in praznikov. Issued daily except Saturday!, Sunday» and HoUdaj». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprsvniškl prostori: SM7 South Lawndaia Ava. Office of Publication: SaS7 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4904 Washington priznal padec Corregidorja Ameriške in filipinske čete kapitulirale pred Japonci, ker se niso mogle več upirati premoči sovražnika. Japonske armade invadirale kitajsko provinco iz Burme. Sovjetske čete prehitele Nemce in začele ofenzivo na treh frontah. Angleži izvršili nove napade na nemška industrijska središča ( Wishington. D. Cm 7. maja.— fojni department je uradno nagnil padec Corregidorja in tninjav na otokih v bližini, ni pa povedal, koliko ameriških in fi-ftpinskih vojakov so Japonci ujeli. Organiziran odpor je pre-uehal po japonski okupaciji Corregidorja, otoške trdnjave ob vhodu v Manilski zaliv. Mornarični department je naznanil izgubo petih ameriških bojnih ladij v zadnjih urah ja ponskega obleganja otoške trdnjave. Tri ladje so potopile japonske bombe, dve pa so Američani sami uničili. Te ladje so bile Tanager, Oahu, Pigeon, Quauil in Luzon. Melbourne, Avstralija. 7. maja,—General Douglas MacAr-thur, ki je zapustil Filipinske otoke pred dvema mesecema in potem prevzel vrhovno poveljstvo zavezniške oborožene sile v južnozapadnem Pacifiku, je v [kratki izjavi pohvalil junaštvo ameriških in filipinskih čet, ki a se dolgo upirale proti premoči Movražnika. "Corregidor ne po-' trebuje komentarja z moje stra-je rekel general. "Zapisal je svoje poglavje ob žrelu v. Junaški odpor brambov--ko zabeležen v Tffodo\rini.r* Mtlbourne, Avstralija, 6. ma-ji—lzpiučene ameriške in filipinske čete na Corregidorju in drugih otoških trdnjavah ob vhodu v Manilski zaliv so kapitulirale pred Japonci, se glasi naznanilo generala Douglaša HacAithurja, vrhovnega povelj nika zavezniške oborožene sile v južnozapadnem Pacifiku. Vojaka posadka okrog 7000 do 8000 »** se je podala, ker se ni moli« vep upirati premoči sovraž Bika. Japonski bombniki in topniški »ttfije so stalno bombardiral« Corregidor po okupaciji Bataan «ga polotoka pred 27 dnevi ^por ameriških in filipinskil « na tem polotoku je preneha I aorila aprila! Japonski letalci so izvršili če; «to napadov na Corregidor oo 2,1 d«embra. Na U dan je 35 Jonskih bojnih letal metali *»nbe na otoško trdnjavo tri urr Predstavnik generala MacAr ™urJa ki Je vodil obrambo Ba «anikega polotoka in utrdb ol Manilskega zaliva z uspe J» vet tednov, je objavil krat "naznanile, danes zjutraj, ki S( ''General Wainwright se je po ¡•¡I" J«poncl so zasedli Corre S? druge trdnjavske otoki «'nilskem zalivu.* ^»»h.ngton. D. C. 6. maja.- department pravi, da u T"*1 napadli Corregidor sino 'razpoložljivo silo in stri j rp"rl tmeriških in filipinskil v Napad na izmuče 'acne branilce se je priče »n zaključil danes zju Kitajska. 6. maja. k «f-nske armade so udrle ns tr^ii Vem,Je »koii zadnjs *'1 Hu'mi in /.ačele operaci fc'^0 ^Htke čete. ki stotniki in Indijo. Pr- J» 1. e it**) MM Ht. pp"niki vojaški oddelki so -jsko provinco Jun-pr'»drli 500 milj «e/ butmako ozemlje. "*ila omenjajo srdite ■■"bih na meji Burme in P*' Provinca. KiUjske čete tr "egično burmsko me-"'K kjer j* carinska po-r • h najbrte ne bodo mo- tt* v i gle dolgo upirati premoči sovražnika. New Delhi. Indija. 6. maja.— Umik britskih in kitajskih čet iz Burme je v teku, se glasi komunike. Te se hočejo izmotati iz pasti z begom v.Indijo, toda bojazen je, da bodo Japonci ujeli veliko število angleških in kitajskih vojakov. Britski militari-stični krogi so priznali, da je položaj kritičen. , Moskva. 6. maja.—Ruski gue-rilci, ki operirtgo v ozadju železnice Borisov-Minsk, so razdejali dva nemška vojaška vlaka in s tem ubili čez petsto vojakov. Napad je bil izvršen na točki, ki leži 400 milj zapadno od Moskve. Kujbišev. Rusija, 6. maja.—Sovjetske armade so prehitele Nemce in začele veliko ofenzivo. Cilj te je okupacija treh važnih točk, kjer so koncentrirane Hitlerjeve legije. Več sto tisoč ruskih vojakov je v ofenzivi na frontah pri Karkovu, Kursku in Taganrogu. Sovjetske armade podpirajo v ofenzivi tanki in bojna letala, katere je Rusija dobila iz Anglije in Amerike v zadnjih mesecih. Težki topovi bruhajo izstrelke na nemške pozicije pri Karkovu in Taganrogu. Rnskf guerild, ki operirajo na fronti pri Kalininu, severozapad no od Moskve, so pobili čez tri tisoč nemških vojakov v zadnjih dveh dneh. Enota ruske armade je prebila nemško bojno črto pri Leningradu in pognala sovražnika z utrjenih pozicij, Berlin. 6. maja.—Vrhovno poveljstvo pravi, da so Rusi skušali izkrcati vojaške čete v ozadju nemške bojne črte v nekem kraju ob Azovskem morju, toda poskus se je ponesrečil. Druga vest se glasi, da se položaj na ruskih frontah ni izpremenil. London. 8. maja.—Ogromni angleški bombniki so spet metali bombe na nemška industrijska središča, na oporišča v Franciji in Holandiji ter Skodove tovarne za topove v Pilznu na Češkem. Bombe so porušile orožne in municijske tovarne v Stuttgartu in zanetile ogromne požare. Drugi roji angleških letal so bombardirali Zeebrugge, Belgija, in Kristiansand, norveško lu- Preiskava protiame-riške propagande Urednik Coughlino-vega magazina pred veleporoto Washington. D. C.. 6. maja.— Posebna federalna veleporota bo nadaljevala preiskavo protiame-riške propagande, kar dokazujejo pozivi, naslovljeni petim uslužbencem Coughlinovega magazina Social Justice, da morajo nastopiti pred njo, čeprav je magazin prenehal izhajati. Pozive so dobili urednik E Perrin Schwartz in uslužbenci Frank Traznick, Eugenia Burk, Marie Rhoades in Bernard O'Connor. Dalje je bil pozvan ?red veleporoto Edward Kinsky iz New Yorka, ki je imel stike z magazinom. Detroit. Mick.. 6. maja.—Nadškof Edward Mooney je včeraj izjavil, da ga je "father" Charlea E. Coughlin zagotovil pred petimi dnevi, da je pretrgal vse zveze z magazinom Social Justice. To se je zgodilo potem, ko je poštni department na priporočilo federalnega justičnega tajnika Francisa Biddla odvzel magazi-nu pravico razpošiljanja po pošti. • "Veseli me, ker je bila zadeva med magazinom, duhovnikom moje škofije in poštnim depart-mentom rešena kot so poročali listi," pravi nadškof v svoji izjavi. Kupovanje na kredit omejeno Delitev gasolina v odmerkih prihaja Waahlnftoa, D. C.. 6. maja.— Federalni rezervni odbor je naznanil omejitev prodajanja blaga na kredit v smislu Roosevel-tovega progrsms zs preprečitev inflacije. Odbor je omejil plačevanje obrokov na dvanajst mesecev s provizijo, da mora kupec plačati tretjino vrednosti kupljenega blaga takoj. Vsak obrok mora biti poravnan na deseti dan naslednjega meseca po nakupu blaga. Ako kupec tega ne stori, se kredit odpove. Odredba velja za kupovanje blaga ln predmetov vseh vrst. Joseph Eastman, direktor traasportacije, je istočasno naznanil omejitev rabe privatnih avtomobilov v smislu oblaati, katero mu je podelil predsednik Roosevelt. V načrtu je med drugim delitev gasolina v odmerkih ne glede na to, koliko gasolina je v za- ko. Bombe so poškodovale štiri, logah, in rekvlzicija avtnih obo-nemške parnike v tej luki. Le-jdov.' Vlada je edini kupec obo-lalski minister poroča, da so se dov, ki bodo rabljeni za vojaške vsa angleška bojna letala razen namene. Dalje je v načrtu zmanj-treh srečno vrnila v svoja opo- sanje brzine avtomobilov, ki Jih lastujejo civilisti in kateri ne služijo vojaškim namenom. Novi zakoni glede reguliranja av-tnega prometa in brzine bodo sprejeti. rišča po izvršenih napadih. Velike osiicne izgube na morju London, 6. maja. - Uradno poročilo pravi, da je osišče Izgubilo parnike s skupno tonažo__ 1,237,000 ton na Sredozemskem, pre^gtavniktVO morju, odkar je Italija stopila v r . vojno. V prvih štirih mesecih V odbortn tega meseca so angleške podmornice in letala potopila parnike s tonafc) 147,000 tem morju. MURRAY PONOVNO OBSODIL LEWI SOVE INTRIGE Predsednik rudarske unije ni izpolnil , obljube KORPORACIJA OD-BILA PR&0LOG DELAVSKEGA ODBORA Pittsburgh. Pa» 6. maja.