Siev. 66. Posamezna Številka stane 1 uin. V LWW, Y petex № 23 Ш1ГИ1923. Leto Ll SS Naročnina L-jif za državo SHSi do preklic«! ■) no po ti тееебпо Din II b dostavljen na dom mcseču > ....„!> za inozemstvo! ot euni ....... ш 21 «=» Sobotna izdaja: si v jagjilavlji ..... D.n 20 V ,П1)!в1Г81. D....... 40 es Cene insoratom : es Bnostolpsi netlina vrsta malt oglasi po Dln.1'— >n Dla.l'5U veliki oglati nad 43 mm vi Itn« po Din. 'l —, posUaa 14 po Din. J'—. t ' Pri večjem naročilo pop met. Uhaja vtak dan Izvzeml' ponedeljka ln Jneva po pr«*' nlkn ob 5. nri zjntraj. Urednic.to v Kopitarjev aliot itev. 6/Ш. Ko.opisi se ne vračajo; ue>r. nuraoe pism- ee ae sprejemalo. Ureds. e el. siv. 50, oprava. itv. 32b. Političen list za slovenski narai Uprave je v Sopltarjevl al. 8. — Reôuo poStne Uren. l|ebl|enske it. 650 e« naraàatao tn it. 34S «e oglaee, «greb 39.011 eirejev 7лВЗ, preike ln dane). 24.797 Sporazum treh. Ministrski predsednik gospod Nikola Pašič je izdal za volitve v narodno skupščino proglas, v katerem je pozval vse volivce, Srbe, Hrvate in Slovence, da z glasovanjem pojasnijo, ali soglašajo s centralistično uredbo državo na temelju vidovdanske ustave ali so proti n ej. G. Pašič je dobil jasen odgovor, da jasnejšega ni mogel dobiti. Mi preidemo dejstvo, da število mandatov v Srbiji ne odgovarja dejanskemu številu današnjega prebivalstva v Srbiji, gremo preko dejstva, da izid volitev v Srbiji in južnih pokrajinah države sploh ni izraz svobodne volje volivcev, tudi ne bomo ugotavljali, da število proti-centralističnih glasov, oddanih pri teh volitvah po celi državi, dejansko daleč presega glasove centralistov, marveč ugotavljamo samo sledeče de stvo: Hrvatski in slovenski narod sta se v celoti jasno in odločno izjavila proti centralistični ureditvi države in za revizijo uetave. G. Pašič ima sedaj dovolj jasen odgovor od dveh sestavnih delov naše države. V modernih državah se iz takih odgovorov od državnikov izvajajo tudi posledice. Tudi g. Pašič bi jih moral izvajati in se obrniti na izvoljeno zastopstvo Hrvatov in Slovencev z resno namero, da se ustvari sporazum za novo ureditev države. G. Pašič je sicer določil g. ministra za vere Ljubo Jovanovića, da po 25. marcu odide v Zagreb in se v imenu vlade začne pogajati najprej z Radićem. To bi bilo popolnoma v redu, ako bi bila ta pogajan a mišljena resno, odkrito in brez prejudica. Žal da ni tako. Na isti seji ministrskega sveta, ki se je odločil za pogajanja z Radićem, je bilo namreč sklenjeno tudi, da se ima nadaljevati izvedba vidovdanske ustave in se zaenkrat dovrši upravna razdelitev, kakor jo določa vidov-danska ustava. Z drugimi besedami se to pravi: Hrvatje in Slovenci, zadovoljite se z sedanjo centralistično uredbo države, tak sporazum želimo, druzega ne poznamo! To je slabo znamenje za dobro voljo srbskih državnikov in za miren razvoj krize v državi, ki nastaja s stališčem, kakor ga je zavzela vlada radikalskc stranke. To potrjuje tudi oisava Pašičevih listov, ki razpravlja o diktaturi in zametava »toleranco Srbov«. Zato nastane za nas vprašanje, ali je sporazum Hrvatov tn Slovencev s Srbi pod Pašičevim vodstvom •ploh mogoč? Noben državnik ni po vojni stal pred tako važno in odtočilno nalogo kakor je ona, pred katero stoji za volitvami 18. marca t. 1. Nikola^ Pašič v državi SHS. Gre naravnost za državo, ne samo za kakšno osebo, stranko ali strankarsko koalicijo. Zato zabteva sedanja situacija velikega državnika, ki misli naprej za pol stoletja in več, ne le kakšnega Macchiavellija, ki se rine naprej s prefriganostjo. Ali bo Pašič taki sekularni nalogi kos? Ali je on tisti, s katerim bi se mogli Hrvati in Slovenci pošteno sporazumeti? Na predvečer volitev je Imel Nikola Pašič volivni shod v Z e m u n u , torej v kraju, kjer je treba velike rezerve, obzirnosti in delikatnosti, posebno še, če govori predsednik ministrskega kabineta. Kakor poroča belgrajska »Pravda«, je Pašič razvijal na tem shodu sledeče misli in eicer dobesedno: »Srbija je dobila Slovenijo po sen-žermenskem dogovoru. Kraji, ki so bili pod Mažarsko, so bili Srbiji izročeni po triatlonskem dogovoru. Z Bolgarsko smo imeli v Nejiliju menj sreče, vendar smo tudi tam nekaj zase iztrgovali. Po zmagi na Kajmakčalanu sem imel namen, da se umaknem v mirni pokoj. Toda videl sem, kako vsi kolebajo in kako je naše stanje nesrečno. Vsi smo se radovali sloge treh bratov, toda avstrijske sluge so nam to zavidale. Tako smo našli deželo, razdeljeno v stranke, in v prvi skupščini je bilo kar 50 komunistov. Kdo so to komunisti? Jaz tega ne vem. Oni nočejo, da se plačuje davek in se branijo iti v vojsko. Bilo je sploh veliko strank, med njimi tudi nr.ki zemljo-radniki. Kakor veste, smo mi tudi zemljo-radniki, a ne gospoda, ki ne pozna pluga. Pred vojsko jo bil pri meni neki pisar, sekretar menda, pa smo ga poslali na univerzo v London. Za časa vojne je on od kralja brzojavno zahteval, naj se država imenuje Jugoslavija. In to je on zahteval v imenu nekega odbora, v katerem so bili Korošec in še dva Jugoslovana, kojih imen se ne spominjam. Mi smo temu pisarju to velikodušno odpustili in ga poslali v penzijo. In ta človek je postal zdaj zemljo-radnik. Eto, tako smo mi imeli skupščino. Treba je bilo skleniti ustavo. Sovražniki države so zahtevali, da morata za ustavo biti dve tretjini poslancev plus eden. Mi tega nismo hoteli. Ustava daje enakost in mi smo jo sklenili s pomočjo demokratov. Toda oni so stranka, sestoječa iz pet strank. Govori se, da obstoja neki Radič, in da on zahteva nekako republiko. To je popolnoma smešno, ko se ve, da je Radié bil največji monarhist in spesnil himno avstrijskemu cesarju. Pravilo je, da so mladi ljudje republikanci v starosti pa se spa-metijo. Pri Radičir je narobe, to je nenaravno, jaz tega ne razumem. Če bi poslušali Radića, bi imeli polno republik. Vsaka vas bi hotela biti republika in tako bi nastala splošna vojska.« Ali je to govor, vreden ministrskega predsednika? Pašič noče vedeti za to, da so se Slovenci in Hrvati zedinili s Srbijo po svobodni narodni volji, marveč jc na-ziranja, da nas je Srbija »dobila« po sen-žermenskom in trianonskem dogovoru ter nas stavlja v eno vrsto s kraji, ki jih je Srbija osvojila od Bolgarije. Vsi jugoslovanski politiki razen radikalov so mu neki brezpomembneži, a Jovana Jovanovića, ki je toliko sodeloval pri jugoslovanskem od-I boru, ponižuje za pisarja. Tisti, ki so za-' litevali za sprejem ustave kvalificirano večino, so mu ^sovražniki države«, a sam je podpisal krfsko deklaracijo, ki to večino zahteva! Radič, ki ima za seboj 70 odstot-j kov Hrvatske, mu je neki Radié. Dr. Korošca tudi stavlja v eno vrsto z nekimi Jugoslovani v jugoslovanskem odboru. Ali je to mož, s katerim bi se mogli Slovenci in Hrvati sporazumeti kot enakopravni činitelji s srbskim narodom? Mi mislimo, da težko! Vprašanje resk^a konzorcija. Opatija, 22. marca. (Izv.) V včerajšnji seji paritetne komisije so bili predloženi načrti za reški pristaniški konzorcij. Najprej so predložili svoj načrt Italijani. Po tem načrtu naj se ustanovi konzorcij treh držav, ki bi upravljal in popolnoma samostojno vodil celokupni reški pomorski in železniški promet, v katerega sistem bi nedeljivo spadali reška in baroška luka z Delto, Brajdico in Martinščico. Doba tega prvega konzorcija bi trajala leto dni, nakar naj bi se uveljavil končnoveljavni statut za izkoriščanje prometnih naprav na navedenem ozemlju. Konzorcij naj bi tvorila dva Jugoslovana, dva Italijana in dva Rečana, katerih enega naj bi imenovala Italija, drugega pa Jugoslavija. Glavni upravnik naj bi bil enkrat Italijan z jugoslovanskim namestnikom, drugič Jugoslovan z italijanskim namestnikom. Po tem načrtu bi bila Reka zgolj objekt izkorišča-njanja od italijanske in jugoslovanske strani brez vsake odločilne besede. Jugoslovanska delegacija je izjavila, d a j e in 1 j e n a č r t n a znanje in bo o njem razpravljala. Nato je poda a svoj načrt, ki se bistveno razlikuje od italijanskega. Jugoslovanski načrt zahteva jasno ločitev med Delto z Barošem in Bra;dico, ki morrjo ostati izključna in nedotakljiva last jugoslovanske države in reško iuko, ki bodi zopet v polni lasti reške države same. Na tem temelju se osnuj sf.orgzum o sistemizaciji prometa med Jugoslavijo» in Reko in med Reko in Italijo. Pri vseh poga:a-njih in pogodbah sodeluj Reka kot popolnoma samostojen in enakopraven činitelj. Italijanov jugoslovanski načrt ni razburil in so bili nanj po vsej priliki pripravljeni. Po raznih vprašanjih in pojasnilih so izjavili, da vzamejo načrt na znanje in ga bodo proučili. Seja se je zaključila brez kakega sklepa, razen tega, da komisija 3voje delo nadaljuje. Za danes se je zopet napovedala seja. Zadnja seja pred Veliko nočjo bo najbrže v soboto, nakar odidejo delegati na velikonočne počitnice. — Dr. Rybaf je imel včeraj na Sušaku posvetovanje z gospodarskimi in pomorskimi krogi, katerim je podal točno poročilo o sedanjem položaju pogajanj. Italijani so prepričani, da se na Sušaku neprestano kujejo načrti proti uresničenju italijanskih zahtev. Svoje nezaupanje do Hrvatov le težko prikrivajo. REŠKI AVTONOMISTI ODKLANJAJO ITALIJANSKI NAČRT. Sušak. 