom. Sle- dijo pa SKIMC Store, SCBP. PsC, SCBK in ŠC za gostinstvo. Pri mladinkah so zasluženo zmagale gimnazijke pred PSC. Pri- jetno presenečenje pa so pripravile mladinke šole za zdravstvene delavce s tretjim mestom in broiia.stinii kolajnami pred ESC. SCBP. tehnično šolo. SCBK in ŠC za gostinstvo. ObC SSD je tokrat nagradil najboljše ekipe z diplomami in okusnimi kolajnami. Po dve prvouvršči-ni "kipi se bosta za nastop na republiškem prvenstvu š»> srečali na področnem prvenstvu г \elenjčani. OSEM PIONIRSKIH EKIP Dve sodobni telovadnici sla v soboio sprejeli osem izbranih pionirskih ekip, občinskih prvakov celjske regije, ki so si izbo.je- vali pravico nastopa v finalu po borbah med 51. SSD. Srečanja najboUših nas niso razočarala. Potrdila so. da je košarka na po- nodu tako v množičnosti in kvaliteti tudi v obrobnih občinah celj- ske regije. Mozirjani so bili drugi. La.ščani tretji, pa tudi -Smar- čani, ki trenutno nimajo pogojev za vadbo, so kot Dsmouvrščeiii ча prvenstvu pokazali izredno lepo igro. Rezultati: 7.-8. Griže : Šmarje ¿9:26, 5.-6. SSD SI. Slander (Ce) : Šentjur 44:19, 3.—4. SSD Dravinja : Laško 27:14 in za I,—2. mesto SSD B. Rock (Šoštanj) : Mozirje :U:2.i Pionirji iz Šoštanja so pokazali zrclont in izkušenost, Mozirjani so presenečali vse tekmece z vztrajnostjo in nepopustljivostjo. .saj so izgubljena srečanja v zadnjih minutah igre pretvarjali v zmage, l.aščani so se izkazali z agresivno igro, Konjičani kljub kvalitet- nim Igralcem niso izdržali iger do konca, t.>ljani so podcen.jevali nasprotnika iz Mozirja, kar jih .je pri kup sistemu tekmovanja vrglo kar na peto mesto, Sentjurčam so pokazali lep napredek, kar velja tudi za (irižane (zastopali so žalsko občino v odsotnosti prvaka osn. š Žalec) in Smarcane Tako so letos /.lata odličja RC SSD odšla v Šoštanj, srebrna v Mozir.|e in bronasta v Laško. Pionirji teh treh SSD so si pri- borili pravico nadaljn.iega tekmovanja v polfinalu republiškega pio- nirskega košarkarskega festivala, ki bo aprila. V soboto bodo na področnem tekmovanju nastopile pionirke in to v Šoštanju kot že vrsto zadnjih let, saj prireditelj ni uspel dobiti v Celju za šol.ska tekmovanja šolskih telovadnic! K. Jug ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK St. 3 — 23. januar 1975 ž^t. 3 — 23. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 LJUBEZEN PO SVETU DRZNE SO SNUBAČKE Na Novi Gvineji so še pred desetletji po otoku is- kali žrtve lovci na človeške glave. Navadno so žrtev tudi snedli, včasih pa je bil tak uboj le verski obred. No, iz tistih časov in davnine je pri Jatih in njim sosednjih plemenih še vedno navada, da dekle zasnubi svojega iz- voljenca. Fantu niti na mi- sel ne bo prišlo, da bi se dekleta dotaknil, jo oblegal ali nadlegoval. Nekoč so namreč živele družine stro- go ločene in če se je kdo približal dekletu, ji pa ni bil všeč, se mu je lahko zgodilo najhujše. Na dekletovo kri- čanje so pridivjali bratje, oče in strici ter so vsiljivca pobili in določili za večerjo. Seveda jatska dekleta ne snubijo svojih izbrancev brez protokola. Vse ima namreč svoj nenapisan red in potek. Navadno zaljubljeno dekle uporabi prijateljico, ki ji je za poštarja. Začne se oble- ganje fanta najprej z vpra- šanjem, češ, si moški ali ženska — njeno prijateljico, da to zanima. Potem pride poštarica spet z novim vpra- šanjem, češ, je sploh kos dokazati, da je moški. Zdaj postajajo srtivari resne. Fan- tov ugled bi trpel, če bi se ne ujezil nad takim dvo- mom. Toda snubi j enee še vedno ne ve, katera od hi- hitajočih se punčar je tista, ki pošilja pošto. Prav izzi- valno postane, ko prinese kurirka moškemu udu po- dobno palico ali kost rekoč: Tu imaš, saj brez tega tako in tako ne moreš! To je zdaj od sile! Fant mora zah- tevati, naj poštarica p>okaže izzivalko, ki pa mu navadno pride nasproti divje pople- sujoč. Izzivani fant mora zdaj dokazati, da tista kost, tista palica nista potrebni. Mlad par izgine v zavetje goste džunglske rasti. Ubogi zapeljani fant... Na posnetku slavnostno okinčane jatske lepotičke. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (6) LEPOTA, VREDNA BOGOV Tempel Elephanta je mnogo več kot le svetišče boga Sive. To je veličast- ni kulturni spomenik, iz- klesan iz , enega samega kosa kanma v mogočno skalo so umetnikove roke vklesale že pred 1200 le- ti zgodbe o bogu šivi, ki v hindujski mitologiji oz- načuje in simbolizira tri nadzemske vloge — je ustvarjalec, ohranjevalec in uničevalec. V prepro- sti človekovi glavi indij- ske resničnosti pred dva- najstimi stoletji sta po- stala bog šiva in Višnu, predvsem pa šiva, pojem vsega božanskega. Nad- zemski bitji, bogova, ki sta predstavljala in v se- bi nosila vse ustvarjalne in uničevalne elemente ve- solja. Ko sem v masiv- nem kamnu -gledal prav zabavne zgodbe človeko- ve domišljije, se mi je nenehoma vsiljevala mi- sel o človekovem umu, njegovi možnosti in pr- votni nemočnosti, ki je ustvarila tudi religijo. Ve- ro v nadzemsko, v nezna- ne bogove, stvarnike, oh- ranjevalce oziroma za- ščitnike in tmičevalce člo- vekove eksistence. 2e zadnjič sem zapisal, da hinduistična umetnost najpogosteje upodablja sicer boga Sivo — tmiče- valca, kar je prav zani- mivo in obenem kaže na človekovo nemoč, da si razloži nepojmljivo in ne- navadno, dočirn Višnu — ohranjevalec, predvsem pa tretje veliko božan- stvo — Brahma, stvarnik, ne nastopa mnogokrat. Mitološka (mitologija ali bajeslovje) zaverovanost v sozvočje naravnega in človekovega bivanja išče ravnovesje — in če eden uničuje, potem mora nje- gov drugi jaz ohranjati. Danes tudi svetovna umetnostna zgodovina pri- znava, da so jame Elep- hanta ena izmed najbolj veličastnih, silovitih pona- zoritev mnogostranske božje narave. V devetih bajeslovnih zgodbah, ki jih le umetnik reliefno vklesal v trdo, zares ma- sivno čmkasto skalo, na- stopa troglavi bog šiva — srednja glava pomeni ustvarjalnost, leva njego- vo uničevalno naravo, ljubka desna pa žensko božanstvo. Kadar se boste srečali s hindujsko indij- sko tunetnostjo in si bo- ste ogledovali njihove mi- tološke pripovedi, se ne čudite troglavim bogovom — to je vselej veliki Siva, ki ga je človeški veleum postavil v trojno božan- sko vlogo. Se preden nekaj več povem o Elephanti kot svetovnemu kulturnemu spomeniku, še beseda, dve o poti na otok Elep- hanta, ki Je od bombay- skega vhoda v Indijo od- daljen le 11 kilometrov. 13. novembra dopoldne, v čudovitem in prevročem vremenu, hodili smo v kratkih hlačah, mnogi pa so stopili v čolne le v kopalkah, smo odpluli proti templju, še prej pa smo na velikem trgu ob obali, pred TaJ Mahalom, doživeli »ponudbeni« na- pad Indijcev, ki si s pro- dajo diapozitivov in raz- glednic služijo tanek koe črnega kruha. Ta uMčna trgovina je le del indij- ske, azijske in sploh is- lamske turistične poseb- nosti. Najbrž ne zato, ker pomeni islam vdanost v božjo voljo — kajti če je zaslužek trgovanja z raz- glednicami božja volja, potem je ta volja slaba. A ulični semenj v Indi- ji skriva v sebi socialno bedo, ki je ne morejo skriti živopisne podobe fotografij, diasov in sli- kovite scene indijske stvarnosti. Kajti turistič- ne zaklade ti ponujajo koščene roke s preveliko ihto in prisilo. Težko je biti lačen ... čudilo me je, da dopu stijo beračenje in skoraj- da nasilno trgovanje pred hotelom, ki sprejema tu- riste z vsega sveta. A sem pozneje razumel to pre prosto formulo trenut- ne breizhodnosti indijske revščine. Kako neki boš prepovedoval navsezad- nje prikupno beračenje, v tem so indijski otroci nenadkriljivi mojstri, ko pa ne moreš ponuditi maj- hne skodelice riža? Uvodne scene pred iz- letom na Elephanto, na otok, kjer živi osemsto duš, ki še danes hodijo molit v tempelj, nas niso kasneje več presenečale. Vožnja po Arabskem mor- ju pa je odkrila še eno indijsko resnico — eko- loške probleme. Umazana voda, odpadki, olje — do- kaz, da se zemlja nikjer, tudi tam, kjer ne domu- je mnogo tovarniških dimnikov, ne more ubrani- ti onesnaženja