—Philip Murray», predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je v svojem govoru |fed 700 delegsti sveta industrijskih unij, ki so se sestali na svojem zborovanju, ponovno udrihal po Johnu L. Lewi-su, predsedniku rudarske unije UMWA, in obsodil njegove intrige. Očital mu je med drugim, da hoče zanetiti razkol med unit jami CIO in da ni izpolnil dane obljube, da ga bo podpiral kot predsednika CIO v vseh ozirih. Delegatje, zastopajoči čez pol milijona članov unij CIO v Penn-sylvaniji, so aplavdlrali Murray ju in se pridružili njegovi obsodbi Lewisovih Intrig, ■pozivali in prosili so me, naj postanem predsednik CIO," je dejal Murphy. "Pozicijo sem sprejel, dasi sem vedel, da bom opravljanju svoje službe ns-letel na opozicijo pri Lewisu in njegovih pristaših, čeprsv so mi zsgotsvljsll podporo. Besede niso držsli in zdaj intriglrajo proti meni in unijam, ki so na moji strani, da ustvarijo razkol, kar pa se jim ne bo posrečilo." Lewis je dal zagotovilo, da bo podpiral Murrsyjs, na banketu v počast slednjemu v Harrisburgu. Ta se je vršilce zaključenju konvencije unij CIO, ko je Murray nasledil Lewisa kot predsednik CIO . Detroit. Mleh., 6. maja.—Na predvečer pogajanj med avtno unijo CIO in korporacijo General Motors je C. E. Wilson, predsednik korporacije, izjavil, da je odbil predlog federalnega delavskega odbora, da korporacija plačuje dvojno plačo delavcem za delo ob nedeljah ln praznikih do 18. maja v smislu provizij sedanje pogodbe. Wilson je istočasno zahtevsl, ds se pogajanjs, ki se dsnes prič-no v Washingtons vrše v navzočnosti reporterjev. Walter P. Reuther, direktor divizije avtne unije, katere člani so uposleni v tovarnah korporacije. je prej Iz-avll, da ne bo nasprotoval pred-ogu, da so pogajanja javna. O tem bo danes odločil delavski odbor. Mi se ne strinjamo z vašim predlogom glede dvojne plače," se glaai telegram, ki ga je Wil-poslal delavskemu odboru. Domače vesti Is PennaylvaniJe Wyano, Pa.—Jos. Urbanijs blagajnik društva 340 SNPJ, ja bil pred enim tednom težko pobit pri avtni nesreči. Nshajs v bolnišnici Westmoreland Greensburgu, kjer ga člani lahko obiščejo,—V službo Strica Sa ma sta pred dnevi odšla Joseph Podbevšek in Dominik Ravnikar. Še nekaj glade Thereae Kučič Sharon, Pa.—V Prosveti s dne 30. sprils je bilo poročeno, ds pokoj ns Theress Kučič, ki je pred kratkim umrla v Brad-docku, Pa., zapušča v Shsronu sestrično Frances Cvelbar, kar je napačno. Pravilno je, da za pušča v Sharonu sestro Joseph i ne Cvelbar in sestrično Frances Oodina. son Zamorci zahtevajo Washington, D. C., 6 maja. — Organizacija za podvig zamor-M skega ljudstva je apelirala na Večino parnikov je prr"• •1" ¡^^ ske vlade šalim uspeh vem in poljskemu narodu v borbi sa o-svoboditev izpod jarma nacijake Nemčije, Popolnoma mm ti ver- Francoska misija pojde v Rim Pogajanja za zbliianjo z Italijo London, 0. maja.—Poročila iz diplomatičnih virov se ^Isse, da bo Lavalova vlada poalals posebno misijo v Rim, kjer se bo pogajala za zblllanje in mir z Italijo. Odnošajl med Francijo In Italijo še vedno slone na provizijah premirja, sklenjenegs 24. junija 1. 1940, Pričakuje ae, da se bodo pogajanja nanašala na probleme, ki še niao rešeni. Storjeni bodo najbrte koraki za sklenitev traj-negs miru. Kako daleč bo Italija šla, je vpraSanje. Znano namreč je, da sams ne more odločati o važnih zadevah, ker mora slediti ukazom Iz Berlina. Aranžma za poglobitev kooperacija med Francijo in Nemčijo Je bila omogočena, ko Je Pierre Lava! prevzel vodstvo fraru o»k< vlade. Informacije Is Rima se glase, ds se je želja po zbližanju med Italijo in Francijo povečala. Očitno Je, da bo morala Francija plačati visoko cen» sa zbil-žanje In dati Italiji mnogo koncesij, Muaaolinl ln Hitler sta na nedavnem sestanku v Holnogra-du beje razpravljala o tej sade-vi in političnih ter mUttarutič-nih problemih. Vladne subvencije industrijam Urad za l^ontrolo cen naznanil nove regulacije Washington. D. Cm 6. maja. Vlada je storila korake glede vzdrževanja stropa nad cenami v slučajih, kjer Je to potrebno, s dovolitvijo subvencij ns Indus trijski podlagi isdelovslcem al kohola, ki se rsbi pri produkciji strellvs. Leon Henderson, na čelnik administracije ss kontrolo cen, je dejsl, ds Je padls odločitev glede subvencij industri-jsm, ki so prissdete ssrsdl novih regulsclj. On je sseno ns-glssil, ds bo vlsds selo previdne razsodbah, kdo je upravičen do subvencij. Dr, Merle Falnaod, načelnik divizije za trgovino na drobno adminlstrscije zs kontrolo cen, je izjavil, da bodo subvencije določene po skrbni preisksvi. Vlsds bo gledsls, ds se ne bo nobens stvsr trošlls po nepotrebnem. Subvencije bodo najbrše prišle is sklada federalne korporacije za rekonstrukcijo finsnc. jen, da bo Poljaka v dogllednem času postala svobodna drtavs " Beneš je rekel, da Ja smaga poljske stvari teeoo povasana z zmago Cehoslovaške. Oskrba žrtev letalskih napadov T-. ' W **» Senator Pepper predložil načrt Washington. D. Cm fl. maja.— V pričakovanju sovražnih napadov is zraka na obrežna mesta ob Atlsntiku ln Pscifiku v prihodnjih mesecih je sdmlnistrs-cijs storila korake za oskrbo onih, ki postanejo žrtve napadov. Program predvideva pomoč v gotovini onim, ki bodo ranjeni in od njih zaslužka odvisnim osebsm. Oni, ki bodo ubiti v na. padlh, bodo pokopani na vladne stroške. Program je posnetek angleškega zakona, ki nudi takojšnjo pomoč žrtvam sovražnih bomb. Zadevni načrt, ki ga je sestavil federalni proračunski biro, je predložil kongresu senator Claude Pepper, demokrat Iz Floride. Ta vsebuje provizije, ki odgovarjajo pogojem totalne vojne, v kateri so civilisti prav tako kot vojaki izjiostavljeni nevarnosti so-vrsžnegs napada Civilni obrambni delavci, ranjeni v bombnih napadih na ameriška mesta in industrijska središča, bodo dobili podporo, če ho Peppei jev načrt sprejet v predloženi obliki, $30 do $M na mesec Vdove ln otroci ubitih aH trajno pohabljenih mož bodo dobile podporo $.'10 do $4A na mesec in za, vsakega otroka dodatno vsoto $lft. Podpora se ne bo plačevala onim, %l vlečejo dohodke Iz drugih virov. Thomas vidi nevarnost izgube svobodUin New York, H maja — Norman Thomas, vodja ameriške socialistične stranke, je v svojem govoru izrazil bojazen, da bodo napori Rooseveltove administracije v zatiranju opozicije In kritike vodili v izgubo civilnih svobod-ščln, za katerih ohrano Je šla Amerika v vojno On je okrcal predsednika In člane njegove administracij e, ker ao oznanili vse kritike za šestokolonce, ki vedo-ma aH nevedoma opravljajo delo oslščnlh petokolomev Thomas je kritiziral različne vladne propagandne agetiture in cenzuro, ki povzročajo konfuzljo. Francoske iete branijo otok Madagaskar HULL VIDI M02. NOST PRELOMA ODNOS A JE V Vicky. Francija. 6. meja.— Francoske čete se bore proti Angležem za posest otoka Mada-K tiskarja na Indijskem morju. Bitke so se pričele, ko je Lsvs-lovs vlsda zavrnila zahtevo predsednika Roosevelta, naj se fran-enaka vojaška poaadka na otoku poda in odloži orožja, Laval je dejal, da bodo francoske čete branile otok kljub Rooaeveltovl noti, "ker to sshte-vs čast Frsnclje. Vlsds prevsa-me odgovornost in ispolnlls bo svojo dolžnost. Francoske čete na Madagaskaru razumejo položaj ln se bodo dršsle ln izpolnile svoje obligacije v smislu slsvnih tradicij armade. Velika Britanija je od premirja naštetokrat demonstrirsla svoje sovraštvo do Francije in zato ni njen napad ns Madagaskar preaenetil francoske vlade. Frsncljs le obžaluje dejstvo, da Amerika podpira angleško agresijo." Maršal Peta in ln sdmlrsl Jesn Darían, obrambni minister, sta •e pridružila Lavalovl obsodbi nspsds ns Msdsgssksr in posva-la čete na otoku, naj se odločno bore proti Angležem. Laval Je dajal, da se je okrog >0,000 sngleških vojakov pod protekeljo enot bojne mornarice izkrcalo na otoku. Pred Invazijo so Angleži naslovili ultimat generalu Armandu Annettu, poveljniku francoske vojsške posadke, nsj se pods, tods on je odgovoril, da bo njegova oborožena alia brsnila otok do konca. Londoa. fl. maja.