22. marca. (Izv.) Reški avtonomisti odločno odklanjajo konzorcij kakor-šnega zahteva Italija. V spomenici, ki jo i je Zanellina vlada predložila paritetni komisiji, vzdržujejo stališče, da tvori reško pristanišče z vsemi luškimi in železniškimi napravami izključno in nedotakljivo last reške države, s katero sme in mora le ona svobodno razpolagati. Odločno odklanjajo vsak konzorcij, ki bi posegal v oblast reške države. Tak konzorcij bi tudi za vedno onemogočil iskreno spravo med Jugoslovani in Italijani. — V podobnem zmislu piše tudi av tonom islična ^Difesa« na Sušaku. JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NI PRIZNALA »ZAČASNE« REŠKE VLADE Sušak, 22. marca. (Izv.) O priliki sestanka občinskh predstavite! jev Sušaka, Kastva in Reke je jugoslovanski oblastveni zastopnik odklonil Depolija, ki se je predstavil kot »načelnik reške vlade«, z utemeljitvijo, da Jugoslavija sedanje vlade na Reki ne priznava. Namesto Depolija je nato podpisal zapisnik comm. Costclli. Posvet radikalne \1ade o položaju. VL VDA SKUŠA UPLIVATI NA RADIČA, Belgrad, 22. marca, (Izv.) Danes od 4. do 8. ure popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Poleg drugih tekočih zadev se je poročalo o razmerah na Hrvatskem, posebno o volivnem gibanju. V ta namen se je danes mudil v Belgradu tudi pokr. namestnik za Hrvatsko C i -m i ć , ki je poročal dopoldne notranjemu ministru, popoldne pa min. predsedniku Pašiču o položaju in volitvah. Na seji se je poročalo in ugotovilo nato, da so vse pritožbe Pribičeviča in pa demokratske stranke o volitvah na Hrvatskem brez podlage in da je vlada postopala popolnoma korektno. Min. svet je nato sklenil direktive zagrebški pokrajinski upravi glede Radićevega zborovanja 25. t. m. O razmerah na Slovenskem se min. svet ni bavil, ker se pričakuje za jutri prihod pokrajinskega namestnika Hribarja v Belgrad. Bclgrnd, 22. marca. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva jo Svetozar Pribiče- dr. KOROŠCA IN MUSLIMANA SPA1IA. vič imel posvetovanja s svojimi pristaši Ma-rinkovićem, Lukinićem in Kumanudijem. V njihovih krogih ffe trdi, da se skuša Pri-bičević približati Pašiću. V ta namen so se baje žo vršili pripravljalni razgovori z glavnim tajnikom radikalne stranke Janićem. V političnih krogih pa so mnenja, da radikali namenoma širijo take vesti o zbliža-nju s Pribičevićem, s katerim naj bi se sestavila nova trajna vlada, da se tako vrši pritisk na Radića, stranko muslimanov in na Slovensko ljudsko stranko. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Tu vlada prepričanje, da Radič ne pojde v Belgrad. Značilno je, da se v ministrstvu notranjih del z vso naglico dela na to, da se država čimprej v smislu ustave razdeli na oblasti, okrožja in sreze. Tako naj bi se centralizem sedaj čimprej izvedel. V političnih krogih pa so mnenja, da je tudi to le pritisk radikalov na dr. Korošca in dr. Spaha, da postaneta prijenljive šn. • Razgovor med HRSS in SLS. Ljubljana, 22. marca. Danes so se sestali tukaj odposlanci Hrvatske republikanske seljačke stranko irt Slovenske ljudske stranke, da se razgovore o bodočem poli-tčnem sodelovanju. Radlćeva izjava o sporazumu. Belgrad, 22. marca. (Izv.) V tukajšnjih »Novostih« je Radič priobčil intervjuv, v katerem pravi med drugim: »Nikola Pašič je pri volitvah propadel, ker ni dobil 200 mandatov, kakor je obljubljal, marveč le tretjino vseh mandatov. Pri teh volitvah so zmagali ljudje sporazuma. Tudi velik del radikalov je za sporazum s Hrvati in Slovenci. , Toda Slovenci in Hrvati so za sporazum s Srbi iz političnih razlogov, radikali pa le iz strankarskih. Naša pot gre za tem, da se v sporazumu naša država ojači in postane močna ter v zunanjem svetu ugledna. Sporazuma med Srbi in Hrvati pa ne bo, dokler bodo radikali v Ra-dićevi stranki gledali le stranko in nc organiziranega hrvatskega naroda. Mi рв vemo, da država ni ne Pašič, ne Radič in ne dr. Korošec, marveč narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Nato Radič govori o republiki ter veli, da Hrvatje niso republikanci iz nasprotstva do kral a Aleksandra, ki je osebno zelo simpatičen človek, ampak iz prepričanja, da republika pomeni mir, monarhija pa silo. — Končno izraža Radič željo, da se izvrši sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. SKLEPI FINANČNO - GOSPOD ARSKEGA ODBORA .MINISTROV. Bolgrad, 22. marca. (Izv.) Danes od 11. dopoldne do 1. popoldne se je vršila sej« finančnega ministrskega odbora. Sklenilo se je, da se naroči iz Nemčije 60 tisoč ton soli v vrednosti 1 milijona zlatih mark na račun reparacij. Ministrstvu za železnice se dovoli nakup boljšega premoga iz bjjine. Na seji se je razpravljalo tudi o carini na izvoz pšenice, ker vsled dosedanje carine naša pšenica ne more konkurirati na zunanjem trgu. O tem pa odločtev še ni padla. Иш boffjarska vlada. Sofija, 22. marca. (Izv.) Nova vlada s(f je sestavila takole: Predsedstvo, zunanje zadeve in začasno tudi trgovino: Starn-b o 1 i j s k i ,4 -javna dela : Pavlov, poljedelstvo: O b o v , finance: J a n e v, pravo-sodstvo: dr. Tubarinov, železnice: A t a n a z o v , vojska : Kosta Mora v j e v, presveta: Omarčevski, notranje zadeve : S t o j а n o v. SPORAZUM GLEDE REPARACIJ. Sofija. 22. marca. (Izv.) Po dolgih po* gajanjih Slambolijskega z voditelji delegatov medzavezniške komisije se je dosegel gleda plačevanja reparacij sporazum, ki je Bolgariji ugoden in bo po tolikih vojnih letih zopet omogočil gospodarski razvoj Bolgarije. Londonska orlentska konferenca. London, 22. marca. (Izv.) Pod predsedstvom lorda Curzona je bila včeraj otvorjena konferenca za ureditev orienl-skega vprašanja. Konferenci pristostvuje-jo zastopniki Anglije, Francije, Italije in Japonske. Po končani konferenci se bo zopet sklicala lozanska konferenca. Konference se udeležuje fudi Venizelos kot izvedenec v grškem vprašanju. Načelnik grškega revolucionarnega odbora Placiras je izjavil, da je Grška sklenila podpisati mirovno pogodbo s Turčijo. Pariz, 22. marca. (Izv.) > IV ti t Parisien« poroča iz Carigrada, fia bo angorska vlada zahtevala, da se orienlskn konferenca nadaljuje v Carigradu. TRGOVINSKA POGAJANJA 3fEI> ITALIJO IN AVSTRIJO. Rim, 22. marca. (Izv.) Včeraj popoldne so avstrijski delegati predložili svojo proti predloge k trgovinsko pogodbenemu načrtu, ki ga jo oredložda Italija, Stran 2. SLOVENEC, đnft 28. marca 19211. m. \ Amerika še ne prizna sovjet-v ske Rusije. Washington, 22. marca. (Izv.) Glede Čakajočega stališča Amerike v vprašanju priznanja Rusije je državni tajnik Hughes izdal komunike, v katerem spominja na dolgove Rusije Ameriki. Amerika ne bo izvajala pritiska na Rusijo kot dolžnico, ali pameten sporazum in kratkomalo neprizna-nje dolgov sta pa dve čisto različni stvari. Washington, 22: marca. (Izv.) Državni tajnik za zunanje zadeve Hughes je sprejel zastopstvo ženskega odbora za priznanje Rusije in izjavil, da poročila, ki so do-šla o Rusiji na zunanji urad, niso taka da bi mogla imeti vlada zaupanje