okolja. Drugače je bilo na oto ku. Pristali smo ob po- mulu, ki se je z ozkim robom komaj dvigal iz vodne površine. Ne samo to. Se petdeset in več me- trov stran od obale so drevesa kazala vršičke iz vode in oporni j ala, da smo v deželi monsumov. Domačini so nas priča- kali z vidnim nezanima- njem. Dostojanstveno in samozavestno, češ, imamo nekaj, kar vam lahko po- nudimo— Oglejte si! Pot do jame boga Sive se je vlekla navkreber — men- da ima čez dvesto stop- nic. Zato so domačini pri- pravili lesena nosila. Po- nudili so, da nas pone- sejo proti vrhu za nekaj rupij. čeprav so nekate- ri stežka zajemali sapo, ni bilo nikogar, ki bi pri- znal slabo telesno kondi- cijo. A najbolj nas je itak ugonabljala vročina. No, in prav na tem sprehajalnem vzpenjanju proti jami sem doživel svojevrstno predstavitev otroške indijske filozofi- je. Otroci se niso mogli ubraniti skušnjave. Pa so zato napadli našo rado- darnost. Nekateri smo do bro vedeli — nikoli ne ugodi otrokovi roki, ka- dar prosi v skupini. Naš kolega Jože iz Radovljice je spregledal to svarilo — simpatičnega Indijskega dečka je obdaril z rupijo. Kakšen vik in krik! Kje neki zahvala! Dva fanta- lina se nista med seboj spopadla za rupijo — am- pak sta se zapodila v Jo- žeta in ga prepričevala, da mora potegniti iz žepa še eno rupijo. Eno še za prijatelja, seveda ... Ime Elephanta so jami nadeli prvi kolonizator j i — Portugalci, ker so na- šli na otoku veliko slo- novo okostje, ki so ga na- to prenesli v Victoria Gardens v Bombayu. 2e prej sem zapisal, da glav- na jama prikazuje boga Šivo v devetih podobah. Za vzgib domišljije nava- jam samo nekaj naslo- vov: šiva kot kralj ple- salcev, Poročna ceramoni- ja šive in njegove druži- ce Parvati, Siva kot de- mon, šiva kot asketi in podobno. Druge plastike uporabljajo še ostale Si- vine sposobnosti — a ven- dar na koncu ostane zmerom isto božanstvo. Za vse oboževalce mo- gočnega šive je najpri- mernejša oblika Sive kot gospoda plesa — Nata- radža po sanshrtsko — ter šiva z družico Parvati. Parvati. Parvati je bogi nja lepote in ljubezni in Sivi ženski nasprotek. Umetnostna zgodovinarji primerjajo budistično in hinduistično umetnost in trdijo, da je v vseh hindu- ističnih umetniških dosež- kih zasejana dinamična sila, v kateri odseva po- polnoma drugačen, hindu- istični pogled na življe- nje. Vloga erotične lju- bezni piše zgodovinar ni bila v nobeni verski umetnosti tako zelo po membna kot v umetno sti hinduistične Indije, kjer veljajo takšne snovi, na primer, hrepenenje ljubimca po svoji druži- ci, za izraz verskih ču stev. Kipi grških bogov so videti zadržani v pri- merjavi z bohotnostjo ženskih podob, ki so jih ustvarili indijski kiparji Ta telesa v plesu, po- dobnem ritmičnemu giba nju, z zrelim sadežem po- dobnimi prsi, ter napetimi oblinami neder ln trebu- hov, so pravo utelešenje Čutne lepote, čeprav so izoblikovane p>o naravi, presegajo preprosti natu ralizem in tako dosegajo lepoto, ki je vredna bo- gov ... Nekdo izmed naših je vprašal med gledanjem podob v jami: Ali niso glave teh bogov podobne slonovi glavi! Seveda! Bog s slonovo glavo je bog modrosti in uspeha. Tak je bil odgovor. Pogled z balkona Taj Mahala na Arabsko morje, v ozadju je Elephanta. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice, i Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredmštvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštru predal 161; Naročnina m oglasi; Trg i V Kongresa 10 — Glavn: ln odgovorni urednik: Jože VoUand Tehručni urednik: Drago Medved - Redakcija: MIlan Božič, i Jure Krašovec Mateja Podjed Milan Seručar Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopar, Milenkc Strašek, j Teme Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« l^jubljana — Rokopisov ne vračamo — CJena posa- ! mezne številke a din - Celoletna naročnina 75 din. polletna yi din TekočI račun 50102-601-20012 CGP »DELO Ljubljana ' - Teiel uredništvo 223 69 tn 231-05, mali oglasi ш naročnine 228-00.