—O d d e I k 1 britska pehote in pomorščaki so se prvi izkrcali v Diego Huarezu, mornarični bazi otoka Madaga-skaï a in s tem preprečili okupacijo otoka po oslščnl oboroženi sili, pravi uradni komunike. 8 tem je bil izvršen zavezniški puč v svetovni borbi za dominacijo oceanov. Komunike dostavlja, da se ml-lltarlstlčne operacije vrše po načrtu. Dosedanje Izgube so malenkostne, čeprav Ja poveljnik fran. coske vojaške posadke zavrnil zahtevo, naj kapitulira, Washington, D. C« 0. maja.— Državni tajnik Cordel! Hull ja dejal, da Amerika je na straži in bo skrbela, da Martinique, stre tegičnl francoski otok na Kari-bejskein morju, ne pride v osi še-ne roke On Je priznal, da se Je napetost med Ameriko in Francijo povečala, odkar Je l.aval prevzel vodstvo francoske via-de, obenem pa je namignil, da krizi lahko sledi prelom diplomatičnih odnoSa Jev. ' Iz Hullove deklaracije je razvidno, da bo Amerika zasedla Martinique, ce pride do preloma odnošajev med njo In I^ivalovo vlado V otoškem pristanišču Port of France je zasidranih več francoskih bojnih ladij ln tam se nahaja tudi čez sto bojnih letal, katera so dmpela tja is Amerike pred kapitulacijo Francije pred Nemčijo. Predsednik R'saievelt ni hotel razpravljali o angleški inva/iji Madagaskara na konferenci z re-portei ji Pred sestankom z njimi Je konferlral s člsni vojnega a vet s xa Pacifik Ti so pozdravili angleško okupacijo francoskega etoka Itooeevelt ni hotel komentirati poročil iz oslščnlh virov da sta dve ameriški bojni ladji—North Carolina in Waah-Ingtoo -odpluli Is Sredosemske-gs morjs proti Indijskemu oceanu, kjer bosta kooperirall s Angleži pri okupaciji PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE __ JEDNOTE Organ «I and published by Slovana National Bmfit Society a Zdruiene driare (laven Chicaga) in na leto, S3.00 sa pol leta. Sl.M sa četrt letaj aa Chkaao In Cicero •7.SO ae celo leto. S3.7I Te pol leta; se Inoaomatvo SI 00. Subscription rates: lor the United Stales (except Chicago) and Canada M-00 per year. Chicago and Cicero S7J0 per year, foreign countries SUM per year. Cene oflaaov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nsnarefsplh ¿lankev se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebin« (trtice. povcetL drame, petml lid.) se vrnejo pošiljatelju le v »lučaju, ¿e Je prtlett poštnino. , ' Advertielaf rates on agiaamanl llsnnscrlpls «I and unsolicited artklee will not be returned. Other audi es stories. plays, poems, etc., will be returned it sender only whan accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse. kar ima stik s listom i PROSVETA 2S67 M So. Lawndale Ave., Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS 131 1Z naselbin Datum v oklepaju na primer (May 31), 1042), poleg vašega imena ns naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. "Neameriško" je že ameriško! Ali se spomin Jate?, Koma J nekaj let*-menda deset—je tega ko je bila vsaka javna pomoč brezposelnim delsvcem neameriška. Kdo je to rekel? Vsa visoka in rešpektirana ameriška družba. Visoka po materialnem bogastvu in zato rešpektirana. Pomoč privatnih dobrodelnih organizacij—charity!—je bila ameriške, pomoč vlade pa ni bila* Vse, kar je bilo v ekonomiji in socialnih odnosih privatnega—privatno podjetništvo, privatni trg, privatni dobiček, privatna kontrola, privatna dela usmiljenja— je bilo ameriško in dobro; vse, ker je pa v tem smislu hotelo biti javno, je bilo neameriško in slabo. Ideja demokracije je bila aH right, dokler je bila v mejah politike, čim pa je kdo govoril o demokraciji v industrijah in gospodarstvu, o demokraciji za ljudi drugačne polti—je bilo to neameriško n pohujšljivo! Ideja socializma, ki je stregla po eksistenci privstnegs kapitala, je bila silno neameriška, protiameriška in naravnost zločinska!— Skratka, vse, kar je ugajalo vieoki in rešpektirani ameriški družbi, je bilo prav, kar pa tej družbi in njenim zagovornikom ni ugsjslo, je bilo nesmeriško in krivično. Z drugimi besedami: ekonomska ln socialna filozofija te družbe je bila merilo (kriterij) za "ameriške" in "neameriške" lastnoetl ln proti sodbam—bolje predsodkom—te družbe ni bilo priziva. Kako vse drugače je danes!— Sto ln sto in sto stvsri, ki so bile še pred neksj lfti skrsjno neameriške, so dsnes vsakdanje dejstvo, ki postaje' rešpektirano. Predsednik Združenih držav je pred dnevi naznanil federalno loiitrolo nad cenami, plačami, dobički ln stanarinami—in Amerika se u podrla vsled W strašne pregrehe. Cene, pleče, dobički ln stanarine so sveta privatna zadeva, kar je ameriški način življenja! Ta svete prlvetna zadeva je pa vržena čez plot—in visoka, rešpektirsna družba mora pristati na to. Vse to je prišlo zsrsdi velike vojne—katera je tudi prišla po neameriškem načinu od zunaj. Kaj je danes še pristno ameriške-ge? Nič—zeto, ker nikoli ni bilo ničeser pristno ameriškege! Burbonski nezedovoljneži in godrnjači, stebri stare visoke in rešpektlrsne ameriške družbe, sicer pravijo, ds je federalna kon-trola privatnega biznesa—toUlitarstvo. Takole pravijo: "Saj smo vam povedali! Cim pride vojna za obrambo naše demokracije, dobimo totelltarstvo in naše demokracija bo izgubljena! To se je zgodilo. How do you like it? .. Fekt je, da to "totalitarstvo" Izvir« iz demokracije. Ameriško ljudstvo je spoznalo, da Je javne kontrols privatnega biznesa potrebna za zmago, pa si je nadelo to "totalitarstvo". Današnja vlada v Washlngtonu ne stori ničesar brez volje večine ljudstva. Vlada ima barometer za to voljo--Gallupovo anketo, katera vsak teden reglstrirs, kaj hoče ameriško ljudstvo-in Gsllupova anketa je pred tedni dognala, da M odstotkov ameriških volilcev hoče imeti prav takšno kontrolo nad cenami, plačami, dobički in stanarinami. kakršno j« zdaj odredil predsednik. Fakt je, ds jc vlada vedno Namen teh beležk danes ni bil modrovanje, raje obujanje tega in onega spomina iz preteklosti in morda tekoče sedanjosti. Da, vsi pridemo polagoma do one dobe, ko pričnemo praviti: spominjam se. In čeprsv nam čas morda še nI posrebrll glsve ali nagubil lic in smo morda tudi še po letih um nekje v sredi med mladostjo in sUrostjo, je vseeno moŠno, da je marsikdo od nas, ki smo gledali ln preživeli zadnjo svetovno vojno, v marsičem bolj dozorel in izkušen kot osemde-setletniki, katerim je bilo to gorje prihranjeno. a ln spet Prvi ms j. V New Yor-ku sije solnce s Uklm žarom in toploto, da ae človeku zdi skoro neverjetno, da danes nI majskega pohoda z godbami, petjem. napioi, gesti, govori, bander a mi in rdečimi nageljni na tisočerih prsih. Kak praznik je bil Vo vsako leto! Od predjwldne do poznih večernih ur so delavci korakali, skupina za skupino, po new-yorških ulicah. Mogočno in veličastno je bilo to korakanje delavstva in v delavskem srcu, ki je imelo le trphico prave delav ske zavesti v sebi, je to koraka nje vzbujalo neizmeren ponos in pa vero v bodočnost človeka. Tu je svobodno in sproščeno odmeval korak Ustih, ki z roko in umom gradijo bogastvo in lepoto sveU. O, da, našel se je vedno kak kamen spodtike, kost, katero so brž zagrabili neprijatelji delavstva in razni pristraneži da so poUm s slastjo glodali in se usajaii nad delavstvom