do sedanje sovjetske Rusije. LORD CECIL ODPOTOVAL V AMERIKO. London, 22. marca. (Izv.) Lord Robert Cecil je včeraj popoldne odpotoval v Združene države na posebno vabilo ameriškega društva za zunanjo politiko. Pred svojim odhodom je lord Cecil izjavil, da njegovo potovanje ni v zvezi z nobeno politično misijo. POGAJANJA 0 JtJŽNI ŽELEZNICI. Rim, 22. marca. (Izv.) Pogajanja glede Južne železnice ugodno napredujejo in je » Odstop manbo Maribor, 22. marca. (Izv.) Klub občinskih svetnikov soc. demokratske stranke v Mariboru je imel včeraj svojo sejo, na kateri je sklenil, da 7 ozirom na to, ker je pri zadnjih volitvah mariborsko prebivalstvo izreklo soc. demokratski stranki nezaupnico, odložijo vsi oi inski svetniki in namestniki z županom vred svoje mandate. K enakemu sklepu so pozvani vsi soc. demokratski župani in občinski odborniki v okoliških občinah, kjer je SLS dobi1 a večino. V pričakovati, da bodo v najkrajšem času končana. Avstrijska delegacija je odpotovala na Dunaj, da poroča svoji vladi. Tudi ostale delegacije so se obrnile do svojih vlad s prošnjo za pooblastila, da smejo podpisati sporazum o likvidaciji Južne železnice. KONEC RUDARSKE STAVKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 22. marca. (Izv.) Pogajanja za obnovitev kolektivné pogodbe med rudarji in lastniki v ostravskem revirju so se danes zjutraj ob 2. končala. Nova pogodba urejuje predvsem vprašanje dela v soboto. Delavci so privolili, da se delata v soboto dve naduri, če se dela tudi druge dni. Druga določila so po večini taka, kot so bila v prejšnji kolektivni pogbdbi. Radi stavke ne sme biti nihče kaznovan. Delavci morajo pričeti z delom najkasneje 27. marca. OBSOJENI NEMCI NA ČEŠKEM. Praga, 22. marca. (Izv.) Kakor poročajo listi, se je te dni vršila sodna razprava proti 5 Nemcem, ki so bili obtoženi, da so v Plani ob priliki neke češke slavnosti pobarvali s črno in rumeno barvo poštne nabiralnike in tudi tlak. Obeojeni so bili radi veleizdaje na težko jeoo od 7 do 14 mescev. rskega župana. Mariboru j. ta sklep Grčarjevih socialistov predmet živahnega razgovora. Kakor smo izvedeli od verodostojne strani, bo v petek dopoldne župan Grčar izročil svojo demisi-jo v roke velikega podžupana dr. Pieiferja. Po Mariboru ugibljsjo, kdo bo zavzel komisarijat. Kolikor nam je znano, SLS odklanja mesto vladnega komisarja, pač pa zahteva, da se» nemudoma izvrše nove volitve v občinski svet. čedna družba - Orjuna. Maribor, 22. marca, (izv.) Orjunaši so snoči napadli pristaša SLS, vpokojenca Fr. Selinška pred njegovim stanovanjem v Ko-roščevi ulici št. 6. Orjunci so ga tako obdelovali, da leži težko poškodovan. Selinška je rešila policija, ki je Orjunce tudi zaprla. Značilno je, da sta od napadalcev dva, ki sta biLa udeležena pri napadu na Cirilovo tiskamo in še-le pred kratkim izpuščena iz zapora. — Drugi napad so izvršili Orjunci na posestnika Lenčaherja v Radvanju pri Mariboru. Orjunci so Lenčaherja potegniti z voza in ga težko ranili. Orožništvo je napadalce izs^- lilo in ugotovilo, da so člani mariborsko Orjune. > _ Korono ftifotovljenl Ш vnlltev v o&rožju Mar!- Glavna volitvena komisija v Mariboru je šele v četrtek zvečer ob šestih končala svoje delo. Predvsem je šlo za to, ali je izvoljen Nemec Schauer ali socialist Golo-uh. Sedaj se je ugotovilo, da je izvoljen Schauer, kakor smo mi že poročali. Volivnih upravičencev je bilo 138.605, oddanih je bilo 97.491 glasov (od teh 7 neveljavnih). Količnik znaša 6093. Dobili so: JDS (dr. Kukovec) 6.169 glasov SLS (dr. Korošec) 56.665 „ SRS (dr. Novačan) 1.461 „ SKS (Drofenik) 4.553 „ SSDL (Golouh) 5.734 „ Nemci (Schauer) 5.981 „ SKRS (Radič) 10.186 „ SSJ (Koren) 4.280 „ NSS (Brandner) 2.090 „ NRS (dr. Stojadinovič) 1.356 „ Sever še živ. Zadnje tedne ni bilo ničesar več sli-Sati o Bož. Severju, ki se je zdravil v privatnem sanatoriju v Budimpešti ter čakal na izmenjavo. Izginil je brez sledti. Našemu poročevalcu iz Budimpešte se je posrečilo sledeče ugotoviti o usodi g. Severja. V sanatoriju dr. Pajorja, kjer se je nahajal g. Sever, so izjavili, da ga je 23. m. m. posetil jugoslovanski poslanik, min. Milojevič s sekretarjem dr. Koeerjem ter mu sporočil, da gre drugi dan, v soboto 24. fe- 'bruarja, radi njegove izmenjave k zun. ministru Daruvary-ju. t Minister Milojevič pa je ob tej priliki že slutil, da bo ta zadeva najbrž trdo šla, ker mora obenem ogrsko ministrstvo obvestiti, da sta med tem umrlo dva, v jugoslovanskih zaporih se nahajajoča politična jetnika — Ogra, ki ju je med drugim zahtevala Mazarska za izmenjavo z g. Severjem. Minister Milojevič je bil kakor smo že poročali, na enomesečnem dopustu, s katerega se je vrnil 22. mi-nolcga meseca. V soboto 24. m. m. proti večeru so se ©glasili v sannaša«, toraj imamo tudi mi povod, da slecemo rokavice.« Sanatorij dr. Pajorja je največji sanatorij v Budimpešti, leži v sredini mesta ter se v istem zdravi mnogo polit;kov, uglednih bi- in inozemcev, ter je aretacija g. Severja povzročila veliko senzacijo. O nadaljni usodi g. Severja je naš poročevalec izvedel od nekega civilista, ki je bil zadnje dni odpuščen iz vojaških zaporov ter je tam opravljal službo bolniškega strežnika, sledeče: G. Sever je bil 24. m. m. v noči predan v vojaške zapore in tam v samotno častniško celico zatvorjen. Vsled bolezni leži vedno v postelji ter dobiva, ker ne more uživati jetniške hrane, za svoj denar nekoliko hrane od zunaj. Citati in pisati mu ni dovoljeno, kakor nobenemu jetniku v teh zaporih. Med številnimi političnimi jetniki, ponajveč pripadniki držav male antante, uživa g. Sever splošen ugled istotako pri paznikih radi svojega odločnega nastopa. V sredo dne 7. t. m. zvečer se mu je ponovil silen krvotok ter je ležal celo noč v mlaki krvi. Šele drugo jutro, 8. t. m. so ga ; avtom rešilnega društva prepeljali v zaprti oddelek vojaške bolnice. Omenjeni bolniški strežnik je to kritično noč prebil ob njegovi postelji. On meni, da je položaj g. Severja sicer zelo opasen, toda če ga bodo z vnemo zdravili, se mu bo moglo življenje rešiti. O nadaljni usodi g. Severja naš poročevalec ni mogel ničesar več izvedeti. Gotovo je, da ga veliko strožje nadzirajo ko v prejšnjem jetništvu ter je popolnoma izključeno priti do njega. Ali bo naša diplomacija že vendar enkrat odločneje nastopila? V kratkem bo leto dni preteklo, odkar je Božidar Sever ujet in kljub neštetim intervencijam se ga ni posrečilo rešiti. Božidar Sever ni bil nikak vohun. Bil jo ponovno na Ogrskem v zadevi >Sloven-ske banke« in radi kupčij za >Impeks« vedno z vizumom ogrske vlade. Brez vizuma je bil na Ogrskem le kot član razmejitvene komisije v družbi z jugoslovansko delegacijo. Zadnjikrat, pred enim letom, je šel z ogrskim vizumom po kupčijskih poslih v Redič, ogrski trg 15 km ck! Dolnje Lendavo, v družbi in z vozom ogrske razmejitvene komisije, ki je imela slučajno v Rediču opraviti. Tam so ga prijeli žandarji z izjavo, da imajo od vlade ukaz ga zapreti, če ga dobijo na Ogrskem. Prej mu da vlada vizum, potem pa ga zapre, da se maščuje nad njim za njegovo delo pri razmejitveni komisiji 1 Pridobivajte novih naročnikov ! Politične vesti. + Skomine demokratov po mandata. Slovenski demokrati ne morejo preboleti, da to pot niso mogli iztisniti svojega nosilca liste dr. Žerjava niti z ostankom kakor pri volitvah v konstituanto. Zato so se obrnili na dr. .Marinkoviča, da bi naknadno kot »avtor volivnega zakona« tolmačil zakon tako, da bi mogli demokratje utihotapiti dr. Žerjava v narodno skupščino. Čl. 80. določa namreč varstvo manjšin tako-le; »Ako je v volivnem okrožju, ki voli šest ali več ko šest poslancev, dobila količnik samo ena lista, potem se dodeli en mandat oni izmed list brez količnika, ki ima največje število glasov.« — »Ako so v volivnem okrožju, ki voli devet aH več ko devet poslancev, dosegle količnik dve listi, potem se dodeli en mandat oni izmed list brez količnika, ki ima največje število glasov.