r Velika nagradna akcija Štajerskega tednika 'Vtom trttfzggtteguur . , ... -m tfzqoi£fcqa> °oiscite kupon v časopisu. ^f ^J ^ ^J 1 Politika Podravje Videm • O Halozah Policija • V petih na parlamentarnih letih 1000 manj odborih zaposlenih O Stran 5 O Strani 6 in 7 Črna kronika Sv. Trojica • Vedno več velikih tatvin O Stran 24 Ptuj, torek, 7. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 27 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Tretji dvoboj v sezoni, tretja zmaga Olimpije O Stran 11 Podravje • Bioplinarne - neslavni spomenik države in slovenskega bančništva Milijoni evrov utopljeni, ostali smrdljivi betonski spomeniki Dokumenti in dejstva, ki prihajajo na dan v zvezi z bioplinskimi posli, bralcu vzamejo sapo. Vedno bolj postaja jasno, da je imel propadli bioplinski imperij skupine Keter Organica lovke v državnih, občinskih in bančnih institucijah. Hobotniška navezava naj bi služila pridobivanju državnih in občinskih dovoljenj ter bančnih (nikoli vrnjenihljkreditov. Ozadja razkrivamo Boks • V soboto bo čas za vrhunski boks O Strani 12 Nogomet • Zgodnje vodstvo uspavalo Kidričane O Strani 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si milijonov[eyrov Ptuj, Podravje: Število rednih i ■i. Kmetijstvo: Sklad zvišal najemnino in posloval z dobičkom i' • * - ■ % ' » _ ' IN OS tran8 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 7. aprila 2015 Slovenija, Podravje • Bioplinska sramota sredi majhne vasice na Ptujskem polju Čigav spomenik je sobetinska biopl Podravske bioplinske zgodbe so eno izmed najakutnejših področij gospodarsko-kmetijske dejavnosti v regiji. Nedavno smo poročali, da je lastnik bioplinarne v Ormožu. V postopku prisilne poravnave sta podjetji Bioplin Vargazon (Sobetinci) in Domen Jurša (Središče ob Dravi). Kot, dostopnih podatkov, »na škrge diha« tudi lastnik bioplinarne na Destrniku Branko Arnuš. Vargazonove in Jurševe kreditne obveznosti so bile že pred enim letom prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oz. tako imenovano slabo banko. Zdaj so se na slabi banki znašle še terjatve destrniškega bioplinarja Arnuša. Odkrili smo tudi, da bioplinarna v Sobetincih sploh nima okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obratovanje. Agencija Republike Slovenije (Arso) je 1. julija lani izdajo OVD zavrnila. Podjetje Bioplin Vargazon se je na takšno odločitev sicer pritožilo. O pritožbi odloča drugostopenjski organ, to je Ministrstvo za okolje in prostor. Na Arso so v zavrnitvi dovoljenja zapisali, da iz gradbenih dovoljenj, ki jih je za gradnjo bioplinarne Sobetin-ci Vargazon na Upravni enoti Ptuj pridobival v letih 2009 in 2010, ni razvidno, da bi bila bioplinska naprava namenje- £ Čez palec izračunano so samo Vargazonovi dolgovi, ki so na ramenih države, vredni okrog 11 milijonov evrov. Za takšno vsoto denarja bi po neprofitni vrednosti lahko zgradili več kot sto novih enostanovanjskih hiš ali pa, denimo, dva ali tri stanovanjske bloke. Za denar, ki ga je samo pri gradnji ene bioplinske naprave »utopila« bioplinska združba, bi lahko zgradili celo novo naselje! Ne pa bančne in okoljske sramote, ki je proti volji krajanov (!) pred petimi leti zrasla v Sobetincih. Za ves denar, ki je bil v Sloveniji vložen v propadle bioplinske posle, bi se lahko zgradilo za celo občino novih hiš ... Se bo koga kdaj vprašalo po odgovornosti? na predelavi odpadkov. »Menimo, da je UE Ptuj gradbeno dovoljenje izdal za bioplinsko napravo, namenjeno predelavi biomase in ne odpadkov,« navajajo na Arso in dodajajo: »Če se v bioplinski napravi obdelujejo odpadki, bi bilo treba pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov pridobiti pred gradbenim dovoljenjem. Pred uveljavitvijo nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in Uvodnik Kaj vse nam je postalo sprejemljivo? V zadnjih letih smo očitno dosegli A moralno dno. Tisti na vodilnih mestih, | ki bi nam morali biti vzor, zgled, so J m nas tako razžalostili, da več sploh ni ^ * I m°žno nikomur zaupati stoodstotno. Sama sem sicer kritična, a očitno še vedno prevečkrat naivna. Vsakokrat znova presenečena nad lumparijami, ki smo jim priča. Zdravniki, ki imajo odlične plače, pa še vedno pišejo recepte in tako goljufajo zdravstveno blagajno in polnijo lastne žepe. Nekoč ugledni ljudje, ki so veljali nekaj v zdravstvu, danes zaporniki. Pa direktorji javnih zavodov, ki si z našim denarjem gradijo bog ve kaj, sadijo ciprese, montirajo klime, potujejo v zasebne namene ... In nam je vse to sprejemljivo. Če se že pogovarjamo o tem, zamahnemo z roko, češ, nič nenavadnega, to delajo vsi. Ja, res je, vsi to delajo, res pa je tudi, da imamo zato mi manj v žepih. Zato, ker so kradli in še kradejo številni, so naše plače slabe, vrtci predragi, vrste v zdravstvu predolge, socialna blaginja slabša, kot bi lahko bila. Očitno bodo nujne korenite spremembe, tudi praktično, ne le v predvolilnih obljubah. Od vrha do najnižjih položajev. Milijone bi lahko pravzaprav zelo hitro prihranili, če bi vsi v javni upravi delali svoje delo in če bi tisti, ki kradejo, nehali krasti. Če bi se izvajal strog nadzor, ne pa, da se slepo zaupa županom, direktorjem, politikom. Seveda niso vsi enaki, a se jih precej hitro naleze želje po premoženjski koristi. Zakaj bi si sam plačal nekaj, kar ti lahko davkoplačevalci? Upam, da bo nekoč odgovor: zato, ker bom lahko sankcioniran, tako kot so nekateri že bili. Naj bodo sedanji lumpi za zgled tistim, ki imajo prste v medu. In tudi, če se jim bo ta cedil z rok, ko jih dobimo, če ne bodo ustrezno kaznovani, da bodo vsaj morali vrniti, kar so nakradli, s poštenimi obrestmi - vse do takrat se jim bo splačalo ponavljati stare grehe. Dženana Kmetec uporabi komposta ali digesta-ta (december 2013) je lahko bioplinarna obratovala brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov, če je šlo za predelavo odpadkov, ki so nastali v okviru lastnega kmetijskega gospodarstva. Od uveljavitve zgoraj navedene uredbe konec leta 2013 pa to več ni mogoče, ampak mora vsak predelovalec biološko razgradljivih odpadkov imeti pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za njihovo predelavo. Od količine in vrste odpadkov, ki jih naprava namerava predelati, je odvisna vrsta okoljevarstvenega dovoljenja. Bioplinarni Varga-zon je bila izdaja integralnega okoljevarstvenega dovoljenja Tako so poleti 2010 slavnostno rezali trak ob odprtju sobetinske bioplinarne. Na fotografiji družina Mirat Markovci Franc Kekec. Slednji si je za umestitev bioplinske naprave na lokacijo v Sobetincih precej priza čisto zeleno energijo ali pa... (IPPC OVD) zavrnjena.« Arso tudi ugotavlja, da na območju bioplinarne Sobetinci organski odpadki, ki bi se lahko predelovali, sploh ne nastajajo oziroma v tistem času niso nastajali. Dovoljenje najprej dali, nato ga razveljavili Arso je Vargazonu okoljevarstveno dovoljenje, ki omogoča proizvodno zmogljivost predelave 149 ton vhodnih substratov na dan, aprila 2013 odobril. Na izdajo dovoljenja se je pritožila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG). 19. decembra 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in Ptuj, Podravje • Tretjini dijakov in desetini osnovnošolcev je bila dr Prodaja brizg (za drogiranje) Raziskava o izkušnjah mladih z različnimi drogami na Ptuju, v kateri je sodelovalo 1094 osnovno vi z raziskavo izpred treh let zanimanje za droge povečalo, da je več rednih pivcev alkohola, več u in desetini osnovnošolcev (zadnja triada) bila droga že ponujena. Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (LAS) v Mestni občini Ptuj, ki deluje že 21. leto, je izvedla tretjo raziskavo o izkušnjah mladih z različnimi drogami. „Zanimalo nas je, kaj govorijo, vedo in mislijo mladi o drogah," je o cilju in namenu raziskave povedala Marija Vu-čak, predsednica LAS. V anonimni anketi je odgovarjalo je 1094 osnovnošolcev zadnje triade ter dijakov prvih in drugih letnikov petih ptujskih srednjih šol in 20 osnovnih šol v UE Ptuj. Konkretne rezultate in komentar rezultatov pa je podal dr. Mitja Muršič, prav tako član LAS, sicer pa Ptujčan, zaposlen na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani. Poudaril je, da so rezultati pravilni le ob predpostavki, da so vsi anketiranci na vprašanja odgovarjali iskreno. In če so, je slika rednih uživalcev takšna: skoraj 6 % kadilcev, 3,2 % uživalcev alkoholnih pijač, 8 % uživalcev energijskih pijač. Da redno uživajo marihuano, je zatrdilo 19 vprašanih, dva manj pomirjevala, nekaj manj pa naj bi bilo rednih uživalcev LSD, ekstazija, amfetamina, heroina in kokaina. „Ugotovili smo, da se po teh podatkih sodeč, uporaba drog v tej populaciji ne širi, se pa veča število rednih uporabnikov prepovedanih drog," je pojasnil Muršič. \ Muršič o tem, kaj kažejo podatki o uporabi drog med učenci zadnje triade osnovne šole in dijaki prvih dveh letnikov: „Po teh podatkih sodeč smo ugotovili, da število uživalcev drog v tej populaciji ne narašča, se je pa med dosedanjimi uživalci povečalo število rednih uporabnikov drog." Marija Vučak, mag. Oliver Buček, dr. Mitja Muršič in Aleksander Kraner Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: DK torek • 7. aprila 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 inarna v stečaju Robert Sijanec, je možno zaslediti iz javno Vargazon naj bi imel že od začetka delovanja bioplinarne premalo lastne biomase za proizvodnjo energije. »Energente« je kupoval od bližnjih kmetovalcev, domnevno pa tudi iz Madžarske. Številnim dobavljenih surovin in storitev naj ne bi plačal. V bioplinarni Sobetinci naj bi po pripovedovanju domačinov (brez ustreznega dovoljenja!) predeloval tudi klavnične odpadke, ki so se domnevno vozili iz tujine. ta Vargazona in takratni župan občine deval. Ali v dobri veri in z zaupanjem v okolje dovoljenje razveljavilo. Dan pred tem je v veljavo stopila tudi nova Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Prav pritožba AAG in uveljavitev uredbe sta dva temeljna dejavnika, zaradi katerih sobetinska bioplinarna približno leto in pol obratuje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Če bi Vargazon na dan uveljavitve uredbe dovoljenje imel v rokah, bi se njegova bioplinar-na klasificirala kot obstoječa. Ker dovoljenja ni imel (bilo je razveljavljeno), se bioplinarna Sobetinci definira kot nova. V skladu z uredbo pa je treba za novo napravo takšnega tipa, kot je v Sobetincih, zadostiti naslednjim pogojem (4. člen uredbe): »Pri načrtovanju bio-plinarne je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja biopli-narne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 metrov.« Arso v odločbi na dan 1. julij 2014 ugotavlja, da je najbližja stanovanjska zgradba od zunanjega roba bi-oplinarne oddaljena 25 metrov. Če pravnomočnega OVD za bioplinarno Sobetinci ne bo možno pridobiti, se zastavi vprašanje, čemu bo v prihodnje sploh še služil smrdeči betonski spomenik na obronku majhne podravske vasice. Tri bioplinarne: na DUTB 23 mio evrov Podjetje Bioplin Vargazon je v postopku prisilne poravnave. Na DUTB se je iz tega podjetja preneslo za 9,4 milijona evrov terjatev NKBM. Za 1,9 milijona evrov terjatev upnikov je priznanih v postopku prisilne poravnave. Zanimivo bi bilo vprašati, zakaj Okrožno sodišče v Murski Soboti, ki spremlja Var-gazonovo prisilno poravnavo, ne odredi stečaja, saj dolžnik ne dosega v finančnem načrtu zastavljenih ciljev. Poleg tega Vargazon bioplinarno v Sobe-tincih formalno oddaja v najem, pa čeprav ta obratuje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Tudi podjetnik Domen Jurša je v postopku prisilne poravnave. Kot je razvidno iz baze Ajpes, dolguje upnikom okrog 1,5 milijona evrov, 6,6 milijona njegovih dolgov do NLB je prenesenih na DUTB. Jurševa bioplinarna v Središču ob Dravi ne obratuje. Višje sodišče v Ljubljani v sklepu, izdanem 24. marca 2015, med drugim navaja, da naj bi ravnanja dolžnika Domna Jurše (z vlaganjem različnih predlogov na sodišče) nakazovala na zavlačevanje izvajanja postopkov, povezanih z insolventnostjo, in zlorabo postopka prisilne poravnave. Na DUTB so bili v zadnjem paketu (Abanka Vipa) preneseni dolgovi še enega podravske-ga bioplinarja, Branka Arnuša z Po določilih Uredbe iz leta 2013 bioplinarna v Sobetincih na tej lokaciji sploh ne bi smela stati V vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja (v letih 2009 in 2010) je investitor Bioplin Vargazon kot glavni vhodni substrat za proizvodnjo energije navedel koruzno silažo (52 ton na dan), dodajal naj bi tudi goveji gnoj iz lastne farme (8 ton na dan). V bioplinarni se glede na vlogo naj ne bi predelovalo drugega živinskega gnoja, gnojnice ali drugih organskih odpadkov. Čeprav je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo objekta za predelavo odpadnih surovin iz kmetijske dejavnosti, pa je Vargazon nato poskušal pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi za pre-devalo industrijskih klavničnih odpadkov, in to v količini 149 ton dnevno. Arso mu je dovoljenje celo izdal in ga nato ob intervenciji okoljevarstvene organizacije razveljavil. Kot pišemo, v tem trenutku za bioplinarno Sobetinci naj sploh več ne bi obstajali pogoji ne za pravnomočno gradbeno dovoljenje ne za okoljevarstveno dovoljenje. Bioplinska naprava bi namreč po Uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) od naselja in drugih objektov morala biti oddaljena najmanj 300 metrov. Destrnika. Gre za dolg v višini 7,3 milijona evrov. Iz Ajpesa je razvidno, da Arnuš kljub večletnim izgubam sicer še posluje, a ima blokiran transakcijski račun. Premoženje še vedno v rokah dolžnikov Na DUTB smo naslovili vprašanje, kako to, da lastniki s premoženjem (ustvarjeno je bilo s kreditnim denarjem, ki se nikoli ni vrnil in so zdaj te terjatve prenesene na DUTB) še vedno razpolagajo oz. ga koristijo. Pojasnili so naslednje: »Dokler premoženje ni prodano v sodnem ali drugačnem postopku, z njim razpolaga lastnik. DUTB ni lastnica premoženja. Na delu premoženja ima ločitveno pravico in tega premoženja ne more zaseči, lahko ga le unovčuje po sodni poti.« Nadalje smo povprašali, kakšne načrte ima DUTB z upravljanjem teh terjatev. »Procese upravljanja v konkretnih primerih bomo lahko komentirali po tem, ko bodo odločitve dokončno sprejete in primeri končani. Kot smo že večkrat povedali, pa v splošnem velja, da DUTB upravlja svoje premoženje na način, da optimizira njegovo vrednost in ga ob primernem času odproda po najvišji možni vrednosti.« Mojca Zemljarič Foto: MZ -oto: MZ oga ponujena je v porastu »šolcev in dijakov, je pokazala, da se je v primerja-iporabnikov marihuane in da je kar tretjini dijakov Redna opitost: velika nevarnost na prehodu v srednjo šolo Izkušnjo opitosti je imelo 40 % anketirancev, petina vseh vprašanih je to izkušnjo doživela doma ali pri sorodnikih. Vsak 20. vprašani pa se opije najmanj enkrat na teden. Kot kažejo podatki, je zadnja triada in vstop v srednjo šolo izjemno nevarna prelomnica, namreč v 7. razredu se jih je napila desetina vprašanih, v 9. razredu pa že kar tretjina. Izrazit je v tem času tudi porast rednega opijanja: medtem ko se redno opija 2 % devetošolcev, se ta številka poveča na 12,5 % dijakov 1. le- tnikov, ki so priznali, da se enkrat tedensko opijejo. Izkušnje s ponujeno drogo: najpogosteje od vrstnikov in prijateljev Kar desetina vprašanih srednješolcev občasno uživa ma-rihuano. Pri osnovnošolcih je ta delež seveda bistveno nižji, to izkušnjo naj bi imelo 1,5 % vprašanih. So pa skrb vzbujajoči tudi odgovori v zvezi s tem, kje se droga mladim ponuja. Povedali so, da najpogosteje v bližini šol, na ulici, v parkih in na domačih zabavah. Največkrat jo ponujajo prijatelji in vrstniki. Kar desetina osnovnošolcev in tretjina srednješolcev je že doživela, da jim je kdo ponudil DOBRODOSLI TRENDI (glede na raziskavi 2003, 2008) Manjše zanimanje za cigarete, alkohol, energijske napitke in manj enostaven dostop do njih. Več je nekadilcev, nepivcev in takih, ki se še niso opili. Manj je zgodnje opitosti (10 % sedmo-šolcev) in manj se jih je opilo na ulici ali v parku in lokalu. Manj takih, ki so jim že ponudili droge (desetina osnovnošolcev, tretjina srednješolcev). ZASKRBLJUJOČI TRENDI (glede na raziskavi 2003, 2008) Več rednih pivcev, več primerov zelo pogostega opijanja (več kot enkrat na teden 2,7 %). Več uporabe konoplje (tako v zadnjem mesecu kot redno). Večji delež rednih uporabnikov ostalih prepovedanih drog. Pojav zgodnje redne uporabe prepovedanih drog. drogo. Je pa raziskava pokazala, da se fantje več zanimajo za droge, da jim je dostopnejša, da je med njimi več opitosti in je manj takih, ki droge niso poskusili. Zanimiv je tudi podatek, da je z leti šolanja vedno večji stik z drogami in da je ponudba na več mestih. Kot kaže, pa so tudi ocene povezane z dojemanjem droge, nekako tako je Muršič komen- tiral to področje: „Pokazalo se je: boljše ocene, boljši odnos do drog." Najpomembnejši pa je očitno vpliv družine: tisti, ki so menili, da udobno živijo in v katerih so otroci ocenili, da imajo prevelik nadzor staršev, kažejo manj zanimanja za alkohol in marihuano. O skrivanju zasvojenosti in toleranci do alkohola, ki se je v zadnjih 20 letih bistveno zniža- la, je govorila Nataša Vidovič iz Šolskega centra Ptuj. Poudarila je pomen nadzora staršev kot varovalnega dejavnika. S tem se je strinjala tudi Irena Čuš, ki vsakodnevno dela z odvisniki v Zdravstvenem domu Ptuj. „V primarni družini se začne alkoholizem nastavljati," je še dejala in pojasnila, da je problem v toleranci do alkoholizma, ki jo imamo. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Kaj kažejo podatki za naše območje: Policija, Lekarna, Zdravstveni dom, Solski center ... V lanskem letu je Policijska postaja Ptuj (Uprava Maribor) zaznala in obravnavala 44 primerov proizvodnje in 46 primerov preprodaje drog. Prevladujeta konoplja in heroin. Da je porasla prodaja brizg v zadnjem letu, pa kažejo podatki ptujskih lekarn. Medtem so jih v letu 2013 prodali 4183, so jih lani kar 5060. Ti izdelki naj bi se kupovali kar čez dan, kupujejo pa jih v glavnem fantje, stari okrog 30 let. Ugotavljajo tudi, da v zadnjih letih narašča prodaja testov, ki jih po navadi kupujejo starši. Lani je bilo prodanih 107 testov. K tem številkam pa je treba prišteti še brezplačne brizge, ki jih delijo enkrat tedensko pod gradom, lani jih je bilo razdeljenih 6000. Po besedah Polone Toplak iz društva Ars vitae si po brizge večinoma pridejo uživalci heroina. Ob tem poudarja, da gre za redne uživalce, želeli pa bi si najti način, kako pomagati v začetni fazi, preden pride do zasvojenosti. 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 7. aprila 2015 Kako nastane 1095 strani gradiva Že zadnjič smo omenili, da je bilo gradivo za tokatno sejo videmskega občinskega sveta pripravljeno na 1095 straneh. Najbrž marsikoga zanima, kako pravzaprav nastane tolikšen obseg. Naj vam predstavim samo delček, pa vam bo mogoče bolj jasno. Ena točka tokratnega dnevnega reda (šesta) je bila predlog sklepa o potrditvi novelacije DIP-a za mrliško vežico Leskovec. Najbrž se vam je pri branju zataknilo že ob DIP-u. Ampak slovenski novorek se ni končal pri nekdanjih TOZD-ih, SlS-ih in podobnih skrpucalkah, pač pa se še zmeraj oblikuje; sedaj so pač v modi DIP-i in DllP-i in PUP-i. Da DIIP pomeni »dokument identifikacije investicijskega projekta«, vas najbrž ni nič bolj razsvetlilo ali obogatilo vašega znanja. Pač načrt za obnovo mrliške vežice. In DIIP je vežico identificiral na 58 straneh. Ampak česa vse v tem dokumentu ne izveste! Na primer v uvodu (stran 11 v DIIP-u): »Občina Videm leži na južnem robu Dravskega polja, na obeh straneh Dravinje, kjer se Haloze približajo rokavom reke Drave in spada v podravsko regijo. Površina občine meri 80,2 km2 in ima okoli 5.300 prebivalcev. Središče občine je Videm, ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob krakih lokalnih cest proti Ptuju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu. Novejši del naselja nastaja v smeri proti Pobrežju, del naselja je tudi na pobočjih Haloz. Naselje predstavlja pomemben lokalni center z osnovno šolo. Danes ima kraj videz močno urbaniziranega naselja, v katerem stari kmečki domovi izginjajo in jih nadomeščajo nove, moderne zgradbe. Kraj je dobil ime po župnijski cerkvi sv. Vida, ki je bila zgrajena že v času romantike in se prvič omenja leta 1320. V sedanji obliki je bila dograjena leta 1445. Ima gotsko jedro, ki je bilo pozneje baro-kizirano. Hrani pet oltarjev, oltar sv. Roka s plastiko Madone je okoli leta 1750 izdelal J. Straub. V cerkev so vzidani rimski kamni. V bližini kraja naj bi stal rimski vojaški tabor, iz katerega izvirajo žgani grobovi z velikimi žarami in množico predmetov. V zunanjo steno prezbiterija sta vzidana dva rimska kamna.« Zelo pomembni podatki, ki kažejo na to, da je treba obnoviti leskovško mrliško vežico. Še zanimivejša in izredno pomembna dejstva za vežico so v nadaljevanju (izbral sem samo nekatere - številke veljajo za celotno občino, ne le za leskovški del): število zaposlenih oseb: 365; število samozaposlenih oseb: 316; število registriranih brezposelnih oseb: 316; povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR): 1.223,44; povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR): 817,36; število podjetij: 238; število stanovanj, stanovanjski sklad: 2.532; število osebnih avtomobilov: 2.786; količina zbranih komunalnih odpadkov (tone): 1.032 ... Zdaj pa - roko na srce: kateri od naštetih podatkov se vam zdi pomemben za to, da bodo v Leskovcu obnovili mrliško vežico? Mesečna bruto plača (da si boste vežico lahko privoščili)? Število avtomobilov v občini (da bodo vedeli, kako velik parking naj načrtujejo pri vežici)? Količina zbranih komunalnih odpadkov? (Ja, potrebna bosta najmanj dva koša za smeti!) (Ko bi vedeli, kaj vse - vsaj za odločanje na občinskem svetu nepotrebnega - je v poročilu direktorja knjižnice na 100 straneh! Lekarninega na 53 straneh pa nisem bral, me manj zanima kot knjižnica.) No, in tako se nabere 1095 strani gradiva. Jože Šmigoc Videm • Z rebalansom znižali proračun Po treh urah je šlo eksp Potem ko so si videmski svetniki za prve štiri točke pete redne seje prejšnji torek vzeli skoraj tri mi dvaindvajsetimi opravili v dobri poldrugi uri. Najdlje so se zadržali pri rebalansu proračuna. Proračun za letošnje leto so na videmskem občinskem svetu sprejeli v začetku decembra. Ker pa so se med tem časom spremenili nameni države, kolikšen del dohodnine (pov-prečnine) bo vračala občinam - seveda ga bo zmanjšala, ne povečala -, videmski proračun prihodkovne in odhodkovne plati ni imel usklajene. Ob oblikovanju proračuna je bil znani znesek povprečnine 536 evrov po občanu, sedaj pa je določeno, da bo prvega pol leta ta znašal 525 evrov, v drugem polletju pa 500 evrov. Za prihodek videmske občine to pomeni skoraj pol milijona evrov manj (natančneje: 484.293 evrov). Finančno čaranje ali realno načrtovanje? Že površni pogled na vi-demske prvotno načrtovane proračunske prihodke in na tokratni seji popravljene pa kaže, da so se ti v rebalansu -vsaj na papirju - zmanjšali le za 146.030 evrov. Razlika do pol milijona evrov pa je v največji meri posledica lokalnega optimizma: med prihodki se namreč pojavi »skrivnostnih« 273.000 evrov iz državnega proračuna. Da bi bila občina v prvih treh letošnjih mesecih uspela na kakšnem razpisu, se župan ni pohvalil; torej gre najbrž za optimistično gledanje na rezultate prihodnjih razpisov, ki bodo, ko bodo - če bodo ... Ampak optimistično verjamemo, da bodo. Kljub tarnanju svetnikov, zakaj bodo vzeli nekaj sredstev na tej postavki, ne pa na kateri drugi, so se uspeli uskladiti glede novih vrednosti, zapisanih v proračunu, in prvi rebalans je bil izglasovan. Foto: jš Glede na to, da leskovški vežici na prvi pogled nič ne manjka (razen deset litrov beltopa), je najbrž res potrebnih 58 strani dokumentov za dokaz upravičenosti njene 150 tisoč evrov vredne obnove ... Celo nekateri videmski svetniki (tudi z leskovškega konca) so ob rebalansu podvomili, ali je vežica res najpomembnejša stvar, ki jo Leskovec v tem trenutku potrebuje. Podlehnik • Sprejeli največji proračun v zgodovini občine Največ sredstev za kanalizacijo in turistično-kulturni center Svet občine Podlehnik je sprejel največji proračun v zgodovini občine, saj načrtujejo dobrih 4,8 milijona prihodkov in blizu 5,8 milijona odhodkov. Med investicijami bodo največ, okoli 2,7 milijona evrov, namenili za izgradnjo in opremo večnamenskega turistično-kulturnega centra. Župan Marko Maučič je poudaril, da so kljub 20-odstotnemu znižanju primerne porabe sprejeli največji proračun v zgodovini te občine, saj naj bi letos zbrali 4.824.000 evrov prihodkov in 5.786.186 evrov odhodkov. Dobrih 4,3 milijona naj bi namenili za investicijske odhodke, pri čemer naj bi blizu 3 milijone namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije; od tega največ, okoli 2,7 milijona, za izgradnjo in opremo novega večnamenskega turi-stično-kulturnega centra v centru Podlehnika, ki je že pod streho in ga pripravljajo na fasadna dela. Ob Foto: M. Ozmec V teh dneh že poteka obnova vodovodnega sistema do Gorce, sočasno pa bodo na tem petkilometrskem odseku opravili še modernizacijo ceste. tem je zelo pomembno, da so iz EU in državnih virov zagotovili okoli 1,96 milijona, preostalih 850.000 evrov pa bodo primaknili iz občinskega proračuna. Poleg tega naj bi okoli 1,2 milijona evrov namenili za investicijska vzdrževanja in obnove cestne infrastrukture, pri čemer naj bi za drugi največji letošnji projekt, gradnjo kanalizacijskega sistema Podlehnik-Sedlašek, ki prav tako že poteka, namenili dobrih 80.000 evrov. Po skrajšanem postopku so potrdili tudi predajo koncesije za oskrbo z vodo ptujskemu Komunalnemu podjetju, prav tako so potrdili tudi elaborat s predvidenim zvišanjem cen odvoza odpadkov in zaradi zmanjšanja sredstev prenovljen program izgradnje kanalizacije Podlehnik-Sedlašek in Podlehnik-Loke. V občini sicer ta čas poteka tudi obnova vodovodnega sistema do Gorce, sočasno s tem pa bodo modernizirali še okoli 5 km ceste na Gorco. M. Ozmec Središče ob Dravi • S seje občinskega sve Za programe odraslih Svetniki v Središču ob Dravi se nagibajo k temu, da bi občina pc braževanje in mladino Ormož. Občina Ormož se je odločila, da bo združila javna zavoda Ljudsko univerzo Ormož (LUO) in Mladinski center Ormož (MCO). Novoustanovljeni zavod naj bi deloval pod imenom Center za izobraževanje in mladino Ormož, ormoška občina pa je odlok o soustano-viteljstvu zavoda posredovala tudi občinama Sveti Tomaž in Štajerski TEDNIK z ' ivlm pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Hupa PSU.' Središče ob Dravi. Svetniki občine Sveti Tomaž so že zavrnili soudeležbo pri ustanavljanju novega zavoda. Želijo, da novi zavod troši manj proračunskih sredstev O novem zavodu so na seji razpravljali tudi svetniki občine Središče ob Dravi. Župan Jurij Borko je povedal, da njihova občina doslej ni bila soustanovitelj omenjenih javnih zavodov, ki se sedaj združujeta pod eno streho, da pa iz proračuna sedaj plačujejo programe torek • 7. aprila 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 Videm • Tiskovna konferenca poslanke Suzane Lep Šimenko resno ure časa, so s preostali- Kleščenje stroškov Posledice zmanjšanega proračuna so se takoj pokazale v nadaljnjih točkah dnevnega reda, saj so kar po tekočem traku zmanjšali nekatere stroške - tiste, na katere občina sploh lahko vpliva. Manj bodo poslej znašali honorarji za občinsko glasilo (20 %), za enak delež so se znižali stroški za delovanje političnih strank, za 15 % so zmanjšali sejnine in plačila občinskim funkcionarjem ter povračila drugih stroškov, svetniškim skupinam pa so prav tako zmanjšali »glavarino« (doslej so prejemale za svoje delo po 25 evrov za vsakega svetnika, poslej pa 15 evrov). Zelo hitro je bil potrjen tudi projekt mrliške vežice Lesko-vec (edina večja investicija na tistem koncu občine), prav tako načrt dela nadzornega odbora, pa občinska predloga letnega programa kulture (sredstva za domača društva so zmanjšali s 33-900 v letu 2014 na 27.000 evrov v 1. 2015) in športa (zmanjšanje z 39.740 v letu 2014 na letošnjih 33-000 evrov) in spremembe pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec. Še hitreje je šlo pri letnih poročilih, ki jih občinam ustanoviteljicam pošiljajo javni zavodi: šola, lekarna, knjižnica, Center za socialno delo in Bistra (»Le zakaj jo potrebujemo, če pa nismo z njenimi projekti uspeli na nobenem razpisu?« se je vprašal svetnik Rožman. »Menjajmo jo za koga uspešnejšega!«). In vsa poročila so do 21.45 potrdili. jš 0 Halozah na parlamentarnih odborih V četrtek je poslanka stranke SDS Suzana Lep Šimenko v Vidmu sklicala tiskovno konferenco in na njej predstavila svoja prizadevanja, da bi Haloze prišle v zavest vseh slovenskih poslancev in celotne države. »V poslanski skupini SDS smo vložili zahtevo za sklic nujne skupne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za gospodarstvo na temo Haloz,« je v uvodu pojasnila Lep Šimenkova. »Haloze so zelo specifične, obsegajo območje sedmih občin in so obmejno območje. Že od nekdaj je bila težava tega območja, da je nanj država gledala skozi številke. Včasih so tu bile velike družine, danes pa se mladi s tega obmo- Foto: jš Poslanka Suzana Lep Šimenko želi Haloze spraviti v parlament. čja odseljujejo, ostajajo starejši. To se vidi že na krajini: številna območja se zaraščajo, zato je treba nekaj narediti. Ena od težav, na katere velja opozoriti, je kmetijstvo. V tem času se vzpostavlja novi program razvoja podeželja, v katerem izpostavljajo ukinitev nekaterih subvencij, ki so bile za hribovsko območje pomembne. Tudi to je eden od razlogov za sklic nujne seje. Drugo je vinogradništvo, saj kot sami vidimo, se vinogradi zaraščajo. Razlog je v tem, da gre za specifične lege, kjer je strojna obdelava zelo otežena ali sploh nemogoča, mladi so odšli, starejši pa napornega dela ne zmorejo, pa čeprav gre za vrhunske vinogradniške lege. Tretje pa je, da na tem območju razen v kmetijstvu skoraj ni delovnih mest. In spet posledično: mladi tu ne vidijo svoje prihodnosti. A po mojem prepričanju so Haloze edinstvene, imajo izjemen razvojni potencial. Že pred dvema letoma se je osnovala iniciativa za razvoj Haloz pod vodstvom Kmetij-sko-gozdarske zbornice in ptujske Bistre. Verjamem, da bi skupaj lahko naredili neki preboj v državi. Pomembno se mi zdi, da širša javnost izve za težave, s katerimi se srečujemo na tem območju,« je povedala Suzana Lep Šimenko. In kakšna so njena pričakovanja od te seje in na sploh od državnega zbora in vlade: »Doseči želim, da se vzpostavi celostna obravnava tega območja. Kakšnega posebnega za- kona, kot je bil za Pomurje, ne pričakujem, ker ne dosegamo številčnih kriterijev, na primer 17-odstotne brezposelnosti. Žalostno pa je, da je razlog za to v tem, da se je s tega območja pred leti na veliko izseljevalo in imamo premalo prebivalstva.« Oba državnozborska odbora bosta na skupni seji o problematiki Haloz razpravljala že ta teden: njuna skupna seja bo jutri, v sredo, 8. aprila, ob 10.30 in jo bo mogoče spremljati tudi na tretjem programu nacionalne televizije. Poleg članov obeh odborov naj bi se je udeležili tudi župani haloških občin, predstavniki društev in združenj, ki so povezani s kmetijstvom, in direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. jš Lenart • Na tretji seji o problematiki ZD Lenart Tlidi patronažne sestre bi dejavnost opravljale kot koncesionarke Člani sveta Občine Lenart so na minuli seji med drugim spregovorili o odhajanju zdravnikov iz javnega zavoda ZD Lenart med zasebnike. Župan je pri tem še razkril, da bi tudi patronažne medicinske sestre za opravljanje dejavnosti želele pridobiti koncesijo. Kot smo v Štajerskem tedniku pred časom že opozarjali, se v ZD Lenart soočajo s hudim pomanjkanjem kadra. Med zasebnike je namreč že odšlo več zdravnikov, koncesijo so nazadnje podelili tudi za opravljanje pediatrične dejavnosti. Župan Janez Kramberger je povedal, da so željo za koncesi- jo sedaj izrazile še patronažne medicinske sestre. Povsem upravičeno se je tako svetnica Svetlana Bogojevic spraševala, zakaj iz javnega zavoda odhajajo dobri zdravniki in zakaj je vse več koncesionarjev. Župan je pojasnil, da se s tem vprašanjem ukvarjajo že lep čas ter še dejal, da glavni razlog tiči v za- ta da, za mladino ne »stala soustanovitelj novoustanovljenega zavoda Center za izo- izobraževanja odraslih v LUO. Po pripravljenem osnutku odloka bi občina Središče ob Dravi kot soustanoviteljica novega zavoda prevzela le plačevanje programov izobraževanja odraslih, Borko pa je na svetnike apeliral, da se pridružijo ustanovitvi zavoda, »ker s tem dobimo tudi mesto v svetu zavoda in bomo lahko odločali o tem, kako naj zavod deluje«. Občina sicer letos za delovanje LUO namenja okrog 10.000 evrov. Kot je dejal župan, je letošnje leto specifično, saj ni razpisov za nepovratna sredstva. V preteklih letih, ko so razpisi bili in je bila na njih uspešna tudi LUO, so namreč dajali bistveno manj denarja. »Pričakujem, da bo Center za izobraževanje in mladino Ormož v prihodnje uspešen na razpisih in bomo za njegovo delovanje dajali manj denarja, kot imamo predvideno v proračunu letos,« je dodal Borko. Zanima jih število udeležencev izobraževalnih programov Podžupan Roman Medik je dejal, da si morajo pred dokončnim sprejemom odloka na prihodnji seji pridobiti podatke o udeležbi njihovih obča- nov v programih izobraževanja na LUO: »Nekaj plačujemo in ne vemo, kaj.« Borko je dodal, da več sredstev za delovanje novega zavoda, kot sedaj dajejo samo za LUO, ne bodo mogli zagotavljati. Če si nov zavod v letu 2016 ne bo pridobil večine denarja za delovanje na razpisu, bodo finančno podpirali le tiste izobraževalne programe, ki bodo zanimali njihove občane. Viktor Samec je dejal, da se iz leta v leto povečujejo sredstva za delovanje javnih zavodov, opozoril pa je, da bodo morebitne finančne minuse zavoda morale kriti občine ustanoviteljice. Po razpravi so člani občinskega sveta potrdili osnutek odloka o ustanovitvi Centra za izobraževanje in mladino Ormož, do druge obravnave tega odloka pa si bodo pridobili podatke o udeležbi občanov Središča ob Dravi v programih izobraževanja odraslih na LUO v zadnjih treh letih. Miha Šoštarič konodaji: »Kot veste zdravniki v javnih zavodih zaradi ZUJF-a ne morejo napredovati in so kot javni uslužbenci uvrščeni v plačne razrede. Tisti, ki imajo koncesijo, pa dobijo glavarino za svoje delo. Ko to pogledaš, vidiš, da so ljudje za enako delo in odgovornost drugače plačani. To pomeni, da vsak zdravnik, še posebej dober, ki ima dosti pacientov, takoj ko je le mogoče, zapusti javni zavod in gre na svoje. In v lanskem letu smo imeli pobude, da bi pravzaprav vsi zdravniki, zobozdravniki šli med zasebnike.« Kramberger: »Prosil bi, da pri točki pobude in vprašanja replik ni.« Župan je še dejal, da to, ali bo nekdo opravljal dejavnost kot zasebnik, ni v domeni občine oziroma je v njihovi pristojnosti le podelitev koncesije. Repliko je pri tem želel podati svetnik Maksimiljan Šuman, a mu je župan odvrnil: »Pobudo ste že dali, replik pa tukaj ni. Jaz povem tisto, kar pač vem, ni pa nujno, da se vsi z mano strinjajo. Prosil bi, da pri točki pobude in vprašanja replik ni.« Monika Levanič Cene pomoči družini na domu nespremenjene Svetniki in svetnice so na seji soglasno potrdili tudi ceno socialnovarstvene storitve za uporabnika - pomoč družini na domu v višini 2,81 evra za eno (efektivno) uro pomoči, kar pomeni enako ceno za uporabnike, kot je bila potrjena za leto 2014. Kot je še razvidno iz dokumentacije, trenutno izvajajo pomoč na domu za območje občin Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Jurij v Slovenskih goricah 3,5 redno zaposlene oskrbovalke. . ^ — v 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 7. aprila 2015 Podravje • V petih letih skoraj 1000 ljudi manj v Policiji Ce bi v javnem sektorju tako krčili š kot na Policiji, bi bilo 25.000 ljudi m Varčevanje in nižanje števila zaposlenih sta javnem sektorju ne povečuje, njihove trditve predvsem policisti, v petih letih se je njihovo pojma, ki sta postala v zadnjih letih stalnica izjav politikov. In medtem ko vse politične strani držijo le v enem delu. Število zaposlenih se res zmanjšuje, vendar le v določenih državnih org. število zmanjšalo za skoraj 1000 zaposlenih. Tako je bilo še leta 2010 na Policiji skupno zaposlenih 9.016 oseb, pet let kasneje 8.053 in do leta 2017 naj bi se ta številka zmanjšala še za 800 zaposlenih, je povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. In glede na te podatke smo preverili število zaposlenih v primerjavi s sistematiziranimi delovnimi mesti. Največje odstopanje na policijskih postajah v tem delu Podravja je na največjih v Ptuju in Slovenski Bistrici ter na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Predsednik sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je poudaril, da je nujno treba pristopiti k dodatnemu zaposlovanju. »Na območju Maribo- ra kadrovsko pomanjkanje najbolj občutijo na mejnem prehodu Gruškovje, kjer že sedaj v poletnih mesecih potrebujejo pomoč. Ima pa enota resne težave že z nadomeščanjem bolniške odsotnosti,« je povedal predsednik sindikata. Ob tem pa je izpostavil, da je poleg kadrovskega primanjkljaja pereč tudi nezadosten finančni okvir, saj ta ne zadošča nabavi zadostne in potrebne materialno tehničnih sredstev in opreme. In čeprav so policisti, po besedah prvega policijskega sindikalista, preobremenjeni in prihaja do izgorelosti, »policisti in policistke s pogumnimi in nesebičnimi dejanji dokazujejo, da svoje delo kljub vsem težavam opravljajo vestno in zavzeto«. Je pa dodal, da če bi v javnem sektorju tako krčili število zaposlenih, kot so jih na Policiji, bi bilo 25.000 ljudi manj zaposlenih. Kadrovsko podhranjenost rešujejo s prerazporejanjem policistov In kako kadrovsko pomanjkanje rešujejo na območju Policijske uprave Maribor? »Slabša kadrovska zasedenost vpliva predvsem na organizacijo dela, ki je zaradi tega izredno zahtevna. Zaradi kadrovskega primanjkljaja, ki se je začel pojavljati v letu 2014, občasno odrejamo policiste iz bolje kadrovsko zasedenih enot v pomoč v Proračun Policije Leto Višina sredstev za Policijo Rebalans 2010 318.846.855 Realizacija 2014 272.874.776 Rebalans 2015 257.273.022 Vir: Policija ffflfllllHH L™' * slabše zasedene enote oziroma v enote, kjer je operativna potreba, kot je to na primer pomoč v času turistične sezone na PMP Gruškovje,« je pojasnil Bojan Kitel s PU Maribor, ki je dodal, da policisti večino nalog opravijo v okviru redne delovne obveze. Za izboljšanje delovnega okolja pa na Policiji izvajajo delavnice, na katerih sodelujoči ugotavljajo vzroke stresa, da bi jih odpravili, prav tako pa Policija policistom, ki doživijo stres ali imajo občutek izgore-losti, pomaga z organizirano psihosocialno pomočjo preko interventnega telefona in policijskih zaupnikov. »Prav tako imajo policisti možnost udeležbe na antistresnih delavnicah, kjer se seznanijo s tehnikami sproščanja,« je dodal Kitel. Mojca Vtič Ptuj • Plavalni tečaj vrteških otrok Ko otroci povsem izgubijo strah pred vodo V teh dneh je v dopoldanskem času v Termah Ptuj še posebej pestro, saj poteka plavalni tečaj za vrteške otroke. Prijavljenih je kar 190 otrok iz devetih enot Vrtca Ptuj, ki nadvse uživajo v vodnih igrah. Otroci so nadvse uživali v igrah. Igre v vodi, ki jih za otroke iz Vrtca Ptuj organizira Plavalni klub Terme Ptuj, potekajo v dveh terminih. Prva skupina otrok je v vodnih vragolijah uživala v minulem tednu, druga pa od danes do ponedeljka. Prijavljenih je 190 otrok, kar je kar 30 otrok več kot lani. Tečaj traja polno uro, izvedba pa je razdeljena na tri dopoldanske termine po enotah vrtcev. V posamezni skupini je po 5 do 6 otrok, s katerimi dela en vaditelj, prisotne pa so tudi vzgojiteljice in pomočnice iz vrtcev. Vsi skupaj skrbijo za prijetno učenje, v prvi vrsti pa seveda za varnost otrok. „Na plavalnem tečaju nam je najpomembneje, da otrok izgubi strah pred vodo, začnemo z učnim postopkom 'prilagojenost na vodo'. Sem spadajo vo- dne igre, pihanje mehurčkov, potapljanje glave in osnovni element drsenje na vodi, ki mu rečemo 'puščica'. Ko otrok to osvoji, ga začnemo učiti tako imenovano 'žabico'; tukaj je najpomembneje, da otrok usvoji znanje in se sam drži nad vodo ter preplava, kolikor največ zmore. Po tem je ocenjen zadnji dan in ta ocena je vidna na diplomi, ki jo podeli Plavalni klub Terme Ptuj," pojasnjuje učiteljica plavanja Mateja Rozman. Da so vsi učitelji skrbno izbrani, da delajo profesionalno in si izkušnje nabirajo skozi vse leto, pa poudarja predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman. Cena tečaja je 37 evrov (7 evrov je prevoz), zaradi subvencije občin Ptuj in Hajdina pa se je cena znižala za 5 evrov. Dženana Kmetec Ptuj • Veterani vojne so nezadovoljni »To, kar se dogaja danes z državo, je daleč o tega, za kar smo se borili!« Člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ugotavljajo, da so bili kljub kriznim časom lani uspešni; tudi v boju za svoje pravice in ugodnosti, ki so jim bile neupravičeno odvzete. Na programsko-volilnem zboru, ki se ga v dvorani restavracije Gastro udeležilo 134 veteranov iz širšega ptujskega območja, je predsednik Vlado Žgeč z veseljem ugotovil, da so bili kljub težkim, kriznim časom tudi lani aktivni in uspešni. A danes živijo s cmokom v grlu, kajti to, kar se dogaja v državi, je daleč od tega, za kar so se borili: »Veterani vojne za Slovenijo se upravičeno vprašujemo, ali smo se za to borili. Pa smo se! Prepričan sem, da se je za svojo domovino bilo vredno boriti. Čeprav ni v redu to, kar so politične elite v preteklih dvajsetih letih iz nje naredile. Če so oni delali slabo, naše gore, polja, reke, morje, ljudje in kulturne znamenitosti niso nič manj lepe. Tudi v prihodnje se bomo morali veterani potegovati za naše mesto v družbi in domovini, za katero so nekateri prelili kri. Kakor nas leta 1991 niso prestrašile puškine cevi in tankovski topovi, nas ne smejo prestrašiti težavni časi, v katerih smo. Le dovolj modri, hrabri, odločni in glasni moramo biti, saj imamo za to vse pravice. Naj ne bo nikoli pozabljeno!« Sicer pa v ptujskem zdr uženju niso bili križem rok, saj so veliko Foto: M. Ozmec Predsednik Vlado Žgeč: »Tudi v prihodnje se bomo morali veterani potegovati za svoje mesto v družbi in domovini, za katero so nekateri prelili kri!« časa posvetili boju za pravice veteranov. Veseli jih, da so njihova prizadevanja za spremembo 101. člena ZUJF, podkrepljena s številnimi podpisi članov, rodila sadove, saj jim bodo pravice, ki so jim bile neupravičeno odvzete, delno vrnjene v letu 2016. V okviru rednih aktivnosti so tudi lani izvedli številne aktivnosti. Na letnem zboru so se jim pridružile tudi delegacije veteranskih združenj iz Ruš, Lenarta, Celja, Slovenske Bistrice in Ormoža, predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ptuj, ptujskega združenja Vojnih invalidov Slovenije ter svetnik MO Ptuj Janez Rožmarin. Ker je bilo letošnje leto volilno, so za predsednika ponovno izvolili Vlada Žgeča, za podpredsednika Stanka Žitnika, za sekretarja pa Francija Hliša. V zahvalo za uspešno delo so spominsko plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo izročili Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in restavraciji Gastro, bronasto plaketo Lidiji Hliš, zlato plaketo pa Lojzetu Cajn-ku. Priznanja ptujskega veteranskega združenja pa so izročili Franciju Hlišu, Stanku Menoniju in Lojzetu Cajnku. M. Ozmec Na območju Maribora kadrovsko pomai Ima pa enota resne težave že z nadomi Ptuj • Zbor članov Članom želij Člani Medobčinskega društva s čilom nadzornega odbora, preg Ob tej priložnosti so tudi sprejeli program dela za letos, v katerem bodo dali še večji poudarek članom in reševanju njihovih problemov, v še večji meri jih bodo skušali vključiti v aktivnosti društva, je poudaril predsednik MDSS Ptuj Janez Solina. V letu 2014 so delali dobro, kljub zaostrenim razmeram so uspešno izpeljali vseh šest posebnih socialnih programov za blaženje socialnih in fizič- Z zbora članov Medobčinskega druš Foto: DK torek • 7. aprila 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 tevilo zaposlenih ianj zaposlenih ke, ki so v nekem obdobju na oblasti, trdijo, da se število zaposlenih v anih. Varčevanje in nižanje zaposlenosti so tako v zadnjih letih občutili Foto: ČG njkanje najbolj občutijo na mejnem prehodu Gruškovje, kjer že sedaj v poletnih mesecih potrebujejo pomoč. iščanjem bolniške odsotnosti. Število zaposlenih in sistematizirana delovna mesta 31. 12. 2014 Sistematizirana delovna mesta Število zaposlenih 31. 12. 2014 PP Lenart 33 30 PP Ptuj 94 69 PP Slovenska Bistrica 48 35 PP Ormož 36 85 PP Gorišnica 27 56 PP Podlehnik 26 47 Postaja mejne policije Gruškovje 114 77 Postaja mejne policije Središče ob Dravi 77 62 Postaja mejne policije Zavrč 55 41 Postaja mejne policije Obrežje 135 107 Vir: Policija Policijske postaje, ki so najbolj kadrovsko podhranjene 31. 12. 2014 Sistematizirana del. mesta Sevilo zaposlenih Odstotek zasedenosti Postaja prometne policije Maribor 115 67 58 % Postaja mejne policije Dragonja 94 56 60 % Postaja mejne policije Metlika 118 70 59 % Vir: Policija Foto: CG Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj m m lil ■ Vi i i |o biti v največjo oporo in podporo lepih in slabovidnih Ptuj so delo v letu 2014, skupaj s poslovno finančnim poročilom in poroledali na letnem zboru, ki je bil 26. marca v restavraciji Gastro na Ptuju. nih ter drugih posledic izgube vida. Vseh prihodkov je bilo v letu 2014 dobrih 128.000 evrov, porabili so jih manj, kar je razveseljivo. Niso pa najbolj zadovoljni, da se zmanjšujejo prilivi iz Fiha, ki sicer še vedno predstavljajo dobrih 52 % vseh prihodkov. Zmanjšujejo pa se tudi prilivi iz lokalnih skupnosti. Večino sredstev porabijo za izvajanje posebnih socialnih programov, lani so iz investicijskih sredstev kupili tudi nov računalnik. Letos računajo, da bodo za delovanje uspeli zagotovili okrog 130.000 evrov, načrtujejo pa tudi posodobitev društvenih oz. upravnih prostorov ter investicijo v kegljišče. Potrebna sredstva za delovanje, programe in investicije bodo skušali pridobiti na razpisih na lokalni in državni ravni. Prizadevali si bodo tudi za večjo disciplino pri plačevanju članarine, trenutno jo plačuje manj kot polovica članov in Foto: Črtomir Goznik tva slepih in slabovidnih Ptuj za povečanje športno aktivnih članov, je povedal Jože Šibila. Podobno si za še več aktivnosti oz. več aktivnih članov prizadevajo tudi v komisiji za kulturo, ki jo vodi Marija Šibila. Njeni rezultati so nadvse spodbudni. Pevska skupina MDSS Ptuj je bila tudi prva pevska skupina slabovidnih pevcev, ki je nastopila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, cela dvorana je vstala in jim zaploskala. S svojim nastopom pa so obogatile tudi letošnji zbor članov MDSS Ptuj, pridružile pa so je jim tudi recitatorke Silva Prigl, Marija Šibila in Cvetka Leva. V MDDS Ptuj zelo dobro sodelujejo z drugimi MDSS, predstavniki iz Murske Sobote, Maribora in Kranja. V MDSS Maribor in MDSS Ptuj pa so še posebej ponosni na svoja najboljša športnika invalida v MO Maribor in MO Ptuj, Danico Pa-dežnik in Francija Vaupotiča, ki jima je zahvalo za športne dosežke izrekel zbor članov, še posebej pa predsednik MDSS Ptuj Janez Solina in podpredsednik MDSS Ptuj Anton Žerak. MG Ptuj • 41. občni zbor Društva diabetikov Ptuj V lokalnih skupnostih vse bolj pozabljajo na bolne V restavraciji Gastro na Ptuju je na prvi pomladni dan potekal občni zbor Društva diabetikov Ptuj. V letu 2014 je društvo v okviru finančnih in organizacijskih zmožnosti skrbelo za boljšo kakovost življenja in boljše počutje sladkornih bolnikov, s poudarkom na osveščanju in druženju. Stalnica delovanja so učne delavnice, sedemdnevni preventivni program, udeležba na športno-rekreativnem srečanju slovenskih diabetikov, ki je vsako leto v drugem kraju, sa- Foto: Črtomir Goznik Na občnem zboru Društva diabetikov Ptuj so se za 24-letno aktivno delo zahvalili dosedanji tajnici Rozaliji Vučak. moplačniških izletih, zdravstvenih predavanjih in nekaterih drugih aktivnostih za krepitev zdravja. Predsednica društva Marija Velikonja je povedala, da dobro sodelujejo z osnovnimi šolami. Posebno skrb pa namenjajo bolnikom, ki živijo v domovih, in socialno ogroženim. Na občnem zboru so izvolili tudi nove organe društva: izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Po 24 letih dela se je od tajniških poslov poslovila Rozalija Vu-čak, nasledila jo bo Ida Fric, predsednica Marija Velikonja pa za zdaj še nima naslednika, čeprav se že nekaj časa trudi, da bi predala predsedniške posle. Dosedanjo predsednico NO Anica Prešeren so razglasili za častno članico Društva diabetikov Ptuj za vse zasluge pri dosedanjem predanem delu v društvu. Potrdili so program dela in finančni načrt za leto 2015 z željo, da se sredstva Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije letos ne bi več zmanjševala, da bi imeli v lokalnih skupnostih več posluha za svoje bolnike, večina jih ne prispeva ničesar za delovanje društva. „Če poznate župane posameznih občin, jih le malo pocukajte za rokave," je člane iz posameznih lokalnih okolij pozvalo vodstvo društva. Osem občin od 19, iz katerih prihajajo člani Društva diabetikov Ptuj, je v letu 2014 objavilo razpise za pridobitev sredstev, maksimalno je bilo mogoče dobiti 350 evrov, v večini pa od 50 do 100 evrov, tudi MO Ptuj je lani dotacijo razpolovila. Za društvene finance bo tudi v novem mandatu skrbel Drago Plečko. Skušali pa bodo pridobiti tudi nove člane. Trenutno imajo okrog 700 članov, prevladujejo starejši. V imenu Zveze društev diabetikov Slovenije je zbrane na občnem zboru pozdravil član izvršnega odbora in predsednik Društva diabetikov Maribor Mirko Topolovec. V Sloveniji deluje 40 društev diabetikov. MG 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 7. aprila 2015 Podravje, Slovenija • Za spremembo zakonov v korist slovenskega kmeta Zupančič: »Ne gre zgolj za spremem bo zakona, temveč tudi za protest« Kmetje so konec minulega meseca začeli zbirati podpise za vložitev dveh predlogov sprememb zakonov o dohodnini in o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) želijo s spremembo zakonov med drugim ukiniti prag za obvezen vstop v računovodstvo ter spremembo sestave sveta sklada kmetijskih zemljišč. Tako mora KGZS, če želi, da spremembe obravnava Državni zbor, za vsak predlagani zakon zbrati najmanj 5000 podpisov, čas ima do 25. maja. Vsak volivec lahko s podpisom, overjenim na predpisanem obrazcu, podpre vsak predlog samo enkrat, lahko pa podpre oba predloga. KGZS predlaga, da bi se ukinil prag za obvezni vstop v računovodstvo, meja je sedaj postavljena na 7.500 evrih. Obvezno knjigovodstvo - le zaslužek za računovodje Kot je pojasnil predsednik zbornice Cvetko Zupančič: »Na zbornico so prišle številne pripombe in zahteve, da je obvezno knjigovodstvo veliko breme in strošek in da je na koncu nepotrebno. Na podlagi zakona, kot ga imamo, služijo samo računovodski servisi. Na zbornici smo se angažirali in šli na ministrstvo za finance, ki pa ni imelo posluha. Odgovor je bil, da se bo naslednje leto to področje celovito reševalo. Naša ocena je bila, da ne moremo čakati na to. Ne gre zgolj za spremembo zakona, temveč tudi za neke vrste protest. Če država ali ministrstvo nimata posluha, moramo mi pristopiti in mi pokazati aktivnosti.« Ob tem predlagajo tudi oprostitev dohodnine za dohodke, povezane s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, in sicer s plačili, uvedenimi z novim programskim obdobjem 2014-2020, to je zeleno komponento in plačili za zagon dejavnosti mladih kmetov. Sklad kljub dobičku dvignil najemnino zemljišč Drugi zakon, za katerega si na KGZS želijo, da se spremeni, pa je torej zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. »Velike težave imajo kmetje, ki so najemniki skladovih zemljišč. Težave izhajajo iz lanskega leta, ko je Sklad še pred sprejemom zakona o davku na nepremičnine povišal najemnino za 17,5 odstotka. In čeprav je nato Ustavno sodišče zakon razveljavilo, je višja cena ostala. V preteklosti je bila najvišja podražitev v enem letu do treh odstotkov, sedaj pa kar za 17,5 odstotka. Vemo pa, da iz poročila poslovanja sklada za leto 2013 izhaja, da je ta posloval z dobičkom v višini devetih milijonov. Zbornica nima možnosti vplivanja na ceno, zato si želimo spremembe zakona v smeri, da bodo svet zavoda sestavljali tudi trije predstavniki zbornice, ki bodo zagovarjali stališča kmetov,« je prvo želeno spremembo navedel Zupančič. KGZS si želi tudi spremembe vrstnega reda za pridobitev novih prostih zemljišč. Kot je pojasnil predsednik zbornice, sedaj velja, da če je več interesentov za neko zemljišče, sledi licitacija. »Morali bi se spremeniti kriteriji, in sicer bi morali vključevati širitev kmetije, podpirati bi morali mlade kmetije, nove zaposlitve na kmetijah. Če poenostavim, ne more nekdo, ki ima denar in je star 80 let ter nima nobene perspektive, nabijati cene nekomu, ki si to zemljo želi, a nima toliko denarja,« je razloge za želeno spremembo slikovito opisal Cvetko Zupančič. Mojca Vtič Sklad zvišal najemnino za 17 %, posloval pa z dobičkom devet milijonov evrov »Velike težave imajo kmetje, ki so najemniki skladovih zemljišč. Težave izhajajo iz lanskega leta, ko je Sklad še pred sprejemom zakona o davku na nepremičnine povišal najemnino za 17,5 odstotka. In čeprav je nato Ustavno sodišče zakon razveljavilo, je višja cena ostala. V preteklosti je bila najvišja podražitev v enem letu do treh odstotkov, sedaj pa kar za 17,5 odstotka. Vemo pa, da iz poročila poslovanja sklada za leto 2013 izhaja, da je ta posloval z dobičkom v višini devetih milijonov. Zbornica nima možnosti vplivanja na ceno, zato si želimo spremembe zakona,« je opozoril Zupančič Gornja Radgona • Poudarek deficitarnim poklicem Osnovnošolci iz papirja, srednješolci iz keramike Minuli konec tedna je družba Pomurski sejem na radgonskem sejmišču pripravila Pomladni sejem in sejem Green. »Okolje, narava, prostor, voda in trajnostno upravljanje so področja, od katerih smo življenjsko odvisni tako mi kot prihodnje generacije in na teh področjih nismo sami, zato je pomembno, da znamo dobro sodelovati in se medsektorsko povezovati, ne samo na državni ravni, ampak tudi lokalno in regionalno,« je v svojem nagovoru dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj, ki se je v Gornji Radgoni udeležila odprtja Pomladnega sejma gradbeništva, Sejem Green V Gornji Radgoni so letos drugič kot samostojni sejem pripravili sejem Green, ki je tudi tokrat gostil številne strokovnjake, saj je sejem namenjen informiranju, svetovanju in izobraževanju. »Trajnostne tehnologije in zeleni življenjski slog so tisto, o čemer veliko govorimo, a premalo naredimo. Globalizacija res temu ni preveč naklonjena, saj kapital pač išče le racionalne, poceni in dobičkonosne rešitve brez upoštevanja trajnostnih načel. Zato je na nas potrošnikih in stroki, ki moramo spreminjati navade in razvade in na nek način globalno miselnost,« je povedal Erjavec, ki s sodelavci že snuje nova sejemska dogodka. Med 17. in 19. aprilom bosta v Gornji Radgoni mednarodni sejem lovstva in ribištva ter mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi. energetike, komunale in obrti ter Mednarodnega sejma traj-nostnih tehnologi in zelenega življenjskega okolja Green. Na obeh sejmih je letos sodelovalo 270 razstavljavcev. Kot je dejal predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec, uvodna sejma odražata rast gospodarstva v Foto: Miha Soštarič Srednješolci so se v Gornji Radgoni pomerili v zanimivem tekmovanju v polaganju keramike. Sloveniji. Predvsem v gradbeništvu, ki je v času konjunkture zaposlovalo preko 92.000 delavcev in opravilo za 3.551 milijonov evrov gradbenih del, je v zadnjem obdobju znova več dela, postreže z informacijo Erjavec. Na področju energetske prenove stanovanjskih stavb v Sloveniji obstaja v prihodnjih treh desetletjih potencial za vsaj 10.000 delovnih mest, meni arhitekt in predsednik slovenskega združenja za traj-nostno gradnjo Stojan Habjanič, veliko dela za gradbince pa je v zadnjem obdobju tudi pri izgradnji železnic, tretje razvojne osi ter energetskih in komunalnih objektov. V družbi Pomurski sejem verjamejo, da prav Pomladni sejem, ki med drugim povezuje obrtnike in podjetnike, pomaga srednjim strokovnim-poklicnim šolam k boljšemu vpisu. Tudi letos je bil poudarek na deficitar- nih poklicih. V sodelovanju z obrtno-podjetniškimi zbornicami in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje so na t. i. Obrtni ulici predstavljali obrtne poklice: zidar, tesar, klepar-krovec, dimnikar, elek-troinštalater, slikopleskar, mizar, avtoserviser in letos prvič voznik ter strojnik težke gradbene mehanizacije. Predstavitve poklicev se je udeležilo blizu 200 osnovnošolcev, ki so se udeležili tudi tekmovanja v izdelovanju maket in objektov iz papirja in kartona s ciljem izkazovanja kreativnosti in ročnih spretnosti. Največ znanja so pokazali učenci osnovne šole Negova, drugo mesto so zasedli učenci osnovne šole Grad, tretje pa osnovnošolci iz Gornje Radgone. Dijaki srednjih strokovnih šol v graditeljstvu so se tokrat pomerili v polaganju keramike. Prvo mesto je osvojila ekipa Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor, drugo mesto je zasedla ekipa Srednje gradbene in lesarske šole Šolskega centra Novo mesto, tretje mesto pa je pripadlo Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Šolskega centra Kranj. Miha Šoštarič torek • 7. aprila 2015 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Podravje • Epski revizijski postopki in izbira izvajalca Poplavna varnost ljudi ob Dravinji in Polskavi ostaja (še) na papirju Na območju reke Dravinje s Polskavo so bila v okviru projekta zagotovitve poplavne varnosti v porečju Drave predvidena dela v višini devet milijonov evrov do konca letošnjega leta. Do danes v okviru tega projekta ni bila v zemljo zasajena niti ena lopata. Ministrstvo za okolje in prostor namreč tudi po več kot enem letu še ni izbralo izvajalca. Na večini območij se dela na terenu že izvajajo, medtem ko za izvedbo ukrepov na območju Dravinje in Polskave ministrstvu še ni uspelo pridobiti ustreznih izvajalcev. Ali se izvajalci niso prijavili, ali so ponudili previsoko ceno Ministrstvo je začelo s postopki javnih naročil za izbiro izvajalcev na celotnem obmo- čju porečja Drave že v letu 2013, tudi za območje porečja Dravinje s Polskavo (to je za projekte Framskega potoka v Framu, Akumulacija Medvedce in širitev Polskave ter ureditev Polskave v Zgornji Polskavi). »Žal se na slednje razpise ali niso prijavili izvajalci, ki bi ustrezali razpisanim pogojem, ali se je postopek izbire izvajalcev zaradi pritožb zavlekel, ali pa so ponudbe bistveno presegle ocenjeno vrednost del. Tako je v sklopu tega programa v letu 2015 še načrtovana izvedba ukrepov za ureditev povodja med Hočkim vozliščem in Polskavo - I. faza, seveda če nam bo uspelo pridobiti ustreznega izvajalca,« so pojasnili na ministrstvu. Na omenjenem območju naj bi se izboljšalo zadrževanje poplavnega vala z nadgradnjo obstoječih zadrževalnikov (AK Medvedce in Hotinjski ponikal-niki), ustrezna nadgradnja pri- padajoče vodne infrastrukture, ureditev strug oziroma vodne infrastrukture na poplavno in erozijsko ogroženih območjih, ureditev druge infrastrukture na območju vodnih zemljišč ter odkup zemljišč. Na teh območjih je predvideno zmanjšanje števila ogroženih prebivalcev in zmanjšanje poplavnih površin na porečju Polskave (v občinah Slovenska Bistrica, Kidričevo, Videm, Majšperk, Rače Fram, Hoče Slivnica). Ocenjena vrednost ukrepov na porečju Dravinje s Polskavo je približno devet milijonov evrov. Ministrstvo si je le dan pred pravnomočnostjo oddaje naročila premislilo Za omenjeni projekt je bila objava javnega naročila že 8. aprila 2014, rok za oddajo ponudbe je bil 29. maj 2014, ponudbi sta oddali podjetje Drava vodogospodarstveno podjetje Ptuj in Maks Godina, s. p. Naročnik (ministrstvo) je 11. avgusta lani ponudbo oddalo Maksu Godini. Neizbran ponudnik VGP Drava je ugotovil ne- popolnosti v ponudbi Godine in posledično nezakonito oddajo naročila ponudniku z nepopolno ponudbo. Ministrstvo je 16. decembra lani po dveh mesecih sprejelo novo odločitev in javno naročilo oddalo ponudniku s popolno ponudbo, torej ptujskemu podjetju. Nato pa je ministrstvo le dan pred nastopom pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila spremenilo odločitev. Kot so pojasnili na ministrstvu, ponudnik VGP Drava Ptuj ni bil izbran, ker je bila ponudbena cena previsoka. Ministrstvo se je tako odločilo, da uporabi možnost, da do pravnomočnosti odločitve samo spremeni svojo odločitev in jo nadomesti z novo. In odločilo se je, da izloči vse ponudbe in ponovi javno naročilo. Na to odločitev ministrstva pa je podjetnik Maks Godina vložil revizijski zahtevek. Projekt naj bi bil končan v okviru nove finančne perspektive »Postopek oddaje javnega naročila je sedaj v revizijski fazi, ko o pravilnosti odloči- tve naročnika, da se izločijo vse ponudbe, odloča Državna revizijska komisija. Naročnik bo ponovil javno naročilo, če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik upravičeno končal postopek oddaje javnega naročila brez izbire ponudnikov. O ponovljenem postopku bodo zainteresirani ponudniki obveščeni v skladu z veljavno zakonodajo, ki predvideva ustrezno objavo na portalu javnih naročil,« so pojasnili na ministrstvu. V primeru ponovnega javnega naročila se bo moral obseg predvidenih del ustrezno skrčiti, so povedali na ministrstvu. To pomeni, da naj bi se izvedel le del projekta. Na ministrstvo smo nato naslovili vprašanje, ali to lahko pomeni izgubo evropskega denarja. Konkretnega odgovora nismo dobili. Povedali so, da vsi dokumenti, ki bi zagotavljali izvajanje projektov v finančni perspektivi 20142020, še niso sprejeti, da pa je možnost sofinanciranja poplavne ureditve porečja Drave vsebovana v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je bil potrjen. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Medveško jezero čaka na sanacijo Nekdanje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (sedaj Ministrstvo za okolje in prostor) je junija 2013 prejelo odločbo o dodelitvi sredstev za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave - I. faza«. Višina sofinanciranja od kohezijskega sklada je bila predvidena v višini 21,9 milijona evrov. Projekt zajema ukrepe na celotnem porečju Drave, tako na območju nižinskega dela Drave kot njenih pritokih na porečjih Meže z Mislinjo, porečju Pesnice ter tudi na porečju Dravinje s Polskavo. Makole • 25. ocenjevanje vin Makolski vinogradniki so kot vinska trta Za makolske vinogradnice in vinogradnike je bil 27. marec praznik, kot je dejal eden izmed njih - Hinko Pušaver. Kajti tega dne je njihovo celoletno delo ocenila komisija z Antonom Vodovnikom na čelu. Ob tem pa je bilo letošnje ocenjevanje vin že 25. zapovrstjo. In kakšno vinsko kapljico uživajo na Makolskem? Rezultat ocenjevanja je 34 zlatih diplom in 12 srebrnih. Ocenjevanje se začne dan prej s pobiranjem vzorcev. »Prijetno delo, ko vidiš nasmejane obraze, ki prinašajo steklenice, napolnjene z žlahtno kapljico. Vsak zase ve, koliko truda je bilo vloženega v vinogradu in kasneje v kleti, da se ta žlahtna tekočina, ki ji rečemo vino, lahko postavi pred preizkuševalca,« je slikovito občutke opisal Hinko Pušaver. Makolski vinogradnik je priznal, da narava in pogoji v lanskem letu za pridelovalce niso bili najugodnejši. »Začelo se je z boleznimi v vinogradih, obilo padavin v spomladanskem in tudi v poletnem času. Toda makolski vinogradniki smo kot vinska trta, ki se bori z vsemi nevšečnostmi, in grozdje se je v jesenskem času hitro znašlo v kleteh in kasneje v sodih,« je dejal Pušaver. Tako so makolski vinogradniki letos na ocenjevanje prinesli nekaj manj vzorcev, in sicer 46. »Prinesenih je bilo 40 vzorcev normalne trgatve in šest vzorcev predikatov. Razveseljivo dejstvo, da so vinogradniki vztrajali in pridelali v vinogra- Foto: Mojca Vtič du trgatve posebnih kakovosti, kar je bilo v minulem letu res izredno težko,« je število poko-mentiral Hinko Pušaver. Dan kasneje, torej 27. marca, so se vinogradniki in ljubitelji vinske kapljice zbrali v domu krajanov, kjer so bili njihovi vzorci predočeni komisiji, ki ji je predsedoval Anton Vodov-nik. Sedaj že upokojeni specialist za vinogradništvo in enolog je v uvodu povedal: »Danes bodo ocene glede na razpoloženje vina in komisije takšne, kot bomo videli na koncu, če bi ocenjevali jutri, bi bilo morda drugače.« Tako je povprečna ocena normalnih trgatev znašala 18,15 točke, kar bi zadoščalo zlati diplomi. Z oceno 18,57 točke se je končalo ocenjevanje laških rizlingov pozna trgatev, ki sta jo prejela Janko in Anica Polajžer. Pred komisijo sta bila postavljena tudi vzorca sovinjon pozna trgatev z oceno 18,50 vinogradnice in vinogradnika Vikice in Rada Plajnška ter traminec pozna trgatev Ervina Kropfa, ki je prejel 18,57 točke. Renski rizling jagodni izbor vinogradnikov Plajnšek pa je dobil najvišjo oceno ocenjevanja in postal Šampion 25. Makolskega ocenjevanja z oceno 18,80 točke. »Vika in Rado sta ta naslov osvojila prvič in veselja nad zmago nista mogla skriti, z njima pa smo se veselili tudi vsi prisotni v dvorani. Makolski vinogradniki smo bili zopet ponosni na povprečne ocene, saj je ocena predikatov znašala 18,57 točke, povprečna ocena ocenjevanja pa 18,21 točke. Poudariti moramo še to, da komisija ni odvrgla niti enega vzorca, torej je bilo ocenjenih vseh 46 prinesenih vzorcev,« je zaključil Hinko Pušaver. Mojca Vtič Ptuj • Biotehniška šola Rastoči pi Število pi, ki je običajno zapisano z grško črko, ima svoj dan v marcu. To je 14. marec, v njegovem zapisu so prve tri števke števila pi. Dijaki Biotehniške šole so letos na poseben način obeležili' svetovni dan števila pi. O pomenu števila, ki označuje razmerje med obsegom in premerom kroga in je ne glede na velikost kroga vedno enako, so razpravljali pri matematiki. Pri praktičnem pouku je na pobudo mentorice gospe Jerice Korpar dijakinja tretjega letni- ka izobraževalnega programa cvetličar Xi Zhuyung oblikovala zanimivo zasaditev pšenice, ki raste iz vate. Tako je nastal pi, ki raste, a je vedno enak. Jožica Ranf Roškar, profesorica matematike 10 TEDNIK Kultura torek m 7. aprila 2015 Ptuj • Literarni večer z aforistom Rudijem Ringbauerjem Od Božjih do Popolnih resnic V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila v četrtek, 26. marca, zvečer predstavitev pete knjige aforizmov Rudija Ringba-uerja, za katero je likovni del prispeval slikar Jernej Forbici. Kot smo izvedeli v pogovoru z Rudijem Ringbauerjem - vodila ga je Tjaša Mrgole Jukič -, je začel pisati aforizme v začetku šestdesetih let. Sprva so bile to občasne duhovite iskrice, ki so se mu utrnile, kakšnih pet ali šest letno, po letu 1983 pa se mu je nenadoma na široko odprl aforistični izvir. »Kot da bi bil razsvetljen,« pravi Rudi Ringbauer. »Tisto leto sem jih napisal več kot sto!« Takrat so se začele tudi njegove prve objave v Delu. Potem ko se mu je nabralo nekaj sto aforizmov, se jih je Ringbauer odločil zbrati, izbrati in objaviti v knjigah. Prva, Božje resnice, je izšla leta 1993, v naslednjih letih pa so ji sledile Preproste resnice, Gole resnice in Moj prepir z Bogom do najnovejše zbirke, Popolne resnice, ki je izšla pred kratkim. Rudi Ringbauer se v svojih aforizmih najraje pogovarja z Bogom, čeprav je ateist. »Vsak dan sem pri njem,« pravi. Marsikaj mu zameri, predvsem pa ne vidi smisla v človeškem trpljenju. »Celoten moj revolt proti Bogu je revolt proti trpljenju. Milijoni po svetu umirajo, v bolnišnicah trpi na stotine ljude. V čem je tu smisel: biti kot Bog neskončno milosten, neskončno dober, neskončno moder, vsemogočen, pa pustiti, da tvoji otroci trpijo... In če nas je ustvaril po svoji podobi, je nekje naredil napako: jaz nisem ne neskončno dober, ne neskončno milosten, ne neskončno moder.« Med več kot dva tisoč petsto aforizmi, kolikor ocenjuje, da jih je napisal - prešteval jih že nekaj časa ni -, jih je dobrih 1500 »naslovljenih« na Boga oziroma govorijo o religiji. Sicer pa se v svojih iskricah dotika vsega: politike, vsakdanjih človekovih težav, vzgoje, prijateljstva, smrti ... Večer z Rudijem Ringbauerjem je bilo neke vrste srečanje prijateljev, nabrala se jih je polna grajska dvorana. Pogovor je vodila Tjaša Mrgole Jukič, glasbeno pa sta večer popestrila Ringbauerjeva vnukinja in vnuk Katja in Vojko Vidovič. jš Aforizmi R. Ringbauerja »Do ljubezni niste upravičeni, če ne ljubite.« »Hudo se motite, če menite, da ste rundo seksa privarčevali, če ste priložnost zanj izpustili.« »Težko boste našli zdravilo, ki bi bilo učinkovitejše od prijazne, spodbudne besede zdravnika.« »Starši, ki dajejo svojemu otroku malodane vse, kar si zaželi, so njegov hud sovražnik.« »Starši otroku pri učenju najbolj pomagajo, če mu čim manj pomagajo.« »Dopuščam, da imate svoje mnenje, zato dopustite, da imam tudi jaz svojega.« »Tisočletja obljubljenega posmrtnega življenja takoj zamenjam za nekaj let tuzemeljskega življenja.« »Če bi ljudje premogli več pameti, bi bila mirovna pogajanja pred izbruhom vojne in ne šele po njej.« »Z Bogom je težko, brez njega bi bilo še težje.« »To, da ne verujete, še ne pomeni, da niste dolžni spoštovati preostalih devetih Božjih zapovedi.« »Nebeškemu Očetu ne bom nikoli odpustil, da me je - nič krivega - obsodil na smrt.« »Ker si bil prvi in povrhu vsemogočen, satan in pekel nista mogla nastati brez Tvoje volje.« »Popoln nesmisel: ljudje umirajo za boga, ki mu zaradi njegove vsemogočnosti prav nihče nič ne more.« »Če bi bila različnospolna družina dejansko tako velik ideal, kot to trdi Cerkev, Jezus gotovo ne bi umrl kot samski.« »Če se vam porajajo dvomi o obstoju Boga, se vprašajte, kakšen svet bi ustvarili vi, če bi bili vsemogočni.« Tokrat so povabili dvoje nastopajoče: predstavil se je namreč pevski oddelek Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška iz Maribora ob zaključku pevskega seminarja Marcosa Na 18. gledaliških dnevih v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici je skupno nastopilo osem osnovnošolskih skupin. OŠ Šmartno na Pohorju sta zastopali dve gledališki skupini, in sicer Pohorski škratje z igro Maček Mačkursson in Retrovci z igro Retro FB-gene-racija. Iz Laporja je prišla otroška gledališka skupina Zmaji z igro Glavni petelinček, s tinjske osnovne šole pa so pred zbrani- Finka in Komorni zbor Hugo Wolf z Irskim blagoslovom (An Irish Blessing) pod vodstvom Aleša Marčiča. Izvajalci so navdušili s čudovitim koncertom in izvrstno izvedbo. mi otroci nastopili mlajši člani otroške gledališke skupine Je-senko z igro Muca Copatarica in starejši člani skupine z igro Štiri afne in Andrejka. Nastopili so še učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica z igro Čarovnica in otroška gledališka skupina delavsko prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica z igro Zgodbe iz ateljeja. Gledališke dneve so sklenili člani ložniškega gledališkega Ban- Foto: Mojca Vtič Kot nam je povedal direktor ZGŠ p. Milan Kos, načrtujejo vsako šolsko leto izvedbo petih do sedmih koncertov: »Pri tem nas vodi dvoje. Našim učencem ZGŠ nudimo možnost udelež- da s podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica z igro Drevo. Strokovno je prireditev spremljala Maja Gal Štromar, ki je o videnem dejala: »Pozdravljam avtorski angažma skupin in seveda pedagoško in didaktično, da ne rečem celo terapevtsko delo mentoric: pri šolskih predstavah je tovrstna ozadja treba nujno jemati v poštev. Videla pa sem tudi kar nekaj gledališko dobrih predstav. Nedvomno pa vidim izziv tako za mentorice kot tudi za organizatorje (JSKD) tovrstnih srečanj v dodatnem izobraževanju, saj je naše enodnevno srečanje preskopo, da bi lahko mentorice s pridom aplicirale vse slišano in pridobljeno v prihodnjih podvigih. Nujno je praktično usposabljanje, tako režijsko kot tudi dramaturško. Sicer se rado zgodi, da selektorji iz leta v leto opozarjamo na vedno iste metjejske spodrsljaje, kar pomeni, da tudi naše delo ni ravno smotrno.« Mojca Vtič be na koncertih, saj v Maribor ali Ljubljano verjetno težje gredo tako iz finančnih razlogov kakor tudi časovno zaradi obveznosti staršev. Na koncertih imajo učenci možnost, da vidijo vrhunske glasbenike in njihovo izvajanje posameznih del. Če rečem preprosto - imajo možnost v živo se srečati in doživeti to, kar sami vadijo in kar je njihov cilj, da bi jim ga morda kdaj uspelo uresničiti. Vsak učenec naj bi se vsako leto udeležil vsaj treh koncertov. Vsekakor pa želimo tudi kot ZGŠ širši javnosti nuditi možnost kakovostnih koncertov. To čutimo kot svoje poslanstvo in željo, da ljudem našega kraja ponudimo dobre programe, ki omogočajo kakovostnejše življenje.« Ti vaši koncerti so po navadi brez vstopnine. Kako vam to uspeva? P. Milan Kos: »Finančno seveda to ni tako enostavno. Na srečo pa mnogi umetniki - izvajalci znajo prisluhniti našim prošnjam in potrebam. Vsekakor pa večino stroškov nosita ZGŠ in minoritski samostan sv. Petra in Pavla.« jš Ptuj • 2. koncertni večer v samostanu sv. Petra in Pavla Dva koncerta v enem 26. marca je bil v organizaciji Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla v refektoriju minorit-skega samostana drugi glasbeni večer v sezoni 2014/2015. Poimenovali so ga Dva koncerta v enem. II II Slovenska Bistrica • Gledališki dnevi Osnovnošolci na gledališkem odru Osnovnošolci z Bistriškega so se za en dan 24. marca prelevili v najrazličnejše zgodbe in vloge, od Mačka Mačkurssena, ki je pojedel ovčja čreva, do Muce Copatarice. Foto: Črtomir Goznik Komorni zbor Hugo Wolf z umetniškim vodjem Alešem Marčičem Ormož • Knjižnica Franca Ksavra Meška Pesniški turnir V Ormožu je 25. marca 2015 potekal Pesniški turnir, kjer se je pomerila prva dvanajsterica polfinalistov. Pesniški turnir je nagradno natečajna prireditev, ki jo organizira mariborska Založba Pivec. Letošnja soorganizatorja sta Knjižnica Franca Ksaverja Meška in Mestna knjižnica Pi- ran, kjer sta potekala polfinala Pesniškega turnirja 2015. Natečaj je že tradicionalen, saj letos poteka že petnajstič. Na natečaju se izbira najboljša neobjavljena pesem v tekočem letu. V sproščenem in prijetnem vzdušju je vsak pesnik predstavil svojo pesem. Dogajanje pa sta popestrila glasbenika Bilbi in Gregor Stermecki. Strokovna žirija, v sestavi Irena Novak Popov, Borut Gombač in Urška P. Černe, je med dvanajstimi polfinalisti izbrala štiri, in sicer Tonjo Jelen, Urško Kramberger, Francija Novaka in Željka Pero-vica. Občinstvo je v finale izglasovalo Cvetko Novak in Mišo Shaker. Finale turnirja bo v soboto, 18. 4. 2015, v Mariboru, kjer bo strokovna žirija razglasila vite-za/vitezinjo poezije, ki bo prejel nagrado 500 evrov, ročno kovano vrtnico in knjižno nagrado. Aleksandra Bolčevič Foto: AB Boks Čas je za vrhunski boks! Stran 12 Tenis Blaž Rola iz Izraela v Italijo Stran 12 Nogomet Zgodnje vodstvo uspavalo Kidričane Stran 13 Kegljanje Dravi prvo mesto in dodatne kvalifikacije Stran 13 Nogomet Fužinar iz Ptuja odnesel točko Stran 14 Slovenske gorice Najboljša Tanja Vrabel in Tadej Verbošt Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 26. krog Tretji dvoboj v sezoni, tretja zmaga Olimpije Olimpija - Zavrč 3:1 (1:0) Stadion Stožice, gledalcev 600, sodniki: Mertik (Odranci), Friš (Sladki vrh), Benc (Rače). STRELCI: 1:0 Henty (10.), 2:0 Zajc (73.), 3:0 Korošec (90., a.g.), 3:1 Delamea Mlinar (90., a.g.). OLIMPIJA: Brljak, Mitrovič, Delamea Mlinar, Fink, Bajric, Matic, Kapun, Zajc (od 75. Ba-skera), Vukčevič, Rodič (od 62. Šporar), Henty (od 87. Žinko). Trener: Darko Karapetrovič ZAVRČ: Petrovič, Korošec, Muminovič, Dukič, Datkovič, Polič, Cvek, Kelenc (od 60. Težak), Antič (od 46. Mitrovič), Matjašič (od 54. Gnezda), Kiš. Trener: Ivi-ca Solomun. RUMENI KARTONI: Delamea Mlinar; Muminovič, Dukič, Polič. Stadion Stožice še naprej ostaja za Zavrčane neosvojena trdnjava, tudi tokrat so nadaljevali tradicijo porazov. Ljubljančani so še tretjič v sezoni premagali Zavrč, tako kot v prvih dveh tekmah tudi tokrat z dvema goloma razlike. V prvih tekmah so zmagali z 2:0, tak rezultat je bil vse do zadnjih trenutkov tudi tokrat, nato pa sta padla še dva avtogola, tako da je bil izid 3:1. Zmaga Ljubljančanov je zaslužena, večino tekme so rtomir Goznik Nogometaši Olimpije (v zelenih dresih) so tudi v tretjem medsebojnem srečanju v letošnji sezoni ugnali ekipo Zavrča. Na fotografiji je Dejan Polič (beli dres, Zavrč). - Zavrč je spomladi v gosteh zabeležil tri poraze, na domačem igrišču pa tri zmage; - Maribor je po uvodnih štirih zmagah še drugič zapored remiziral; - po dva zadetka sta dosegla Benjamin Verbič (Celje) in Mitja Lotrič (Koper); - Rudar je v šestem spomladanskem poskusu vendarle dosegel prva zadetka; - Rudar je še edina ekipa, ki spomladi ni zabeležila zmage; - 26. krog je bil drugi najučinkovitejši krog doslej (19 zadetkov), le v 20. krogu je bilo doseženih 20 zadetkov; - šest zadetkov je bilo doseženih v zadnjih 10 minutah tekem; - v sredo, 8. 4., bo na sporedu zaostala tekma 3. kroga Olimpija - Maribor. bili boljši, aktivnejši in nevarnejši tekmec. Že v deveti minuti so imeli prvo priložnost, ki jo je zapravil Ezekiel Henty. A Nigerijec je svojo napako ekspresno popravil, saj je že PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 26. KROGA: Radomlje - Domžale 0:3 (0:2); strelci: Črnic 27./11 m, Juninho 35., Morel 90.; Gorica - Celje 2:2 (1:1); strelci: Martinovič 29, Vetrih 90.; Verbič 34., 83.; Maribor - Krka 2:2 (1:0); strelci: Šuler 22., Tavares 82.; Kastre-vec 49., Palič 52.; rdeči karton: Šuler 63. /Maribor; Olimpija - Zavrč 3:1 (1:0); strelci: Henty 10., Zajc 73., Korošec 90./ag.; Delamea-Mlinar 90./ag.; Rudar - Luka Koper 2:2 (2:1); strelci: Firer 4., Jelič 39.; Lotrič 19., 61. 1. MARIBOR 25 17 4 4 48:23 55 2. DOMŽALE 26 16 4 6 32:13 52 3. CELJE 26 14 9 3 39:14 51 4. OLIMPIJA 25 13 7 5 45:19 46 5. ZAVRČ 26 12 2 12 26:37 38 6. LUKA KOPER 26 10 2 14 27:41 32 7. RUDAR 26 7 9 10 29:29 30 8. GORICA 26 6 5 15 25:36 23 9. KRKA 26 6 5 15 27:41 23 10. RADOMLJE 26 3 3 20 13:58 12 minuto pozneje Ljubljančane popeljal v vodstvo. Po podaji Aleksandra Rodiča je z desne strani stekel v kazenski prostor in z diagonalnim strelom premagal gostujočega vratarja Nikolo Petroviča - 1:0. Henty je imel v 29. minuti podobno priložnost, a se je izkazal vratar Petrovič in mu strel ubranil. Zavrčani so bili še najbližje izenačenju v 38. minuti, ko je v kazenskem prostoru padel Sanin Muminovič, sodnik Bojan Mertik je že pokazal na belo točko, a je svojo odločitev po posvetu s pomočnikom Urošem Ben-com preklical, nogometašu Zavrča pa pokazal rumeni karton zaradi domnevnega simuliranja. V 40. minuti je bil v dobrem položaju za strel Rodič, a je s strani za nekaj centimetrov zgrešil gol. Na začetku drugega polčasa je imel zelo lepo priložnost Kiš, a ga je domači branilec tik pred strelom toliko oviral, da je streljal natančno v vratarja Brljaka. Že v prvem delu je s streli od daleč gostom pretil Miha Zajc, ki je nato v 73. minuti vodstvo Olimpije povišal. Po obdobju izenačene igre, ki je v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma, je Andraž Šporar (po poškodbi se je vrnil na igrišča) priboril prosti strel, Zajc pa ga je natančno izvedel, dosegel je pravi evrogol, saj je zadel pod stičišče vratnice in prečke -2:0. Ko so gledalci že mislili, da bo 2:0 končni izid, pa sta padla še dva gola: Miha Korošec (po prodoru Kapuna) ter Antonio Delamea Mlinar (po predložku Muminoviča) sta ju dosegla v svoj gol. Olimpija bo v naslednjem krogu gostovala v Domžalah, še prej pa se bo v sredo v zaostalem srečanju merila z Mariborom. Zavrč bo naslednji konec tedna gostil Gorico. JM, sta Rokomet • Jeruzalem Ormož Še zadnje polnjenje baterij Najboljši strelci: 13 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje); 10 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 9 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 8 zadetkov: Dragan Jelic (Rudar), 7 zadetkov: Sunny Omoregie (Celje); 6 zadetkov: Luka Majcen (Gorica), Ivan Firer (Rudar), Mitja Lotrič (Koper). Aleksander Rodič, Olimpija: »Po mojem mnenju je tekmo odločil že prvi zadetek Hentyja, saj smo lahko po tem igrali bolj sproščeno. Igra nam je stekla tako, kot smo si želeli in na koncu smo zasluženo zmagali.« Ivica Solomun, Zavrč: »Tekmo smo znova začeli tako, kot si nismo želeli, s hitrim prejetim zadetkom. Lahko bi se bili vrnili v igro z izenačenjem, a tega kljub nekaterim priložnostim nismo uspeli. Ob tem mi v nekaterih ključnih trenutkih zares niso bile jasne nekatere odločitve sodnikov. Tekmecem nimam česa očitati, le izkoristili so naša napake.« Za ekipe, ki se jim ne bo uspelo uvrstiti v končnico štirih najboljših ekip v državi, se prvenstvo 2014/15 počasi končuje. Pred rokometaši Jeruzalema so le še štiri tekme: Škofja Loka (v gosteh), Slovan Ljubljana (doma), Sviš Ivančna Gorica (v gosteh), Ribnica (doma). Naslednji 23. krog bodo Ormožani odigrali v soboto, 11. aprila, ob 20.00 v Škofji Loki. Čas do nove tekme četa trenerja Saše Prapotnika izkorišča še za zadnje polnjenje baterij v tej sezoni in za krpanje poškodb nekaterih igralcev. Za polnjenje baterij skrbi trener za fizično pripravo Darko Kneževič, za saniranje poškodb pa fizioterapevt Izidor Cukovič. Po domačem porazu proti Mariboru je ekipa Jeruzalema zdrsnila na deveto mesto lestvice. Cilj do konca sezone na zadnjih štirih srečanjih je pomik vsaj za eno mesto na lestvici navzgor: »Pred nami so tekme, na katerih smo si zadali cilj osvojiti vsaj štiri od osmih točk. To smo sposobni doseči in k temu bomo strmeli na naslednjih treningih. Trenirali bomo še skozi celoten maj ter odigrali še nekaj prijateljskih tekem. Tudi ekipo za sezono 2015/16 že počasi gradimo. Tudi v novi sezoni bo to mešanica izkušenih in mladih perspektivnih roko-metašev, ki pridno trkajo na vrata članske zasedbe. V Ormožu se lahko veselimo novih sezon, saj se počasi bližamo želenemu cilju ter trenutku, ko bo našo člansko ekipo sestavljalo več kot 80 % doma vzgojenih rokometašev,« je z veliko mero optimizma za prihodnost ormoškega rokometa povedal trener Saša Prapotnik. Uroš Krstič 12 Štajerski Šport, šport mladih torek m 7. aprila 2015 Boks m Dejan Zavec - Sasha Yengoyan, 11. 4., dvorana Tabor Čas je za vrhunski boks! V soboto se bo najboljši slovenski boksar vseh časov, 39-letni Dejan Zavec, 39. pomeril v profesionalni borbi. Izziv je zelo velik - boril se bo za naslov svetovnega prvaka super velterske kategorije po verziji WBF! Za obračun v dvorani Tabor v Mariboru je zanimanje pričakovano veliko, zato bo dvorana najverjetneje izpolnjena do zadnjega kotička. Dejan je v svoji karieri enkrat doslej že izkusil borbo za osvojitev naslova svetovnega prvaka (decembra 2009 v Johannesburgu proti Issacu Hlatshwayu, op. a.), tokrat bo svetovni naslov prvič na-skakoval v domovini. »Zares sem lahko srečen, da se mi je ponudila še druga priložnost za svetovni naziv, saj to v boksu zares ni običajno. Vedno sem težil k sprejemanju najtežjih izzivov, tudi tokrat je bilo tako, čeprav sem imel na voljo tudi na papirju lažje dvoboje. Dvoboj s Sashom Yengoyanom sprejemam kot velik izziv, saj gre za odličnega boksarja, svetovnega prvaka,« je svoje razloge za zadovoljstvo še enkrat povzel Dejan Zavec Sasha Yengoyan Slovenija 12. 3. 1976 Mr. Sympatikus 38 dvobojev 34 zmag (19 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 3 porazi (1 s K. O.) Belgija, Armenija 3. 3. 1985 Beast from the East (Zver z vzhoda) 33 dvobojev 31 zmag (21 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 poraz (0 s K. O.) Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec bo v soboto sedmič stopil pred občinstvo v dvorani Tabor. Na fotografiji utrinek z nepozabnega dvoboja z Argentincem Jorgejem Danielom Mirando. Dejan, ki je zadnjih nekaj dni preživel na zaključnih pripravah v Magdeburgu. Da v Maribor prihaja zares kakovosten boksar najbolje govori podatek, da Yengoyan na letvici boxrec zaseda visoko 12. mesto supervelterske kategorije (Dejan 42.). »Da je bil tako kakovosten borec pripravljen priti na dvoboj v Maribor, je enostavno fantazija. Tega nisem upal niti misliti, in ko mi je bila ponujena ta možnost, nisem okleval niti za trenutek. So pa stva- Rokomet m 1. B SRL (ž), končnica Primorke premočne Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina -ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 33:24 (20:11) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Kolednik 4, Ivančič 2, Lazar, Ambrož, Požgan, B. Selinšek 4, M. Selinšek 5, Šrajner 7, Pušnik, Lah 1, Grabrovec, Kac 1. Trener: Sašo Petek. Mlade ptujske rokome-tašice so v predpraznični soboti na Primorskem odigrale zaostalo srečanje 1. kroga končnice za prvaka v 1. B-ligi. V Hrpeljah so se pomerile z domačo ekipo, ki v tej ligi velja za najkakovostnejšo in najizkušenejšo, zato upravičeno cilja na napredovanje. O moči Primork se strinja tudi ptujski strateg Sašo Petek: »Prav gotovo gre za najmočnejšo ekipo lige, ki ima prvoligaške ambicije. Klub je odlično organiziran, v kadru pa je 14 ali 15 kakovostnih in enakovrednih ro-kometašic.« Gostje so srečanje izgubile praktično že v uvodu, ki je bil porazen, saj so domačinke v 10. minuti povedle s kar 10:2. Proti kakovostni ekipi se je nato težko vrniti 1. B SRL (ž) - končnica REZULTATI 1. KROGA: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina -Tenzor DP-logik Ptuj 33:24, Nazarje - Brežice 30:33. 1. JADRAN HRPELJE 1 1 0 0 35 (33) 2. NAZARJE 1 0 0 1 28 (28) 3. BREŽICE 1 1 0 0 27 (25) 4. TENZOR DP-LOGIK 1 0 0 1 22 (22) Foto: Črtomir Goznik Sandra Srajner (ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj) v igro, čeprav so Ptujčanke želele najboljše. V soboto so storile vse preveč napak, faza napada nikakor ni stekla, kot bi morala, tudi v obrambi je bilo preveč lukenj. Ob polčasu je bilo 20:11. Nadaljevanje je bilo boljše, gostje so se trudile, toda domačinke so imele ogromen kapital iz prvega dela. V 52. minuti so se Ptujčanke približale na -6 (30:24), nato pa so v končnici zaigrale prav vse roko- metašice, ki so bile v kadru. Sicer se v moštvu Štajerk že pozna utrujenost po dolgi in naporni sezoni, toda do konca prvenstva je še kar nekaj preizkušenj. V soboto prihaja za mlado ekipo Saša Petka pomembnejša in verjetno bolj izenačena tekma, saj se bodo tenzor-ke doma udarile z Brežicami. Tekma se bo v Ljudskem vrtu začela ob 16.30. tp ri zame tukaj zelo jasne in sem jih že večkrat pojasnil: v primeru zmage ciljam na nov odmeven dvoboj v ZDA, v primeru poraza pa bom najverjetneje končal kariero. Celotne priprave so potekale v pozitivni smeri, vse smo usmerili h končnemu cilju - zmagi v sobotnem obračunu,« je optimističen Dejan. Tega bo v dvorani Tabor bodrilo več kot 4000 glasnih navijačev, ki so zanj največje bogastvo. »Zame je neprecenljivo, da mi moji navijači stojijo ob strani v dobrih in slabih trenutkih. Skupaj smo se veselili ob vseh največjih uspehih, njihovo podporo sem čutil tudi ob porazih. Moji navijači so najboljši na zemeljski obli - so srčni, pošteni, zavedajo se športnega duha ... So moja posebna stimulacija in so ob moji družini najbolj dragocen talisman,« je zaključil Dejan, ki v dvorani Tabor doslej še ni doživel poraza, zabeležil je pet zmag, en dvoboj pa se je Tenis m Blaž Rola Iz Izraela v Italijo 24-letni Blaž Rola (101.) je pretekli teden nastopil na turnirju v Izraelu, kjer so igrali na trdi podlagi. Po uspešno odigranih dveh uvodnih krogih je v četrtfinalu igral z Moldavcem Radum Albotom (145.). Leto starejši tekmec je očitno trn v peti Ptujča-na, saj ga je že lani ugnal na dveh turnirjih (v Romuniji in Indiji), »vajo« je ponovil tudi tokrat. Leto starejši Moldavec je letos februarja že osvojil challenger turnir v Indiji, dobro formo pa je potrdil tudi v Izraelu. V 1. nizu sta si tekmeca priborila le redke break priložnosti (Rola 1, Albot 2), nobena ni bila izkoriščena in niz se je končal v podaljšani igri. Tukaj si je Albot hitro zagotovil prednost, ki je ni več izpustil iz rok (3:7). Na začetku drugega niza je z breakom zapretil Rola, a se je Moldavec izvlekel iz primeža in nato sam izvedel break. To je bilo odločilno za nadaljnji potek dvoboja, ki se je nagnil povsem na stran Moldavca. Blaž je imel v 2. nizu kar 8 break priložnosti, a ni izkoristil nobene, Albot je izkoristil obe ... Ta teden bo Blaž igral na challenger turnirju v Neaplju (106 tisoč dolarjev), kjer je med posamezniki 3. nosilec (1. je Kazahstanec Andrey Golubev - 89.). Blaž bo na jugu Italije nastopil tudi med dvojicami, njegov partner bo Hrvat Dino Marčan. Sven na Malti zmagovalec med pari Mladi igralci so bili pretekli teden zelo aktivni na mednarodnih ITF-turnirjih. 16-letni Sven Lah (TK Terme Ptuj) je nastopal na ITF-turnirju 4. ranga na Malti. Med posamezniki je izpadel v 2. krogu, med dvojicami pa je bil veliko uspešnejši v paru s 17-letnim Borom Schweigerjem Mužarjem. Tako se je mladima Slovencema uspelo s štirimi zaporednimi zmagami uvrstiti v veli- končal brez odločitve (2007 Jorge Daniel Miranda). Vsi dvoboji Dejana Zavca v dvorani Tabor: 2004 - Viktor Baranov (12. rund, po točkah) 2007 - Jorge Daniel Miranda (prekinitev v 3. rundi, brez odločitve) 2008 - Marco Catikas (12. rund, po točkah) 2009 - Jorge Daniel Miranda (KO v 12. rundi) 2012 - Bethuel Ushona (12 rund, po točkah) 2014 - Ferenc Hafner (TKO, 7. runda) Jože Mohorič ki finale, kjer sta se pomerila s 1. nosilcema iz Nizozemske. Enako stara vrstnika Michiel De Krom in Bart Stevens (ta je Svena izločil med posamezniki) sta na koncu morala priznati premoč Slovencema, ki sta se tako veselila res lepe mednarodne zmage. Jože Mohorič Mladinski ITF-turnir 4. ranga, Malta, dvojice: 1. krog: Lah/Schweiger-Mužar (5.) - Jones/Roma-nello (VB/Italija) 6:2, 6:3; 2. krog: Lah/Schweiger-Mužar (5.) - Campbell/ Efstrathiou (Ciper) 1:6, 7:5, 10:3; četrtfinale: Lah/Schwe-iger-Mužar (5.) -Hernandez/Story (VB, 4.) 7:6(4), 7:5; polfinale: Lah/Schwe-iger-Mužar (5.) - Angel/ Gaston (Francija) 6:3, 3:6, 11:9; finale: Lah/Schweiger-Mužar (5.) - De Krom/ Stevens (Nizozemska, 1.) 7:6(4), 6:4. Challenger v Raanani (Izrael), 125 tisoč dolarjev, rezultati: 1. krog: Rola (3.) - Bar Tzuf Botzer (Izrael) 6:3, 6:2; 2, krog: Rola (3.) - Konstantin Kravchuk (Rusija) 7:6(6), 6:2; četrtfinale: Rola (3.) - Radu Albot (Moldavija) 6:7(3), 1:6. Foto: Črtomir Goznik Sven Lah (TK Terme Ptuj) petek m 10. aprila 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 19. krog Zgodnje vodstvo uspavalo Kidričane Aluminij - Dravinja Kostroj 2:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Nunič (4), 2:0 Nunič (6.), 2:1 Hočevar (16.), 2:2 Čander (45.) ALUMINIJ: Murko, Čeh, Topo-lovec, Lonzaric, Medved, Vindiš, Vrbanec, Bizjak (od 75. Prašni-kar), Školnik (od 80. Petek), Nunic, Škoflek (od 83. Ploj). Trener: Damijan Romih. DRAVINJA KOSTROJ: Daba-novič, Gaber, Černec, Čander (od 84. Hribernik), Romih, Kaj-tna, Hočevar, Klokočovnik, Čakš (od 54. Hamzagič), Vezjak, Br-glez (od 55. Kidrič). Trener: Simon Sešlar. RUMENI KARTONI: Vindiš, Škoflek, Čeh; Černec, Kidrič S tekmami 19. kroga se je začela zadnja tretjina prvenstva, v katerem Kidričani branijo trenutno 2. mesto. Čeprav so bili proti Dravinji nesporni favoriti, pa jim te vloge ni uspelo popolnoma potrditi na igrišču. Tekmo so začeli brez stebra obrambe Leona Leušteka (kartoni), manjkal je tudi Robert Kurež (poškodba). Začetek srečanja je bil povsem v domeni domačega moštva, ki je že po šestih minutah igre vodilo 2:0. Obakrat so bili v akcijah udeleženi / :,t-"r • irth~T»L- ^ ___ _ Foto: Črtomir Goznik Marko Nunič (Aluminij, rdeči dres, desno) je v štirih spomladanskih krogih dosegel že pet zadetkov. Školnik in Škoflek kot podajalca in Nunič kot realizator. Ob nekoliko večji zbranosti v zaključkih akcij bi lahko bilo vodstvo še izrazitejše, saj sta se v polpriložnostih znašla še Bizjak in Nunič. Domačine je vodstvo nekoliko uspavalo in gostje so počasi vzpostavili ravnotežje. V 16. minuti je Čakš izvajal kot, žoga pa je mimo anemične domače obrambe prišla do Hočevarja, ki jo je z bližine zabil pod prečko - 2:1. Ko je kakšnih 100 gledalcev že čakalo na polčas, pa so gostje še izvajali prosti strel na polovici Aluminija, na visoko podajo je lepo utekel Čander in žogo mimo nemočnega Murka potisnil v mrežo - 2:2. Obrambna vrsta domačih je »zaspala« še drugič na tekmi, kar se je na koncu izkazalo za odločilen dejavnik za končni remi. V drugem delu so opogumljeni gostje odločno branili svoja vrata, domačini pa so z enako mero napadali. V prvih 15 minutah nadaljevanja so se tako rdeči znašli v treh dobrih situacijah: strel Topo-lovca je Dabanovič ubranil, Bizjak se je slabo odzval na močno podajo s strani, Nu- 2. SNL REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Dravinja Kostroj 2:2 (2:2); Triglav - Šenčur 1:2 (1:0); strelca: 1:0 Krcic (25.), 1:1 Ru-jovic (75.), 1:2 Rujovic (86.); Roltek Dob - Farmtech Ver-žej 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Mirtič (16.), 2:0 Lunder (54.), 3:0 Lun-der (76.), 4:0 Mirtič (80.), 5:0 Krcic (86.); Ankaran-Hrvatini - TKK Tolmin 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Vu-kelic (7.), 2:0 Lekic (60.), 2:1 Lipužič Bratuž (87.); Krško - Šmartno 1928 6:0 (0:0); strelci: 1:0 Jurečič (47.), 2:0 Dvorančič (54.), 3:0 Dvo-rančič (58.), 4:0 Čeh (65.), 5:0 Pavič (69.), 6:0 Sikošek (88.); rdeči karton: Bezovnik (40., Šmartno). 1. KRŠKO 19 12 4 3 60:19 40 2. ALUMINIJ 19 10 4 5 32:14 34 3. ROLTEK DOB 19 10 2 7 30:16 32 4. TRIGLAV KRANJ 19 9 4 6 33:26 31 5. ANKARAN-H. 19 8 6 5 26:21 30 6. TKK TOLMIN 19 8 2 9 31:29 26 7. FARMT. VERŽEJ 19 7 4 8 25:32 25 8. ŠENČUR 19 7 3 9 20:30 24 9. DRAVINJA K. 19 3 6 10 27:34 15 10. ŠMARTNO '28 19 1 5 13 14:57 8 niču pa ni uspelo žoge pravočasno potisniti do samega Škofleka. V 64. minuti se je mreža že zatresla, a je bil Bizjak po podaji Nuniča v domnevno prepovedanem položaju. Gostje so se do konca zelo organizirano branili in njihov 18-letni vratar Jaka Da-banovič (sin Mladena, op. a.) je do konca ostal neprema-gan. Domači trener Romih je Marko Nunič, Aluminij: »S končnim rezultatom zagotovo nismo zadovoljni, saj smo si močno želeli treh točk. Začeli smo zelo agresivno, že v uvodu smo si priigrali pet res lepih priložnosti, od katerih smo dve tudi realizirali. S tem smo se prehitro zadovoljili, kar so gostje znali izkoristiti. Vedeli smo, da bodo gostje nevarni edino iz prekinitev in prav iz teh smo na našo žalost prejeli dva zadetka. Ves drugi polčas smo sicer poizkušali, a nam igra v tem delu ni stekla tako, kot smo si želeli. Težko je bilo prebiti njihovo zgoščeno obrambo.« Rok Kidrič, Dravinja Kostroj: »Zavedali smo se, da so Kidričani močnejši tekmec od nas, zato je bila taktika naravnana bolj obrambno. Začetek je bil slab, lahko bi bilo tudi 5:0 za domačine. Kasneje smo se z dvema zadetkoma vrnili v tekmo in v drugem delu odigrali zelo kompaktno postavitev 3-5-2. Lažje igramo proti boljšim ekipam od nas, kjer lahko razvijamo igro s hitrimi nasprotnimi napadi.« poskušal s tremi menjavami preobrniti tok igre, a je z enako mero odgovoril gostujoči strateg Sešlar in ostalo je pri delitvi točk. Jože Mohorič Plavanje • Miting v Kranju Kegljanje • OTS Maribor S številnimi novimi osebnimi rekordi Dravi dodatne kvalifikacije V Kranju je bil v soboto izveden mednarodni miting Pingvin-ček 2015, ki ga je organiziralo ŠD Pingvinček. Prijavljenih je bilo okrog 400 plavalcev iz 31 klubov iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Srbije, Slovaške in Slovenije. Med 23 slovenskimi klubi je imel v Kranju predstavnike tudi PK Terme Ptuj, ki ga je kot trener vodil Igor Sternad, plavali pa so Kristjan Risek, Klara Benko in Sara Lampret. Vsi trije so skupno opravili kar 14 startov, v katerih so popravili kar 12 osebnih rekordov. Gre za zelo dobre dosežke na tekmovanju, ki je bilo razdeljeno na dva dela in je potekalo od 9. do 18. ure. Tekmovalci so imeli v Kranju naporen urnik, a so bili za svoje nastope odlično pripravljeni, kar se je zrcalilo tudi skozi dosežene čase. Najmlajša Sara Lampret (letnica 2005) je imela na tekmovanju precej smole, saj je osvo- Sara Lampret, Klara Benko in Kristijan Risek (PK Terme Ptuj) jila kar štiri četrta mesta na 50 metrov prsno, prosto in hrbtno ter 100 metrov prosto, na 50 metrov delfin pa je bila peta. Klara Benko si je priplavala 3. mesto v disciplini 100 prsno (1:30:46), ob tem je bila še četrta na 50 me- trov prsno in peta na 50 metrov hrbtno. Kristjan Risek se po zamenjavi plavalne skupine v klubu počasi prilagaja na nove naloge in treninge, kar je oplemenitil s štirimi osebnimi rekordi. DB Jadranje in veslanje • BD Ranca Novi tekmovalni izzivi za BD Ranca V prostorih Gastroja na Ptuju se je približno trideset članov Brodarskega društva Ranca Ptuj zbralo na rednem zboru. Na dnevnem redu so bili med drugim sprejem poročil za lansko sezono, potrditev programa dela za leto 2015 in izvolitev organov društva. Volitve v društvu BD Ranca izvaja na letni ravni, nov predsedniški mandat pa je dobil Emil Mesarič, ki je na tem položaju od leta 2003, prav tako pa je v enaki sestavi ostal tudi upravni odbor. Na zboru so podelili dve priznanji častnima članoma društva Dušanu Korošcu in Mitju Krapcu. Najbolj zanimiv del je bil predstavitev plana dela za leto 2015, ki je bil sestavljen iz različnih aktivnosti, ki se nanašajo v glavnem na organizacijo prireditev in športnih tekmovanj. Med slednje sodijo izvedba kriterijske regate v jadranju za razrede Optimist in Laser 4.7, soorganizacija jadralne regate Ptujčanke, Petovia Yacht Week v dvobojevanju z jadrnicami ali tako imenovan Match Race, 23. Rancarija, ki bo na sporedu 1. Foto: Črtomir Goznik Moška vrsta KK Drava Ptuj avgusta, in tridnevno državno prvenstvo v kajak sprintu na mirnih vodah. Novost bo ta, da bo na Ptuju na Dravi prvič potekalo tekmovanje za vse starostne kategorije v kajak sprintu na pet kilometrov dolgi progi. V BD Ranca Ptuj ob tem pripravljajo tečaje za voditelja čolna, ki se bodo začeli 8. aprila, 22. aprila in 13. maja. V poletnih mesecih bodo organizirali tudi šoli jadranja in veslanja, na katerih bodo iskali tudi tekmovalni podmladek. David Breznik Drava Ptuj 1. -Miklavž 2. 7:1 (3105:2827) DRAVA PTUJ: Podgoršek 536, Golob 503, Kozoderc 524, Murko 583, Premzl (60) 235, Čuš 476, Čeh 269. Prva ekipa KK Drava si je že pred zadnjim krogom zagotovila prvo mesto v 1. ligi Območne tekmovalne skupnosti Maribor (OTS). Z zmago v zadnjem krogu so to le še potrdili. Prvo ime obračuna je bil tokrat Dušan Murko, saj je na sila zahtevnem domačem kegljišču podrl izjemnih 583 kegljev. Ob njem so posamezne točke osvojili še Janez Podgoršek, Robi Golob, Daniel Kozoderc in skupaj Bo- ris Premzl ter Milan Čeh, ki sta vsak vrgla po šestdeset lučajev. Skupni rezultat je bil močno na strani Ptujčanov, ki so za dve dodatni točki podrli skorajda 200 kegljev več od tekmecev. KK Drava je na 16 tekmah v sezoni 2014/15 vpisal 13 zmag, kar jim je prineslo tudi dodatne kvalifikacije za vrnitev v 3. ligo vzhod. Za napredovanje se bodo ptujski kegljači morali zelo potruditi, saj bodo 9. in 10. maja na nevtralnem terenu igrali kvalifikacije z zmagovalci celjske, dolenjske in koroške regije. V začetku maja bodo tako morali biti Ptujčani v dobri formi, v kakršni je bil skozi celotno sezono tudi njihov član Daniel Kozoderc. Ta je imel za Stojanom Krajncem drugo najboljše povprečje v ligi, ki je znašalo 536,79 podrtih kegljev na krog. Robi Golob se je uvrstil na državno prvenstvo KK Drava je imel na prvenstvu posameznikov OTS Maribor štiri svoje predstavnike: v ženski konkurenci Marino Kramberger in An-drejko Kavčič, v moški pa Robija Goloba in Janeza Podgorška. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz štirih nastopov in skupni rezultat je najboljšim posameznikom prinesel nastop na državnem prvenstvu. Iz ptujskega kluba je ta preboj uspel Robiju Golobu, ki je med 41 kegljači osvojil odlično 3. mesto. Državno prvenstvo bo 11. in 12. aprila v Hrastniku in Kamniku. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 7. aprila 2015 Nogomet • S. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Fužinar iz Ptuja odnesel točko 3. SNL sever REZULTATI 16. KROGA: Drava Ptuj - Fužinar Noži Ravne 1:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 1:0 (0:0), Malečnik - AjDAS Lenart 1:2 (1:2), Korotan Prevalje - AHA Emmi Bistrica 1:0 (0:0). Tekme Podvinci Betonarna Kuhar - Radlje, Maribor B - Fosilum Šentjur in Šampion - Koroška Dravograd so bile odigrane v ponedeljek. 1. MARIBOR B 15 14 0 1 57:17 42 2. DRAVA PTUJ 16 11 3 2 48:21 36 3. PODVINCI KUHAR 15 9 2 4 31:19 29 4. ŠAMPION 15 8 0 7 39:31 24 5. FUŽINAR N. RAVNE 16 5 8 3 26:21 23 6. ŠMARJE PRI J. 16 7 2 7 27:24 23 7. KOR. DRAVOGRAD 15 6 4 5 26:21 22 8. KOROT. PREVALJE 16 7 1 8 25:27 22 9. FOSILUM ŠENTJUR 15 7 1 7 26:31 22 10. MONS CLAUDIUS 16 6 1 9 18:43 19 11. RADLJE 15 5 3 7 30:28 18 12. AJDAS LENART 16 6 0 10 17:29 18 13. MALEČNIK 16 3 1 12 22:47 10 14. A. E. BISTRICA 16 2 0 14 10:43 6 DRAVA PTUJ - FUŽINAR NOŽI RAVNE 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Mlakar (26.), 1:1 Šalamun (48.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Čeh N., Horvat, Barun, Krajnc De., Hutinski (od 46. Šalamun), Lavrinc (od 68. Lugonjic), Rešek, Murko, Tisaj, Šoštarič (od 81. Antolič). Trener: Franc Fridl. Igralci Drave so proti Fuži-narju napadali tretjo spomladansko zmago, a so se gostje pred kakšnimi sto gledalci na Mestnem stadionu na Ptuju izkazal kot čvrsta, nepopustljiva in dobro organizirana ekipa. Domačini so bili v prvem delu več pri žogi, a njihova igra je bila premalo povezana in konkretna v zaključkih napada. Do zadetka je bil za Korošce dvakrat nevaren Verhov-nik, medtem ko je za Ptujčane po odlični diagonalni podaji Reška dobro zaključil Tisaj, prvič na tekmi pa se je izkazal izkušeni 39-letni gostujoči vratar Ažman. V 26. minuti je Fužinar izvedel lepo akcijo, ki jo je naprej s strelom v vratnico končal Fasvald, odbito žogo pa je iz bližine v gol pospravil Mlakar - 0:1. Zaostanek je nekoliko predramil nogometaše Drave, ki so do konca prvega dela nanizali nekaj dobrih akcij, po katerih so s streli poizkušali Lavrinc, Horvat in Hutinski. Strel slednjega s 14 metrov je vratar Ažman z bravurozno obrambo odbil v kot. Takoj v nadaljevanju je Drava izenačila: Rešek je z dolgo podajo našel utekajočega Šalamuna, ki je kljub svoji mladosti žogo v teku vrhunsko sprejel in jo z odlično odmerjenim strelom poslal v mrežo - 1:1. Zadetek je dal »modrim« dodatno spodbudo, zato je bilo pri njih čutiti večjo željo in energijo. Gostje so se ves čas krčevito branili, Drava pa je neuspešno napadala. Od 71. minute so imeli domačini po drugem rumenem kartonu Ro-tovnika igralca več v polju. Na vse možne načine so iskali priložnost za zmagoviti zadetek, a so bili Lavrinc, Šalamun, Čeh in Antolič nenatančni. Preko Antoliča so tudi dosegli gol, a so ga sodniki razveljavili zaradi domnevno prepovedanega po- Nogometaši Drave nikakor niso uspeli zlomiti odpora gostov iz Koroške. ložaja. Glavni sodnik Fekonja je že priznal zadetek in je pokazal na sredino, nato pa je po silovitih protestih Korošcev pri stranskem sodniku (ki sploh ni dvignil zastavice) signaliziral prepovedan položaj in zadetek razveljavil ... V zadnjih minutah so gledalci videli še sklepen pritisk varovancev Francija Fri-dla, a tudi popolna ofenziva ni prinesla spremembe končnega rezultata. David Breznik Superliga: Gerečja vas vsaj za kratek čas spet na vrhu Praznični konec tedna je raztegnil tudi obračune v Su-perligi, tako da sta bili v soboto odigrani le dve tekmi. Ostala tri srečanja so bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije Štajerskega tednika, prihajajoč konec tedna pa bo na sporedu 15. krog. Na Hajdini sta se domača vrsta in gostje iz Apač razšla z remijem, medtem ko so v Središču ob Dravi igralci Gerečje vasi upravičili vlogo favorita. REZULTATI 14. KROGA: Hajdina - Apače 1:1 Središče ob Dravi - Gerečja vas 0:2 Tekme Videm - Boč, Carrera Optyl Ormož - Stojnci in Bukovci - Cirkulane so bile odigrane v ponedeljek. 1. GEREČJA VAS 14 10 2 2 44:10 32 2. C. OPTYL ORMOŽ 13 10 2 1 39:14 31 3. VIDEM 13 10 3 0 37:14 30 4. STOJNCI 13 8 3 2 32:9 26 5. SREDIŠČE OB DR. 14 6 6 2 28:37 20 6. HAJDINA 14 4 7 3 18:27 15 7. APAČE 14 4 9 1 19:46 13 8. CIRKULANE 13 3 8 2 15:23 11 9. BUKOVCI 13 2 9 2 18:36 8 10. BOČ POLJČANE 13 2 10 1 14:48 7 tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 10. KROGA: Zgornja Polskava - Leskovec 1:1, Tržec - Skorba 3:1, Mar-kovci - Gorišnica 4:2, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci betonarna Kuhar 1:6, Lovrenc - Podlehnik. 1. TRŽEC 10 9 0 1 38:11 27 2. PODVINCI KUHAR 10 6 3 1 17:11 21 3. MARKOVCI 10 5 3 2 19:11 18 4. SKORBA 10 6 0 4 19:15 18 5. LESKOVEC 10 4 4 2 15:12 16 6. LOVRENC 9 2 4 3 8:11 10 7. PODLEHNIK 9 2 2 5 22:23 8 8. GORIŠNICA 10 1 5 4 13:20 8 9. DORNAVA KOVAČEC 10 1 2 7 10:23 5 10. ZG. POLSKAVA 10 1 1 8 16:40 4 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 10. KROGA: KN Oplotnica - Majšperk 1:0, Polskava Avtoprevozništvo Gro-belnik - Hajdoše 2:1, Slovenja vas - Pragersko 75 3:2, Grajena - Rogoznica. 1. GRAJENA 8 7 1 0 20:7 22 2. ROGOZNICA 8 7 0 1 18:8 21 3. POLSKAVA A. G. 9 5 2 2 18:14 17 4. KN OPLOTNICA 9 4 0 5 15:17 12 5. SLOVENJA VAS 9 3 2 4 22:18 11 6. MAJŠPERK 9 3 1 5 10:13 9 7. PRAGERSKO 75 9 3 0 6 16:23 9 8. HAJDOŠE 9. MAKOLE Foto: Črtomir Goznik 9 2 1 6 13:22 7 8 116 11:21 4 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI - 35 REZULTATI 9. KROGA: Spodnja Polskava - Videm 0:3, Dornava - Grajena 1:0, Skorba - Apače 1:0. 1. VIDEM 9 6 3 0 23:5 21 2. GRAJENA 9 6 1 2 29:6 19 3. SKORBA 9 5 13 15:15 16 4. DORNAVA 9 3 2 4 10:27 11 5. SP. POLSKAVA 9 3 15 18:14 10 6. APAČE 9 0 0 9 3:31 0 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Ormož - Leskovec 7:1, Tržec -Podlehnik 1:1, Podvinci - Mar-kovci 3:1, Gorišnica - Borovci 9:0. 1. GORIŠNICA 2. PODVINCI 3. ORMOŽ 4. MARKOVCI 5. TRŽEC 6. PODLEHNIK 7. BOROVCI 8. LESKOVEC 8 8 7 1 0 7 1 0 5 1 2 34: 2 3 3 16: 1 4 3 1 2 5 1 2 5 0 2 6 8:48 8:23 8 22 :5 22 1 16 5 9 :26 7 5 5 5 2 VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 9. KROGA: Lovrenc - Majšperk 5:3, Pragersko - Zgornja Polskava 2:2, Pohorje Oplotnica -Hajdina 4:0. 1. POHORJE OPLOT. 9 6 0 3 27:11 18 2. LOVRENC 9 5 1 3 23:17 16 3. HAJDINA 9 4 2 3 19:22 14 4. ZG. POLSKAVA 9 4 1 4 19:17 13 5. PRAGERSKO 9 3 2 4 19:26 11 6. MAJŠPERK 9 2 0 7 16:30 6 jb Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Hajdine in Apač so se razšli z neodločenim rezultatom. 8 8 8 8 8 8 Športni napovednik Nogomet • 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA: Olimpija - Maribor (SREDA ob 20.05 - prenos na TV SLO 2). Kolesarstvo • Pokal Poli 2015 Kolesarski klub Perutnina Ptuj v nedeljo, 12. aprila, na Ptuju in v okolici organizira kolesarsko dirko Pokal Poli 20l5. Gre za tradicionalno dirko kolesarjev v mlajših kategorijah. Organizatorji obveščajo, da bo zaradi zagotavljanja varnosti nastopajočih predvidoma med 8.00 in 16.00 moten promet na naslednji relaciji: Volkmerjeva cesta-Novo naselje (Babusekova graba)-Mestni vrh-Placar (med vinogradi)-Štuki-Pivkova ulica-Gaiserjeva ulica-Volkmerjeva cesta (levi krog). Trasa proge kolesarske dirke Pokal Poli 2015 Vse udeležence v prometu in druge krajane obveščajo, naj dosledno upoštevajo navodila rediteljev in policije. Na odseku trase v Pivkovi ulici bo občasno sproščen promet, vendar samo v smeri vožnje kolesarjev. Vse krajane ob omenjeni trasi naprošajo, da poskrbijo za ustrezno varovanje svojih štirinožnih živali, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev. Judo • 28. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2015 - Prvenstvo evropskih upov Ob letošnji 55-letnici izjemno bogatega delovanja Judo kluba Drava Ptuj bo letos na sporedu že 28. zaporedno tekmovanje, ki privabi tudi številne tekmovalce iz tujine. Tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med mladinci in mladinkami ter mlajšimi člani in članicami, bo v športni dvorani Center na Ptuju, v soboto, 11. aprila. Borbe bodo potekale na petih borilnih površinah in se začnejo s predtekmovanjem mladincev in mladink ter mlajših starostnih kategorij (cicibani) ob 10. uri. Finalne borbe v mladinski konkurenci so predvidene ob 12.30. Ob 13.30 bodo borbe v predtekmovanju začeli mlajši člani in članice ter kadeti in kadetinje, finalne borbe bodo ob 16. uri. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah, lani so v skupnem seštevku vseh tekmovalcev osvojili 1. mesto. »Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Po napovedih naj bi nastopili tudi vsi slovenski kandidati za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v mladinski konkurenci ter za evropsko prvenstvo v kategoriji mlajših članov in članic. Žal se letos tekma v nekaterih starostnih kategorijah pokriva s tekmovanji v nekaterih drugih evropskih državah, čemur se žal ni bilo moč izogniti. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Letos imamo pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj odličnih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi zlate kolajne,« je napovedal Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjih dveh desetletjih. Foto: Črtomir Goznik Organizatorji tekmovanja Pokal Ptuja pričakujejo več kot 300 nastopajočih. torek • 7. aprila 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Cerkvenjak • Naj športnik Slovenskih goric Planinski kotiček K čarovnicam pod Olimsko goro -izlet za družine Sobota, 18. aprila V soboto, 18. aprila, se bomo ponovno podali na skupno planinsko potepanje, kamor so še posebej vabljene družine z otroki, saj bo tempo hoje in program izleta prilagojen najmlajšim planincem. Tokrat se bomo podali v Olimje pri Podčetrtku, ki je bilo leta 2009 razglašeno za najlepšo vas v Evropi, kjer nas čaka nešteto zanimivosti. Najprej bomo v gozdu pod Olimsko goro obiskali čarovnico v Deželi pravljic in domišljije, morda uzremo še Bedanca, Sneguljčico, pa Martina Krpana ali kakega palčka. Nato bo čas za okrepčilo, preden se peš podamo proti vrhu Olimske gore mimo Zmajevega jezera peš. Na izletu boste slišali legendo o zmaju ... V dobri uri hoje bomo na vrhu. Ob vrnitvi z avtomobili v Olimje bomo nahranili jelene na Jelenovem grebenu (vzemite zraven kak storž koruze), nato pa se posladkali s čokolado v čokoladnici Olimje, se sprehodili po botaničnem in zeliščnem vrtu samostana v Olimju, morda bo čas še za obisk mini ZOO na domačiji Mraz in dan bo že prekratek za obisk vseh zanimivosti, ki jih prelepo Olimje ponuja v svoji okolici. Zberemo se ob 8. uri na parkirišču pred banko in Merca-torjevo trgovino na Bregu (na desni strani Drave čez ptujski most). Prevoz je v lastni režiji z osebnimi avtomobili. Vrnitev na Ptuj je predvidena okrog 18. ure. Cena izleta znaša 2,5 EUR za odrasle in 1 EUR za otroke. Prijava na izlet in plačilo je možno v času uradnih ur ob torkih med 16. in 18. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj ali na TRR društva št. 04202-0000493764 pri NKBM. Ob prijavi prosim navedite kontaktno številko, na katero ste dosegljivi. Vstopnina v Deželo pravljic znaša 2 EUR/osebo in ni všteta v ceno izleta. Prijave na izlet so možne za člane Planinskega društva Ptuj s plačano planinsko članarino za leto 2015 (možnost družinske članarine, več o tem piše na spletni strani Planinskega društva Ptuj). Več informacij na št. 041/465-173 ali tadejaradek@yahoo.com pri vodji izleta. Izlet vodi Tadeja Radek, vodnica PZS. Najboljša Tanja Vrabel in Tadej Verbošt ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8'98,£'KH3 www.radio-ptuj.si Minuli petek so v Domu kulture Cerkvenjak razglasili naj športnika in športnico Slovenskih goric v preteklem letu. Častni naziv sta prejela Tadej Verbošt in Tanja Vrabel. Ob tej priložnosti so nagradili tudi druge športnike, ki so v različnih športnih panogah dosegali vrhunske rezultate. S priznanjem za življenjsko delo na področju športa so nagradili Bogdana Savlija in Jožeta Bračka. Po lanskoletni uspešni prireditvi je uredništvo Ovtarje-vih novic v sodelovanju z Radiem Slovenske gorice, Športno zvezo Lenart in Športno zvezo Cerkvenjak ponovno izpeljalo akcijo Športnik leta Slovenskih goric, s katero so se športnikom UE Lenart zahvalili za vrhunske dosežke v minulem letu. Na prireditvi, ki jo je s svojim obiskom počastil celo predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, so podelili častne nazive v kar devetih kategorijah. Glavni lovoriki - naziv naj športnik in naj športnica leta 2014 -sta pripadli Tadeju Verbo-štu iz Žitenc in Tanji Vrabel iz Zg. Porčiča. Verbošt, ki trenira pri Atletskem društvu Štajerska, se lahko pohvali z dvema izboljšanima osebnima rekordoma na 1000 in na 1500 metrov. Kljub poškodbi je postal še prvak Univerze v Ljubljani, sezono pa je končal z odličnim drugim mestom na mednarodnem mitingu v Kapfenbergu v Avstriji. Vra-beljeva se udejstvuje v nogometu pri ŽNK Pomurje - Beltinci, kjer je zadnjih pet let tudi kapetanka. S klubom je zadnja tri leta zapored osvojila naslove članskih državnih in pokalnih prvakinj. Bila je tudi četrta najboljša strelka Rekreacija Ptuj je FIT Karate do klub Ptuj - sekcija Center aerobike - je konec marca organiziral mega maraton skupinskih vadb pod sloganom »Ptuj je FIT«. Skozi ves dan je bilo v športni dvorani Center na Ptuju zelo živahno, saj so se udeleženci dopoldan spoznavali s skupinskimi vadbami joge, pilatesa, joge obraza po metodi Savine Atai, tai ji quana in zdravega kolesarjenja. Drugi del dogodka je bil bolj dinamičen, saj so bile na sporedu vadbe step & dance aerobike in body pumpinga ob dance glasbi. Vrhunec je predstavljal mega zumba fitnes par- Z leve: predsednik Fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič, naj športnica Slovenskih goric 2014 Tanja Vrabel, predsednik športne zveze Cerkvenjak Mirko Kozar, brat naj športnika Slovenskih goric 2014 Tadeja Verbošta (slednji se prireditve ni mogel udeležiti) in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec lige prvakinj. Za svoje dosežke je bila že pred tremi leti izbrana za športnico Pomurja. Sicer pa so bili za vrhunske dosežke v minulem letu nagrajeni še številni drugi športniki iz različnih športnih panog. Za najperspektivno moško športno ekipo je bil razglašen KMN Slovenske gorice U-13. Naziv najboljša ženska ekipa je prejel ŽKMN Slovenske gorice, najboljša moška ekipa pa je KMN Benedikt. Za naj perspektivno športnico so razglasili judoistko Lio Ludvik, za naj perspektivnega športnika pa kolesarja Maja Gungla. Naziv naj športne osnovne šole si je prislužila OS Lenart, s priznanjem za dolgoletno delo na področju športa in prispevek k razvoju športa pa so nagradili Bogdana Savli-ja in Jožeta Bračka. Slovesnost so poleg nekoliko dramatičnih trenutkov ob razglasitvi nagrajencev s plesnimi in pevskimi točkami pospremili tudi številni nastopajoči, med drugim Otro- ški pevski zbor OŠ Cerkve-njak-Vitomarci in Pevski zbor KD Cerkvenjak. Za še večji aplavz pa je poskrbel predsednik OKS, in sicer z novico, da bodo letos med občinske športne zveze razdelili dodatnih 100.000 evrov, ki so jih privarčevali na račun preteklega dobrega poslovanja. Sicer pa so na prireditvi še razkrili, da bo prireditev Športnik leta Slovenskih goric 2015 prihodnje leto potekala v Benediktu. Monika Levanič Kikboks • Sprejem v Mestni hiši na Ptuju Ptujski župan sprejel sedem kikboksarjev ty, kjer je 11 inštruktorjev zumbe iz Slovenije pripravilo izredne koreografije ob vroči glasbeni spremljavi. Skozi celotni dan se je dogodka udeležilo okrog 300 sodelujočih iz vse Slovenije, ki so se prijetno zabavali, sproščali in spoznavali zdrave načine prehranjevanja. Velik dogodek je odlično uspel. David Breznik V Klubu borilnih veščin Ptuj zelo sistematsko in organizirano delajo z mladimi tekmovalci. Ta njihov trud -in znanje - se vedno znova potrjuje skozi izredne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Leto 2014 je bilo za njih izredno, saj so številnim naslovom državnih prvakov dodali še dva naslova svetovnih prvakov, osvojila sta jih Lara Vuzem Vajda ter Patrik Šulek. V mladi ekipi ptujskih kikboksarjev, ki tekmujejo v point fightingu, je mnogo nadarjenih tekmovalcev, ki jih je za njihove uspehe s sprejemom v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju nagradil župan Miran Senčar. Ta je tekmovalcem za njihove izredne uspehe predal simbolična darila -knjige Trdobojec Esada Baba-čica. Nagrade so prejeli Lara Vuzem Vajda, Patrik Šulek, Niko Ritlop, Gašper Valentin Mlakar, Simon Kaiserserger, Vito Čurin in Luka Vindiš. Miran Senčar je povedal: »Prav posebej sem vesel, da sem lahko tokrat sprejel mlade športnike, pred katerimi je še dolga in upam tudi uspešna kariera. Nekateri izmed njih so že dosegli izjemne rezultate in so pravi vzor dru- gim tekmovalcem na njihovi športni poti.« Sam sprejem je sovpadal z jubilejem KBV Ptuj, saj ta letos obeležuje 40 let delovanja. Osrednja proslava bo v maju, ko bo na Ptuju zadnji krog tekmovanja za državno prvenstvo v kikboksu za leto 2015. Na to tekmovanje je z uradnim vabilom župana Mirana Senčarja povabil predsednik kluba Zoltan Mileta, ki je od predsednika Športne zveze MO Ptuj Fredija Kmet-ca za štirideset let uspešnega delovanja KBV Ptuj prejel posebno plaketo zveze. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Mega maratona skupinskih vadb se je na Ptuju udeležilo približno 300 nastopajočih. Ptujski župan Miran Senčar je pripravil sprejem za uspešne tekmovalce KBV Ptuj. Foto: ML 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 7. aprila 2015 Videm • Razstava članic Društva kmetic V Vidovi kleti je zadišalo Društvo kmetic občine Videm je pred velikonočnimi prazniki v Vidovi kleti v Vidmu pripravilo tradicionalno razstavo prazničnih kruhov. Razstavo so članice društva kmetic občine Videm pripravile že petič, z njo pa želijo spomniti na tradicijo velikonočnih praznikov v naših krajih, je poudarila predsednica društva kmetic občine Videm Ana Hrga, in ohraniti spomin na dobrote, ki so bile nekoč na mizah sicer ob zelo redkih priložnostih, so pa bile rezultat pridnih rok in ustvarjalnosti naših mam in babic. Na razstavi so imeli svoj kotiček tudi videmski šolarji, saj članice društva z njimi redno sodelujejo in jim z veseljem pokažejo, kako se naredijo različne preproste dobrote, ki jih Utrinek z razstave v Vidovi kleti zmorejo ustvariti tudi pridne otroške roke. Poleg kruhov in peciva so bile v Vidovi kleti na ogled še vezenine, s katerimi so znale naše gospodinje že od nekdaj polepšati svoj dom; za I Foto: jš to priložnost jih je izdelala Štefka Glažar iz Dolene. jš Foto: jš Ana Hrga in Marjana Sitar v oblačilih iz 18. stoletja Ne le hrana, tudi obleka Članice Društva kmetic so se odločile, da poleg iskanja starih receptov iz domačih krajev pobrskajo po zgodovini in raziščejo tudi, kako so se nekoč oblačile ženske ob svečanih priložnostih. Na tej osnovi je oblačila iz 18. stoletja po njihovih navodilih sešila Anica Kokol in ob odprtju razstave (nato pa še na prireditvi Veselo v pomlad, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Videm) so prikazali dvoje oblačil - od krila na rep in rute do untršnice in preklanih spodnjic ... Z njimi nameravajo še velikokrat predstaviti tudi to zanimivost iz preteklosti v domači občini. Benedikt • Rez Čolnikove trte Deseta rez po vrsti Predzadnjo nedeljo v marcu je Čolnikova trta, potomka najstarejše vinske trte na svetu, dočakala deseto rez. Trta raste v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čol-nika pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah ter je dočakala že deseto rez. Rez sta opravila župan Milan Gumzar, ki je hkrati tudi gospodar žlahtne trte, in občinski viničar Zlatko Borak. Prireditev so popestrili še Kulturno društvo Vrelec Benedikt, Kulturno glasbeno društvo Benedictus, Društvo kmečkih žena in deklet Benedikt ter Turistično-vinogradni-ško društvo Benedikt. ML Foto: Igor Barton Lenart • Člani TD Presmec so se izkazali V Voličini 15 metrov dolg presmec Na cvetno nedeljo so člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini pred cerkvijo svetega Ruperta postavili kar 15 metrov dolg presmec. Kot po navadi so tudi letos presmec pripeljali s konjsko vprego in ga postavili z avtod-vigalom. 15 metrov dolgo butaro sta blagoslovila farni župnik Jože Muršec in pater Janez Sraka. Postavitev presmeca so z glasbo pospremili še člani Pihalnega orkestra MOL Lenart. Sicer pa so Guinnessovi rekorderji, ki so s 303,8 metra dolgim presmecem leta 1999 postavili svetovni rekord, tudi letos izdelali dvometrsko butaro in jo postavili v avli občine Lenart. ML _TV. ■ . rr ; Foto: Arhiv občine Ormož • Mladinski center Ormož Izmenjava semen in čebele V Ormožu so v mesecu marcu pripravili izmenjavo semen, kjer so si udeleženci izmenjali semena in znanje o gojenju vrtnih rastlin. Z namenom, da bi širšo javnost ozavestila o pomenu čebel, je Anita Bolčevič na izmenjavo semen povabila Karla Vogrinči-ča, ki je zelo znan slovenski čebelar in apiterapevt. Vogrinčič je predvajal švicarski film Več kot med, s katerim je želel opozoriti, da ljudje vedno bolj manipuliramo s čebelami in da človeški pohlep po denarju uničuje čebele. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da v Evropi, Severni Ameriki in na Kitajskem čebele ne morejo več preživeti brez antibiotikov. Vogrinčič je opozoril, da čebele umirajo zaradi prevlade človeka nad njimi. Povedal je, da je bil že Einstein mnenja, da ko bodo umrle čebele, bodo štiri leta kasneje tudi ljudje. Karl Vogrin-čič je zbral predavanja Rudolfa Steinerja v knjigi Predavanja o čebelah, s katero želi ljudi oza- Ptuj • Dijaki na delu Bolnišnica zasijala v pomladni in poletni podobi V začetku marca je ptujska bolnišnica zasijala v pomladni podobi. Dijakinje EŠ Ptuj, aranžerke III. letnika, so ob podpori dijakov Strojne šole izobesile spomladansko dekoracijo, ki so ji dodale še poletne cvetove. Cilj je tako kot že prvič po-lepšanje podobe bolnišnice, delovnega okolja ter izboljšanje razpoloženja tako pri bolnikih kot zaposlenih. Pri izdelavi dekoracije so sodelovali vsi štirje letniki programa aranžerski tehnik iz EŠ Ptuj, je povedala učiteljica aranžerstva Vesna Emeršič. Pobudnik sodelovanja med šolami ŠC Ptuj in ptujsko bolnišnico ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret je vesel, da se sodelovanje v obojestransko korist nadaljuje. Izzive bodo skušali poiskati tudi v urejanju okolice Ptujske bolnišnice, kjer je priložnost tudi za Biotehniško šolo Ptuj, še pose- vestiti, da so čebele pomembne za naravo in da ne sme biti v ospredju samo materialni vidik, količina medu, ampak skrb za naravo, za čebelo. Izmenjave se je udeležilo 20 ljudi. Prišli so otroci in starejši. Medgeneracijska mešanica je organizatorko zelo razveselila, saj meni, da je prenos znanja na mlajše generacije zelo pomemben. Izmenjali so semena različnih vrtnin: papriko, paradižnik, jajčevce, bob, solato, čebulo, artičoko, melone, čilije, kapu-cinke. V maju pa bodo izvedli vseslovensko Zelemenjavo. Aleksandra Bolčevič Foto: AB bej pa pri urejanju arheološke- ne bolnišnici, še posebej pa ne ga parka, ki v zdajšnji podobi arheološki stroki. ne more biti v ponos ne Ptuju, MG FOTO: Arhiv občine torek • 7. aprila 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Cirkovce • Vseslovenski dan za spremembe Promovirali solidarnost, prostovoljstvo in svoje junake V okviru vseslovenskega dneva za spremembe so na trgu sredi Cirkovc postavili stojnice, na katerih so ob bogatem programu obiskovalcem ponujali najrazličnejše drobne predmete, ki so jih podarili otroci, starši in drugi krajani. Kot je v pojasnila predstavnica organizatorjev Nataša Fras Haslinger iz šolskega sklada osnovne šole in vrtca Cirkovce, so se osredotočili predvsem na mini sejem rabljenih predmetov in promocijo prostovolj-stva v občini Kidričevo, saj so dan za spremembe naslovili Naši junaki. Otroke iz šole in vrtca Cirkovce ter njihove starše so povabili, naj doma poiščejo še uporabne predmete, ki jih ne potrebujejo več. In bili so presenečeni, saj se je na prenovljenem trgu nabralo za sedem stojnic najrazličnejših predmetov, igrač, celo oblačil in obutve, ki so jih nato prostovoljci ponujali občanom za prostovoljni prispevek. Med vrvežem na mini tržnici in kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole in vrtca, člani prosvetnega društva Cirkovce, Vesele Polanke in pevka Eva Boto, pa so predstavljali izstopajoče aktivne prostovoljce. Ker je nekaj darovanih predmetov še ostalo, so jih obiskovalcem ponudili tudi v nedeljo, sicer pa so v obeh dneh s prodajo na stojnicah zbrali 671 evrov, ki so jih namenili za šolski sklad šole in vrtca Cirkovce. -OM Foto: M. Ozmec Na trgu sredi Cirkovc se je nabralo za sedem stojnic najrazličnejših predmetov. StajerskiTWHIK g mnrtm pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ftiftetrirafs m ma ww»t Kranj • Državno prvenstvo v debati Ljutomerske gimnazijke osvojile 2. mesto Debatnega državnega prvenstva v slovenskem jeziku so se udeležile tudi tiri ekipe Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML). Udeleženih 24 ekip je najprej debatiralo o dveh vnaprej pripravljenih temah: "Pozdravljamo večje vključevanje robotov v delovno silo" in "Slovenija bi morala izstopiti iz pogajanj o sporazumu TISA", dve temi pa so izvedeli uro pred debato: "Homoseksualni profesionalni nogometaši najboljših evropskih lig bi morali javno priznati in živeti s svojo spolno usmerjenostjo" in "Staršem bi morali dovoliti, da svojemu otroku, mlajšemu od 16 let, vsadijo sledilni čip". Državne podprvakinje v debati Ormož • Mladinski center Ormož Velikonočna delavnica za vse generacije Zadnji dan v marcu je v Ormožu potekala velikonočna delavnica. V polfinale sta se uvrstili dve ekipi GFML. Betka Perc, Helena Beznec in Ula Litrop so bile četrte, Sanja Hošpel, Anja Zadra-vec in Hana Rakuša pa so v velikem finalu izgubile proti Celju in osvojile drugo mesto. Ekipa v sestavi Jakob Škrobar, Megi Rosic in Katja Voroš je bila peta, Svit Rodež, Lora Gržin in Reja Žinko pa so bili enajsti. »To, da smo osvojili drugo, četrto, peto in enajsto mesto v Sloveniji, kaže, da na GFML delamo dobro. Veseli me, da so debaterji ob obilici dela za šolo pripravljeni svoj prosti čas nameniti še iskanju in zbiranju podatkov ter razpravljanju o različnih temah. Debata razvija kritično mišljenje, uči komunikacijske veščine, razvija aktivno raziskovanje ter spreminja znanje v obnašanje in kreativno uporabo,« je dejala mentorica ljutomerskih debaterjev Liana Miholič. NŠ Udeleženci delavnice so krasili izpihana jajca z različni semeni, kot so mak, leča, pšenični zdrob, kumina, rdeča paprika, ješprenj, proso, poper, riž. Bo-humil Ripak, predsednik Likovno kulturnega društva LIKODU Ormož, pa je predstavil »tiffany« tehniko krašenja pisank in kra-šenje s tehniko brušenja. Otroci so si izdelali tudi zajčke, kamor so lahko odložili pisanke. Vsebino izpihanih jajc so uporabili za peko palačink. Spe-kli so preko sto palačink, ki so šle vsem udeležencem v slast, saj je na koncu ostala le ena. Delavnica je bila generacijsko pisana, saj so v njej uživali tako otroci kot starši in tudi upokojenci. Aleksandra Bolčevic Makole • Rez potomke opravljena Modra žametovka pripravljena na pomlad Društvo vinogradnikov Makole je sredi marca v sodelovanju s Prosvetnim društvom Anice Černejeve pripravilo prireditev ob rezi potomke 400 let stare trte pri cerkvici sv. Lenarta. Ob zvokih pesmi in harmonike je rez vinske trte, ki spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in ki velja za strokovno najbolj zahtevno delo, opravil član društva vinogradnikov, dobitnik številnih priznanj in skrbnik potomke Franc Kolar. Letos so bile želje vinogradnikov glede trte podobne, in sicer da naj potomka na haloških brajdah bogato in dobro obrodi in da nepridipravov v jeseni ne bi zasrbeli prsti, kot se je to vinogradnikom pripetilo lani, ko so ostali brez letine. MV Foto: Milan Sternad Rez potomke stare trte je opravil vinogradnik Franc Kolar. Foto: AB 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 7. aprila 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaja napad čebulne muhe Čebulnice sodijo med izredno zdrave vrtnine, na srečo jih naša tradicionalna štajerska kuhinja tudi zelo upošteva. Tudi sama skoraj ne znam kuhati brez čebule. Ob čebuli so v družini čebulnice seveda še česen, pa tudi šalotka in por, ne pozabite pa, da sta tudi drobnjak in kitajski drobnjak (listnati česen) del te družine, ko razmišljate o kolobarju. Prav tako pa ju lahko napada oz. se na njiju razmnožuje čebulna muha. Danes bom malo več besed posvetila poru, ker se mi zdi zelo zanimiv za tiste, ki imajo zaradi vse bolj stresnega življenja velike težave pri uživanju čebule. Zakaj je por zanimiv Rastlina ne zahteva veliko nege med vegetacijo. Sadimo ga vse od zgodnje pomladi do sredine julija. Ko doseže tehnološko zrelost, jo lahko kar na njivi skladiščimo dolgo v jesen. Od kultivarja (sorte oz. hibrida) je odvisno, ali bo na njivi tudi pre-zimil. Poletni kultivarji so običajno zelo visoki, imajo tanko a visoko obeljeno lažno steblo. Prezimni pa so čokati, nižji, liste imajo temno zelene ali sive barve. Prezimni por ostane na njivi brez težav do pomladi in je običajno ena izmed prvih vrtnin, ki jih lahko tržimo. Por sodi v rod čebulnic - lili-jevk in ima, tako kot vsi člani te družine, veliko koristnih snovi. Za prehrano uporabljamo lažno steblo, vendar je predvsem pri mlajših rastlinah užitna cela rastlina, z listi vred. Deluje ugodno na črevesje, srce in pljuča, pri tem pa ne draži želodca tako kakor njegova dva nekoliko ostrejša sorodnika. Res pa je, da temu primerno vsebuje nekoliko manj koristnih sestavin. Prav pride vsem tistim, ki so poleti radi na prostem. Pri vbodih žuželk le-te premažemo s porovim sokom, na rane lahko damo umit porov list. Skratka, por je prva pomoč na sami njivi. Zanimiv je torej tako iz stališča pridelave kakor prehrane in prepričana sem, da ga je posebej v ekološki pridelavi pri nas premalo. Vzgoja sadik Sadik ni pretirano težko vzgojiti. Por, vzgojen iz sadik, je manj občutljiv, daje višje pridelke, lažje ga tudi zavarujemo pred čebulno muho. Sadike, vzgojene s koreninsko grudo, so odpornejše in lažje prenašajo vse stresne situacije. Izberemo mul-tiplošče z 240 luknjami in več. V vsako odprtino posejemo eno semenko. Por kali relativno dolgo, tudi do 20 dni. Tudi začetna rast komaj vzniklih rastlin je počasna. Tudi setvenice oz. multi-plošče v podrtih rastlinjakih ali na prostem lahko spomladi napade čebulna muha. Proti njej imamo zdaj v Sloveniji tudi naraven - biotičen pripravek, entomopatogene ogorčice, ki jih bom predstavila kasneje. Nekje v času cvetenja višenj je posevek ali setvene plošče smiselno treti-rati s tem pripravkom. Zelo pomembno je, da sadik pora ne pridelujemo na toplem. Enako velja tudi za čebulo. Na toplem naj bodo samo do takrat, ko se listi lepo okrepijo in postavijo navpično. Kasneje pa je bolje, če so sadike nekje zunaj, v zavetju, morda celo čez noč pokrite, vendar na hladnem. Le tako bodo razvile močan koreninski sistem. Zatiranje čebulne muhe in porove zavrtalke Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smel imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat uporabimo koprivno ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in tudi koprive April Mali traven 2015 1 sreda 17 ITtek * * 2 četrtek 18 sobota : ^ iosf • 3 petek 19 nedelja * S® 4 sobota 20 ni?» ponedeljek .1 «t 1— VINKO, VELIKA HO< O nedelja 21 torek VILJEM. YEtlKCNOCM PONEDELJEK ponedeljek 22 lEOniC« 7 23 četrtek "m 8 sreda 24 petek 9 četrtek 25 sobota 1 O petek * * 26 MARCELIH nedelja 1 sobota - * 27 ponedeljek 12 nedelja J! 28 torek 135 ponedeljek 29 sreda 14 torek * & 30 četrtek 15 sreda ■i /"*■ mbnarda 1 O četrtek * m pSa,ar(e S Foto: Miša Pušenjak Prav tako lahko por zavaruje tudi pastinak, peteršilj in druge ko-bulnice. pa je možno kupiti v trgovinah. V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Največji škodljivec pa je prav gotovo čebulna muha spomladi in porova zavrtalka jeseni. Zatiranje obeh zdaj spomladi je najenostavneje, če se odločite za pokrivanje. Posevek, mlade sadike pora, čebule, česna in ša-lotke preprosto pokrijete z agro-kopreno ali še bolje zavesami. Spomladi imata obe muhi skupaj več naletov, ki se lahko prepletajo in pokrivajo. Prvi običajno sovpada s cvetenjem višenj (češenj). Letos je žal nekoliko zgodnejši. Če ta napada ustavimo in preprečimo razmnoževanje, potem je drugi milejši. Vendar bi morali to narediti vsi. Drugi napad nekje v začetku maja naredi več škode. Zato mora biti čebula pokrita najmanj do tretjega tedna maja. Drugi način je odvračanje muhe z lesnim pepelom. Zdaj je skrajni čas, da ga nasujete okoli rastlin. Nasut naj bo kakšen centimeter na debelo, po vsakem dežju ga je treba dodati, saj deluje z vonjem. Prav tako je treba pepel vlažiti, če je zelo suho. Za naslednje leto je smiselno nasušiti tudi dovolj pelina, saj tedensko zalivanje s tem pripravkom tudi zaščiti posevek pred močnejšo škodo. Za oba škodljivca pa imamo v Sloveniji na razpolago tudi nekoliko drugačne pripravke -entomopatogene ogorčice. Entomopatogene ogorčice (EO) -novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Za čebulnice so najkoristnejše in najuporabnejše ogorčice iz rodu Steinernema carpocapsae in Steinernema fel-tiae. Zato ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. Kombinacija obeh ogorčic deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce. Pomembno je, da pripravek uporabljamo pravilno, da bo deloval. Za razliko od kemičnih in naravnih sredstev za varstvo rastlin, ki ji uporabljamo na suhih rastlinah, uporabljamo EO vedno, ko je vlažno. Zakaj? Ker so to živi organizmi, majhne, očem nevidne črvičkom podobne živalce, ki živijo v zemlji. Zato jih sonce in suh zrak takoj izsušita in uničita. Najbolje jih je uporabiti takoj po močnejših padavinah ali celo, ko rahlo rosi. Ker pa si tako vreme sredi poletja težko izberemo, je treba površino, kjer smo posadili čebulnice, pred uporabo namočiti. Pripravek lahko nanesemo s sredstvi, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, le da jih moramo dobro umiti. Vedno ga nanašamo zvečer, skoraj v temi. Po nanašanju je dobro, če površino ponovno zalijemo. Ogorčice prodrejo v škodljivca skozi njegove naravne odprtine. V škodljivcu se potem zadržujejo, prehranjujejo in razmnožujejo, pri tem škodljivec hitro propade. Nato truplo zapustijo v večjem številu in iščejo nov vir prehrane. Če so tla ves čas namočena, delujejo in uničujejo škodljivce štiri tedne. Zal je spomladi njihova omejitev temperatura tal, ki mora biti vsaj 12 oC. Se pa tudi muha prične razmnoževati nekje v istem temperaturnem območju. To je navadno šele sredina oziroma konec aprila, v času cvetenja višenj, češenj in španskega KGZS obvešča bezga. Takrat pripravek tudi uporabimo prvič. Uporabimo ga tako v nasadih česna kakor čebule in seveda spomladi posajenega pora oziroma na setveni-cah pora v rastlinjaku. Varstvo čebulnic z ogorčica-mi je naravi in koristnim organizmom povsem neškodljivo, na dolgi rok pa prav gotovo najučinkovitejši način varstva. Ker so to živi organizmi, jih ne boste našli v trgovinah. Treba jih je naročiti. Omenjeni pripravek lahko naročite po telefonu. Najdete ga tudi na internetu, če vtipkate ime pripravka, vendar je to treba storiti pravočasno, torej zdaj. Ostala opravila na vrtu Za nami je velikonočni čas, ko je vrt za nekaj dni počival. Kljub temu naj se vam ne mudi s setvami, saj je še vedno zelo hladno. Seme naj lepo čaka na lepše čase. Raje nabavite sadike kapusnic, solatnic, peteršilja, zelišč ... Vse te rastline pa že lahko brez skrbi presajamo. Seveda je dovolj dela tudi na okrasnem vrtu, kjer je treba sproti odstranjevati odcve-tele cvetove čebulnic, da se bodo čebulice okrepile. Če vam je v zadnjih dnevih kaj pomrznilo (ne zmrznilo), lahko rastlinam pomagate s pripravki iz morskih alg ali čajem iz cvetov regrata oz. ognjiča. Najboljši pa je seveda pripravek iz nadzemnih delov baldrijana. Omenjene pripravke je najbolje uporabiti takoj po nastali škodi, vendar seveda tudi zdaj ni prepozno. Miša Pušenjak Vinsko "to ifcrocmo B«Xi OKfou. p" öo'imi poganikov od 1 do 2 cm. Ckortemo zemljo Ofccli deool mlaän dicv«. V pofusino Mmlp sodimo ol|Ue Škropimo sadno drew piot> Jtodljrvccn le. 4e «to ocveboo oo ikrooilnem koledarju. Foto: Miša Pušenjak A PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa. fesefl, čebula, redkev PLODOVKE in SADJE Paenka. oarad'inik. grah. fižol v» vrst» sadja... Levo prezimni, desno jesenski por; jasno ju ločimo po barvi in obliki rastline. LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ohrovt. zelje, cvewio. blitva.. Vir: internet Poziv članom za podporo sprememb Na deveti redni seji je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) obravnaval poročilo o delu KGZS v letu 2014, letna poročila o delu kmetijsko gozdarskih zavodov, Zavoda za certifikacijo gozdov in Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu. Potrdil je tudi letno poročilo o delu območnih enot in poročilo nadzornega odbora KGZS. KGZS je pri svojem delu v minulem letu največ pozornosti namenila pripravi programa za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020. Vzporedno s tem je KGZS budno spremljala dogajanja in spremembe pri zakonih, ki so povezani s kmetijstvom. V večini primerov so bile pobude in pripombe KGZS sprejete, kar je pripomoglo k blažjim obremenitvam kmetijstva. V skladu s svojim poslanstvom je KGZS aktivno izvajala promocijo kmetijstva, svojim članom nudila pravno in drugo svetovanje, medtem ko so svetovalne službe v okviru KGZS, kot vsako leto, z izobraževanjem, svetovanjem in drugimi storitvami skrbele za razvoj slovenskega podeželja. KGZS seje tudi aktivno vključila v odpravo posledic žleda z zaposlitvijo delavcev prek javnih del. Največ pozornosti na seji so člani sveta namenili aktivnostim KGZS pri zbiranju podpisov podpore za spremembo zakonov o dohodnini in skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Svet KGZS je tako podprl oba predloga zakona in pobudo, da se predloga zakona vložita s podporo volivcev. Hkrati so pozvali člane KGZS in ostale zainteresirane volivce, da zakonodajno pobudo podprejo s podpisom obrazca podpore. Svetniki so v nadaljevanju seje razpravljali o kar nekaj predlogih zakonov, ki so v postopku sprejemanja. Svet KGZS se je med drugim seznanil z informacijo o vsebini predloga Zakona o potrjevanju računov in odločno nasprotoval rešitvam v zakonu, ki bodo nesorazmerno obremenile kmetijske dejavnosti manjšega obsega. KGZS torek • 7. aprila 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Pred dnevi je legendarni britanski kitarist in pevec Eric Clapton praznoval 70. rojstni dan. Clapton je svojo glasbeno kariero pri osemnajstih, ko je postal član skupine The Yard-birds. Leta 1965 se je pridružil skupini John Mayal Bluesbreak-ers, kmalu zatem pa je kariero nadaljeval v skupini Cream, v kateri je kljub kratkemu obdobju dosegel svetovno slavo. Zatem se je zaradi težav z drogami za nekaj časa umaknil z glasbene scene. Od leta 1975 pa do danes je zgradil zelo uspešno solo kariero, v kateri je posnel kar 23 studijskih albumov in številne legendarne uspešnice, kot so Layla, Wonderful tonight, I shot the sheriff in Tears in heaven. Glasbeni kritiki Claptona uvrščajo med najvplivnejši blues kitariste na svetu. Glasbenik je v svoji bogati karieri prejel številne pomembne nagrade, pohvali pa se lahko tudi s tem, da je sodeloval s takšnimi velikimi glasbenimi imeni, kot so B.B. King, Santana in Zuc-chero. Kljub temu da Clapton že nekaj časa napoveduje umik z glasbenih odrov, bo svoj jubilej obeležil z dvema koncertoma, 1. in 2. maja v newyorškem Madison Square Garden. Eric Clapton svečani podelitvi so nastopile tudi Rihanna, Meghan Trainor, Iggy Azalea in Jenifer Hudson. Največ pozornosti je zagotovo požel nastop kraljice popa Ma-donne, ki je predstavila svojo novo skladbo z naslovom Ghost Thown, pri tem pa jo je na akustični kitari spremljala velika zmagovalka večera Taylor Swift. Popularna britanska pop rock zasedba Duran Duran za letošnji september napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. Člani skupine Simon Le Bon, Nick Rhodes, John Taylor in Roger Taylor so za potrebe novega, njihovega že 14. studi- jskega albuma združili moči z nekaterimi znanimi glasbeniki in producenti. Na novi plošči bo znova sodeloval legendarni producent Nill Rodgers, ki se je podpisal pod njihovi uspešnici Wild Boys in Notorious. Prav tako znova sodelujejo z Markom Ronsonom, ki je produciral tudi njihov zadnji album iz leta 2010 All You Need Is Now. Na novem albumu pa bomo lahko slišali tudi nekdanjega kitarista zasedbe Red Hot Chili Peppers, Johna Fruscianteja. Nova plošča jim je prinesla tudi novo založbo, saj so Duran Duran pred dnevi podpisali pogodbo s podjetjem Warner Bros. Janko Bezjak Foto: splet V Los Angelesu so podelili letošnje glasbene nagrade iHeartRadio (iHeartRadio Music Awards). Velika zmago v-alka letošnje podelitve je postala Taylor Swift, ki je bila nagrajena kar trikrat (za najboljšo pesem leta - Shake it off, najboljše besedilo ter za najboljšo izvajalko leta). Med ostalimi nagrajenci so še: Sam Smith (najboljši novi ustvarjalec), Calvin Harris (skladba Summer je bila izbrana za najboljšo plesno skladbo leta), Jessie J, Ariana Grande ter Nicki Minaj (skladba Bang Bang nagrajena za najboljše sodelovanje). Letos je organizator Justinu Timberlaku podelil tudi posebno nagrado za najbolj inovativnega glasbenika. Na Lestvi v NAJ 1. LOVE i 2. HOLD ■ ME LIKE YOU DO - ELLIE GOUL LD BACK THE RIVER - JAMES BAY 3. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI 4. LIKE I CAN - SAM SMITH 5. KING - YEARS & YEARS 6. THE NIGHTS - AVICII 7. STYLE - TAYLOR SWIFT 8. HEARTBEAT SONG - KELLY CLARKSON 9. WHAT I DID FOR LOVE - DAVID GUETTA ft. EMELI SANDE 10. HOLD MY HAND - JESS GLYNNE 11. FIRST KISS - KID ROCK Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak Nagradno turistično vprašanje Mesto za zdaj brez cvetlic in novih zasaditev dreves Marčevske akcije čiščenja okolja so bolj ali manj končane. Pokazale so na številna neodgovorna ravnanja v okolju, črna odlagališča se kopičijo, namesto da bi jih bilo manj. Na ulicah mest, krajev in večjih naselij pa je še vedno pogosto najti cigaretne ogorke in pasje iztrebke. Prejšnjo soboto, 28. marca, je potekala skupščina Turistične zveze Slovenije. Dosedanji predsednik Peter Misja bo TZ Slovenije vodil tudi v prihodnje. Med petimi podpredsedniki je tudi Jože Protner kot predstavnik Po-dravja. V upravni odbor TZ Slovenije pa je bil kot član TD Ptuj izvoljen Andrej Klasinc. TD Ptuj pa ima tudi kandidata za vodenje dveh strokovnih svetov, o tem bo odločil UO. V letu 2014 naj bi člani slovenskih turističnih društev po neuradnih podatkih opravili okrog 2500 ur prostovoljnega dela. Do 24. aprila morajo turistična društva oddati vloge za pridobitev sredstev za eno od svojih najpomembnejših prireditev. Letos je na voljo 140.000 evrov. TD Ptuj bo skušalo pridobiti sredstva za prireditev ob svetovnem dnevu turizma. V aprilu bo TD Ptuj izvedlo tudi žegnanje konj pri cerkvi Leopolda Mandiča na Ptuju. V začetku maja pa bo pripravilo že tradicionalno prireditev ob vstopu Sloveni- je v EU. Letošnja bo potekala v Evroparku, kjer bodo ptujske osnovne šole izvedle kulturni program, opravili pa bodo tudi simbolni dvig evropske zastave. V TD Ptuj, kjer so tradicionalno nekaj desetletij skrbeli za ocvetličenje mesta, niso zadovoljni, da je mesto v naglici pospravilo sicer „neugledna" korita. Pričakovali so, da se bo to zgodilo ob sočasni zamenjavi z novimi oz. tudi v sodelovanju s TD Ptuj. Mesto je v preteklosti dobivalo pozitivne ocene v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna prav zaradi ocvetličenja. Tudi srebrno in bronasto priznanje mednarodnega tekmovanja ocvetličenih mest je prejelo za vsa svoja prizadevanja. Sicer pa so mednarodni ocenjevalci mesto opozorili tudi na nujnost registra dreves, ki ga še vedno ni. V evforiji nekritičnega podiranja le-teh bo register, če ga bodo sedaj vzpostavili, veliko krajši, kot bi bil sicer. Tudi pravega odgovora na to, kje bodo zasadili nova drevesa, za vsako podrto naj bi posadili dve novi, še ni. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Simonič, Podvinci 124, ki je pravilno odgovorila, da traja plovna sezona na Ptujskem jezeru od 1. maja do konca septembra. Danes vprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja velikonočna razstava v minoritskem samostanu na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 11. aprila. Foto: Marjan Gojkovič Člani društva Cesarsko kraljevi Ptuj so se odločili, da bodo obiskovalce Ptuja od drugod razveselili oz. jim predstavili del svojega delovanja ter tudi na ta način poživili mestno dogajanje. Prvi dve nemški skupini sta bili navdušeni. Jžh' Nagradno turistično vprašanje Katera po vrsti je bila letošnja velikonočna razstava TD Ptuj v minoritskem samostanu? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 7. aprila 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK gosta zelenjavna juha, rižota s juha, puranji zrezek v ocvrti ribji file, remu- bučna kremna juha, goveja juha, svinjska kuhana govedina, enolončnica s piščančjim mesom, omaki, kruhovi cmoki, ladna omaka (majo- tortilje z mletim pečenka, krompir, špinača, pire krompir testeninami, sadna regrat v solati solata nezina omaka z gorčico mesom*, motovilec radič v solati, solata in kislimi kumarami), krompirjeva solata zamorček** *Tortilje z mletim mesom Sestavine: 2 žlici olja, 1 čebula, 450 g mletega mešanega mesa, 2 stroka česna, 2 paradižnika, 1 srednje pekoč čili, 1 žlička soli, 2 ščepca popra, pol žličke origana, 100 g naribanega sira (edamec, čedar, mocarela ...), 8 koruznih tortilj. Na olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo mleto meso in ga med mešanjem na visokem ognju pražimo 5 minut. Ko se koščki mesa dobro zapečejo, dodamo sesekljan paradižnik, čili in česen ter vse skupaj med občasnim mešanjem pražimo še 2 do 3 minute. Začinimo s poprom, soljo in origanom. Nizek pekač obložimo s papirjem za peko. Po delovni površini razporedimo koruzne tortilje. Na spodnjo polovico z žlico položimo nadev in ga potrosimo z naribanim sirom. Čez nadev zapognemo drugo polovico tortilj in jih polagamo na pekač. Pekač za 8 do 10 minut potisnemo v pečico, segreto na 190 stopinj Celzija. **Zamorček Sestavine: 10 dag sladkorja, 10 dag margarine, 8 dag mlete čokolade, 12 dag mletih orehov, 1 žlica drobtin, 6 rumenjakov, 6 beljakov, 2 lončka sladke smetane. Umešamo margarino s sladkorjem, dodamo 6 rumenjakov in čokolado ter mešamo, da zmes naraste. Rahlo vmešamo sneg iz beljakov in mlete orehe, pomešane z drobtinami. Maso damo v dobro namazan in z drobtnami potresen model s pokrovom (če nimamo pokrova, pokrijemo model z alu folijo) in kuhamo eno uro. Kuhanega pustimo 5 minut počivat, nato ga stresemo iz modela. Ohladimo in obložimo s stepeno sladko smetano. Pod drobnogledom ZPS • Test parnih likalnikov in likalnih postaj Železo in para na vročem preizkusu Likalnik je nekoč veljal za enega preprostejših gospodinjskih pripomočkov, ki ga je bilo enostavno uporabljati in se ni skoraj nikoli pokvaril. A tako je bilo pred kakšnimi 30 leti, ko so bili likalniki še preprosta električna grela, uporaba pare pa je bila rezervirana za profesionalne delavnice in kemične čistilnice. Danes vsi likalniki omogočajo likanje s paro, kar omogoča učinkovitejše likanje, a prav zaradi priprave pare je življenjska doba današnjih likalnikov krajša. Na testu smo soočili 21 parnih likalnikov, za katere smo odšteli od 28 do 100 evrov. S skupno oceno zelo dobro se lahko pohvalijo trije likalniki v razponu od 46 do 100 evrov, za zmagovalno parno postajo pa bi morali odšteti 170 evrov. Ker gre za izdelek, ki ga številni redno uporabljajo in ki ga ne kupujemo pogosto, je pogled na rezultate neodvisnih primerjalnih testov zagotovo korak v smer informirane odločitve, kar lahko potrošnikom prinese ne le prihranke, ampak tudi lažje opravljanje za mnoge nadležnega gospodinjskega opravila. Obstaja več vrst likalnikov za domačo uporabo, kar je razvidno že iz njihovih različnih cen. Ločimo med parnimi likalniki in likalnimi postajami. Parne postaje imajo ločeno posodo za pripravo pare, od koder potuje para po cevi v likalnik. Parni likalnik pa ima posodo za vodo vgrajeno v ohišje pod ročaj. Parni likalniki so naprodaj za nekaj desetakov, likalne postaje pa za nekaj stotakov. »V primerjavi s starejšimi likalniki brez pare uspešno likanje pri parnih likal-nikih poteka pri nekoliko nižji temperaturi, poraba energije je manjša, mehanskega dela je manj in učinek likanja je trajnejši. A tesnila, šobe in grelci za vodo so konstrukcijsko za-pletenejši in zob časa ter posledice uporabe jih prej prizadenejo. Če se pokvari kateri od elementov, ga je smotrno zamenjati in likalnik popraviti, ko pa se začne cena popravila bližati ceni novega izdelka, nam preostane le nakup novega«, poudarja Črt Breskvar, strokovni sodelavec Zveze potrošnikov Slovenije. Kako izbrati parni likalnik, ki bo ustrezal vašim potrebam? 1. Poznate odgovor na vprašanje »Kakšen likalnik potrebujem«? Pri izbiri likalnika so poleg cene pomembne tudi vaše navade in prostor, namenjen likanju. Če likate »vse naenkrat«, vam bo parna postaja olajšala in skrajšala delo. Če pa likate sproti, vam bo bolj ustrezal dober parni likalnik. Lažje ga vzamete iz omare, hitreje je pripravljen za delo in dotakanje vode v likalnik ne zaustavi delovnega procesa. 2. Zmogljivost Proizvajalci radi zapišejo dva podatka o zmogljivosti: največji sunek pare, ki ga lahko sprožimo s priročnim gumbom na ročaju, in količino kontinuiranega pretoka pare. Parne sunke lahko prožimo le občasno, zato je za likanje pomembnejša količina kontinuirane pare, ki pri parnih likalnikih doseže od 30 do 50 g/min. A pozor. Likalnik takšno količino pare sprošča le pri najvišji nastavitvi \ (•••), torej za likanje bombažnih ali lanenih tkanin. Že pri eni stopnji nižje (••) se količina narejene pare zmanjša za več kot polovico. Težava velja le za parne likalnike, pri parnih postajah pa količina pare ni odvisna od temperature likalne plošče. Tudi zato je učinkovitost slednjih večja. 3. Drsna površina parnih likalnikov Za nežno drsenje je pomembno, da likalnik proizvaja čim več pare, ki zmanjšuje trenje. Črt Breskvar potrošnikom svetuje, »da so pri izbiri pozorni tudi na debelino roba likalne plošče. Naj izbirajo med modeli s stanjšanim robom po celotnem obodu, oziroma vsaj v konici likalnika. Tanek rob namreč omogoča natančno likanje pod zavihki in pod gumbi in lepše likanje okoli žepov, ovratnikov in srajčnih gub«. 4. Čiščenje kamna V Sloveniji je voda, ki priteče iz pip, večinoma zelo trda, zato je med najpomembnejšimi funkcijami li-kalnika način čiščenja apnenčastih oblog, t. i. kamna. Proizvajalci svetujejo različne načine, vendar se najlažje izognemo čiščenju kamna, če za likanje uporabimo vodo iz pipe, pomešano z destilirano vodo v razmerju 1:1. »Uporabe same destilirane vode ne priporočamo, razen če proizvajalec aparata tega izrecno ne dovoljuje,« izpostavlja Črt Breskvar. Foto: arhiv torek • 7 aprila 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... da so se vseslovenske akcije za zagotovitev čim več doma pridelane hrane prvi resno lotili vr-tičkarji; čeprav jim za to ne bodo pripadle nobene državne ali evropske subvencije tako kot velikim irtičkarjem, pardon, kmetom. Govori se... ... da ptujski politiki ne tekmujejo v maratonu, ampak v kratkih disciplinah: kdo bo imel najkrajši mandat. Trenutno vodi Klavdija pred Petrom. Zmagovalec bo zjutraj imenovan, opoldne pa bo odstopil. ... da naša podalpska deželica že lep čas ni več svobodna, saj je postala čisto navadna kolonija tujega kapitala. ... da kljub temu pošteni in zavedni Slovenci še kako ločimo razliko med domoljubjem in do-mobranstvom. . da je naš obrambni minister pravi vojak. V boj z generalom se podaja do poslednjega diha. ... da samovoljni šu-marski veljaki snujejo elaborat za evropska sredstva. Če jim bo uspelo, da bi preimenovali tudi kraj v Strnišče, bodo potrebovali sredstva za nove table ob vpadnicah v naselje. . da imajo prav ti sa-movoljneži še en EU-scenarij; če na prvem razpisu ne bodo uspeli, je tu še predlog za preimenovanje naselja v Sternthal. Kar ni uspelo Nemcem, bo pač njim. ... da bodo šterntalski šolniki morali kar kmalu začeti pisati in žigosati nova šolska spriče- Foto: Tajno društvo PGC vala, sicer bi lahko imel kdo učence za plagiator-je. ... da smo nekoč za državne in delavske praznike odpirali nove tovarne za nove zaposlitve in ljudi pošiljali na zabave; danes pa jih pred prazniki zapiramo in ljudi pošiljamo na cesto. Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Fotografija je nastala v Podgorcih, kjer je naš najdenček Tom opazoval letanje ptičkov,« je ob današnji fotografiji pripisala avtorica Anica Nemec. Foto: Anica Nemec Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 1 7 2 1 4 9 7 3 8 1 7 2 3 4 6 5 4 7 5 3 1 6 2 4 9 3 3 5 9 8 4 1 5 4 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ GGG Bik vv © €€€ GG Dvojčka VVV ©© € G Rak VV ©©© €€€ G Lev VVV ©© € GGG Devica VV ©©© € GGG Tehtnica VV © €€€ GG Škorpijon VVV ©© € GGG Strelec V © €€€ GG Kozorog VV ©©© € GGG Vodnar V ©© €€€ G Ribi VV ©©© € GGG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. do 13. aprila 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 7. april 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstavitev predstave David Lindsay-Abaire Ne daj se Kim 11:00 Ptuj, Furstova hiša: inovativne obnove rabljenega tekstila in podjetniške priložnosti na področju ponovne uporabe 16:00Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: šivalnica Sreda, 8. april 10:00 Ptuj, medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra: srečanje predstavnikov gospodarstva in predaja varilnega aparata Wellbee WB-P500 s strani podjetja Daihen Varstroj Šolskemu centru 17:00Slovenska Bistrica, OŠ: 42. območna revija otroških pevskih zborov, 1. del 17:00Središče ob Dravi, OŠ: pravljična ura za otroke 17:15 Ptuj, kulturna dvorana gimnazije: dobrodelni koncert, za OŠ Vidovice v BiH, pevski zbor Gimnazije Ptuj ter pevska skupina profesoric in dijaški bendi 18:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: 19. redna skupščina Gasilske zveze Majšperk 18:00 Slovenska Bistrica, Partizanska 23: potujoča kolesarska popravljalnica, zadruga Bikelab, Bistra Ropotarnica Četrtek, 9. april 9:00 Ptuj, dominikanski samostan: strokovno posvetovanje Kako do NIČ odpadkov v Sloveniji, Zveza ekoloških gibanj in ZRS Bistra Ptuj 9:00 Središče ob Dravi, pri Sokolani: občinski praznik, tekmovanje DU v vrtnem kegljanju za pokal občine, DU Središče ob Dravi 17:00 Poljčane, OŠ: 42. območna revija otroških pevskih zborov, 2. del 18:15 Ptuj, dominikanski samostan: Zemlja, imamo te radi! modna revija inovativne obnove rabljenega tekstila, v okviru projekta Poreteks, Sanja Veličkov-ič, Sabina Hameršak Zorec, Stanka Vauda, Rika Zadravec in Tirera, d. o. o. 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Literarni večer s predstavitvijo knjige Gosposka, mater si ozka, avtorja Orlanda Uršiča 19:30 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja: 11. koncert učiteljev Petek, 10. april 9:00 Ptuj, dominikanski samostan: strokovno posvetovanje Kako do NIČ odpadkov v Sloveniji, Zveza ekoloških gibanj in ZRS Bistra Ptuj 11:00 Središče ob Dravi: občinski praznik, svečanost v spomin žrtvam NOB pri spomeniku na Trgu talcev, strelsko tekmovanje v Strelskem društvu ob 17.00 17:00 Ptuj, Mestni kino: animirani film Deček in svet ter razstava slik, ilustracij, kolažev, zgodborisov za film v avli kina 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, velika dvorana: Zapeti poet Mihaela Mravljak, KUD KulTura 19:00 Slovenja vas, gasilski dom: zbor članov TD Mitra Hajdina 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: satirična komedija Ogledala, Uščip Teater Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Ne daj se Kim, David Lindsay Abaire 21:00 Ptuj, CID: koncert Feedback in Vibesonic Jam 21:00 Žamenci: Poletju naproti, koncert Mi2 in Drugo dugme ter voditelji štajerske budilke Mestni kino Ptuj Četrtek, 9. april: 19:00 Ljubezen na prvi pretep. Petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. april: 17:00 Deček in svet; 19:00 Ljubezen na prvi pretep; 20:45 Hitri in drzni 7. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijateljstvo je nekdo, ki bi rad daroval, ne pa zahteval.« John Knittel »Če se prijateljici usedeta k čaju in piškotom, odrineta vse skrbi sveta na rob zavesti - in za kratek čas zaživita v svojem raju.« Pamela Dugdale »Bogastvo je zastor, ki skrije rane.« Menander 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 7. aprila 2015 Plačana objava Ptuj je FIT V soboto, 28. marca 2015, je Ptuj dokazal, da so prebivalci mesta in širše okolice zelo športno aktivni in da so udeleženci zelo FIT. V športni dvorani center na Ptuju je potekal Mega maraton skupinskih vadb pod sloganom »Ptuj je FIT«, ki ga je organiziral Center aerobike iz Ptuja. Organizator je skupaj s partnerji in sponzorji prikazal odličen dogodek, kjer so za vse udeležence pripravili delavnice in vadbe na temo zdrave prehrane - super živila, uporaba gibalnih vzorcev pri vadbi in zdrava hrbtenica. Dopoldanski čas je bil zapolnjen s skupinskimi vadbami joge, pilatesa, joge obraza po metodi Savine Atai, Tai ji qua-na in zdravega kolesarjenja. V popoldanskem delu in vse do poznega večera so bili deležni največjega rekreativnega maratona skupinskih vadb, kjer so se udeleženci preizkusili v večurnem razgibavanju v skupinskih vadbah step & dance aerobike in body pumpinga ob dance glasbi. Skozi ves dan so potekale predstavitve najrazličnejših skupinskih vadb, ki jih mesto Ptuj tudi ponuja skozi svojo ponudbo najrazličnejših fitnes centrov in društev. Center aerobike je za vrhunec dogodka Ptuj je Fit udeležencem pripravil mega Zumba fitnes party, kjer je 11 inštruktorjev iz Slovenije v kar triurni zabavi ob latinskoameriških korakih plesa, glasbe in zabave pričaralo nepozabno zabavo in velik šov. Tudi najmlajši obiskovalci so se lahko dodobra razgibali v celodnevnem otroškem športanju - moj otrok je fit. Odlično so se predstavili tudi partnerji in sponzorji dogodka. Tako na dogodku ni manjkalo lokalnih ponudnikov zdrave prehrane, domače kulinarike, okrepčila in pijače za dodatno energijo. Organizator, partnerji in sponzorji so skupaj z udeleženci, ki jih je bilo skozi celoten dan približno 300, dokazali, da Ptuj »JE« fit, da se še zmeraj najde čas za rekreacijo in zabavo. V športni dvorani center je ves dan izžarevala neverjetna pozitivna energija, ki je vplivala na vse udeležence dogodka. Predsednik društva Karate do klub Ptuj, sekcije center aero- bike Andrej Cafuta izpostavi, da je kreativni vodja dogodka »Ptuj je Fit« Miha Primc s svojimi sodelavci pričaral vsem udeležencem dogodek, ki sodi po idejni zasnovi in organizaciji v sam svetovni vrh tovrstnih športnih dogodkov. Tokratni uspeh dogodka je gotovo pomembna spodbuda v prizadevanjih, da takšen dogodek postanek tradicionalen in se v slovenskem prostoru uveljavi s svojo visoko kakovostjo ter se vsem, ki se želijo gibati, rekreativno ali na področju tekmovalnega športa, to omogoči in jih vzpodbuja k zdravemu in športnemu načinu življenja. 0 ^ 0 LU DC O 1- 08:00 Materinski dan na Destrniku 08:30 Utrip iz Ormoža 09:30 ŠKL 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Revija OP2; 2. dei 21:00 Deslrnik - Oddaja iz preteklosti SIP 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulluri PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Materinski dan na OŠ Hajdina in v H ajdo šah 10:00 Kronika iz občine Starše 12:00 ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Materinski dan v trničah 20:00 Materinski dan v Skorbi in v Slovenija Vasi 121:30 Polka In Majolka 23:00 Video strani 08:00 Revija OPZ, 1. del 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Območno srečanje OFS: 1. del 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulluri 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Sfoyesakd budilka 1 Nn 1 DELUl 0b petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro naš Dalibor Bedenik predstavil poklic mizarja na sedežu podjetja Fredi Vuk s.p. v Majšperku. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil MIZU? www.radio-tednik.si VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA Prebujam se vpomlad z Radio-Tednikom Ptuj Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. aprila 2015. Z nami se bodo prebujali KLAPA Kampanel in ansambel Donačka. f.t 7 H ■ v t Vi. p*-, a ^ . SB V. i £ I ' > i r T Vabljeni vsi, :i vas veseli zabava sproščenem vzdušju! Veselimo se druženja z vami! Cena vstopnice: « v pr^dprodajfs € (9,5% DDVvzneskuo,43€jevceni) » dab^oncerta 7 € (9,5% DDV v znesku 0,61 €jev ceni) www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 7. aprila 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23._ KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684._ PRODAJAJO jablane stare sorte. Tel. 041 818 286._ PRODAM inoks sod za vino, cena 90 €, in štedilnik na drva Kiperbus, cena 75 €. Tel. 040 320 134. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek Starše 23. NEPREMIČNINE ODDAMO dvosobni apartma, Vir pri Zadru, velikosti do 40 m2, oddaljenost od morja do 150 metrov. Telefon 031 742 714. RADIOPTUJ 89,8-98,2-lO^ JAVNA ZAHVALA Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri snovanju knjige Popolne resnice in njeni predstavitvi na ptujskem gradu, se iskreno zahvaljujem, zlasti pa Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, ki mi je tokrat že petič nesebično stal ob strani, njegovemu direktorju Andreju Brencetu, tajnici Ireni Ma-roh, medijskima pokroviteljema Radiu-Tedniku Ptuj in Videoprodukciji Tinček Ivanuša, Cvetličarni Cvetka, zakoncema Tanji in Branku Tonejcu, zakoncema Davorinu in Tjaši Jukič Mrgole, vrhunskemu slikarju Jerneju Forbiciju, vsem domačim, predvsem pa vnukinji Katji in vnuku Vojku, ki sta večer obogatila z glasbo, življenjski sopotnici Kaji, ki je imela veliko razumevanje za moje »odsotnosti«, ko sem se posvečal ustvarjanju, in ne nazadnje vsem tistim, ki so se potrudili in prišli na grad ter s tem poveličali zame tako pomemben dan. Rudi Ringbauer MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za vetje objave predhodno pokličite. Ne mine dan, da se ne prikaže nam tvoj obraz nasmejan. A v naših srcih bolečina skeli, ki nam ves čas govori, da te več ni. Vendar z nami si, saj ljubezen naša ti sledi, kjerkoli si. SPOMIN Danes mineva osem let, kar nas je zapustil naš dragi Uroš Ozmec 20. 6. 1986-7. 4. 2007 Hvala vsem, če ste v mislih z njim, hvala za prižgano svečko v njegov spomin. Tvoji najdražji! www.tednik.si PTUJSKA TELEVIZUA . . 7.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 To bo moj poklic: Zobotehnik in PROGRAMSKA SHEMA PeTV zobozdravnik,jon. ilm Campus: Pokopališče, pon. lodro,pon. IgjTV Ormož, pon. 'tujska kronika, pon. nfo kanal tujska kronika 10:20 10:30 10:55 12:00 12:151 18:00 m 18:15 Sekvenca, 15. oddaja, pon. Hf ovabilo na kavo: Nazaj na konja, pon. 18:30 19:101 1. Regata Ptujčanka, pon.. 19:25 Glasbena 8 (slo), 46. oddaja, pon. i20:00 Ptujska kronika, pon. H 20:15 21-401 22:00 22:20 Ibiskali smo sonček in sožitje, pon. 3. Resata Ptujčanka tujska kronila, pon. nfo kanal Sreda 8.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Šola. da se ti zrela: OS Brezno Podvleka II. 10:10 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:10 Modro, pon. 11:35 Biseri narave, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Info kanal, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:15 Povabilo na kavo: Rudi Kitar 18:55 Zaposlovanje mladih, pon. 19:30 Glasbena tt (slo), 46. oddaja, pon. 2 0 lis' ¿ist^ u metnos^ "od d aj a 20:40 Povabilo na kavo: Rudi Kirar, pon. 21:20145 let Gimnazije Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:15 Regi TV Gorišnica 23:15 InfS kanal Četrtek 9.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjjca 10:00 Regi TV Gorišnica, pon. 11:00 Pomurcki tednik, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Info kanal 18:00 Ptuiska kronika 18:15 Glasna za vse, 6. oddaja, pon. 18:45 20. let PKMambojon. 19:10 Povabilo na kavo: Rudi Kirar, pon. 19:50 Film Campus: Haložan, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:15 Glasbena 8 (slo), 47. oddaja 20:50 Zeleno, pon. 21:20 Cista umetnost, 43. oddaja, pon. 21:45 Glasbeni Diedah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal J^t 1 www.petv.tv ' Spnmijato nas lahko tudi m 12 in SIDLIV Naročite z brezplačno prilogo v Štajerski TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ___________SiS______ NAR001.NICA ZA Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. ifo/m&z TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Naj tagj^m- naj i/zgymj Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojiteljica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Naslov vrtca: Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i V* * | JI SPOMLADANSKI DAN ODPRTIH VRAT VrtnarstOo Revital, sobota, 11. april 2015 med t£ rn 1uro v Kidričevem. « ' AtlLtf" J^SJfcr* . - vodeni obhodj,*delavnice ' akcijske cene,-strokovna svetovanja ' T ' -vrtnarstvb.si, tel. 027990792 . - y ■ . mag. Miša Pašenjak član Skupine TALUM Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto^ Sveta Trojica v Slov. goricah • Pregled varnostne situacije za lansko leto Osebna kronika Več velikih tatvin Lenarški policisti so na območju občine Sveta Trojica v Slo. goricah v minulem letu zaznali porast kaznivih dejanj. Med slednjimi se je najbolj povečalo število tatvin. Na minuli, četrti redni seji sveta Občine Sveta Trojica v Slov. goricah so se svetniki in svetnice med drugim seznanili s pregledom varnostne situacije na območju občine. Kot je razvidno iz omenjenega akta, so sicer policisti Policijske postaje Lenart na celotnem območju PP Lenart v lanskem letu zabeležili tako izboljšanje na področju varnosti cestnega prometa kot tudi upad števila kaznivih dejanj. Medtem ko je situacija glede obravnavanih kaznivih dejanj na območju občine Sveta Trojica nasprotna. Le-narški policisti so namreč v lanskem letu na območju trojiške občine zaznali porast kaznivih dejanj. Obravnavali so kar 31 kaznivih dejanj, leto poprej 19. Večina kaznivih dejanj sodi v skupino kaznivih dejanj splošne kriminalitete. V notranji strukturi splošne kriminalitete prevla- dujejo kazniva dejanja zoper premoženje (leta 2014 21, leta 2013 17), na tem področju pa prevladujejo tatvine (2014: 9, 2013: 13), sledijo velike tatvine (2014: 5, 2013: 1) ter poškodovanje tuje stvari (2014: 7, 2013: 1). Obravnavali so tudi tri kazniva dejanja nasilja v družini. Kot še ugotavljajo lenarški policisti, so kazniva dejanja razpršena po celotnem območju trojiške občine. Največje število ka- znivih dejanj pa se je zgodilo ob ponedeljkih in torkih. Sicer pa so policisti v lanskem letu obravnavali tudi tri samomore (leto poprej enega) in dva požara (enako leta 2013). Na primerljivem Fotografija je simbolična. nivoju z letom 2013 so tudi prometne nesreče. Skupaj s policisti Policijske postaje Maribor so obravnavali 22 prometnih nesreč (2013: 18). Nobena nesreča se ni končala s smrtnim izidom, prav tako pa pri obravnavanih nesrečah niso zaznali prisotnosti alkohola pri povzročiteljih. Je pa bilo v prometnih nesrečah za kar 50 % več lahko telesno poškodovanih, in sicer 18 oseb. Kot je še razvidno iz dokumenta, pa porasta kršitev ne beležijo. Tako kot leto poprej so namreč v lanskem letu obravnavali šest kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošne varnosti ljudi in premoženja. Med zaznanimi kršitvami so obravnavali eno kršitev določil zakona o orožju (enako kot leto poprej) in pet kršitev (2013: 4) določil zakona o varstvu javnega reda. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Alergijske reakcije vse pogostejše in hujše Kako ravnati v primeru anafilaksije -smrtno nevarne alergije S pomladjo prihajajo tudi prve sezonske alergije. Kot opozarjajo strokovnjaki, pa so alergijske reakcije vse pogostejše in vse hujše. Pogosto so odzivi celo tako siloviti, da je nujna takojšnja pomoč, saj se napad lahko konča tragično. Letošnja Mednarodna kampanja o alergijah, ki deluje pod okriljem Evropske akademije za alergologijo in imunologijo in bo potekala vse do 24. aprila, poziva ljudi k previdnosti pri uživanju hrane, zdravil in varovanju pred piki žuželk. V ta na-mem v lekarnah osveščajo paciente o prepoznavanju in ukrepanju v primeru zelo hudih alergičnih reakcij. Ena izmed njih je anafilaksija. Gre za zelo hudo alergijsko reakcijo, ki jo največkrat sprožijo alergeni v hrani, piki žuželk in nekatera zdravila. Anafila-ksija je življenjsko ogrožajoča preobčutljivostna reakcija in se razvije v nekaj minutah (najpogosteje po pikih žuželk) do dveh urah po stiku z alergenom (po zaužitju hrane ali zdravil). Najpogostejši znaki so otekla sluznica grla, začasna zožitev sapnice, znižanje krvnega tlaka, pojavi se izguba zavesti, pri večini bolnikov pa so prisotne tudi spremembe na koži in sluznicah ter motnje srčnega ritma. Le adrenalin lahko reši bolnika ob anafilaksiji Če anafilaksije ne zdravimo pravočasno, lahko pov- zroči smrt. Zato je ključno, da se pacient poduči, kako lahko takšno reakcijo prepreči ali ublaži. »Za dobro izvajanje samopomoči mora bolnik obvladati tehniko dajanja adrenalina. Adrenalin je edino zdravilo, ki lahko reši potencialno življenjsko ogroženega bolnika ob anafilaksiji. Pacientu svetujemo, naj kljub uporabi adrenalina poišče zdravniško pomoč, če je le to mogoče. Komplet zdravil, ki mu jih predpiše zdravnik, naj pacient vedno nosi s seboj. Pacientu svetujemo, naj svojo okolico seznani z možnostjo nastanka anafilaktične reakcije in z ukrepi, kar mu bo zagotavljajo pomoč tudi v primeru nezavesti,« so še sporočili iz Mariborskih lekarn. Monika Levanič :)■ Rojstva: Nina Ficko, Loka 5 a, Starše - deček Gal; Katja Cvetko, Trgovišče 39 a, Velika Nedelja - deček Dominik; Natalija Drovenik, Irje 27 a, Rogaška Slatina -deček Lucijan; Petra Klobasa Petrač, Kajuhova ulica 8, Zg. Polskava - deklica Ela; Tamara Fekonja, Vičanci 71, Velika Nedelja - deček Tjaš; Petra Zem-ljak, Mihovci pri Vel. Nedelji 1, Velika Nedelja - deček Klas; Branislava Vedlin, Lešje 20, Majšperk - deklica Ana; Erika Podgoršek, Zagrebška cesta 73, Ptuj - deklica Gaja; Aleksandra Valtl, Zg. Kungota 13 d, Zg. Kungota - deček Patrik. Umrli so: Angela rU Meško, Kajžar 35, roj. 1933 - umrla 27. marca 2015; Jerica Škamlec, roj. Štrakl, Biš 17A, roj. 1935 -umrla 25. marca 2015; Marija Ana Verdenik, roj. Pal, Ptujska Gora 6, roj. 1936 - umrla 25. marca 2015; Ljudmila Kerbler, roj. Štumberger, Ptuj, Potrčeva c. 46, roj. 1942 - umrla 25. marca 2015; Ljudmila Vičar, roj. Muršič, Strejaci 8, roj. 1924 - umrla 26. marca 2015; Ignac Kajnih, Grlinci 25, roj. 1953 - umrl 29. marca 2015; Milan Žumbar, Pristava 21B, roj. 1957 - umrl 29. marca 2015; Boris Šegula, Polen-ci 45B, roj. 1956 - umrl 28. marca 2015; Elizabeta Cvetko, roj. Bombek, Dornava 44, roj. 1940 - umrla 29. marca 2015; Kristina Lozinšek, roj. Ljubec, Ptuj, Belšakova ul. 37, roj. 1929 - umrla 25. marca 2015; Paulina Majnik, roj. Auguštin, Ptuj, Ul. heroja Lacka 5, roj. 1931 - umrla 27. marca 2015; Kristina Ranfl Korošec, roj. Slapničar, Ptuj, Rimska pl. 2, roj. 1922 - umrla 26. marca 2015; Stanko Korpar, Župečja vas 59, roj. 1947 - umrl 30. marca 2015; Otmar Grimšič, Krčevina pri Vurbergu 66, roj. 1935 - umrl 27. marca 2015; Mirko Žalar, Ivanjkovci 83, roj. 1952 - umrl 30. marca 2015; Marija Špindler, roj. Kuhar, Ptuj, Brstje 30, roj. 1928 - umrla 27. marca 2015; Aleš Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100, roj. 1980 -umrl 26. marca 2015; Ciril Krebs, Ptuj, Arnuševa ul. 7, roj. 1935 - umrl 23. marca 2015; Terezija Zajšek, Ptuj, Potrčeva c. 42, roj. 1943 - umrla 2015; Angela Pevec, roj. Marin, Savci 76, roj. 1929 - umrla 31. marca 2015; Martin Korošec, Lešje 27, roj. 1937 - umrl 27. marca 2015; Anton Milošič, Dravci 15, roj. 1938 - umrl 30. marca 2015; Ivana Zajšek, Ptuj, Rimska pl. 2, roj. 1921 - umrla 28. marca 2015. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja iz leta 2007 je alergijo, kot npr. rinitis, očesno vnetje, dermatitis, alergijo na hrano ali drugo (alergijska oblika astme je izključena), imelo nekaj več kot 15 % (od 2100 vprašanih več kot 310) ljudi. Največ pacientov, ki so imeli alergijo, je bilo starih 15-29 let. Zanimiv je tudi podatek, da je več bolnikov izhajalo iz V zahodne Slovenije. J Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Severni do severovzhodni veter se bo prehodno predvsem v vzhodni Sloveniji nekoliko okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v zatišnih legah do okoli -5, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo v zahodnih krajih večinoma sončno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Jutra bodo še sveža, čez dan pa bo postopno topleje. Vremenska slika Iznad zahodne Evrope se proti Alpam počasi krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah od severa k nam priteka prehodno precej hladnejši zrak Foto: arhiv