in njegovimi zahtevami ali pa nad boste želeli slišati to domače pe- njegovimi pogreškami in radi tje in zborske skladbe v prven^ Stalnimi tendencami itd. Toda delavstvo je korakalo naprej preko vseh zaprek, težav, borb pogreškov. Polagoma se je dvi gal suženj dela na stopnjo človeka, ki je enakovreden, enakopraven. V Ameriki so rasle uni je, je rastel delavski vpliv pod precej ugodnimi prilikami, ki jih je nudil "new deal". In nikjer v deželi se ni U na novo pridobljena moč delavstva tako močno izražala kot ravno v New Yorku ob vsakoletnem prazniku Prvega maja. Večkrat sem imela priliko opazovati in korakati v pohodih delavstva na U dan. In danes, ko sije solnce tako prijazno in vabljivo, mi praznične misli uhajajo v neštete tovarne, vojaška taborišča, ženske delavnice po širnem New Yorku in drugod, koder pridne delavske roke hite z delom, ki nam bo pripomoglo k zmagi, se vežbajo mladi fantje in možje za obram bo domovine, medtem ko Užaki Bo tovarnah in livarnah, rovih in plavžih ob brnečih strojih iz polnjujejo gigantski načrt produkcije in zaeno mislijo, kot jaz, na Prvi maj, kaUrega bomo skupno praznovali po skupni zmagi. Saj zmagati moramo, in če ne bo v vseh naših mislih drugega kot močna odločitev, da moraiTK) delati za zmago, bo U čim prej prišla, potem ps bomo nadaljevali z delom za čim večji in popolnejši napredek delovnega ljudstvs. Prvi maj ... kaj vsega me ne spominja misel na maj. V maju, ko je sijalo solnce veselo in prešerno na probujeno zemljo, je bil odšel k vojakom prvi fant iz nal še domače hiše. Odšel je v "ljubljanske kurnike", kot je potem šaljivo sporočil domov. Danes, ko gledam mlade fanU, ki se v uniformah Strica Sama spreha jajo gor in dol po newyorških ulicah, se često in živo spominjam vsegs iz tiste štiriletne vojne, ki je tolikim izmed nas ubila mladost, Usti bistveni del mladosti, v katerem ss človek nsjbolj usposobi za bodoče ustaljeno iti pametno usmerjeno življenje. Spominjam se, keko se je vrnil tisti brst, kako so se vrnili drugi, kako smo jih gledali začudeni, kako so oni gledali nas. V nas ni bilo nič več sUlnegs, usmerjenega, za nič nismo bili usposobljeni. Mladi obrszi so odšli v vojno, vračali so se domov duhovni aUrt i ln ni je bilo roke, ki bi bil« pokszala pravo novo smer. Povsod je biU zmeda in mladina je sredi U zmede plesala in pUa in se veselila po svo^ je. Mnogokrat lačna, brezposelne, brezciljna, a vojne je bil konec in je bilo treba uvesti v pusti svet zopet malo veselja, tem čudnim veseljem je bila pomešana svojevrstna nova ideologija, ki jo je ustvarila vojna. Nekateri so sledili radikalnim idejam, drugi so se prepustili prekomerni pobožnosti, zopet drugi so se predali popolni brezbrižnosti .. . Da, neiftalokrat sem že nameravala na dolgo opisati vse tisto, kar smo občutili in preživeli v tisti dobi, ali vselej se zaustavi misel in beseda in cela slika lebdi pred menoj v sicer dovolj jasni luči, ali od vsega sem do danes komajda podala kak odlomek tu in Um. Kljub Umu—nobena stvar v življenju se ni tako globoko vtisnila v moj spomin kot tisU štiri leU vojne, e Bilo je v maju, ko je prihrumela vojna v naše primorske kraje. Takrat sem še hodila šolo. Edino zlo vojne, ki smo v naših krajih "od blizu videli do tedaj, je bila tragedija begunstva in pa odhod moških na vojno. Begunci so bili Poljaki. Si romaki so bili, ali vsaj nam so se zdeli taki, tako bedni in nevedni v marsikakem oziru, da smo jih bolj pomilovali zaradi njih brezmočnosti v situaciji, v katero jih je pahnila vojna, kot pa radi begunstva samega. Uši so jih žrle, da je bilo joj, dela, ki je tipično po naših krajih, se niso mogli oprijeti; poljska zemlja, so rekli,*se obdeluje z mnogo manjšim trudom. Ženske so neprestano Urnale in jokale in nam pravile, da je srečen vsak, ki ga ne zadene gorje begunstva. Ob nedeljah so v cerkvi po kolenih hodile okrog oharja in glasno molile. To se je zdelo celo moji pobožni materi pretirano. 'To jih ne bo privedlo domov in olajšalo njih položaja. Skušali bi se rajši kolikor toliko uživeti v razmere, kakršne že so," je dejala, ko je uvidela, da ni bilo mogoče nič napraviti z njimi. Proti pomladi so se pričele širiti tihe govorice, da bo vojna z Italijo, in v maju 1915 je res izbruhnilo. Ni bilo dolgo in začeli so- med nas prihajati naši lastni begunci. Vesele primorske ženske, ljubki otroci, še-gavi starejši moški, ki jih niso še pobrali k vojakom ali pride-lili delavskim kompanijam. Kakor ptice selivke so ostajali nekaj časa v naši sredi, potem pa so jih pošiljali dalje, kajti tudi pri nas ni bilo posebno varno zaledje, poleg tega pa je armada rabila trge xn vasi po naših krajih za vojaštvo. Kako hudo nam je bilo, ko so nas zapuščali na*ši begunci Kakšne tragedije so se dnevno odigravale pred našimi očmi. V Ukih časih se postarajo cele otroške misli... V maju je menda bilo, ko so vzeli še enega brata. Uboga mati! Komaj so dečki doraeli, pa ih je pobral cesar. Za v klavnico. Tisti dnevi, tako pravi in kaže moj spomin, so bili prekrasni. Kdor je že videl krasoto in milino Vipave v majskih solnč-nih dneh* bo vedel, da ne pretiravam. tfkša vas je bile polna vojakov, v gori so se vržile strelske vaje, nekateri vojaki so se nekaj pregrešili proti pravilom ali kaj je že bilo. Sledila je kazen. "Aufbinde"—vsi, ki so bili «daj avstrijski vojaki, poznajo to kszen. Vojak visi privezan na drevesu sli drogu z glavo ns-vzdol, opore ne more dobiti nikjer nobene, glava se ne sme do- tikati Ul. Strašno je videti te siromake, ko vise do|>re pol tire. No, kazen je navadno trajala dve uri in čestokrat so morali vojaka od vezati, ga omočiti z vodo in spraviti nazaj k zavesti, potem pa so ga spet privezali na drevo. Po tistih strelskih vajah je bila U kazen določena za celo skupino vojakov. In drevesa, ki so bila zbrana za ta ogabni posel kaznovanja ali disciplini-ranja, so rasla tik ob poti, po kateri so imeli oditi vaški fantje k vojakom. Mladi oeemnajstlatni-ki, nekaUri so jih imeli komaj sedemnajst, naj bi gledali te zabuhle in mučene žrtve discipline ne dan odhoda v cesarjevo službo! Vaške matere so se temu uprle. Še danes vidim v duhu svojo mater, kako je prijela stotnika, mu povedala prav dobro nekaj nemških besed, ki se jih je naučila v mladosti, pa zahtevala z drugimi materami vred, naj se vojaki takoj odvežejo, da ne bodo ti negodni mladiči, ki so imeli oditi v vojsko, že pri odhodu gledali ogabnosti in krutosti, ki jih čaka. Vojski so bili takoj odvezani, ali moja meti je potem prečula mnogo noči brez spanja. Vedela je pač, kaj je vojaško življenje v vojni, saj smo ga gledali vsak dan. Mati pa pač občuti vse, *kar zadene njenega otroka. Vidite, iz krasnih dni, take misli! ... To dela vojna. „ Vojaki so zanesli med nas marsikatero idejo in mišljenje, ki je bilo razumu koristno. Leta 1917 smo imeli v maju vsepol-no vojaštva povsod v zaledju fronte. In med vojaki so bili delavci, ki so se na Dunaju, Gradcu, Pragi, Trstu in kdove-i kod drugod po sUri Avstriji udejstvovali v delavskih pokre-tih. Prvi maj jim je bil svet Nam, doraščajočim mladim ljudem so radi pripovedovali o tem! in nas podučevali ter navajali na< resno čitanje. Celo starejšim so često izbili iz glave marsikatero staro vero v vsevednost vladarjev in sličnih avtoritet. Koliko teh vrlih mož in fantov je osta lo na Sabotinu, Krnu, Doberdobu. A poglejte, ideja ne umrje s človekom! Mnogi smo jo prinesli v Ameriko s Seboj in tukaj našli priliko slediti naukom mož in fantov, ki so verjeli v bodočnost ljudstva vzlic temu, da so s fronte grmeli odmevi topov, ki so rušili, uničevali in ubijali dan na dan. Tako mislim, da smemo upati, da tudi eedanje grozovito klanje ne bo uničilo t^a, kar je za človeka največje vred^ nosti: ideje za odločno borbo proti krivici.. Se se bo vrnil Prvi, maj in stopnjema, pol misli za drugo, bo šlo človeštvo nasproti svojemu pravemu cilju. Primorske Slovenke. ČETRTEK, 7. Mata Zabeva društva 101 Oreeneboro. Pa. — Naše društvo 101 SNPJ priredi plesno zabavo v soboto zvečer, 9. maja, v White Rose Gardenu, Newton Site — blizu Bobtowna. Torej vabimo vse člane in članice, da: se udeležiU te plesne veselice, kakor tudi vse druge rojake od blizu in daleč. Igral bo Les Foulk and his Slovene trio. Torej na svidenje v soboto zvečer. — Za vesel ičn i odbor— . Anton Zupančič. £e o melropolakom tramvaju Cl«v«alnd. — To bo menda, zadnja serija dopisov o naših "štritkarah" v Clevelandu. Pokazal vam bom interesantno stran onih, ki dajejo delo delavcem. Dne 28, aprila zjutraj se je brsls poročna maša v uradu Clevelendu Trust bsnke. Pri Uj poroki, ko je mesto Clevelend formelno prevzelo mestni trens-portni sistem od privetne družbe v svoje roke, eo bili nevzoči mestni zastopnik Gunning, pred-»ednik Clevelend Reilwey Co. mr. Hanrahen, novi poslovodje Clevelend Municipal Torej sem ponosen, ker M tako lepo prišel do mestne be! In poslušajte vi čila ten Zdaj Frank Barbič starejše za mestno vlado, Frank Barb mlajši dela za federalno vla£ kakor tudi moj drugi Sln Ed^ oba na pošti. In za zvezno v do dela tudi sin Eugen. ki je j k letalcem, da bodo "zegnah Japonce. Ali ni to čudno kak pride nekdanji član sociaUztS stranke do tega, za kar se Jfe „, koč poganjal, to je za njen je ljudskih naprav. Kak in zakaj to? boste mogoče rek U. Well, Bog ljubi dobro op£ ljena dela poštenega delavca D naj spada že kamor hoče ke vsemogočni je vseveden in «s zna svoje ovčice. Vsaj tako ste ji zapisano v nezmotljivi knjig Pa pojdimo nazaj k temu, ka smo pričeli. Župan Lausche je precej M metno storU, ker je bil za to, d se obdrži kot poslovodjo Waitei ja McCarterja, ker nekdo mor biti na krmilu, ki se razume nI posel. Tudi v drugih ozirih j naš župan pokazal precej uljuc nosti napram uslužbencem po ulične; le kadar pride do glav nih perečih vprašanj, ni direkl nega odgovora: da ali ne. In u ka vprašanja bo še treba refc vati, kar se tiče uslužbencem ker so pač važna za nas. Župan Lausche se je dobro o< rezal, ko so hoteli nekateri mer ni zastopniki, da se bodo oía vtikali v poslovanje: kdo sme ii kdo ne sme delati za mestn vlado pod "civil service" in kdo je bil proti temu, da mesto pn vzame poulično, da se ga posti vi pod kap. Tako so zahteva nekaUri mestni "očetje". An pak med 33 mestnimi odbornii jih je bilo menda okrog tucati ki so bili proti "municipi ownership", ampak za te ni bil predloga v mestni zbornici, se jih odstavi od zastopništv Zdi se mi, da je bil med ten protivniki tudi naš Tope Veh< vec, ki pa je v drugih ozirih p< kazal več naklonjenosti organ ziranim delavcem kot drugi sl< venski "koncilmani". Torej mi zdi, da se vsaj malo razum na demokracijo. In tako čitali v npšem meščanskem stu: "Council upheld Mayo Lausche's contention that Carter should be given free han in railway personnel." Kar naše pomeni, da bo ravnatelj < local, kdo je sposoben za delo kdo Nekaj so ga naši meščansl listi pa le polomili, med tudž naši domači: Enakoprav nost in Ameriška Domovina, so opazko župana LauscheU "fare boxah" vzeli za resn< Stvar se je menda nekako talu le zgodila: Frank Lausche je z neko skupino v restavraciji pr kosilu. Pogovarjali so se poulični in Frank je za šalo rc kel, ker vUda potrebuje stari železo in ker so "fare boxe" (1 mor vržete "dajm" ali ulaznico iz aluminija, da jih bodo pot li iz "kar" in darovali zv« vladi za letala, ker sprevodni itak ne marajo teh predalov. On se je pač opiral ns stari pravljico—"one for company one for me"—ko so sprevodnik še kolektali voznino od potnike na poulični po sUrem sistemu to je brez "fare boxe" in "régi trs" in sem pa tam spravili žep kak groš. Ampak to bi danes ne držalo, kakor tudi ni ts krst vselej, ker mnogo takih, so obdržali nekaj niklev. je bili zasačenih in odstavljenih. U enkijt sem slišsl, da je bil kon- dukter , ______I ekstra register, ksterega Je rabi v eno stran:tease, v drugo str« pe za kom pan i jo. Njega so f sečili šele po šestih mesecih, krat pe je izjevil, da ims ie volj in je šel v solunski biznis Kar se tiče naše P«*z,Jevff ie vedno v grabnu in le poesa lezemo ven; če bomo zlezli. ^ mo videli šele po ve, zaščite se bodo tudi v Wssh- Radi socialne podvzeli koraki •ektorlu Tre napor _ ______JH tation Syst«me mr. McCarter, kij ^tonu" ¿7 bo'treba, kakor je bil doslej podpred«ednik izjavi, unijaki tajnik Wm Clevelend Raiway Co. nedelje The Cleveland Railway (o »I župen Frank Laueche, zakonodajni svetovalec mr. Burke, u-radnik Clevelend Trust banke mr. Pirtle in še mnogo drugih prominentnlh mož. Le eneg« je menjkelo, ln to «em bil jez, ki se redi prezaposlenosti pri novem boeau nisem mogel udeležiti ceremonije To-da kljub temu. da nisem bil na tej svatbi, "kare" vseeno vozijo naprej s električnim pogonom. Re» The Cleveland ----- njeni delavci eo svoje plačeli do dneva, k./ J*____ prevzelo transportni Social Security Boardu družbo vred vplačali nad Jon doUrjev ln dol>m*t je. d« nas vs«J odškoduje zs * vplačano vsoto, ako Za smrtnlno ln bolniško podT ro se bo še n«d«lje 1 Jen. 1»43 Kaj bog**B (Dnljs ae t s**®"' 7. MAJA teti iz podjarmljenel re domo\dne Led U. S. Bombers j SENATORJA IVANA HRIBARJA -izvirno iz Ljubljane) fefcor je že znano je Ivan znani slovenski pisatelj politik, dne 18. aprial 1841 r samomor. Pustil je po-l0 pismo, ki se začenja ta- tujcu sreče svit bo žaril, Ap0 bodejo nosili glave, [¡¿veruji bo tujec gospodaril, tuja, tujčeve postave. Mha me skeleti le-ta rana, [ Katona bodem Utičana. strašna noč bo v črne zemlje krili. f I so pod svetlim soncem sužnji dnovi. !f pismu dalje pravi, da genij gmstva še živi in da ima trd-ivero, da bo tudi to izdajstvo ovano. Končuje: ^iloja visoka starost pa ne da-Igpanja, da še dočakam tega. se strnem z Vesoljstvpm, neizrekljivo majhen delec Živelo slovanstvo!" [ivan Hribar se je rodil 19. sep-185J v Trzinu. Nižjo ijo je dovršil v Ljublja Služboval je od leta 1870 kot ik praške banke Slavije in 1875-1919 kot njen ravna j v Ljubljani. ' [ Ivan Hribar je bil dolga deset- i med najvidnejšimi javnimi ci med Slovenci in Slovani, doval je skoraj pri vseh ua-i kulturnih gibanjih. Bilje elj, urednik, politik, gospo-socialni delavec, prvo svetovno vojno je i kot ljubljanski župan imel zaslug za razvoj Ljublja-(1896-1910). Za časa njego-županovanja se je izpopol-I ljubljanski vodovod, plinpr-l elektrarna, električna cestna železnica, prvo ljudsko kopali-1 šoe in zgrajen je bil Zmajski most. V kranjskem deželnem zboruj je zastopal Ljubljano do 1906 j V državnem zboru je zastopal) Ljubljano od 1907-1911. I Leta 1890 je zahteval združitev vseh slovenskih pokrajin vi eno celoto, kar je deželni predsednik Winkler označil za neizvedljivo. Tudi je podal predlog | za ustanovitev ljubljanske univerze. Zahteval je uvedbo slo-| venščine v šole, Pisateljevanje je začel pri j Zgodnji Danici s pesmimi, ki jih je večinoma prevajal. Pozneje je sodeloval pri raznih listih, 1884 je pa ustanovil in okoli 13 let urejeval "Slovana". Številne! članke je objavil v Slovenskem i Narodu, ki mu je obenem z Iva-1 nom Tavčarjem določal smer. V politiki je bil zastopnik ra-| dikalne in vseslovanske sthije ter bil v odkritem boju z zastopniki in predstavniki tedanje av-| atrijske politike, zlasti z Win-klerjem. Snoval je vsestranski Liest Col. J. H. Davita C. P. Phonephoto ^Cf'V1' Davie* of Pied-montCaL led one group of the ten B-26 bombers which attacked Japanese bases in the Philippines, fh« Donates were accompanied by three flyin» fortresses. Enemy shipping, docks and aircraft were destroyS l^end damaged in the air attack. ^ May 1, 1942. da se razumemo, gospod klik, da ta pisma niso zato da bi naravnost polemizirala m ali onim in tako razburjala! javnost". Njih namen je, da «njujejo in poročajo. Pri po-tfevanju in poročanju se kaj urine netočnost in potem Rveda prav, če netočnost kdo vi. Nerodno pa je, če kdo fcioma narobe razume kake Jde in se ob njih razburi. Ko kaj takega zgodi, je treba no-Pisma, ki zadevo pojasni, ni polemika, ampak, kakor Kkel: pojasnilo. We primorskega in korona vprašanja sem napisal že Pisem. Menda je bilo takoj »tisto, ki je vzbudilo odpor. ■ to se je moglo zgoditi sa-irwitega, ker sta ga vsaj dva ■ topačno razumela. ^ am bil, da dandanes ni če se krivda za počas-«Pri delu za vprašanje nere- ■ *raJev Slovenije, kakršna »'-pred to vojsko, kar na de- na zastopnike jugo-vlade. Pa udaril sem, , ra način dela za rešitev vprašanja nujno biti dru-Pf» vladi, drugačen pri slo-lh Amerikancih. Rekel ^ ao slovenski Amerikand liT1 ¿umni, dočim mo-** Zast«>pnikl iskati dru-d.p|(,matičnih potoV| ^«no niso Klaani in šumni. BL?Ja ne obstoji v tem, t wo*e na mizo vse karte, naši ljudje zahte- t • Pa rekel ne zapiaal. Jugoslovanske vla- C "J" Saj aem v enem E*, m "a*tel vsaj ne- ^ ombe. Podmornice začnejo spuščati torpede. Izhod te bitke, kakor vaeh bitk, je odvisen od sposobnosti udeležencev, njihove tehnična pripravljenosti in oborožitve. Mnoge ladje nikdar no dospejo v Anglijo, a tudi mnoge pdbor, postavljen od utegnejo te števUke povečati, družbe ln unije, gledr naših Gradnja podmornic je najbolj Ta odbor prične zborova- odvisna od možnosti gradnje ve-l(j |j. mnj, v hotelu Holenden. ikih beterij, ki slutijo za pogon Družba je že takrat podale Izje-podmornice ln katerih glavni se- vo, de bo upoštevela «*ilok in če stavni del je svinec, Take bate j*, pj,^ Xvlšana, bo povišek Iz-rije se hitro izrebijo, a Nemčija p|tč*ls od L marca naprej, mma dovolj svinca. Od tega je Mestni odborniki pa o tem ne najbolj razvidno, kako so v toj| rečejo ne bev ne mrv Toda vojni vse etvari med seboj lasno poveže ne. Po eni strani peeva-žajo naši jugoslovanski borci na! ba morju vojne potrebščine la po-| maki četnlkl «vil e riJMj ntlj|j4M) dolarjev, ker po jo pridobivanje svinca v e»*m ^„jj* , druJtbo je bila in je še med najbogatejšimi rudnikinvin- (iMntm v veljavi, da vsek uslu/ ca v Evropi -Trepči ^ bene« , ki gre v penzijo, dobi m Vendar pe ni samo svinec za vsako leto službe do lete 1937 beterije lektor, ki vpliva na ko- dva dolarja meeečno. Ta po-kčtnu izdelovanje podmornic v godbe je bila podpisana leta Nemčiji« Ni zadosti /«rediti pod , 1927 Če bi mesto sedsj ne pla-mor n ico, zanjo je trebe najti do- čelo omenjene veote Metropoli* arega poveljnika. Po atrokovnja , tan Co., potem bl oni delavei, k i šklh ugotovitvah so poveljniki «o bili uposlmi recimo 10 ali 15 podmornic odgovorni za 75% po- let pred 1927. izgubili vee za j topi lev. To pomeni, da je oseb ' nazaj in bi prejemali le dva do- Predsednik Rooeevslt je osna-ČU nedeljo, 17. maja, kot dan "I Am an American," Predsednik je poaval, naj se dan "Amerikanec sem" proslavi na tak način, da se vsem Amavi-kancem vtisne sa vednost o "dolžnostih in priloftnostih državljanstva in posebnih odgovornostih istega, ko je Amartka v vojni." Popolno besedilo progi a ea predsednika Rooaevelta se glaei: "Da naj bo tretja nedelja maja vsakega leta in je • tem določena kot Državljanski dan in da Je predsednik Združenih držav a tem pooblaščen ln naprušen, naj vsako leto izda proglaa, • katerim nnl se ta dan poavetl kot javna priložnost aa prlpoaaanje vseh onih, ki so vsled nastopa polnoletnosti ali vsled naturalizacije prišli na pološaj državljan-stva. Ta dan naj bo einačen kot 'I Am an American Day.' Da se naj civilna in šoieke oblasti dršav, okrajev, masi in vasi pozo vejo in se a tem posivajo, da priredijo sporede sa primarno proslavo tega dna in aa popoino poučevanje bodočih državljanov o njihovih odgovornastih in priložnostih kot državljanov Združenih držav in dršav ln oMin, kjer bivajo. Ker je mnogo bolj potrebno sa čaea vojne kot «a čaaa miru, da ljudstvo popolnoma razumeva obliko in duh svoje vlada In odgovornosti državljanstva, Zato, jaz, Franklin D. Rooae-velt, predaednlk Združenih držav ameriških, s tem označujem nedeljo, 17. maja 1S4U, kot "I Am an Amerioen Dey"; nujno pozivam, naj se ta dan poeveti kot javna priložnost za prlpoznanje vaeh naših drftevljanov, ki so dosegli evojo polnoletnost ali ki so bili neturslizirani v teku minulega leta; dalje vebhn vee federalne, državne in mestne oblasti in petrlotlčne, meščanske ln vzgojne organizacija, naj se tega dne udeležijo prireditev, ki bodo vsern državljanom, toliko turod-nlm kolikor natureHziranim, dale vtis o dolžnostih in odgovornostih državljanstva in posebnih odgovornostih istega, ko je narod v vojni. V pričo tega sem to lastnoročno podpisal ln dal pritisniti pečat Združenih držav ameriških." AU aie neroéeal ae dnevnik **m, i t », -A—i__i«, - - » ii.,| rrnavam r r (Kipiram vrvi hhi NAPRODAJ Redi amrU ar mata p«odeti S nad* stropne ridana hléa s iignvine bliiu Cermak in Dsmen Ave, ft fttlri seli ilreeefij v vredno P s kampl« *'»> opreme u» rs dva avta. Cene ftft.ftCO nedeline mfr>imeri)e k I UM te «veji KILO AR K SOIS —(Adv ) Lieien to J PALANDECH'S RADIO BROADCAST Feetarlag a Pregra« ft YUGOSLAV FOU MVMC Evtrjf SiUr4tjr.lU2P.il. STATION WHIP UM ti Ur,.k. nt» «Mfc. OUI) IZ NAŠIH KRAJEV ZOrKA K VEDER _ _ ^ / % DOMA ,: (Nadaljevanj«.) Sin je pogledal doli po sebi in videl, da je res jako zapuščen. Hodil je najprej po rosi, potem po prahu, da je bil videti kakor kak boljši potepuh. Ali očetov klic: — Nočem sramote! — se je dotaknil njegovega srca in njegovega ponosa obenem in enako globoko. Zdelo se mu je, da ga ie nihče na svetu ni tako razŽalll. Udaril je s pestjo po mizi: — Zaradi mene ni treba biti nobenega sram, tudi vas ne! — je zakričal in solza mu je prišla v oko — iz jeze ali žalosti, tega ni vedel. Oče je odšel in kmalu nato je prišla mati. x — Kaj sta imela, moj Bog? — je zaječala in si brisala s predpasnikom oči. — Nič nisva imela, — je rekel svojeglavno. — Oh, da bi bil mene ubogal in očeta, vse bi bilo dobro.. Tako se ti pa slabo godi in mi nimamo nič drugega od tebe kakor skrbi In žalost. In še srsmoto. — ' — Samo še vi začnite! Pa se obrnem In poj-dem. Se beraču se dovoli, da se spočije, jaz pa nimam mesta in miru v domači hiši. — — I saj molčim. Ali res je. Pod nesrečno zvezdo si rojen, Tone. — — Eh, lačen sem In žejen in umil bi se rad. — Mati ga je peljala v kamro pod streho, pri* nesla mu vode In ga vpraševala, kaj bi hotel. Njemu je bilo vse to neizrečeno mučno. Materin objokani obraz, njene aolze, njeni vzdihi, vse ga je razburkalo, Podžigalo v njem nekako čudno, bridko jezo. čutil je, da te solze ne lz-virsjo iz ljubezni in sočutjs do njegs, da imajo svoj Izvir drugje. NI jokala nad njim, nad sinom. Jokala je nad seboj, nad materjo nepo-kornega sina, ki ni hotel postati duhoven ln kateremu zdaj Bog ne da, da bi bil srečen. — Zakaj jokate? — je vprašal osorno. — Ksko bi ne jokala! Vsaka mati joka nad svojim izgubljenim sinom. — — Jaz nisem izgubljen. Ničesar nisem pregrešil, za kar bi me moralo biti sraip. Vsakemu pogledam lahko v oči. — — Vem, da nlal tat ali ubijalec, ali izgubljen si pa le. Ali imaš kaj vere? — NI odgovoril. Trpko je gledal predse ln neskončna bridkost mu je polnila dušo. — Oh, ssj sem vedels, ds nimaš vere, — je jokala mati. - Prijel jo je za roke, nežno kakor še nikoli v svojem življenju: — Mati, kaj ne, da imamo vsi nekaj tu notri, v srcu, kar nam pravi, to je prav ln to ni prav, kar naa sili, ds delamo to, in brani, da ne storimo onega. Vidite, mati, tudi jaz Imam ta glas v sebi. In verjemite mi, še nikdar se nisem v velikih rečeh pregrešil proti temu glaau, proti svoji vesti. In če sem kdaj V manj važnih stvareh ravnal drugače, kakor mi je ukazoval ta glas, verjemite, da mi je bilo pozneje vselej žal, ln. drugič sem poslušal ln ubogal ta glas. In glejte, mati, mene moje srce, moja vest nikdar ne sili, da molim. Nikdar ne čutim potrebe Iti v cerkev, nikdar nimam težkih misli ali kakega očitanja, kakega kesa v svoji duši, ker ne verujem. — — Nesrečnež! — je zakričala mati in izku-šala se mu izviti, ali njegove roke so jo trdno držale ln nadaljeval je resno ln žalostno: — Mati, vidite, jaz res ne verujem, kakor verujete vi, jaz res ne molim. AH, mati, če bi dejal In se delal, da verujem, bi lagal, ln če bi se silil moliti brez notranje potrebe, bi bil hinavec. Mati, dajte, rasumejte me! Jaz vam nočem vzeti vaše vere, nočem vam vzeti tolažbe, ki jo najdete v molitvi. Jaz vem, da je vse to potreba vašega srca ln vaše duše, da je ni hinavske misli v vas. Kar je vam sveto, bom vedno spoštoval, četudi ni sveto meni. Mati, glejte, vaš sin sera in v resnici .vas imam rad. Ali hliniti ae ne morem, ne morem nekaj trditi, česar ni Jaz vos samo prosim, da me ne kol-nete in ne zametujete, ker sem odkritosrčen, ker ne ležem, ker ravnam po svoji vesti, po svoji duši. Spustil je njene roke in se dotaknil z desnico svojih prsi. Bilo mu je nekako lahko in aveto, kakor nekdaj, ko je še kakor majhen deček prihajal od Izpovedi Čutil je, da je čist pred seboj; v duši snu je postajalo mehko in milo. — Mati, aaj med nama ne gre za to, kaj verujete vi in česa ne verujem jaz. Med nama se gre samo za to, da ste vi moja mati in jaz vaš sin, samo za to gre, da naju ima apajati ln naju spaja medsebojna ljubezen in spoštovanje. Mati, štiri leta vas nisem videl, in jaz upam, da bom vsaj vam dobrodošel v tej hiši. Pripognil se je in ji pogledal v obraz, oblit od solz. Neprestano je jokala ln njene koščene, od dela rasksve ln žuljave roke so bile vse mokre. Njemu se je milo storilo teh rok in srce se mu je napolnilo ljubezni in spoštovanja. — Mati! — In tedaj ga je vprsjala mati z nepopisljlvo grozo v glasu: — In ti ne moliš? — — Ne, mati! — In ti nisi bil pri velikonočni izpovedi? —, — Ne, mati! — — Oh, jaz nesrečnlca, zakaj sem te rodila! — — Mati! — Zdrknil je pred njo na kolena in jo objel. Vso dušo je vsilil v pogled ln vse srce je položil v to Ime. Msti pa je dejala: 1 — In duhovnike zaničuješ? — — Samo tiste, ki to zaslužijo. — Jok je zadušil vsako daljno besedo. Ko se je zopet nekoliko pomirila, je odrinila sina in dejala : — Prav so imeli gospod kaplan! Izgubljen si! Pusti me, ti nisi nič več moj sin! — . Skočil je pokoncu in bilo mu je, kakor da je kdo vse ns j lepše njegovegs srca in njegove duše pomandral v blato. — Kdo je rekel, da sem izgubljen? — — Gospod ksplsn. Takrat, ko si pisal proti veri in duhovnom. — Spominjal se je, da je napisal enkrat nekak članek proti klerlkalizmu. — In kaj še? — — O, prav so imeli! Bolje bi mu bilo, ds je oslepel pri priči, kskor ds je to napisal, so dejali. Oh, bolje bi ti bilo, da nisi bil nikdar rojen! — Hotel je vzrojiti, ali še enkrat se je prems-gsl. — Mati, vi mi to pravite, vi? VI mi to pravite, zdaj, ko sem po štirih letih prišel domov, ko me ne bodete menda nikdar več videli?! — — Oh, saj bi ml bilo laglje, da te nikoli več ne vidim, kakor da moram slišati take stvari iz tvojih uat. — Odšla je z jokom ln on je ostal sam. Hs, hs, to je torej dobil zs tisto svoje polno srce! Sram ga je bilo pred samim seboj. Ha, ha, zdaj je doma! Vsi so ga veaeli, vsi so ga lepo pozdravili! Tujec je, tujec lastni materi. Kje je ljubezen?! Samo nekaj dogem, to jim je srce. Niti ene dobre, blsge besede nI slišal. Otrdelo je vse v njem in zdelo se mu je, kakor da ga tišči kamen v prsih. Izruvali so vse in poteptali. (Dalja prihodnjič.) PROSVETA A MESSAGE FROM THE SECRETARY " OF THE TREASURY Dvonožec Naravoslovne pravljice Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA , (Nadaljevanje) •Če pridejo, boš lepo vljuden napram nJim, ti zelenec!" je rekel." "Ampak saj ne pridejo." i » V tem pa stari hrast ni obdržal pravo, ker res so prišle. Ko se je sjesenilo, vrnil ae je medved ln legel pod starim hrastom. "Izročim naj ti pozdrav <»d tam doli," je rekel In vzel nekaj čudnih atvaric Is svojega zmrAc-nega kožuha "Poglej, kaj Imam /.ete!" "Kaj je to?" je vprašal hraat To ao bukvice," Je odvrnil medved, "bukovo »eme, katero arm ti obljubil." Nato jih je zatolke? v zemljo ln ae pripravljal na odhod "ftknda je. da ne morem ^etatt dalje in gledati, kako ae togoti-te," je godel. "Ampak ljudje so P«»stali vsiljivi. Pred krotkim so ml ubili ženo in enega mojih bratov in poiskati si moram mirnega kot tika Pošten medved ni skoro itikjet več vartn svoje- ga življenja. Pozdravljeni, go-drnjači!" Ko se Je medved odmajal, ao se drevesa pomenljivo spogledala. "Zdaj bomo videli, kaj bo is tega," Je rekel stari hrast. In pomirili so ae.—Potem je prišla zima in Jih oropala vaega listja. Sneg je ležal za čevelj visoko in vsako drevo je atalo zatopljeno v svoje misli in Jf sanjalo o pomladi. I In ko Je prišla pomlad, blišča-la «e je trava v svojem selenju in ptice so pele tam dalje, kjer so zadnjikrat prenehale. Tieo-čero so pognale cvetlice In vae se je svetilo v bujni svežoetl. Samo hrast še nI imel listja. "Najimenitnejše je, priti nazadnje," ao rekli. "Kralj gosda nastopi šele, ko so še vsi shrani." Ampak napoaled je prišel tudi njihov čas. Listi so prilegli. is debelih popkov in drevesa so pogledovala drugo drugega in si laskala medsebojno, kako so lepa Mali hraat je znano zraatel. Ni bil mslo ponosen na to in mislil Je, da sme tudi on govoriti. "Is medvedjih bukev ne bo nič." Je oznanjeval zaničtjlvo ln gledal plajffto k staremu hrastu, ki )e imel navadno piko na nj govo glavo. e «m »ccarrAm t» rw tmmuw ■Vi. »t» .»»ns* a— «—» a mm i—i«Si »ramto«f>r SmSp m* Wie 7Z «*r m »»■«#■"* «s* »tu*, naaiaraa(m6 i«I» i «aa Mrf« mi ta» «ta Ma*». IM» "tU mmm tta m 1«aiw1 »rti— «t a» h* m* »h' U «ta — —« «t m» • »M» «M MUiaa »Uta a»my Mata. «h»m«»»m« m» u »• feuwi «m». na«»a >«r«u »a mmm ta MMM te taf «ta tal* «T mr Ur jmm fl«kUa« Am. P «m "ta rn arta ifMIwi — m» »t «»• rate «r «m ram anuue • «ta», mi «W «m »Ur. M » »lita »lita » tata» «1rata trm «ta pmrte «U mtm lite» »M»n«tM p—«rta. SUtata i« m «ta im mm tetai ata .tt m n te s»«'t na«» ta» te rn Mtatal — «ta »Ita ra Nr ta«» aaaar. U m m m mm*~ «Si MU Mate. «*U ta i »t« «ta fl*>«te« mm te »M te «r ara mmtmrX ar ......... te'U te 4rt»im ltefa« trn ail * M. »'Ute Itaaata» 4tra tatatalfa a» mm ee4#teM. aa te Mkta ar jm U Um pur Mt mt jmm —rate« • ittea trn Utotar* U te Mi » 1« te na« mmm a «MteitaUaaj H te » ■ laM ta tetarata, far far aaa ata pntette tet«. jmm tefi m «te flrteg lim ata te «te «ratetet 1 uo.« 1 aita, ata fN te mm m «te« «Jtagr mr tera ate« t»« «ta te ta» m m trn rm — Marte« aato jm te a»«a| te url TO m« m »r /yr Slnoaral/, The above letter was sent to this newspaper by Secretary Mor-—1— —- publish it la the interest of the Wsr Bond 1y recommend that all our readers de Job ahead of finanelns the Wsr effort. The sbove letter wss sent to gentkan la Washington. We publi Quota Campaign and earnestly their share la tke tremendous Jo mnogo starejši in razen tega od staro naseljene rodbine!" Bukev se je smejala s svojimi nežnimi zelenimi peresi, ali rekla ni ničesar. "Ali naj vzamem moje veje nekoliko na stran, da vas more solnce boljše obsijati?" je vprašal stari hrast uljudno. "Hvala lepa!" so rekle bukve. "Rastemo tako lepo tu v senci." In poteklo je celo poletje in še eno in še mnogo drugih. Bukve so rastle naprej in zrastle končno mlademu hrastu preko glave. "Proč z vašimi listi!" je vpil hrast. "Prestrezate mi solnčno luč in tega ne prenesem. Jaz rabim mnogo solnčne luči. Proč z listjem! Sicer poginem." Vendar bukve so se samo smejale in rastje naprej. Naposled so se strnile nad mladim hrastom, ki je zato odmrl. ' "To ni bilo lepo od vas!" so klicali veliki hrast je ln otresali od jeze svoje veje. Stari hrast pa je branil svoje gojence: "To je pravična kazen!" je rekel. "To ima za svoje bahanje. Pravim to, čeravno je bil moje lastno meso in kri. Ampak zdaj se morate pridno vesti, mala družba bukev, ker sicer imate z menoj opravka." Leta so potekla, bukve so rastle naprej in nastala so sloka drevesa iz njih, ki so segala v sredo vej starega hrasta. "Začenjate mi postajati nekoliko nadležne!" je rekel nekega dne hrast. "Raje bi rastle nekoliko bolj na širjavo, ne zmerom dalje v višino. Poglejte, kako polne so vaše veje! Morate jih pošteno zakriviti, kakor vidite pri nas! Kaj hočete začeti, če pride močan vihar? Ne veste še, kako veter maje in potresa naše vrhove! Cesto so pokali celo moji stari udje; kako se bo godilo šele vam, z vašim trpkim nakitom tu v zraku?*' Vsakdo raste po svoji navadi in me po naši," so odgovorile mlade bukve. "Taka je navada v naši domovini in zato ni treba, da smo me slabejše nego vi." "Posebno uljudno ne občujete z menoj osivelo glavo," je rekel hrast. "Obžalujem že, da sem bil tako dober z vami.—Če imate tudi samo iskrico časti v sebi, bodite tako dobre in vzemite vaše listje na Stran! Letoa moje spodnje veje skoro niso imele več popkov, ker mi odvzemate luč." "Ne razumemo prav, kaj to nas briga!" so odgovorile bukve. "Vsak ima sam seboj dovolj opravka. Če je zmožen dela in ima srečo, mu gre dobro. Če ne, se mora zadovoljiti, da mu gre slabo. To je tok sveta." In najspodnje veje hrastove so odmrle. Staro drevo je res začelo skrbeti. "Vi ste mi res lepi dečki,* je zabavljal. "Kako mi vračate mojo gostoljubnost? Ko ste bile majhne, sem vas pustil rasti ob mojih nogah ter sem vas varoval pred viharji. Pustil sem si-jati solncu na vas, kolikor je hotelo, postopal sem z vami, kot z lastnimi otroci. In v zahvalo me hočete zdaj zadušiti!" "Prazno besedičenje!" so rekle bukve. < In rodile so cvetje in sad. In ! ko je sadje dozorelo, potresal je Stari hrast je peč slišal, kar je rekel mali dorastek, in tudi druga drevesa so slišala — ampak j molčala so. Nobeno ni bilo pozabilo, kaj jim Je pripovedoval medved. In vsakega jutra, če je aijalo solnce. So kukala skrivoma doli. če ne bi ugledala bukev. Pravzaprav jim Je bilo tesno pri srcih, ali bila so preponosns, ds to priznajo in pokažejo. In nekega dne so se končno prikazale nežne klice. Solnce jih je obaevalo in dež jih Je napajal. Ni trajalo dolgo ln pognale so za dobršno dolžino ln višino. "Ne, kako drobčkane ao!" ao klicali veliki hrasti ln zavijali svoje krive veje še bolj. da bi jih še bolje videli. "Bodite nam pozdravljene!" je rekel stari hrast ln pokimal milostno bukvam. "Budite moji go-Jenčki in ravnotako dobro naj vam bo, kakor mojim lastnim otrokom " "Zahvaljujemo se vam!" ao šepetale malo bukve: več niso rekle Ampak mali hrast nI hotel ni» česat vedeti o tujih drevesih. "To je vendar strašno, kako silite v višino'" je »aklical naj-bh>ji bukvi -Saj ml segate že |skot<* do paeu. Ali hočete priljudno misliti ne to, da som Street Scene in Manila Tkesttv , h Naalta ban»» f *n—• 4«*ug •• *»riy attack veter veje -uv ga raztrosil daleč naokoli. "Urni dečki ste, kakor jaz!" je zaklical veter. "Zato mi ugajate in rad vam pomagam." In ko se je lisica povaljala ob vznožju bukve, je bil v trenotku njen kožuh ftpln bodičastih sadežev in tekla je daleč v deželo z njimi. In i-avnotako je naredil medved. Poleg tega pa se je Še norčeval iz starega hrasta, ko je v senci bukev užival svojo urico miru. Gozdna miš je bila vsa očarana od nove hrane in menila, da so bukvice vse bolj okusne, kakor pa želod. Vsenaokoli so klile nove majhne bukve, ki so rastle ravnotako naglo, kakor njihovi starši. Izgledale so sveže in zadovoljne, kakor ne bi vedele ničesar o slabi vesti. * Stari hrast pa je gledal žalostno preko gozda. Povsod se je kazalo svetlo bukovo listje in hrasti so vzdihovali in si tožili svojo nadlogo. "Začenjajo prevladovati!" so kričali in stresali svoje veje, kolikor so dopuščale bukve. "Dežela ni več naša." Veje so druga za drugo odmirale in vihar jih je lomil in metal na tla. Stari hrast je imel zdaj še samo nekoliko listov ha vrhu. "Kmalu me bo konec!" je rekel resno. Ali zdaj je bilo mnogo več lju- NOTE! Save this copy o£ PROSVETA It is needed for VICTORY! SAVE * All Waaiapeper * Old Rags * Old Rubber * Scrap Metal Torn it over to some local salvage agency ČETRTEK, 7. \u di v deželi in ti so hiteli hraste, dokler jih je bilo ¿e "Hrastov les.je boljši od kovega," so dejali. Vsaj zdaj nas je doletelo hno priznanje," je rekel hrast "Ampak z življenja bomo morali poplačati." f (Dalje prihodnjič.) Naj saneel J i vaj se dneva» lsvske vsoti so V dnevniku * svotL" Ali lih čltst» vsak HIE NEW encyclopedia MACHINE SHOP PRACTICE OEORGE W. BARNWEU Institute of Technology v angli Spisal snsnl profesor na Slav Podlago za mehanično znar morete dobiti % knjigo NEW CYCLOPEDIA OF MACHINE S PRACTICE (v angleščini) Ta knjiga popisuje in v slikah p temeljna dela mehanike. Razloi natanko, kar mora znati na) mehanik; pojasnjuje vporabo v ga strojs, orodja ln meril. Pouč kako je treba vporabiti načrte prints) ter vam tudi daje mno| čunsklh tabel, da morete pos svoje delo. Ne glede na to, šele početnik, vam bo ta knjigi koristna in mnogo potrebna-sllk ln risb. 576 strani, trdo v knjiga stane SAMO $1.98. P no plačamo ml. Naročite pri I GARNI SLOVENIC PUBLISi COMPANY. 216 West 18th NEW YORK.—Zaloga ni Naročite to vaino knjigo ie TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tlaka vabila sa toooIIoo la ahode. vtsiinlco. časnike, ka koledarje, letake lld. v slovanskem, hrvatskem, slovsike» Mkaos. angloftet Josiku ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ« TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje rodatro tiskarne.—Cene smerne. unl)ako d»lo prt Pišite po Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2857 SP 8. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLI* TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevni prosvek Pa sklopu IS. redne konvencije ee lahko naroči ae Ust Proaveieli prištelo eden. dva. trt. štiri ali pet članov Is ene dmšine k »al asroi nini. Llet Preeveta atane sa vsa enako, aa člane ali aeilaa» M N ena letna naročnina. Kar pe člani še plačajo pri eseementu U * »ednik. ae Jim ta prišteje k naračninL Torej sedel al vsroksj*« da )» llat predreo ae ¿lene SJfPJ. Uat Proavete J» vel» !•»»"*• " gotove Je v vsaki drušlni nekdo fel bi rad čttal list vask dan PoJaaa.ilat—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ. ali če se preseli proč od družine in bo sshtevsl sam svoj m tednik, bode moral tisti člsn li dotlčn« družine, ki i« Uko sk-ip™ naročene ns dnevnik Prosveto, to takoj nainaniti uprsvnlAtvu In obenem doplačati dotttno vsoto listu Proavet» Ak<» t«-fi« « stori, tedaj mora upravništvo znižat, datum za to vsoto n-r^ni«« Cena listu Prosveta Jat Za Zdrui. država te Kanada OSJO Sa Cteero in Ckicego i» r V I tednik la_--4J0 I tednik la S la 100 I tednIWa ln S tednika im.Z__ 100 0 tednik» In 4 tednika I»------1 JO 4 tednike la---- 5 tednikov In.__nH 0 - - - - In ^^^Jm Monay Ordere Sa Eeiepo Je Ji kupen, priložit» In al naročite Pro» vel o _ violo • 1 . IUI. kl I» veža »••»■" PROSVETA SNPJ. OOS? Sa. Lawndale Ave. Chfteaoe.nL . Priloženo pežU|e« I) tee._______ Ples vete ' .....ČL družtv. H. la oa k a»H neretaiei t) 01 41 81 od *+** tL družtv» žt Čl družtv» žt — tL družt». Žt - čm družTr» Iž. -r