« Zakon je v marsičem nejasen in pomanjkljiv, toda ravno v teh določbah je njegova tendenca popolnoma jasna in ta je, da dobi ena, in sicer samo ena manjšinska stranka, ki ni dosegla količnika, mandat. Ako je v volivnem okrožju s šestimi ali več (to je lahko tudi z 10 ali 15) mandati dobila količnik samo ena lista, pripade en mandat najmočnejši listi brez količnika. V slučaju pa, da dosežeta količnik dve listi, pripade tudi en mandat najmočnejši listi brez količnika, a le v slučaju, ako se voli v volivnem .okrožju vsaj devet ali več poslancev. Za vsakega nejurista je jasno, da je dr. Žerjav definitivno in brezupno propadel in se jasni zakon ne more drugače razlagati, naknadno v poseben namen tudi ne od »avtorja zakona«. ^ + Pašićev organ o sporazumu. Bel-grajska «Tribuna« z dne 21. t. m. piše na uvodnem mestu: «Zmaga Radićeve stranke je zmagoslavje nad našo inercijo in najizrazitejši dokaz naše politične nezrelosti in našega času neprimernega pojmovanja države. Njegova zmaga je plod naše perverzne sentimentalnosti, ki misli, da mora biti država lojalna ln tolerantna proti enim, ki niso lojalni in tolerantni napram nji. To so morda lepe krščanskei lastnosti; toda s takimi lastnostmi se ni ustvarila še nobena država na svetu. Mi nočemo in ne moremo biti izjema.« — Tako cinično piše Pašičev organ o sporazumu. + Versko vzgojo nameravajo zopet uvesti v Franciji, kjer je dozdaj šola bila 4>laična«. Sedanji minister za prosveto Bé-rard se resno peča s tozadevnim zakonskim načrtom. Sicer ne misli še uvesti ver-skomoralnega poduka v popolnem smislu krščanstva, hoče pa na vsak način, da se v ljudski šoli naglašajo dolžnosti napram Bogu ter neumrjočnost duše kot temeljne zahteve naturne religije in moralnega reda. Sicer komunistični listi zoper to že kričijo, toda velika večina francoske javnosti, ki s strahom gleda posledice brezverske šole in izumiranje naraščaja ohrezboženih družin, stàji za ministrom in je upati, da se šola v Franciji polagoma zopet pokrist-jani. Pri nas pa jo je Pribičevjć hotel raz-kristjaniti. * Internacionalizacija po renskih pokrajin? Med Parizom in Londonom se vrše živahna posvetovanja, ki jih je sprožila Francija. Želeč napraviti konec sedanjemu nevzdržnemu stanju, hoče Francija, da bi se sklenil medzavezniškl dogovor, ld bi v svrho strategičnega varstva Francije in-ternacionaliziral obmejno ozemlje med Francijo in Nemčijo. Tozadevnih načrtov je baje veliko. Misli se na internacionalizacijo porenskega in poruhrskega želez-škega omrežja, na demilitarizacijo levega renskega pobrežja, na ustanovitev avtonomne »puferske« državice Itd. itd. Kaj mislijo o tem Angleži, je danes še težko reči; en del javnega mnenja je za, znaten del proti. Ne^ci seveda izjavljajo, da v kaj takega nikoli ne privolijo. Lord Cecil, znani član DruStva narodov, ki je te dni odpotoval v Sev, Ameriko, je v nekem intervjuvu izjavil, da je po njegovem mnenju trajni mir v Evropi mogoč le, ako se Francija zavaruje proti morebitnemu ponovnemu napadu Nemčije. Najboljše sredstvo v to svrho se zdi njemu demilitarizacija levega renskega pobrežja. On misV, tla večina Angležev in Ameri-kancev s to rešitvijo problema simpatizira. * Orientska koiifer«acA se nadaljuje po Veliki noči, to je, sredi aprila. Kje se bodo pogajanja vršila, še ni znano; morebiti zopet v Lozani ali pa v Carigradu ali v Benetkah. Zavezniki splošno mislijo, da se bo topot sporazum dosegel. Vatikan in Italija. V zadnjem času se množe znamenja, ki kažejo, da odnošaji med sveto stolico in italijansko vlado postajajo čezdaljebolj prijateljski. Zadnji tak dogodek je bil obisk kraljevega komisarja mesta Rima, Cremonesija, pri papeževem vikarju, kardinalu Pompiliju. Nacionalistični listi pripisujejo vsem tem dogodkom veliko večji pomen, nego jih imajo, in jih komentirajo na način, ki kaže njihovo popolno neumevanje naloge svete stolice. Nekateri nacionalistični krogi gredo celo tako daleč, da v pomirjenju med papeš-tvom in italijansko vlado vidijo obnovitev starega rimskega imperija, kateri si bo s pomočjo papeževega moralnega vpliva osvojil prvenstvo v Evropi. »Papeževi diplomati«, tako sanja neki fašistovski list, »bodo obenem nositelji italijanske misli po celem svetu.« Zato ni čuda, da je »Osser-vatore Romano«, oficijelno glasilo Vatikana, energično demetiralo take in podobne glasove, povdarjajoč, da vse te vizite in podobno niso nič drugega kakor čini vljudnosti in da z njimi rimsko vprašanje nikakor ni rešeno. Nacionalistična tolmačenja nalog svete stolice kot središča krščanstva so pa preveč fantastična in neosnova-na, da bi sploh rabila kakega posebnega dementija. Sveta stolica hoče ostati tako neodvisna, kakor je bila, in se ne bo nikoli udinjala nacionalnim ciljem nobene države, tudi italijanske ne. Dobrih odnošajev z njo pa seveda ne odklanja kakor ne odklanja dobrih odnošajev s katerokoli državo. • Nov način italijanske kolonizacije v Libiji. Te dni je odpotoval v^fipolitanijo prvf oddelek fašistovske narodne milice, ki se naseli na ozemlju Zuanl beni Aghen. Kolonisti dobe brezplačno zemljo, bivališča, poljsko orodje, konje in tekom prvega leta redno plačo. Imeli bodo velike pravice in bodo tvorili stalno bra .bo kolonije. — Osebna vest. Dne 20. t. m. je položil g. Zdenko Verstovšek, sin g. dr. Karla Verstovšlca v Mariboru, diplomski izpit na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Čestitamo I , — Nov gerent v Dolnji Lendavi. Za g. Božidarom Severjem je bil v Dolnji Lendavi gerent g. dr. Tina Čuš, komisar politične ekspoziture. Zakaj je bil zdaj prestavljen, ne vemo. Znano pa je, da je v zadnjem času zaprla policija v Dolnji Lendavi nekega čevljarja v policijski zapor, ker je bil na ulici \jsled močne alkoholne kapljice nekoliko preglasen. Zjutraj pa so našli čevljarja mrtvega v zaporu, ker je zgorel po nekem čudnem naključju. Dr. Čuš je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. Za gerenta pa je imenovan dr. I. Pi-kuž, odvetnik v Dolnji Lendavi. Sicer pa bi bil že čas, da bi bile v Prekmurju občinske volitve, katere so zdaj obljubljal' volivcem vladni kandidati. — Dolenja vas pri Ribnici. Ko se ja zvedel rezultat volitev, je zavladala splošna radost. Do polnoči so ljudje bili zbrani in čakali brzojavov. Ko se je pa v pondeljek zvedel skupen rezultat Slovenije, je nastalo navdušenje, kakršnega človek v teh časih redko vidi v ljudskih množicah. Na večer so goreli kresovi, pokali topiči in velika množica domačinov in okoličanov se je zgrnila pred stanovanje zopet izvoljenega poslanca Škulja, kjer se je med pokanjem topioev in petjem domačega pevskega zbora razvila prekrasna manifestacija za SLS- Na bližnjih gorskih rebrih so zažarell novi kresovi, pri Otavcah trije, iz Nemške vasi, ribniške župnije, se je čulo streljanje topičev in od raznih strani so se zlivali odmevi veselega razpoloženja v mnogoštevilno množico, kar je še bolj dvigalo razpoloženje. Kako narod čuti kaj pomeni mogočen skupen nastop za pravice ljubljene Slovenije! — Oglasov za Družinsko Pratiko naj cenj. trgovci in obrtniki ne izročajo nikomur drugemu, kot nabiralcu, ki da v podpis zelene tiskane naročilnice s cenami, vtisnjenimi s štambilijo. Posebno pa opozarjamo, da g. Lx op. Majntinger ni opravičen «prejemati naročil ali denarja in da se predplačila sploh ne pobirajo. Vsako naročilo, dano temu nabiralcu, je neveljavno. — Volivni uspeh v Hinjah je bil točno naslednji: SLS 320, SKS 6, NLS 3, NSS 0, JDS 4, SSDL 3, NRS 3, SSJ 5, = 344. S tem popravljamo prvotno poročilo. — Dva slučaja črnih koza v Zagreba. V Zagrebu je obolel na črnih kozah neki inšpektor državne železnice, ko se je iz Belgrada vrnil v Zagreb. Razen tega jo obolela na črnih komh še neka ženska, kateri slučaj je pa neodvisen od prvega. Zdravstvena oblast je ukrenila stroge varnostne odredbe. — Umrl je v Lvovu tamkajšnji rim. kat. nadškof dr. Bilczewski, bivši član avstrijske gosposke zbornice. — Vsem rodoljubom iu prijateljem mladinci Kakor je vsakemu paï znano, se je v Avstriji vzgajala mladina v nemškem, oziroma tuknj v mažarskem duhu in jrziku. Njihova naloga je paï bila spraviti slovenski jezik s sveta. Z ujedinjenjćm Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo, so bili tudi Prekmurci rešeni mažarskega nasilstva. Sole so postale slovenske, prišlo je slovensko uči-teljstvo. Drugod imnjo ljudske Sole svoje knjižnice, a tukaj, ko bi bile iste nnjbolj potrebne, jih pogrešamo. Obdamo se zato na vse rodoljube in prijatelje mladine, kojim je le mnlo na srcu ležeče, da bi Imela mladina v obmejnih krajih le neknl Ctiva in si tako pridobila bc-odnega zaklada, prosimo, da nam pošlje vaak vsaj eno knjigo. Domu Sfer. те. BEOVENËC, 'đne 23. marca 1923. Stran S. ležijo knjige, nihče se ne imeni za nje, neltetokrat bo bilo prečitane, izvršile so svojo nalogo — ležijo sedaj pozabljene. A tukaj bi služIle jako važni nalogi: izobraževale bi obmejno mladino. — Poštnino radevolje povrnemo, imena darovalcev pa bomo hvaležno zabeležili. Posebno se obračamo na 6. gg. župnike ln kaplane po deželi, ki imajo navadno |ako lopo zbirke knjig, da pripomorejo mladini s čtivom. — Za ljudskašolsko knjižnico v Odrancih, oošta Beltinci, Prekmurje. — Knjižničarka. — Zagrebški usmiljenkl, ki sta te dni v Ljubljani in njeni okolici nabirali darove za zgradbo doma za služkinje v Zagrebu, 6e ob odhodu na Štajersko iz celega srca zahvaljujeta vsem dobrotnikom za njihovo velikodušno gmotno in moralno pomoč. Posebno so zahvaljujeta prevzvišenemu gospodu knezoškofu dr. A. B. Jegliču, gg. kanoniku Sušniku in kanoniku dr. Svetini, župniku Barletu, konzistorijalnemu svetniku Janezu Kalanu, kaplanu I. pri sv. Petru, častitim materam uršulinkam ln usmiljenim sestram v Leonišču. Iskreno zahvalo Izrekava gospodu šefu zdravstvenega odseka dr. Katičiču. gospemn Del Colt in Pogani, gg. Krisper-ju, Hribarju in P. Kozini, Prvi Hrv.-Slov. banki, Delavskemu konsumnemu društvu. Prisrčna hvala preč. gg, superiorju Čerinu in župniku dr. Klinarju kakor tudi čč. materam uršulinkam v Skofji Loki., Tem in vsem drugim Bog stotero povrnil S. Ana "Izelj, s. Evelina Matijevič. — Bliïa se Velika noč. Mi najbednejši stradamo! V svojem obupnem položaju se obračamo do plemenitih src, da nam priskočijo na pomoč. Vsi tisti, ki sto se veselili in zabavali v predpustu, spomnite se nas slepih sedaj v postu, ki se že bliža h koncu, tako da se bomo lahko tudi mi stradajoči slepi veselili velikonočnih praznikov. Prosimo usli-šanjal Za svoje sotrpine: Odbor Podpornega društva slepih v LJubljani, Wollova ulica 12. — Člane »Slovenskega lovskega društva« opozarjamo, da imajo udeleženci občnega zbora dne 25. t m. na vseli -progah državne in Južne železnice polovično vožnjo. Na progah južne železnice so mora vsak član, ko kupi vozni listek, izkazati z društveno izkaznico (letošnjo ali lansko), nakar blagajna izkaznico kakor tudi vozni listek žigosa. Ta vozni listek v zvezi z izkaznico upravičuje člana do brezplačne vožnje nazaj. Na progah državne železnice je pa postopati drugače. V»nk član naj kupi vozni listek do Ljubljane, naj gn pa vratarju na kolodvoru ne odda, marveč pove, da gre na občni zbor. Na občnem zboru bo dobil vsak član pismeno potrdilo, da se je občnega zbora udeležil in s tem potrdilom v zvezi z voznim listkom se bo lahko peljal brezplačno domov. O tem so obveščene vse prizadete postaje, vratarji in sprevodniki. Vozni listki se kupijo lahko že od petka dalje. — 0^ bor. — Ureditev mesnih cen v Zagrebu. Zagreb-Ski mestni aprovizacijski odbor je po daljših pogajanjih z mesarji sklenil, da se od 20. t. m. dalje uvedeta za goveje meso samo dve ceni: za boljšo vrsto 74 K, za slabšo 54 K kilogram. V bodoče se bodo cene vsemu mesu določale na ta način, da bo posebna komisija na ru/uih sejmih nakupila živino, jo dala nato pod nadzorstvom zaklatl in meso raz-pečati, da se tako prepriča, po kateri ceni morejo mesarji prodajati meso, da imajo pri tem primeren dobiček. — Zakon o varstvu najemnikov na Češkoslovaškem. Koalicijske stranke češkoslovaškega parlamenta so v odsekih končnoveljavno sprejele načrt novega zakona o varstvu stanovanjskih najemnikov. Novi zakon v glavnem ohranja določbe do6e-«tanjega zakona in se najemnine ne zvišajo. — Lord Carnarvon težko bolan. Lord Carnarvon, ki je odkril Tutn 'Namenov grob, je vsled mrčesjega pika obolel na zastrupljenju krvi. Njegova ženii, grofica Carnarvon, je nemudoma najela posebno letalo !n v spremstvu zdravnika Specialista odpotovala preko Pariza in Rima v Egipt. — Prošnja Reven dijak, lačen in raztrgan, brez sredstev,1 da bi plačal takse, iskreno prosi dobre ljudi, da bi mu pomagali dovršiti študije. Prispevke prosi na upravo lista pod »Hvala«. — Okradcna natakarica. Ivan Skolic Je dne Žl. januarja letos prišel v Peter Majerjevo gostilno v Kranju ln je ukradel natakarici Pepel Blažun 8000 K. ëkofic bo sedel 4 mesce v težki ječL — Smrtna nesreča. Ko je vozil lz gozda nad Verdom hlapec Lovrenc Molk hlode, Je pred ovinkom nad Konjsldm klancem padel z voza tako nesrečno, da si je revež razbil glavo ln čez tri četrt nre umrl. — Kaznovana goljnfico. Mana Pire Iz Podbor-Sta je ogoljufala 4. majnika 1922 Fr. Crobatha v Kranju za 4083 K ln poskušala tudi Ivana Savnika v. Kranju ogoljufati za nad 80.000 K. Pirčevi je deželno sodišče prisodilo 4 mesce ječe. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši ln najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 štajerske novice. p Fusistovski otroški vrtec v Kobaridu. Nekdaj tako napredno-narodni Kobarid menda sam sebe ne pozna več. Ta predpust so fašisti s sodelovanjem domačih fantov priredili ples, ki naj bi prinesel sredstva za otvoritev otroškega vrtca v Kobaridu. In minolo nedeljo se je že v cerkva razglasilo, da se vrtec odpre 15. aprila tek. leta. Da bo vrtec italijanski, je ob sebi umevno. Kmalu bodo zaželi Italijani i>oiiaiijanôevati tudi dojenčke. p Umrl jc v Parmi bersaljerski polkovnik v pokoju Karel vitez Podobnik, cerkljanski rojak. Kot navaden avstrijski vojak Je bil prišel v Italijo in potem ostal tamkaj. V zadnjem času je zelo želel priti v avoj rojstni kraj, a ga je smrt prehitela. Primorske novice. S Sv. Lenart nad Laškim. Pravilni Izid volitev pri nas je naslednji: Kukovec 8, dr. Korošec 334, dr. Novačan 1, Drofenik 37, Golouh 4, Schauer 0, Radič 2, Koren 4, Brandner 1, dr. Stojadinovié 0 glasov. — Število volivcev: 659, število oddanih glasov: 391. — Poročilo v »Slovencu« z dne 19. t. m. je napačno. š Umrl je v Mariboru 43 letni strojevodja j. ž. Ivan Laechitz. Prosveta. pr »Pasijon« na Ljudskem odrn. Nn »Ljudskem odru« je treba, kakor se vidi pri »Pasijonu« energičnega režiserja in ljubezni do igre, pa je uspeh siguren. Koliko dela je bilo treba, da je postala ta ini«>žica dilotantov na odru gibka! Baje so trajale vaje do dveh popolnoči! In reči moramo, ne zaman! »Pasijon* dela pod Gregorinovo režijo našer1-- centralnemu diletantskemu odru vso čast! Obo predstavi — v soboto in nedeljo — sta presegli vsako pričakovanje. V soboto je igral Kristusa g. Dobren s toplo prisrčnostjo in eonornim glasom, v nedeljo član dramskega gledr.lišča g. Gre-gorin. Dočim je v govoru Dobren presegal Grego-rina, je bila Gregorinova mimika bolj izrazita, morda celo prerealistična. Dobrenov Kristus je s prvo besedo vzbudil sočutje in usmiljenje, Gregorinova Igra pa grozoto trpljenja. Zanimiva je tudi razlika med Dobrenovim Pilatom v nedeljo in Zo-rinovim v soboto. Zorin je izdelal bolj oblastneža in častihlepneža, dočim je bila v Dobrenovi igri podčrtana bojazljivost, prikrita z zaničljivo surovim nastopom. Gorjanov Kajfež, Veronika, Poljančev Jakim, Jožef Arematejec, Lindičev Abdijas, Magdalena, Peter ' stotnik nosijo igro, najbrljši pa je V. Rudolfov Judež, do podrol losli 1 zdel m a igra skopuha izdajalca. Pri Mariji, Janezu in Simonu moti nekoliko glas. Želeti bi b;!o, da se izmed množico slišijo tudi razumljivi stavki, priče so premalo židovske. Gibanje množice se moralo zmerom tako sukati, da ne zakriva glavnih oseb na odru. Vendar dosega vsa Igra tako dostojno naddi-letantsko višino, da je je »Ljudski oder« lahko vesel in »Pasijon« je velike zgodovinske važnosti za naš centralni diletantski oder. Le vencev naj vodstvo no dovoli izročati med predstavo! — Pohvalno je omeniti tudi izborni kvartet, ki igra med predstavo. —al—. pr Naša nmeiijpst. Narodna galerija v Ljubljani je začela te dni razpečavati priljubljeni album reprodukcij »Slove.iska moderna umetnost« v treh obliknh: v obliki lične mape s 27 krasnimi slikami na posameznih listih najfinejšega papirja, v obliki o ogantno vezane knjige in pa v obliki luksuzne izdaje za ljubitelje lopo knjige. Ta izdaja je vezana v invitiran pergament in predstavlja sploh najdecentnejše, kar je še nudii naš književni trg na tem polju. Za velikonočna darila je ta Izdaja, ki niti draga ni, kakor nalašč, zato si jo usojamo občinstvu kar najtopleje priporočiti v nakup. »Slovenska moderna umetnost« je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in stane v obliki mape 85 Din, v obliki knjige 43 Din in luksuzni izvod 65 Din. pr Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja prof. zbor juridične fakultete. II. letnik, Ljubljana 1922. Že z lanskim prvim zvezkom znanstvenih razprav si jc naša juridična fakulteta postavila znanstven spomenik, z letošnjim pa je svoj sloves še bolj utrdila. Med petimi razpravami je najobširnejša in za pravno vedo najpomembnejša dr. Žolgerjeva: Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna posledica (mednarodna krivica), str. 1—118. Vsi, ki so se bavili z mednarodnimi pravnimi vprašanji, so čutili pomanjkljivost in nedoslednost teorije o meddržavnem deliktu. Zolger postavi teorijo na nov, edino pravi temelj ter napravi za izhodišče nauka o mednarodni krivici mednarodno obveznostno normo. Žolgerjeva teorija drži v najstrožji doslednosti in v vseh posledicah, osobito se izkaže za pravilno tam, kjer so vse dosedanje teorije odpovedale, pri pravnih posledicah mednarodne krivice (re-presalijah). Brez dvoma bo Žolgerjeva teorija zbudila veliko pozornost in si našla pot v mednarodne znanstvene kroge, akoravno je pisana v slovenskem jeziku, a obširen pregled v francoščini, ki je pridjan razpravi, bo opozoril pristojne kroge na te znanstvene rezultate. Dr. L. P i t a m i c razpravlja o razmerju državnega in meddržavnega prava pod vidikom enotnega sistema {str. 119—131), po katerem je meddržavno pravo višje pravo in državnemu pravu nadrejeno. Za sklepanje meddržavnih pogodb je legitimiran načelnik ustave, njegova ratifikacija pogodbe je meddržavno veljavna, četudi bi bil z ratifikacijo kršil ustavo; glede te kršitve je minister odgovoren parlamentu. Intcresantne primere o raznih kombinacijah in nasprotstvih vseh treh stopinj prava (meddržavno, ustavno, državno [zakoni] pravo) prinaša iz naše države glede manjšinskih pravic. — Praktičnega pomena je kratka razprava prof. dr. Lapajneta o meddržavnem in medpokrajinskem stečajnem pravu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (str. 132—139). Širše državne in cerkvene kroge pa bosta zanimali zadnji dve razpravi. Dr. R. K u š e j pride v svoji razpravi: Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava (str. 140—1591 do zaključka, da z vladarjevo ose- bo nI izginilo samo njegovo osebno patronat-no pravo, ampak je ugasnil tudi patronat ver* skega zaklada. Ostali so od javnih preobratov le |e »tvarni (realni) patronati, pri katerih pa je izvrševanje pravice odvisno od tega, ima-li pravni naslednik pravno zmožnost izvrševanja, t. j. je li katolik. Tudi še obstoječi privatni patronati vpijejo po preureditvi. Ta preureditev pa ne more biti nič druzega nego odpravitev v smislu kan. 1451. Rezultati prof. Kušeja bodo brez dvoma postali merodajni za ureditev patronatnih razmer v naši državi. — Istotako široko zanimanje bo vzbudila temeljita razprava dr. M. Dolenca: Kriminal-no-politična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave (kancelpara-grafa, str. 160—197). Ko poda najprej zgodovino postanka našega takozv. kancelparagrafa in ga pokaže v zgodovini drugih narodov (nobena evropska ustava doslej nima kancelparagrafa) in doda še istopredmetne določbe katoliškega in pravoslavnega cerkvenega prava, preide na raziskavanje vprašanja, kaj je predmet pravne zaščite po kancelparagrafu. In tu dekaže, da pri št. 12. ustave (r~dnji odstavek) ne gre za izrazito pravno dobrino, ampak le za obstoj vladajočih strank, to pa ni taki pravna dobrina, ki bi zaslužila из+avno in kazensko pravno zaščito. Pa tudi formalnopravno je ta zaščita, kakor je v ustavi in v projektu novega kazenskega zakonika zamišljena, nemožna. Zato podaja profesor Dolenc sklepno nove predloge za bc'oô-i zakonodajo. Po letošnjem Zborniku ne bodo posegli samo pravni znanstveniki, ampak tudi praktiki in oni, ki pri ureditvi ccrkvenopolitičnih vprašanj sodelujejo ali se za nje zanimajo. R. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 457.50 Din, ječmen 315 Din, oves 390 Din, koruza 255 Din, pšenična moka št. 00 665 Din, št. 0 660 Din, št 5 550 Din, mekinje 165 Din. — Tendenca nespremenjena. g Cene kolonijaluçmu blagu v Trstu so bile 21 t. m. sledeče (v lirah): kava Rio 7 6.20, Rio 5 6.50, Rio 4 6.65, Rio 3 6.75, Santos 7.40, Minas 0.80, sladkor v kockah 3.18, kristal 3.12; riž: Karolina 2.18, italicanska glace 2.08, Saigon 1.52, Burma 1.50, Bruch 1.43. Soja olje 5, čokolada 6.70. g Aggio na zlaln v Nemčiji. Za čas od 21. do j 27. marca jo določen carinski aggio na zlnto v Nc-m-' čijl s 524.400%. g *usolv i pcštam';o pr cclanskc tvrrlkc. Feštanska porcelanska tvrdka Szenes, lri je največ kupovala v Češkoslovaški, jc postala insolventna. Pasiva znašajo 600.000 Kč, aktiva pa niti ne 200.000 Kč. S to insolvenco ло najbolj prizadete češkoslovaško porcelanske tovarne. g Dividende ЗГ>00%. Plantažna družba »Cho-colaf v Hamburgu je izplačala za leto 1922 od čistega dobička 100.05 milijonov mark 3500% divi-dendo. g Produkcija tobaka т Bolgariji. Produkcija 1 tobaka v Bolgariji znaša za leto 1922 20,173.795 kg, : nasproti 15,470.810 kg v letu 1921. g Produkcija kovino in rudo v Italiji je -na-' šala v letu 1922 v tonah, kakor poroča iBolletino ! di notizie economiche«, sledeče: železo 91.400, jeklo 943.000, svinec 10.500, cink 3060, nn limon 200, aluminij 630, srebro 6700, zlato 9. g Izvoz slame dovoljen. Na podlagi зк1ера ekonomsko-finančnega odbora Je dovoljen izvoz slame. g Vzorčni semenj v Rnsiji. V avgustu se vrši prvi vzorčni semenj v Moskvi. Zanimivo je, da se bo prodaja vršila samo za dolarje. BORZA. Zagreb, 22. marca. (Izv.) Pešta 2.20—2.25, Berlin 0.47—0.4750, Italija 4.85—4.90, London 461 do 463, Newyork 98.50—99, dolar 96.50—97.50, Pariz 6.70—6.75, Praga 2.92—2.93, Dunaj 0.1365 do 0.1375, Curih 18.15-18.25. Curih, 22. marca. (Izv.) Pešta 0.10, Berlin 0.0261, Italija 26.87, London 25.43, Newyork 542.50, Pariz 37.20, Praga 16.10, Dunaj 0.007537, n.-a. K 0.00765, Sofija 3.30, Belgrad 5.55, Varšava 0.00140, Holandsko 214. lj Umrl jc včoraj zjutraj v Stritarjevi ul. 7 uradnik g. Fran Ravnikar. Pogreb bo danes popoldne ob štirih. Člano »Stolne prosvete« vabi odbor, da se številno udeleže pogreba. lj Križanska moška in mladeniška Marijina družba se udeleži pogreba umrlega člana g. Frana Ravnikarja danes popoldne ob štirih z zastavo. Društveniki se zbero pred hišo žalosli Stritarjeva ul. 7. lj Opozarjamo na konccrt gospe Blankc Scl-vovc, ki se vr'i nocoj ob 20. v Ur ionu. Kakor smo že poročali, je to prva francoskr». pianistka, ki zlasti dobro obvlada klavirske mojstre 18. vekn, nič manj pa novejšo okladatolje. Smatramo naše občinstvo zn dovolj uvidevno, da se bo čim številneje od?valo ob tej redki priložnosti. lj Koncert v korist Borštnik-Verovškovega spomenika ee vrši nepreklicno v pondeljek, dno 0. aprila v operi. Opozarjamo vse korporacije in društva, da se na to ozirajo. — UdruŽenjo gledaliških igralcev. lj Družabni klub vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k skioptičnemu predavanju dne 24. t m. ob osmih »večer v srebrni dvorani hotela »Union«. Predava dr. Štele o slovenskih umetninah. — Predsednik. IJ Mladinski dom Kodcljovo. Nocoj, v petek, dne 23. L m. ob tri četrt na 8. sestanek soUudstva. Vabimo vrle žene ln dekleta s Sela, Most In Ud- mata. lj Letni občni zbor »Jugoslovanskega društva za proučavanje angleškega jezika« r Ljubljani se bo vršil dne 28. marca 1923 (sreda), ob 18. uri v učilnici štev. 6 v prlUičju I. državne gimnazije v Ljubljani, Tomanova ulica. Dnevni red: letna poročila, dopolnilne volitve, izprememba pravil, slučajnosti. lj V naznanilu Prcdovičerc gostilne se je vče« raj mesto framsko pomotoma glasilo francosko vino. Današnji oglas jo pravilen. lj Tarifa o konjaških pristojbinah. Po ministrstvu trgovine in Industrije, oddelku v Ljubljani, odobrena zača-i tarifa o konjaških pristojbinah je nabita lm mestni dobiti na vpogled interesentom. lj Svojim staršem je pobegnil 16 letni Âdolf Bezlaj. lj Policijska kronika. Marija Jerin je znana tatica, katera je bila že desetkrat kaznovana. Stara je 52 let. Dno 21. t. m. je prišla v Ljubljano in popivala. Zvečer se je vtihotapila v četrto nadstropje v Sodni âlici, kjer je bilo stanovanje nezaklenjeno. V predsobi je odprla omaro in vzela obleko Iz nje z namenom, da jo ukrade. Ker je bila neprevidna, se je slišal ropot v kuhinjo, gospodar je šel gledat, kdo ropota in našel je Jerinovo z ukradeno obleko. Jerinovo so izročili stražniku Preglju, kateri jo je odpeljal na policijo. — Zastonj si je mislila preskrbeli pirhe Marija Perbič, katera je neki I branjevki na Vodnikovem trgu ukradla 22 jajc. ! Tatvina se ji ni posrečila, ker jo je opazoval straž-! nik Sojer pri tatvini in ji po izvedeni tatvini rekel: »Čujte: jajca boste zdajle vrnili lastnici, Vi greste pa z menoj na policijo!« Zasačena tatica je bila zaradi podobnih tatvin že dvakrat kaznovaqa. — Detektiv Markovič je aretiral Antona Milkovliča iz tržaške okolice, ker je prišel brez potnih listin v Jugoslavijo. Tr/ošl i okoličan je povedal: »Na sejmu sem prodal kravo za 1600 lir. Vesel sem šel na likof in sem pil in zapeljivcl so me pregovorili, da sem igral »moro« in znigrai 600 lir. Zbal sem se žene in od&el v Jugoslavijo z namenom, da bom delal pri zidarjih in zaslužil, kar sem zapravil.« Plačal bo kazen, ki se mu bo naložila, ker je brez dovoljenja prekoračil državno mejo. — Na pokopališču pri sv. Križu sta bila ukradena z marmornatega nagrobnega križa grobnice Ane Zupan dva bronasta nakita v obliki žalnih vencev in bronast okvir v vrednosti 8000 K. ljubljanski občinski svet. Včeraj ob petih popoldne se je vršila seja občinskega sveta, katere dnevni red je bil sestava odsekov. Župan dr. P e r i č je otvoril sejo 3 kratkim nagovorom, v katerem je poudaril naloga, ki čakajo občinski svet. Za velike naloge, pred katerimi stoji sedanji občinski svet, so dosedanji dohodki nezadostni. Treba je misliti na nove dohodke, predvsem na večje posojilo. Glede politične strani omenja župan, da je treba razširiti avtonomne pravice mesta ter doseči tudi neodvisno finančno politiko. Stanovanjsko bedo bo treba omiliti. Prva je država, ki more največ pomagati. fiole so slabo oskrbljene z učili, imajo slabe in premale prostore. Če hočemo vse to spremeniti in izboljšati, treba složnega dela. (Odobravanje.) Nato naznani župan, da je vlada imenovala za svojega zastopnika vi. sv. dr. Grasselija. Na predlog dr. Lemeža se sklene, da se seje vrše vsak prvi četrtek v mesecu od 6. do 8. ure zvečer ter se nadaljujejo v slučaju pcytrcbe drugi dan. Nato se preide k sestavi odsekov. Na predlog dr. Lemeža se sklene, da ostanejo vsi odseki kakor doslej. Le ubožni ter policijsko-zdravstveni odsek se združita v socialno-po-litični odsek. Osnuje se tudi nov odsek: sta« novanjsko-gradbeni odsek. V vsakem odseku dobi opozicija po 1 člana. Pri odsekih po 9 članov je to zakonito predpisano, v ostalih pa jim da večina zastopstvo tudi po 1 člana. Obč. sv. T ur k (JDS) ugovarja, ker JDS ne dobi zastopstva v odsekih, ter očita večini nelojalnost ter neodkritosrčnost in ji grozi, »da ji bo metal polena pod noge«, kar vzbudi splošne ugovore. Obč. sv. Kremžar odgovarja g. Turku ter poudarja, da je večina postopala strogo po zakonu. Če se zastopnik JDS danes sklicuje na lojalnost, naj ve, da njegova stranka cel čas vlade na magistratu nikdar ni bila toliko lojalna, kakor sedaj zahteva od drugih. — Turku je še odgovarjal obč. sv. T o k a n , nakar je Turk s svojo opozicijo zapustil zbornico. (Smeh. Medklic: Fi-jakar Turk je stranko JDS peljal na zrak.), Nato so se vršile volitve v odseke, ki so se takoj konstituirali. Na predlog obč. sv. Pirca so se odseld sestavili tako-le: Magistratni gremij: Kremžar, Mo5« kerc, dr. Rožič, dr. Stanovnik, Klemenčič, dr. Lemež, Makuc, Tokan, Tavčar (NSS). Personalno - pravni odsek: Jeglič, Pire (načelnik), dr. Stanovnik, Albin Zaje, Čepelnik, Leban, Mihevc (podnačel-nik), Pestotnik, Tavčar (NSS). Finančni odsek: Orehek, Pire (pod-načelnik), dr. Rožič, Albin Zaje, Klemenčič, dr. Lemež (načelnik), Mihevc, Rozman, dr. Ravnihar (Nar. nap.). Stavbni odsek: dr. Brecelj (načelnik), Jeglič, Kerč, Albin Zaje, Krhne, Mihevc, Novak, Tokan (podnačelnik), Urbančič (NSS). Šolski odsek: Jeglič (načelnik), dr. Rožič, dr. Stanovnik, Ž u m e r, Kralj, dr. Lemež (podn.), Makuc, Tokan, dr. Kušef (Nar. nap.). j Obrtni odsek: Kerč, Mozer, dr. Rov ž i č (načelnik), S r e b o t, Krhne, Mihevc, Ogrin, Vidmar (podnačelnik), Ferant (nar. n.). Socialno-politični odsek; dr. Brecelj, Kremžar, Pire (podnačelnik). Žumer, Čelešnik (načelnik), Glavan, Leban, Novak, Podbevšek (NSS). Aprovizačni odsek: Adamič, dr. Bre-c e 1 j (podnačeinik), Kerč, Žumer, Kle-menčič, Kralj, Pestotnik, Rozman, Bonač (nar, nap., načelnik), župan dr. Perič. Dircktorij elektrarne, plinarne in vodovoda: Mozer, Moškerc, Orehek (načelnik), dr. Rožič, Čepelnik, Krhne, Mihevç (podnačeinik), Ogrin, Rupnik (NSS). Mestne vožnje: Adamič (načelnik), Kerč, Mozer, Zaje Alojzij, Glavan, Kralj, Ostre, Slovša (podnačeinik), Ferant (Nar. nap.). Mestna klavnica: dr. B r e c e 1 j (poročevalec), Lah, Ferant (Nar. nap.). Zastavljalnica) Adamič (poročevalec), Pire, Čelešnik, Kramar, Podbevšek (NSS). Pogrebni zavod: Adamič, Mozer, Ostre, Slovša, Bonač (Nar. nap.). Dohodarstveni urad: Jeglič« Moškerc (poročevalec), I.ah, Tokan, Urbančič (NSS). Disciplinarna komisija; Pire, dr. Stanovnik, dr. Lemež, Makuc, dr. Kušej (Nar. nap.). Kvalifikacijska komisija: Pire. Stanovanjsko-gradbeni odsek: Žumer, Moškerc, Kerč (podnačeinik), Albin Zaje, Klemenčič (načelnik), Makuc, Mihevc, Tokan, Rupnik (NSS). Nato je stavil obč. sv. Pire naslednji nujni predlog: Imenom zveze delovnega ljudstva stavljam nujni predlog: Občinski svet skleni revizijo naredbe o pobiranju davščine n« nezazidane parcele. V to svrho naj se skli če enketa, kamor je povabiti prizadete iak-torje, Pri reviziji naredbe naj sc ozira posebno na zaščito domačih vrtičev, zeleniadnih vrtov ter prostorov, kjer parcelacija ni mo- goča ali še ni (xvriena. Nujnost utemeljujem s tem, da je treba čimprej napraviti konec brezpravnemu položaju, v katerem se nahaja zadeva te davščine, ko je namreč po pokrajinski upravi sistirano izvrševanje te naredbe ter davščina ni niti ukinjena niti znižana. V utemeljevanje svojega predloga poudarjam, da je občinski svet, ki je sklenil to davščino, vodil le ta namen, obdačiti tiste, ki hočejo špekulirati z zemljišči, ki so stavbišča. Žalibog je občinski svet šel narazen, preden bi mogel pravilno stilizirati oziroma interpretirati svoj sklep, in tako se je zgodilo, da je mestni magistrat brez razumevanja za smisel sklepa šel tako daleč, da je v prvi vrsti zadel posestnike malih vrtičev, zelenjadnih vrtov ter prostore, pri katerih parcelacija ni mogoča ali še ni izvršena. Tudi glede dvorišč bo treba govoriti, da na dvoriščih ni mogoče zidati stavb. Vsa ta dejstva govore za to, da občinski svet ljubljanski kot zastopnik večine delovnega ljudstva v Ljubljani povzdigne svoj glas ter izjavi: »Smo za to davščino, ki naj zadene zemljišča, ki so stavbišča, a nikakor ne moremo pristati na to, da se obdačijo vrtovi naših ljubljanskih predmestij. Zato predlagam, da se naš nujri predlog odstopi odseku, ki naj razmotriva o tem vprašanju ter naj stavi svoje predloge. — Nujnost in predlog se sprejmeta. Nato zaključi župan sejo. Dijaški vestnlk. d Na rp/Ir.om občnem zboru »Лизаг dne 10. marca t. 1. je bil izvoljen za polletni semester 1922-1928 sledeči odbor: Predsednik: Feido Fuchs, cand. med.; podpredsednik: Jože Hutter cand. phil.; taj-nik: Krunostnv Praganovič stud. techn.; blagajnik: ЛоУ:о Pokom stud. rer. com.; gospodar: Ante Pozna stud. techn.; knjižničar: Josip Velnič. stud. phil.; revizorja Drago Rarasty cand phil. in Kdo Krušliu cand. med. Narodno gledišče. DRAMA. Petek, 23. marea: Zaprto. Sobota, 24. marca: OTOK IN STRUGA. Izveu. Nedelja, 25. marca: OTHELLO. — Izven. Pondeljek, 20 marca: UGRABLJENE SABINKE. C. OPERA. Petek, 23. marca: ČAROSTRELEC. — Red D. Sobota, 24. marca: NIZAVA. — Red A. Nedelja, 25. marca: ČAROSTRELEC. — Izven. Pondeljek, 26. marca: Zaprto. Sprememba draimkega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti g. Putjate je odpovedana pre-mijera Cehove drame »Črešujev vrt'.. V soboto, dne 24. t. m. se vprizori dramatizirana Tavčarjeva novela :Otok in straga-t, kntfero je drama na novo naštudirala, da proslavi spomin pokojnega velikega pisatelja. V ponedeljek, dne 26. t m. se igra veseloigra >Ugrabljene Sabinket. ?Otok in strugam izven, >Ugrabljone Sabinke« red C. Gledališki iist št. 23 prinaša poleg repertoarja tudi članka režiserja B. Putjata o »Češnjevem vrtu v- in dr. Fr. M. ? Črtice k nastanku prve slovenske opere.-. Umetniška priloga je slika opernega (dana Hugo Zatlieya. Orlovski vestnlk. Orel Ljubljana — Sv. Jakob. Danes točno ob pol osmih zvečer telovadba, obvezna za vse člane, telovadce in netelovndce. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Ker je to zadnji telovadni večer pred prazniki, naj bratje to vpoStevajo in se gotovo udeleže. — Načelnik. »Orel« Kvakovo-Trnovu ima danes ob pol 8. zvečer redni fantovski večer v društvenih prostorih, Kolezijska ul. 1. PolnoStevilno in točno! — Bog živil Turlstika In sport. Hermes—Grafika. V nedeljo, dne 25. marci 1923 nastopi zagrebška SK Grafika proti ljubljanskemu I. razrednemu SK Ilermesu. SK liermei nastopi to pot v docela novi sestavi, približno istL kot smo ga bili že vajeni videti lani. SK Grafiki je drugorazredni klub na drugem mestu ter j< popolnoma enakovreden protivnik I. b razreda. P« zadnji tekmi s SK Slovanom bo moral SK Hermei pokazati precej dobre volje, da bo rastno zastopal ljubljanski prvi razred. — Začetek ob Štirih na igrišču SK Ilirije. Igra so ob vsakem vremenu. Poizvedovanja. Pomotoma vzel je nekdo minoli petek, dni IG. t. m. v Narodni knjigarni žensko ročno torbico v kateri je bila zla'.a ženska ura in 400 K denarja Kdor je torbico pomotoma vzel, naj vrne uro v Narodni knjigami, denar naj pa obdrži. Damo, ki je pozabila dežnik v trgovini K. B e g u S, naj se oglasi istotam ! Meteoroiogično poročilo. LJnbljana 306 m a. m. vtš. СВЛ 9pilZt>- vfttua Uaio-metei v mm iurino-meter * C f .Ilirom iliteronoA v 0 Nebo, vetrov fa,i&vinu 7 mm 21. Л. 21 h 7403 .......■ 46 1-6 Obl. vzh. 2-'./3 7 h 7410 ie 1 obl. — 32. 3. 14 h 740-5 10-6 1-5 jasno âFisaPis gggggggggarsga )SUDDHA< 1 ' '" -1 n Шг JU» TRfi&E MARK c šivilja sprejema «taro in novo perilo; pride tudi na dom. FANI TURK, Svetje, p. Medvode. 1631 . ej.spa Natakarski vajenec in dobita takoj mesto v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani Iščem deklico snažno in marljivo — za vse hišne posle, ki zna tudi kuhati. Mesto stalno in ге1о dobro. Zahtevajo se dobra spričevala. — Ponudbe na: Gospa Sotija Po-pović, Osijek I, Županijska uiica 15. Katera dobra žena »prejme mojo zdravo 70 letno mater na stanovanje in souporabo kuhinje? Ker ima na deželi preveč oddaljeno ccrkev, si želi v Ljubljano. Ima lahko tudi svojo posteljo, perilo in dr. — Ponudbe pod -STARA MATI 1625« na upravo lista. râdnou valnou hromadu DNE 24. BREZNA 1923 v 8. hod. več. v sklenčne dvorane hotela Union. V f b o r. .............1,1 1'IIHT Nf e p o J £ •'»v e dažna piвМш zs« dU pi a. s £. za 4аше fn gospode priporoma IvrURa Ljubljane ___________ _ fflssfni t?g 13 Enodružinska hiša z VRTOM NAPRODAJ v ROŽNI DOLINI it. 106 pri «Marjaku* za ZNIŽANO ceno. Stanovanje n» razpolago. Ravno-1нт so naprodaj parcele, ležeče v STO-ŽICAH po 15 dinarjev za m5. Preklic. SPREJMEMO TAKOJ G IT Ш Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere som govoril zoper g. ŠINKOVCA. R. GALOVIČ. TAKOJ JE NAPRODAJ pohištvo kompletna spalna soba iz trdega lesa, temna. — Naslov pove uprava lista pod Številko 1639. šivalni stroj k polnojarmeniku. — Parna žaga popolnoma nov nič rabljen, NA- »ZORA«, ČRNOMELJ. DVA PRVOVRSTNA m starejše moči, RABIM TAKOJ. - CIRIL TRATNIK, Zagreb, restavracija državni kolodvor. PRODAJ. — Naslov pri upravi «Slovenca« pod štev. 1622. 1ВЕШ!бВИИ1ШВВВВВВВВВВ l|lt il, впввввввввввввввавв! I »Oreal Mené« ___barvam sive lase v vseh barvah — nova stavba oXt^pÔdSXj^Z* Kupim dobro ohranjeno TRANSMISIJO. Ponudbe na I. AVGUŠTIN, Spod. Šiška — Sv. Jerneja cesta št. 231. MaloTabljen PÏANIN0 UGODNO NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Stev, 1632. Ker ga île postavim v obrat, PRODAM popolnoma nov • IV« U Y • i« (automatisehe Runddrehmaschine) za avtomatično izdelavo okroglih lesnih izdelkov. — Naslov pove anončna družba ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. t64i prima debela po Din 32.50 franko Vrhnika. Dokler je v zalogi, dobava v vsaki množini. Tvrdka »GLOBUS«, mesna industrija na Vrhniki. POZOR ! Nizke mm \ Oglejte si veliko zalogo otroških vozičkov, dvokoles, mptorčkov, ši-- valnih strojev in pnevmatike. -wTDIQISMÂ// tovarna dvokoles in » I nlDuHA« otroških vozičkov. -LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. t pesa, 1МШ in tudi vsa druga semena najceneje in najbolje pri Sevrr & Km Msva n!ica 12. IŠČEM poleg tekoče vode v Ljubljani aH okolici. — Najemnina je postranska stvar. — Pismene ponudbe se prosi pod šiiro «BARVAR 1512« na upravništvo ljana, Sv. Petra cesta. 1206 v sredini Spodnje šiške — Ljubljana 7. _ Velikost stavbe 24 X 12.50, visoko 4.Ç0 m i иллч-г-. ■ pod zemljo klet pritličje lokal, 216 m', УвбЈЗ ПШ21Па POSTELJ nadstropje itd., 25 drugih prostorov. Na- * prodaj po dnevni ceni iz gotovih vzro- popolnoma novih, v raznih imitacijah, ,e kov. Natančna pojasnila daje: MATIJA raprodaj v Produk ivm zadrugi pleskar-TERLEF, Jernejev, c. 38, Šiška-Ljublj. fajBU^N^. tgS^a ' Lv. S IŠČEM za poletje ali z» celo leto j MLADENIČ meblov. stanovanje ve§c knjigovodstva ш bnance, -, ,,„ j « *. r, sta pri kakem denarnem zavodu ali pod- ili CELO VILO na deželi. - Ponudbe ^ _ Nastop s,uibe Uhko ukoj ,5cnj pod -Letovičče« na upravo «Slovenca«. ponudbe na upravo lista pod AR. 1570. «Slovenca«. 1512 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naS Iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric itd., gospod Franc Ravnikar uradnik Îireviden s ev. zakramenti, po dolgem mučnem trpljenju v 53. etu dne 22. marca v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnega bo v petek 23. marca ob 4. url pop. iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica 7, na pokopališče k Sv. Križ«. LJUBLJANA, dne 23. marca 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila. za il®, m№ io o№ fl. SINKOMC nas!. K. SOSS S.JMBL] N , Mestni In i. v. kraste, tisa c od .trun uje prt Clove ii in živalih Naftr roaz.lo, k- je brez dulia n ne muže perila. I lonCek za 1 osebo po pošti 7 Dm. pri T*NKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. Premog in mr cement stalno > zaloti pri П. РЕТШС. LjabM Dunnjsha cesto 33. Tclelon 360. ShladlSCc ..Bolha» . KUPI V VSAKI MNOŽINI tvrdka »GLOBUS«, mesjia industrija na Vrhniki. аавввшавшвввввввввБВјававввваввввввввгшв Poskusite pros'm s iSadfto raeg® î z Dralie-fevo .......brezovo vodo za lase. " Z uspehom boat« zadovoljni. Rf Bf * #1 шЛ Oddelek Jurij ОгаПе. 9 8 J i 9 ClaGa Zagreb, Palmotićeva u!. 66. Prvovrstno framsko VINO lastnega pridelka, letnik 1917. in 1921. po 20_Din in letnik 1922. po 12 Din za liter se toči od 24. t. m. naprej ▼ Predovičevi gostilni u« Ambroževem trgu 5t. 7, Ljubljana. — Istotam se s p r e j m e «olidna jm* NATAKARICA '•L na račun proti položitvi kavcije. i61u Izdaia konzorcii »Slovenca«* Odgovorni uredniki Mihael Мобкегс v Ltubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani