Štev. 126.
T UnbUanl. v petek. 2. JnnlJa 1911.
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— ia četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24*— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2-—
I opravi prejeman mesečno K 1*90
SLOVENEC
i Inseratl:
Enostolpna petltyrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
po 15 v . . . . „ 13 „ 10
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
▼sak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
02T Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi nllol ite?. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo Je t Kopitarjevi nllol Stev. 6. tco Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnia številka obsega 6 strani
Tajski promet do Kranjskem.
Ki je dežele v Evropi, ki bi bila vsled lepot narave in različnosti narodov za tujca tako zanimiva in intere-santna, kakor ravno naša država.
C. kr. železniško ministrstvo je kot prvo spoznalo nacijonalno ekonomično vrednost tujskega prometa in neprecenljiva zasluga sedanjega sekcijskega šefa dr. Rolla je, da se je dosedaj še malo organizirani tujski promet združil v enotno organizacijo.
Leta 1905 se je vršila vladna enke-ta in z priznanja vredno pomočjo občine ljubljanske in društva za tujski promet na Bledu se je ustvarila deželna zveza za tujski promet na Kranjskem. Kmalu nato je prevzelo c. kr. ministrstvo za javna dela vodstvo avstrijskih organizacji za tujski promet.
Brez vsakega pridržka se mora priznati, da je c. kr. ministrstvo za javna dela s svojim izvrstnim oddelkom za tujski promet na ženijalen način ustvarilo originalno organizacijo.
Združitev centralno državnega sistema s prosto organizacijo posameznih dežela brez vsake birokratične utesnitve je povzročilo kljub vsem zaprekam živahno in kolegijalno skupno delovanje vseh avstrijskih dežela.
To veliko organizacijo je ustvaril dvorni svetnik c. kr. ministrstva za javna dela gospod dr. Schindler in jo Še sedaj z izrednim taktom in z veliko požrtvovalnostjo vodi.
Od leta 1905 priklopljena je tej ve-levažni organizaciji tudi deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.
Pospeševanje. tujskega prometa zehteva ne samo napornega dela, ampak tudi zelo veliko denarja.
Ker je deželna zveza na Kranjskem hotela ustreči vsem željam, ki se upravičeno lahko stavijo na moderno organizacijo, ker pa ona ni obenem v zadostni meri subvencionirala, prišla jc v financijelne zadrege in njeni dolgovi so znašali začetkom leta 1910 okoli 20.000 kron.
C. kr. ministrstvu za javna dela, c. kr. deželni vladi in deželnemu odboru kranjskemu, kakor tudi požrtvovalnosti posameznikov gre zasluga, da so se njene finance leta 1910 popolnoma sanirale in da se sedaj z novimi močmi in s financijelnim ravnotežjem na zdravi in solidni podlagi krepko razvija.
Za razvitek deželne zveze je največjega pomena tudi občni zbor tega društva, ki se je vršil dne 31. maja t. 1. v deželnem dvorcu.
Občnemu zboru so prisostvovali: gospod deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje, referent za ptujski promet pri c. kr. deželni vladi okrajni glavar dr. Praxmarer, zastopnik mestne občine ljubljanske gospod dr. Papež, vladni komisar gospod dr. Trnovec, poslanec in za tujski promet velezasluž-ni gospod župnik Piber v Gorjah, zastopnik zdraviške komisije na Bledu gospod dr. Bencdik, župan v Bohinjski Bistrici gospod Arh, predsednik prometnega društva v Bohinjski Bistrici, hotelir gospod Markeš, predsednik zveze gostilničarjev zadrug na Kranjskem gospod Kenda, zastopnik hotelske akcijske družbe Union gospod Stricelj, zastopnik hospica Sv. Duh v Bohinju gospod kanonik šušnik, ter mnogo ho-teljejev iz Gorenjskega in drugi interesenti tujskega prometa.
Sedanji voditelj deželne zveze gospod podpredsednik dr. Krisper pozdravi zborovanje in se zahvaljuje za mnogoštevilni obisk. Povdarja težko stališče, s katerim se ima boriti deželna zveza in apelira na resnost situacije, ki jo zahteva tako važna panoga na-cijonalne ekonomije. Povdarja, da so od tujskega prometa odvisne eksistence, ki se borijo za svoj obstoj iu ki itak že težko sopejo.
Podpredsednik govori nadalje o pritožbi, katero je priglasil edino-le predsednik gostilničarskih zadrug na Kranjskem. Govornik omenja, da je opozicija vedno zdrava, ako je odkrita in poštena, kakor na Bledu, priznati se mora, da so želje blejskih interesentov deloma res upravičene in se bode skušalo doseči tem zahtevam po možnosti ustreči.
Govornik nadalje povdarja, da je. pospeševanje deželne zveze s strani vlade, kakor tudi s strani deželnega odbora velikanske važnosti in pozdravlja s posebnim veseljem dejstvo, da je gospod deželni glavar svoje zanimanje za tujski pomet s tem dokazal, da jc sam težavni referat v deželnem zboru prevzel.
Protektorat dežele jc pa vsled tega posebne važnosta, ker dežela Kranjska ne omogoči samo s svojo veliko letno podporo obstoj deželne zveze, ampak tudi radi tega, ker ona odločuje pri projektih cesta in električnih razsvet-
listek.
Josip Vandot:
Vilranec.
Pripovedka iz davnih dni, (Dalje.)
Čula je starka to in ni izpregovori-la besedico. Stisnila je samo Brezniko-vo roko in jc odšla počasi, s trudnimi koraki v gozd. Gledal je za njo Breznik in smilila se mu je, globoko v dušo se mu je smilila.
Ko so se ozrli drugo jutro vaščani proti gozdu, pa niso videli več koče stare Špele. Izginila je čez noč, kakor da bi se bila pogreznila v zemljo. Hiteli so tja in so zagledali samo nekaj debelih brun, ki so ležala drugo čez drugo na zemlji. A vse drugo je izginilo, in izginila je tudi stara Špela.
Po tem času pa so videli večkrat sključeno, šepajočo starko, ki jc spela tuintam o mraku počasi čez polje. Zdela se jim jc podobna stari Špeli, zato so šli bliže, da bi jo nagovorili. A starka se je skrila in je izginila kar naenkrat. Stari Kumar jo je srečal enkrat. Tako blizu ji je bil, da ji jc lahko pogledal naravnost v obraz. A ustrašil se je, ko je zagledal ta zgubani obraz, in je pohitel urno v vas. Tam pa je pravil, da ta sključena ženica ni nikdar Špela.
»Čarovnica mora biti,« so si govorili ljudje. »Človek jo vidi in ji gre nasproti, pa ti zgine, kakor bi se udrla v zemljo. Da, čarovnica mora biti.«
To mnenje jim je povečal prizor, ki so ga zrli nekega dne na lastne oči. Šel jc bil grajščak tistega dne čez polje. Kar naenkrat, kakor bi izrastla iz zemlje, je stala pred njim tuja starka, ki so jo pričeli imenovati Rušica. Dvignila je svojo dolgo, koščeno roko in je zažugala grajščaku s pestjo: »Morilec, ali se upaš stopiti na beli dan in se nc bojiš, da te ne zadene strela iz jasnega neba? Lopov, pride čas, ko ie pokliče božja roka na račun. Čakaj, kadar bo plakala majhna, nedolžna deklica po širnem gaju za očetom in materjo, ki si jih ugrabil ti — čakaj, takrat je izprosila pri Bogu maščevanje nedolžna kri ustreljenega fanta. Čakaj, morilec!«
Tako jc govorila Rušica /, mogočnim glasom. Grajščak se jc zdrznil in je gledal s široko odprtimi očmi to čudno prikazen. Potem pa se je obrnil in je odhitel naglo proti svojemu gradu. Začudeni so gledali ta prizor. Čisto natanko so slišali vse besede, in navdala jih jo groza. Marsikateri se jc pokrižal, ko je gledal za starko, ki jc šla preko polja in je izginila tam gori oh Savi v grmovju. V svojem srcu pa so bili trdno prepričani, da je to čarovnica. Glejte, šc celo grajščak so jc
ljav, komnikacij in melioracij, kar je vse v najožji zvezi s tujskim prometom.
Govornik dr. Krisper izjavi nadalje, da se bo moral novi odbor, ki sc bo v kratekm konstituiral, osamosvojiti in si izvoliti novo predsedstvo.
Nato je poročal tajnik deželne zveze o finančnem položaju. Njegova izvajanja se opirajo na odobritev in revizijo denarnega prometa s strani deželne vlade iz leta 1909 in 1910. Ker se je revizija deželne vlade raztezavala od časa ustanovitve do najnovejše dobe, in ker je ta revizija povoljno izpadla, je to najboljši dokaz za to, da so finance v najlepšem redu.
Tajnik deželne zveze je poročal nadalje o društvenem delovanju. Po poročilu gospoda tajnika so sc klonilo izpremembe pravil, s katerimi se pripusti deželnemu odboru posebna ingeren-ca na poslovanju deželne zveze in s katerimi se omogoči, da dežela tudi nadalje deželno zvezo subvencijonira in podpira.
Pri dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v osrednji odbor gospodje: c. kr. major Stuchly, predsednik zdravniške komisije na Bledu; dr. Benedik, di-striktni zdravnik in predsednik cestnega odbora za Bled in Bohinj in Ludovik Stricelj, ravnatelj Gasilnega društva in upravni svetnik hotelske družbe Triglav. Na predlog gospoda dr. Bene-dika se sklene izdaja ilustrovanega kažipota za Bled in opolico v nemškem in češkem jeziku na stroške deželne z\eze.
Sklene se nadalje, da se skliče posebna anketa, na podlagi katere se naj ugotovi delovanje za Bled za leto 1911 in 1912.
Soglasno in z velikim priznanjem sc je sprejel predlog gospoda kanonika šušnika, da se naj vpelje med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom posebna proga z dvema omnibusoma, katera se subvencijonira.
Deželni poslanec gospod župnik Piber povdarja nadalje pomen in važnost sedanje pisarne Tourist-Office v Ljubljani.
Predsednik dr. Krisper omenja, cla sc Tourist-Office v najnovejšem času izborno razvija, in da istega v prvi vrsti tujci, inozemci posečajo. Tudi za druge kronovine je Tourist-Office velikega pomena; zlasti se zahtevajo prospekti in reklamne brošure, kakor tudi informacije o Tirolskem, Solnograškem, Koroškem, Primorskem in Dalmaciji. Domačini sc poslužujejo bogato oprem-
ljene biblioteke, Baedekerjevega in drugih raznih kažipotov.
Vendar je vzdrževanje te pisarne združeno z mnogimi stroški za deželno zvezo.
Nadaljnji predlog, da sc naj ustanovi posebna športna komisija, se soglasno sprejme.
Po dveurnem zborovanju otvori predsednik spolšno diskusijo, pri kateri je napadel predsednik gostilničarske zveze deželno zvezo in njeno vodstvo. Njegovi, sicer zelo živahni, pa nikakor ne stvarno fundirani napadi so vsi ostali udeleženci občnega zbora kratko-malo kot nestvarne z ogorčenjem zavrnili.
Načelnik prometnega društva v Bohinjski Bistrici izreka deželni zvezi in njenemu sedanjemu voditelju najsrčnejšo zahvalo za velike naprave v Bohinju, cla se izreče predsedniku dr. Krisper ju popolno zaupnico. Deželni poslane gospod župnik Piber se pridruži izvajanjem predgovornika. Predlagana zaupnica ^e od vseh zborovalcev sprejme.
Gospod kanonik šušnik opominja zborovalce k skupnemu delovanju; zastopnik mestne, občine ljubljanske dr. Papež priporoča, da bi deželna zveza tudi nadalje skupno delovala z mestno občino ljubljansko za povzdigo tujskega prometa.
Predsednik dr. Krisper omenja slednjič s posebnim povdarkom dale-kosežno pospeševanje in podpiranje deželne zveze s strani c. kr. ministrstva za javna dela in povdarja intenzivno delovanje c. kr. deželne vlade na polju tujskega prometa. Njegov predlog, da nanj se c. kr. dvornemu svetniku v c. kr. ministrstvu za javna dela gospodu clr. Schindlcrju, c. kr. deželnemu predsedniku gospodu baronu Schvvarzu, c. kr. okrajnemu glavarju dr. Praxmerer-ju kot referentu za tujski promet pri deželni vladi, kakor tudi c. kr. okrajnemu glavarju gospodu Zupneku v Radovljici, izreče posebna zlivala, se sprejme z velikim odobravanjem.
Istotako se sklene zahvala deželi Kranjski in deželnemu glavarju, dvornemu svetniku pl. Šukljeju.
Z zavestjo, da bosta deželna zveza in tujski promet na Kranjskem v bodoče sc čvrsto razvijala na dosedanji trdni podlagi v blagor cele dežele, so zapustili udeleženci zborovanje.
je zbal! Šo celo grajščak, ki se ni bal ni groma ni bliska! Pa da bi ne bila čarovnica?
Vaški nočni čuvaj jc naznanil, da prihaja Rušica vsako noč na pokopališče. Nekoč se je opogumil, pa je pogledal izza zida, kaj dela Rušica. Jasno jc svetil mesec. Razločno je videl čuvaj, kako kleči starka na grobu in objema z rokami lesen križ sredi pokopališča. Rad bi bil pogledal natanko, na čegavem grobu kleči starka. A takrat ga jc začutila Rušica. Urno jc vstala in odšla iz pokopališča. Dolgo jo je šc videl nočni čuvaj, ko je spola počasi, s sklonjeno glavo preko temnega polja.
Ogibala se je Rušica sploh ljudi. Še, z nikomur ni prišla v dotiko, še z nikomur izpregovorila besede, razun z grajščakom tistega dne sredi polja. Nihče ni vedel za njeno domovanje. Samo dozdevalo sc je vaščanom, da mora Rušica stanovati nekje v gošči med Brami in Stamni. A nihče se ni upal blizu; vsakdo, ki je moral tam mimo, je napravil rajši velik ovinek. Samotno je živela Rušica sredi gozda, kakor preganjana divja žival. Sama jc bila s svojo veliko in gorko bolestjo.
Dolgo je še sedela starka tam na zelenem mahu. Solze so ji tekle vedno bolj iio nagubanih ličili. Oj, vsaj jo io-kala vsak dan lako po nesrečnem, ljubem sinu! Najti ni mogla uteho svoje-
mu nesrečnemu srcu, dasi jc minulo ocl onega žalostnega dneva žc več kot clesct let.
Toda naposled si jc obrisala solze z rokavom. Domislila se je male sirote, ki jc ležala prej nezavestna ob savskem bregu.' Bog ve, kaj se je zgodilo z njo in kaj je vzrok njeni nesreči? Morebiti potrebuje zaslombe in podpore? Domislila se je Rušica tega, pa jc pohitela navkreber. Prišla jc na trato in je gledala začudeno okrog sebe. Glej. tam leži mrtva koza, tam druga, a tam mrtvi lovski pes. Čudno se jc zdelo to starki, in takoj jc spoznala grajščakovega psa. »Ze zopet njegova hudobna roka,« je zamrmrala. »Kdaj pride božja kazen?«
»Dušica! Ubo£a pastirica!« je zaklicala potem v gozd. Zaman je poslušala; nič se ni ganilo po širni gošči. Le samotna sinica je čevrljala nekje na zeleni veji. Rušica se je obrnila in je stopila na parobek. Z dlanjo si je zakrila oči. Gledala jo tja doli na polje. Takrat pa jc vzrla pastirico. Urno je šla po potu proti vasi; za njo so pa tekle tiho, s povešeno glavo štiri rjave koze. Rušica je krenila nato v goščo in mrmrajoč nerazločne besede, jo izginila za širokim grmovjem.
(Dalje.)
«
CESAR SE VRNIL NA DUNAJ.
Včeraj ob peti uri 55 minut se je pripeljal cesar na dunajski državni kolodvor. Šel je elastično skozi dvorno čakalnico. Ko so izvedeli Dunajčani, da »o povrne cesar iz Godolla, so hiteli cesarja pozdravit. Na tisoče in tisoče Du-najčanov je oblegalo državni kolodvor. S'ekaj minut pred šesto uro so zagleda-i gledalci cesarjevega osebnega lovca, lato je prišel cesar sam. Cesar je vojaško in elastično korakal v dvorno ekvi-pažo. Z živahnimi klici so pozdravljali Dunajčani cesarja, ko se je peljal cesar skozi množico. Na celi poti na Schtin-brunn so pozdravljali cesarja z živahnimi živio klici. Cesar izgleda dobro in se je v Godollu pokrepčal. VSchon-brunnu bo bival en teden, nato se preseli v vilo Hermes v Lainzu. V Schon-brunnu zasliši cesar zunanjega ministra Aehrenthala in prestolonaslednika. Druge avdijence niso napovedane.
VOLILNO GIBANJE NA DUNAJU.
V volilnem okraju Jožefovem prišlo |e do kompromisa med krščanskoso-cialnimi strujami. Sedaj je skupni kandidat dr. Heilinger, mestni svetnik Schwer je ocl kandidature vsled kompromisa odstopil.
PROTIDINASTIČNA ZAROTA V ČRNI GORI.
»Politika« poroča iz Cetinj, da so Easledili v Cetinjah zaroto, ki je naper-iena proti črnogorski vladarski rodbini n proti črnogorski vladi in cla vodijo liti zarote v Belgrad. Neki zaupnik To-manovičeve vlade ima dokumente, ki selo komprimitjrajo več črnogorskih politikov. Kralj Nikolaj jc poslal v Belgrad tri izvrstne detektive, da preiskujejo natančno vso zadevo.
BOLGARI PROTI TURČIJI.
Krvavi boji ob bolgarsko-turški so selo otežkočili stališče Gešove vlade, in to tembolj, ker bodo kmalu volitve v narodno sobranje. Gešovo ministrstvo je vedno smatralo za važen del svojega programa, da živi v prijateljskih razmerah s Turčijo. Velik del bolgarskega Jasopisja zato vlado napada, ker Turki ne dajo nič na prijateljstvo Bolgarije. •»Večerna Pošta« n. pr. objavlja članek pod napisom: »A 1 i naj vodimo vojsko ali hočemo ostati m i r 11 i?«, v katerem piše: »Naša vlada je mirna, dasi teče ob meji kri. Ljudstvo pa hoče vojsko in ni daleč tisti dan, ko potegne ljudstvo vlado s seboj !«
STRAŠNO POČENJANJE MAROČAN. SKIH VOJAKOV V FEŠKI OKOLICI.
Vojaki maročanskega sultana, ki »o jim poveljevali francoski častniki, ?o strašno divjali po feški okolici. Vse so požgali in opustošili in morili brez usmiljenja ženske in otroke. Javno so orodali v Fezu 80 žen in otrok. Mule j Hafid odpusti svojega velikega vezirja, ki je povzročil, da so se uprli rodovi. .Osebno premoženje bivši vezir obdrži, Eaplenili pa bodo kakih 40 milijonov, ki jih je izsilil prebivalstvu. — Francozi nameravajo kmalu zapustili Fez, kjer puste močno posadko. Sultan Mu-lej Hafid sam zahteva, naj ostane v Fesu in v Mekinesu 5000 mož močna francoska posadka, ker bi izbruhnila revolucija, če bi sc Francozi umaknili.
PROTIREVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Svobodomiselni portugalski repu-bličanski mogotci sc zelo boje, cla bi jih ljudska nevolja ne porazila in cla bi Portugalska zopet ne postala monarhija. Danes došla poročila naglaša jo, cla se naslanja republika zgolj na pro-letariat v Lizboni in v Oportu, medtem ko je vse ostalo prebivalstvo protirepu-bličansko. Portugalska vlada je ukazala oblastim, da naj preprečijo čitanje papeževe onciklike z vsemi sredstvi. Liste, ki bi jo objavile, hočejo konfisci-rati. Vlada jc tudi sklenila odpraviti poslaništvo pri Vatikanu. Zbornica sc snide 19. junija. Ko sprejme ustavo, sc izvoli nov predsednik.
ZMEDE V TURČIJI.
Vstaja v Albaniii.
Turško poveljstvo v Albaniji poroča v Carigrad: Turški vojaki prodirajo severno Malisije. Prva divizija je zasedla vse postojanke mecl Bridjo in Na-bomom, severno Malega Ilotita.. Druga divizija je pregnala vstaše iz postojank med Velciko in Rarso, sverno Bridze. Edkemova kolona se je severno Vukli-ja borila dvanajst ur z vstaši, ki so se morali umakniti, nakar je prodirala kolona naprej in sc približuj diviziji, ki prodira od juga.
Sultanovo potovanje v Albanijo.
Za sultanovo potovanje so odredili izredne varnostne odredbe. V Solunu nadzoruje prebivalstvo 100 detektivov. Železniško progo Solun — Tristina bo stražilo 5800 vojakov. Pred sultanovim vlakom bo vozil poseben vojaški vlak.
Rnsko črnomorsko brodovje nI mobilizirano.
Poročila o mobilizaciji ruskega čr-nomorskega brodovja se dementirajo v Peterburgu in v Carigradu. Brodovje je odplulo 13. maja zgolj na vajo.
Porotno sodile v Novem ineslu.
Dva tatova po poklicu. Dne 31.
maja ter l. junija sta sc zagovarjala pred sodiščem radi hudodelstva tatvin samska težaka, ki sta približno enake starosti, po 22 let, Jožef Behek iz Podgorja na I-Irvaškem ter Štefan Duh, ki je bil v Stopniku rojen, pristojen pa je na Rako pri Krškem. Obtoženca Behek in Duh sta tatova, ki sta se pečala vedno le s tatinskim poslom. Kradla sta v večji tatinski družbi na Hrvaškem, Štajerskem in Kranjskem. Njuni tovariši so morali radi takih zločinov že zdavnaj obračunati pri sodiščih. Obtoženca Behek in Duh morata pa odgovarjati za njuno hudobno delo sedaj. Behek in Duh sta kradla denar in druge premičnine. Kakor je posneti tekom razprave, sta Behek in Duh v noči ocl 7. do 8. decembra 1910 na Zidanem mostu v čakalnici okradla spečega Ivana Matijaviča, ki se je vračal iz Amerike v svojo domovino na Hrvaško. Vzela sta mu nad 1900 kron gotovine, katero je hranil v nedriju. Med to gotovino se je nahajalo več amerikanskih dolarjev, katere sta zločinca Behek in Duh izmenjala v Reki in si nakupovala obleko, ure, verižice ter popivala po krčmah in kavarnah. — Štefan Duh je tucli v mesecu oktobru 1910 v Brežicah v večji tatinski družbi okradel nekega potnika po imenu Vincenca Pustovrha, ki je bil kritičnega dne z vlakom dospel v Brežice. Pustovrhu so lopovi ugrabili kovčeg, v katerem se je nahajalo več obleke, zlata verižica ter druge potrebščine. Radi tega hudodelstva so bili Duhovi tovariši že kaznovani; Duh sam pa je odnesel pete. Danes se mora Duh tudi glede te tatvine zagovarjati. — V oktobru 1909 je ukradel Duh na Impolci pri Krškem neko kolo z orodjem vred, katero je bilo last Alojzija Šaubergarja. Pri tej tatvini mu je pomagal njegov komplice Komerički, ki je bil radi tega že kaznovan. Kolo in drugo orodje je bilo vredno okoli 160 kron. Duh je ukradel nadalje tudi iz poštnega voza, ki vozi iz Scvnice na Radno, zavoj blaga, ki je bil naslovljen trgovki Apej v Št. Rupert. Obtoženca Behek in Duh sta — izvrševaje tatinski posel — hodila pod različnimi tujimi imeni po svetu. Zadnjič sta se vpisala v prenočiško vpisno knjižico v Ljubljani. Behek se je vpisal za »Be-kerja«, Duh pa za »Veroniga«, prvi elektrotehnik, drugi mehanika r. V sredi meseca decembra 1910 sta bila obtoženca po dveh ljubljanskih stražnikih aretovana. Pri aretaciji se je Behek tako surovo obnašal, da je hotel raztrgati celo verigo. Mphal je z rokama okrog sebe ter pri tem stražnika ranil. Pristopiti so morale šc tri druge osebe, da so stražnikoma pomagale omogočiti aretacijo. Obtoženca sta prišla v Ljubljano zelo slabo oblečena. V Ljubljani sla si v neki trgovini nakupila več obleke. Ko je njima neka natakarica v Ljubljani pripomnila, cla sta lepo oblečena — videla ju je, da sta bila preje slabo oblečena odgovoril ji je eden izrnecl obtožencev, cla jc prodal doma »grunt«. Pri obtožencih se je našlo okrog 340 kron gotovine ter več obleke, za katero trdita, cla je njuna last. Glede tatvine, ki sta jo izvršila na Zidanem mostu na oškoelo Amerikanca Matijaviča, nočeta obtoženca nič pripoznati. Zagovarjata sc, da v kritičnem času niti na Zidanem mostu nista bila. Behek pravi celo, da jc bil takrat v službi pri nekem posestniku menažerijo ter da je tam zaslužil 500 kron. Zagovarjata se tudi. da sta večje zneske priigrala s prepovedanimi igrami, kar pa ni verjetno. Behek sc hoče napraviti glede obdolžitve popolnoma nedolžnega; Duh pa priznava glede Pustovrhu ukradenega kovčega ter tatvin, izvršenih pri Šaubergarju, na poštnem vozu in šc več drugih tatvin v Zagrebu. Obtoženca Behek in Duh sta zelo nevarna, tn-ko da je moralo porotno sodišče privzeti asistenco dveh orožnikov. Obtoženca sta bila radi mnogobrojnih tatvin neštetokrat kaznovana. Porotniki so vsa proti obtožencema stavljena vprašanja potrdili, na kar je porotno sodišče razsodbo razglasilo, s kojo je Jožefa Robčka na tri leta, Štefana Duha pa na 6 let težke ječe obsodilo. Pri Beheku se je izrekel izgon iz kronovin, zastopanih o državnem zboru, pri Dnini pa, da se ga po prestani kazni izroči v prisilno delavnico. Porotne razprave II. sezone so s tem končane.
: Naročaje ..Siovecu
Dnevne novice.
+ Razkritja bivšega poslanca vi« teza Vukoviča. Vitez Vukovič je nedavno odložil tudi mandat deželnega poslanca v dalmatinskem deželnem zboru. Vitez Vukovič je bil državni in deželni poslanec Biankinijeve »Hrvatske stranke«, ki je sedaj sklenila kompromis s svobodomiselci in Srbi. Vukovič je sedaj v »N. Jedinstvu« napisal obširno izjavo, kako je njegova lastna stranka zahrbtno delala proti njemu. Vukovič v izjavi s »težkim in ogorčenim srcem« obtožuje glavni odbor Biankinijeve »Hrvatske stranke« »nemo-ralnog posla sramotne postvore in infa-mije« v zadevi njegove kandidature v vrgorsko-neretvanskem okraju. Vitez Vukovič ponuja dokaze, s kakimi lažmi je delala proti njemu klika, ki hoče gospodariti vsakemu. Ta klika — res lepo ime za Biankinijevo stranko — je svobodomiselcem dala razumeti, naj kot pogoj za kompromis stavijo zahtevo, cla naj »Hrvatska stranka« viteza Vukoviča vvdrž. zbor več ne kandidira. Biankini viteza Vukoviča sploh ni nič vprašal, tudi ni res, da je Vukovič poslal izjavo Biankinijevemu »Narodnemu Listu«, da odstopa, ampak je tista izjava bila navadna potvora. Ta izjava Vukoviča, ki je strahovita obtožba klike, ki hoče terorizirati Dalmacijo, je izzvala po Dalmaciji velikansko senzacijo. Skrajni čas je že, da dalmatinski Hrvati pomedo s takimi razmerami, da bo tudi v politiki v Dalmaciji zavel čist in svoboden zrak!
+ Izleta ameriških Slovencev v staro domovino ne bo. »Glas Naroda« z dne 16. maja poroča: Misel, ki smo jo sprožili, da bi ameriški Slovenci letos priredili skupen izlet na Slovensko, moramo opustiti, ker smo se iz dopisov rojakov prepričali, da so delavske in gospadarske razmere v amerikanskih slovenskih naselbinah tako slabe, cla bi letos ne mogli računati na veliko udeležbo. V Ameriki stojimo pred novo krizo. Mogočni trusti ovirajo promet in industrijo, ker je vlada naperila proti njim razne preiskave. Vrh tega je drugo leto predsedniška volitev, kar vedno več ali manj vpliva na gospodarske razmere v deželi. Delo počiva in zaslužek je slab. Pri takih okolnostih res ni misliti na izlet, ki bi naj s številom udeležencev imponiral. Tudi je čas za prireditev neugoden.
-f Zborovanje nove zbornice. Med tem ko divja po celi naši državi volilen boj se poroča z Dunaja, da bo sklicana II. ljudska zbornica dne 11. julija in da se bo konstituirala v 14 dneh. Parlamentarno prične baje delovati šele v drugi polovici oktobra., ker namerava vlada sklicati sredi septembra in oktobra deželne zbore in uvesti zopet pogajanja med Nemci in Čehi. Sicer pa ministri sami niso edini, kaj naj bi se storilo. Del ministrov sodi, da bodo radi volitev stranke tako razburjene, da niti zbornice ne bodo mogli konstituirati. Bienerth in nekaj ministrov pa sodi, da se ne sme kratiti čas, ker sc bodo razburkani valovi takoalitako polegli.
-j- Podružnica »Slovenske Straže« v Črnem vrhu nad Idrijo priredi na binkoštni ponedeljek ob pol štirih popoldne na Iiladnikovem vrtu veliko ljudsko veselico. Igralo se bo »Domen«; na sporedu je šc več drugih točk, kakor petje, sročolov itd. Z ozirom na to, da !«r vrši veselica v prid obmejnim bratom, se pričakuje, da se udeleži veselice tudi mnogo občinstva iz sosednih občin. Naša narodna dolžnost nas kliče, da sc udeležimo te veselice v prav obilnem številu.
+ Umrl je na Koroškem včeraj 1. junija. Anton Scherzer, kn. šk. duhovni in dekan, svetovalec, častni občan občino šmarjeta v Rožu in župnik, star 67 let. Pogreb pokojnika bode v soboto, dne 3. junija, ob 10. uri dopoldne v Šmarjeti v Rožu.
—	Pasiven odpor v tržaškem »Sta-bilimentu tecnicu«. Delavstvo »Stabili-menta tecnico« je izjavilo, da se bo pogajalo po strokovnem tajništvu z ravnateljstvom o prepornih plačilnih vprašanjih. Delavci pričakujejo odgovor v 24 urah. Sodi sc, da bodo izključili od dela kovinarje ali celo vse delavstvo.
—	Povišanje cen tobaku. Zadnji dan meseca junija se bo naznanilo občinstvu, za koliko sc bodo povišale cene posameznim tobačnim izdelkom, in sicer tako pozno zato, da se kadilci ne bodo mogli preskrbeti s tobakom po starih cenah. Cene se bodo sledeče določile: drama cigarete 2 h, ogrske cigarete 2 h, šport 3 h, Damen 4 h, Hercegovina i h. Memphis 5 h, Sultan 5 h, Prin-cosas 5 h, Stambul 6 h, dolge smodke 5 h, kratke smodke 6 k, Portorieo 8 h, Virginier 12 h, Kuba 11 h, Trabuco 18 h, Britanica 16 h, Roga lia Media 18 h, ogrski tobak 80 h, turški tobak 4 K.
—	Stavkn na Reki. Dne 31. maja so vsi pristaniški delavci opoldne prekini-
li delo in izjavili, da so solidarni s stav-kujočim delavstvom. V pristanišču počiva vse delo. Za osebni promet so pri-delili mornarje - vojake iz Pulja. Stav-kujoči mornarji so izjavili, da če jim ne ugodijo, bodo odpotovali. Torpedovka »Kajman« preskrbuje pošto z Lošinjem, dalmatinsko pošto pošiljajo čez Trst. Predvčerajšnjim zvečer so sklenili zastopniki delavskih organizacij splošno stavko ki se je pa izjalovila, ker se stavka zgolj v pristanišču in po tiskarnah, medtem ko se je včraj po tvorni-cah delalo. Tvornice straži policija. V pristanišču počiva povsod delo razen po nekaterih ladjah »Ungaro Croate«. Zgolj angleški parnik »Veria« in italijanski parnik »Ruggerio de Flores« sta izkrcavala blago z lastnimi mornarji.
—	Na Krtino. Na Krtini se bo na Binkoštni ponedeljek praznovalo slovesno vstoličenje novih zvonov, ki so nam in okolici začeli peti pred kratkem. Slovesno opravilo bo imel naš deželni poslanec, kamniški gospod dekan Ivan Lavrenčič. Če bo vreme ugodno, bi bila ta slovesnost prilika krasnemu izletu za domačine in tujce na Krtino. Zanimivosti jim nudi Krtina dovolj. 'Poleg par farnih v gotskem slogu zida/-nih cerkva je krtinska najlepša gotska podružnica na Kranjskem. Tu bodo videli dobro ohranjen tabor, za katerega czidjem so se domačini branili pred turškimi napadi, videli od Turkov nasekana taborska vrata, ogledali si lepe nove zvonove. Toraj na. Binkoštni ponedeljek le na Krtino, peš ali na kolesu!
—	Kolavdacija Društvenega doma v Mekinjah sc je izvršila dne 31. maj-nika 1. 1.; pregledala in potrdila sta stavbo dva c. kr. državna inženirja. Blagoslovljenje in cerkveno opravilo (dopoldne) bo opravil dne 11. junija gospod dekan kamniški Ivan Lavrenčič; začetek ob 9. uri, po blagoslovlje« nju bo govoril poslanec dr. J. Krek. Popoldne ob 3. uri se bo predstavljala nova lepa igra trodejanka »Brez domovine«; nato bo sledila (okrog pol pol 5. ure velika ljudska veselica. Slavna društva, vrle Orle in prijatelje krščanske socialne organizacije vljudno vabimo k tej slavnosti.
Prežganje pri Litiji. Dne 28. maja je prišlo v Šmartno 10 Orlov, da so prisostvovali pri ustanovitvi samostojnega telovadnega odseka Orel na Prež-ganjem. Vpisalo se je takoj 37 članov, ki pridno telovadijo in se duševno izobražujejo. Takoj naj se mladina izobražuje in naj se varuje sirovosti in pijančevanja.
—	Razpisane učiteljske službe. Vo-diteljska služba v Čemšeniku, Pečah in nadučiteljska služba v št. Gothardu. Rok do 5. junija. Okr. šol. svet Kamnik. Nadučiteljska služba v Ambrusu, v Št. Petru in v Mirni peči; učiteljske in vo-diteljske službe v Ajdovici, na Žvirčem v Sp. Karteljevcu in služba učitelja na Mirni, kakor tudi po eno učno mesto za ženske prosilke v Trebnjem, v Ambrusu in v Dobrniču. Rok do 17. junija 1911. Okr. šol svet Novo mesto. Dalje na deški šoli v Kočevju, na šoli v Dolenji vasi, v Banji Loki po eno učno mesto. Rok do 8., oziroma 12. junija 1.1. Okr. šol. svet Kočevje. V črnomaljskem okraju nadučiteljska služba v Starem trgu, učiteljska služba v Adlešičih, Božjahovem, Dobliču in na Preloki, kakor tudi na šrekljevcu in v Suhorju. Rok do 18. junija 1911. V Bohinjski Bistrici je razpisana služba nadučitelja. Rok do konca junija t. 1. Okr. šol. svet Radovljica. Na štirirazrednici v Mokronogu eno učno mesto v stalno name-ščenje. Rok do 20. junija. Okr. šol. svet Krško. Zelo važno mesto nadučiteljske službe na IV. mestni deški'ljudski šoli na Prulah v Ljubljani. Rok do 20. junija 19011. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. Dalje v črnomaljskem okraju še po eno učno mesto v Metliki in v Petrovi vasi. Rok do 22. junija 1911. V Dolenji nemški vasi učno mesto v stalno nameščenje. Rok do 30. junija 1911. Okr. šol. svet Novo mesto. Na pet-razrednici v Zagorju pri Toplicah učno mesto za moške v stalno nameščenje. Rok do 20. junija 1911. Okr. šol. svet Litija. V postojnskem okraju je razpisano učno mesto v Planini pri Vipavi. Rok do 23. junija t. 1. Okr. šol svet Postojna.
—	Zborovanja podružnice »Slom« škove zveze« v Dobrepoljah se prav lahko udeleže tovariši in tovarišice iz litijskega okraja, ker ima jo drugi dan uradno konferenco v Žalni. Med Žalno in Dobrepoljami pa je prav ugodna železniška zveza.
—	Umrl je v Dolenjem Logatcu tovarnar in posestnik g. Matej Oblak, v 50. letu svoje starosti. — Umrl jo v Sežani občinski tajnik sežanski g Rustja. — V Ozeljanu je umrl 45 let stari Josip K o n i č.
—	Žalostno življenje. Iz Calumeta poročajo: Frank Juričič in Ana Čapau so nahajata v zaporu na Evelctliu Odo-
žbo: bigamija. — Ženska je bila znana zadnja leta v policijskih krogih, mož jo jc zaradi tega zapustil, šestero njenih otrok je šlo zaradi tega v sirotišnico in' dvoje je ostalo doma, za katere bo treba tudi skrbeti. In našla je vrednega so-druga Juričiča, ki ima ženo in otroke v stari domovini. Dobila sta si poročno dovoljenje, poročila sc pred sodnikom, nista pa premislila posledic svojega ne-zmislenega koraka, ki ju bode odvedel tam, kamor spadata.
—	Umrl je dne 31. maja v Rogaški Slatini AntonRiedel, večletni profesor risanja na novomeški gimnaziji.
—	Mestna klavnica v Gorici. Mestni svet goriški jc potrdil proračunjeno svoto 50.000 K za nabavo zemljišča, na katerem se ima zgraditi nova mestna klavnica. Zemljišče jc blizu Soče v Stračicah.
—	Jamska veselica v Postojni. Še enkrat sc opozarja občinstvo, da odhaja binkoštni ponedeljek, dne 5. junija, posebni vlak iz Ljubljane v Postojno šele ob 12. uri 30 minut opoldne in je na ta način ljubljanskim izletnikom dana prilika, odpeljati se po obedu. V velikanskih, bogato z kapniki odičenih podzemeljskih prostorih bode sviralo več godb, med temi tudi polno-številna godba južne železnico z Dunaja. Slavnostna električna razsvetljava bode šc posebno povzdigovala čarobno jamsko krasoto. Razun mnogih posebnih vlakov vozi letos pr^ič več posebnih parnikov iz Benetk v Trst, kjer bodo imeli zvezo z vlaki južne železnice. Veselica sc vrši pri vsakem vremenu, ker je sprehod po suhih jamskih potah vedno in tudi ob času deževja ali po deževju nekaj posebno liričnega.
—	Dramaturg hrvaškega gledališča v Zagrebu odpuščen. Intendant hrvaškega gledališča v Zagrebu Treščec jc odpustil radi neke afere dramaturga Ivo Vojnoviča. Ta vest vzbuja v Zagrebu veliko senzacijo.
—	Sprememba posesti v Kranju. Čevljarski mojster g. Rudolf Čebal v Kranju je kupil hišo g. Jožefa Fuso v kokorskem predmestju v Kranju za 38.000 K.
—	Slaboumna — izginila. Iz Stare gore občina Gradišč politični okraj Litija je pred kratkim časom odšla, da nihče ne vc kam, slaboumna Ana Mi-klavčič, stara okoli 60 let, če bi slučajno kdo vedel za njo, naj naznani županstvu Gradiše pri Litiji ai pa Fr. Ro Zini v Sevnem.
— Z mačkinim repom povzročen požar. V Osjeku je uničil požar delavnico čevljarja Prohaske. Dva učenca njegova sta namočila mačkin rep v petroleju ter ga zažgala. Mačka jc letala po delavnici in dvorišču z gorečim repom ter zapalila razne reči, na kar je nastal požar, ki je uničil čevljarsko delavnico. Pošteno kazen zaslužita ista dva poba.
—	Grozen samomor. Iz Trsta poročajo: Humbert Angiolucci, star 33 let, uradnik, stanujoč pri neki rodbini v ulici Andr. Rapiccio št. 1, se je včeraj ob 2. uri 30 minut popoldne v svoji sobi najprej s sabljo sunil v vrat, a ranil je pri tem le kožo, potem se jc sunil v prsi in si prebodel pljuča, tretjič se jc sunil zopet v vrat. Našli so ga na tleh ležečega v mlaki krvi. Vzrok samomora ni znan. Zdravniška postaja je konsta-tirala smrt in dala prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
—	Samoumor poštnega aspiranta, Ustrelil se je poštni aspirant Franc M o š e k na Jesenicah.
—	Ljudsko štetje v kamniškem okraju izkazuje 39.546 oseb (leta 1900 40.020). Med njimi jc v kamniškem sodnem okraju 23.474 Slovencev, 426 Nemcev, 17 Čehov, 2 Hrvata, 2 Italijana. V brdskem sodnem okraju je 15.479 Slovencev, 46 Nemcev, 3 Čehi in 1 Hrvat. Hiš je v kamniškem sodnem okraju 4255 (477 več"4kakor leta 1900), v brdskem pa 2993 (8 več). V kamniškem sodnem okraju so našteli 1676 konj (— 71), 11.358 govedine (— 233) in 7706 prašičev (+ 2789), v brdskem sodnem okraju pa 763 konj (— 23), 9263 goveje živine (— 345), 1597 ovac (— 17) in 770o
prašičev (+ 2758).
—	Rojak zabodel rojaka v Ameriki.
Iz Globevillo pri Denverju sc poroča: V prepiru, ki je nastal med Novakom in Frank Bavdokom, baje zaradi ljubosumnosti, je v nedeljo zjutraj zabodel Novak Bavdeka in mu s tem prizadejal močne poškodbe v spodnjem telesu. Bavdek leži v bolnišnici in je prav malo upanja na njegovo rešitev. Novak se je nato skril, drugi dan pa se sam javil policiji.
—	Dunajski gostilničarji podražili vino. Dunajski eostilničarji so imeli zborovanje, na katerem so sklenili podražiti vino. Doslej so najcenejše vino prodajali po 18 oziroma 20 vin. četrlin-ko, sedaj bo veljalo najcenejše vino 24 vinarjev četrt..
—	Stanje živinskih kužnih bolezni v Avstriji. Po zadnjem uradnem izkazu
o"d clne 10. maja t. I. jc v avstrijski državi polovici okuženih v 200 okrajih 739 vasi z 4680 dvorci po slinavski ali kužni bolezni na gobcu in parkljili, v 65 okrajih 103 vasi z 494 dvorci po svinjski kugi, na kateri je od 3382 prašičev 1949 komadov bolnih. Precej razširjeni so nalezljivi spuščaji na spolovilih, dalje garje in rdečica. Posebno pa se zopet množe slučaji stekline, po kateri je bilo okuženih 23 političnih okrajev. Na Kranjskem se pojavlja med drugim zopet slinavka (kuga na gobcu in parkljih) in pasja steklina, na katere nevarnosti posebno opozarjamo.
Rožne stvari.
Strašen požar. — Zgorelo 400 oseb. —■ Brez strehe 20.000 ljudi. Na otoku Hokhejdo je zgorelo 400 oseb. Brez strehe jih je 20.000. Požigali so organizirani hudodelci.
Iz Pariza v Rim — po zrakul Predvčerajšnjim je francoski aviatik Beau-mont prvi srečno preletel 1200 kilometrov dolgo pot iz Pariza v Rim. Ob petih zjutraj se je vzdignil v zračne višine in letel preko Niče in Genove v večno mesto, kamor je dospel ob 4. uri popoldne med ovacijami navdušenih Rimljanov. Rabil je torej 11 ur ter vozil z velikansko brzino nad 100 km na uro. Progo Pizo-Rim je preletel v 2 urah in 40 minutah. Polet jc z balkona Vatikana gledal tudi sveti oče, ki je aviatika, ko je letel mimo, blagoslovil.
110 vstašev obglavljenih. V Houko-liu so obglavili v ponedeljek 110 oseb, ki so se udeležile zadnje revolucije.
Velikansk škandal v Debrecinu. Ob izkušnjah tretjega letnika višje trgovske šole jc nastal velikansk škandal. Profesor Lebeszte je več časa izpraše-val učenca Flasclierja, ki se je obrnil med izkušnjo k svojemu tovarišu, ki je sedel za njim in ga vprašal: »Ali se hočem ustreliti?« Profesor je čul zgolj zadnjo besedo in je zadevo ovadil ravnatelju. Ko sc je pojasnilo nesporazum-1 jcnje, so nadaljevali izkušnjo. Pri izkušnji je padlo 20 odstotkov učencev. Dijaki so grozno ropotali. Fleischer, ki jc tudi padel, je skočil na profesorja in kričal: »Vi ste me umorili in uničili!« nakar je omedlel. Profesorji so zelo razburjeni, ker so prišli dijaki k izkušnji oboroženi z revolverji. Boje se, da se škandal ponovi pri zrelostni izkušnji.
Zaprta potovalna pisarna. Na Dunaju so zaprli potovalni urad bivšega jioslanca viteza Onciula. Urad se je pečal zgolj s prodajo voznih listkov. On-ciul sam agitira po Bukovini.
Vlak odtrgal glavo. Vodji lokomotive Lebeilu je odtrgal vlak glavo. Le-beil se je nekoliko preveč nagnil iz lokomotive, ko je privozil nasproti na drugem tiru drugi vlak, ki mu je odtrgal glavo. Truplo je padlo z lokomotive in je popolnoma zmečkano. Kurjač niti nesreče takoj opazil ni, tako hitro se jc zgodilo.
Kuga na Kitajskem in v Perziji. V
Kantonu razsaja zopet kuga. Tudi iz Perzije se poroča, da razsaja kuga v Perzijskem zalivu.
Ljudožrci v Tunisu. Iz Tunisa poročajo, da je nek star Marabut, ki je znan kot zdravilni mazač, svetoval družini nekega obolelega domačina, naj dajo bolniku jesti človeško meso. Člani omenjene družine so nato ubili dva otroka nekega drugega rodu in dali jesti bolniku njujino meso. O zadevi je izvedel guverner, ki je uvedel strogo preiskavo.
Priprave za kronanje angleškega kralja. Londonska policija je ukrenila obširne odredbe za slavnosti kronanja angleškega kralja, da se nc dogode kakšni atentati na kraljevo dvojico. Policijski organi kontrolirajo vsa stanovanja in zlasti trgovine na onih cestah, po katerih bo šel svečanostni sprevod. A'si došli tujci morajo javit natančno policiji ime in naslov slano vanja. Veliko pozornost obrača policija zlasti na Ruse.
Zajec — vesel umetnik. »Lovec« piše: A. C. piše v »Francoskem lovcu« (Le Chasseur Frangais): Gosp. Monior posestnik kavarne »Cafe dc Stras-bourg« v Nantu (Nantes), bivši vini-čar in velik lovec, ima zajca, ki ga je ujel lani ob otvoritvi jesenskega lova njegov pes Tom. Zrejen s sesaljko za-uživa zdaj zajec vsako hrano in živi v kuhinji prost v jako dobrem tovarištvu s psom in mačkom. Najbolj čudna ob vsem tem je gotovo njegova dresura mladi zajec pleše in bobna na tambou-rin (boben s kraguljci). To je žc drug zajec, ki ga je dresiral g. Monicr. Mnogo ljudi prihaja v »Cafe dc Strasbourg« občudovat bobnanje in kretanjo tega veselega šaljivea.
Umetnik dvakratni morilcc. Iz Varšave poročajo: Dne 28. maja so na šli ženo inženirja Kalcczynskega umor jeno z globoko rano na glavi. Poleg
trupla so našli listek z napisom: »Jaz sem jo umoril in bom tudi svojega očeta.« Po pisavi so spoznali, cla ga jc napisal nečak umorjenke umetni slikar Marijan Szobinski. Nekaj ur pozneje, ko so našli truplo Kaleczynskijevc, je nekdo streljal na polkovnika Mjelni-kova in ga smrtno ranil. Napadalca so aretovali; bil je slikar Szobinski. Brcz-dvomno se jc slikarju omračil um.
Zlata dolarska reka. Iz New Yorka poročajo: Na 336 milijonov dolarjev sc ceni vsota denarja, ki letno prihaja iz severoameriških Združenih držav v inozemstvo. Po poštni statistiki, podatkih bank in parobrodnih družb, se računa, da se j^ošiljajo iz severne Amerike v inozemstvo po pošti 200 milijonov dolarjev, 136 milijonov dolarjev odnesejo s seboj izseljenci. Ta ameriška reka zlata daleč prekaša skupno množino zlata in srebra, ki se letno izkuje denar. Večja je kot vsi dohodki od carine, in dvakrat večja kot vsa produkcija zlata in srebra na zemlji, ki je znašala leta 1910. 127 milijonov dolarjev.
Katoliška cerkev na Angleškem.
Irski časopisi prinašajo na podlagi škofijskih podatkov sestavljeno intere-sant.no statistiko o prestopih v katoliško Cerkev v zadnjih petih letih. Kot je razvidno iz te statistike, je pristopilo v katolicizem v teh petih letih 572 klc-rikov anglikanske Cerkve, 22 članov škotske episkopalne Cerkve in 12 duhovnikov nonkonformističnih disiden-tov. V istem času je prestopilo v katolicizem 29 moških in 53 žensk angleškega visokega plemstva, 432 članov plemstva in 63 članov visokih državnih redov. V angeški vojski jo postalo katoličanov 306 častnikov, a v vojni mornarici 63 častnikov. Z akademsko izobrazbo je 1000 konvertitov in od teh je 586 z oksfordske univerze. Od teli spreobrnjencev se jc posvetilo 612 duhovskemu poklicu, 100 pa jih je vstopilo v red jezuitov.
Pismo iz Dunaja.
Dragi Ivan!
Nedavno je »Slovenec« poročal o nekem predavanju znanega Gurlitta glede na varstvo zgodovinskih stavb po velikih mestih. Če je to kje polreb-no, je gotovo na cesarskem Dunaju. Tu živimo zdaj v dobi modernega stavbenega anarhizma in barbarizma. To živo čutijo vsi, ki so si ohranili še nekaj umetniškega čuta in je o tem pred par dnevi predaval nekdo tudi v »Uraniji«. Človeka boli srce, čc hodi n. pr. po notranjem mestu (I.) in opazuje, kako neusmiljeno se podirajo stavbe iz tistega tako lepega dunajskega baroka in re-nesance. Dunajčani pravijo, da imajo okus, pa so ga morali izgubiti, zakaj drugače bi r.e bilo mogoče, da nc opazijo, kako je takozvana seccsija brez vsakega duha, kako puste so vse tiste palače, ki jih zdaj zidajo in kako raz-oucvajo la skrajno uboštvo domišljije.
Višek neokusnosti je pač dosegel oni arhitekt, ki je na onem malem trgu, koder jc vhod v stari trakt cesarskega dvora, nasproti dvoru sezidal neko stavbo, ki ji ni mogoče reči drugače kakor keba. Čudim se, zelo sc čudim, da dvor ni proti temu ugovarjal, oziroma ves svoj vpliv zastavil, da se ta atentat na najpriprostejše lepočutje prepreči. Stari dvorni trakt je pravi biser baročne umetnosti, mala cerkev rta trgu pred njim se popolnoma poda k njemu. Zdaj pa ti zgradijo med to harmonično celoto »palačo«, koje tloris je na temenu odrezani trikot na vseh straneh popolnoma prazno kakor so zidovi Muley Hafidove palače v Fezu, le okna so neka posebnost — kakor bi bil kdo na steno prilepil majhne škatlje. Izgleda napol asirsko, napol egiptovsko, le še veliko grše je. To jc tembolj obžalovati, ker si mi zdi tucli dvorni trakt ponesrečen. Kolikor ga je zdaj dozidanega, jc pogled nanj od spomenika nadvojvode Karola silno veličasten, toda kaj, ko mislijo celo stvar tako izkaziti, da ne bodo levega krila napravili enakega desnemu, čeprav zahteva ta renesančna stavba strogo simetrijo. Sicer je prezidava težka, ker ni mogoče starega dvora v celoti podreti, toda dala bi se vsaj fran-ta levega krila proti spomenikoma nadvojvod Karola in Evgena izpeljati. Tako ostaneta v tem kompleksu le oba dvorna muzeja, ki sta poleg rotovža in parlamenta gotovo najlepši dunajski stavbi, če se kakemu modernemu arhitektu morebiti ne bo posrečilo prizadete kroge prepričati, naj bi sc muzeja podrla in nanovo sezidala v babilonski maniri . . . Zdaj zidajo tucli veliko stavbo vojnega ministrstva. V kakšnem originalnem slogu mislijo to reč zgraditi, sc zdaj še ne cla presoditi, na vsak način način pa bo tista stran, ki jc obrnjena proti kanalu, neznansko nemarna, namreč čisto brez vsake si-
metrije, stena zraven stene zdaj v pravem zdaj v krivem kotu, čudno da ni še ovalnih črt. Če sc na tistem kraju stvar drugače ne da izpeljati, naj bi pa bili drugega poiskali. Palačo podirajo za palačo, čeprav bi se dale dobro re-novirati, da bi sc ohranil njihov prvotni značaj. Pa kaj, ko bi secesionistični vandali potem ne imeli pokazati svojih čudovitih zmožnosti! Arhitekt, ki jo sezidal sila ponesrečeno dvorno gledališče, se je takoj, ko je bila stavba končana, ustrelil, moderni pa, ki mašijo najbedastejše stvari, so pa nanje še strašno ponosni. Saj jih gotove vrste časopisje hvali in dela zanje reklamo. »Originalen«, zverižen, bahav, tak je moderni slog in v tem oziru je res pravi izraz spačenosti, bahavosti, kriča-vosti in dejanske praznote volikomest-. nega življenja plutokracije. V tem oziru ima trajen pomen kot najvernejša upodobitev našega časa.
Primeroma najbolj sc jc po mojem mnenju posrečila v tem stilu cerkev na centralnem pokopališču. Vendar pa jc človek, ki ga zlasti notranjščina te cerkve prvi hip frapira, kmalu razočaran. Končno jc vendar-lc kakor kak velik magacin — cerkev brez cerkvenega duha, v kateri bi se, skoro bi rekel, nc da tako prisrčno moliti, kakor v drugi. Vse jc tuje, podobe na steklu nenavadne, skoro strahotne (razun onih nad oltarjem), črte čudno zlomljene, blesk kovine kričav in nebo z zvezdami na svodu kupole kričavo.
Kako nezmiselno sc danes v tem oziru na Dunaju dela, se vidi zlasti v onih starih velikih palačah v notranjem mestu, kjer so v pritličju nameščene trgovine. Cele hiše nc morejo podreti — je je še škoda — pa zato izpa-kedrajo vsaj pritličje in prvo nadstropje. Zid do prvega nadstropja navadno prevlečejo ali z resničnim ali imitiranim mramorjem — čudno, da niso še prišli na kovinaste, plošče — okna pa, ki služijo za izložbo, vrata in okna v prvem nadstropju na nepopisne načine izbokajo in zverižijo. Da lc vpije!
Na čelu modernih stavbinskili ra-dikalcev stoji arhitekt profesor Otto Wagner, o katerem sem bral v neke"m judovskem listu, (la je »sicer ženijalcn, toda kljub temu ni vstanu ustvariti novega stila.« Mož je izdal dne 19. t. m. brošuro »Die Grofistadt«, v kateri slika, kakšen bi Dunaj po njegovih mislih in načrtih moral biti. Čc bi šlo po njegovem, bi se v nobenem historičnem slogu več ne zidalo, stare hiše bi pa tudi morale vse izginiti, kajti njegov ideal je, plastično vpocloblieno, sledeči:

-i---
Ti radiji gredo v neskončnost. Ceste čisto ravne, hiše pa zgrajene v velikanskih visokih in širokih blokih, »oziri na tradicijo, čustvovanje, slikovitost, ohranitev domačega značaja itd. so naziranju modernega človeka popolnoma tuji in nerazumljivi«, kakor piše ženijalni Wagner. Fronte hiš brez okraskov, gole, črte naj se izogibajo vsake od starine izporočene oblike, kar imenujejo Wagnerjevi čestilei »zmiselno dispozicijo, popolno smotrenost in dobro premišljeno razvrstitev.« Upajmo, da sc ljudje vendar enkrat streznijo in tla bo javno mnenje ustavilo ta prizadevanja ljudi, brez vse tvorne domišljije in resničnega lepočutja.
Seveda jc glavni motor teh arhitektov moderni špkulacijski duh. Ta je v resnici tisti, ki hoče vse staro podreti, zidati velikanske komplekse in uvajati najnenavadnejše oblike, s čimer sc vse draži. Tu vlada želja po profilu, moda. stremljenje po čedaljevečjem luksusu. zvišanju vseh potreb, podražitvi življenja — to stremljenje jc ustvarilo novi »stil« in mu daje svoj pečat. Misleč človek v njem ne more videti ničesar drugega kakor znamenje propada naše kulture. Zadnjič nam jc na univerzi profesor dr. Stohr dejal, da se, med človeštvom uveljavlja uterministično svetovno naziranje vedno takrat, kadar pada vitalnost naroda, njegova »zmožnost za zdravo življenje«. Zdi se mi, da se zraven tega mecl nevarajoča zname nja propadajoče vitalnosti modernega
rodu sme postaviti tudi modelni »stil«. Človeški um iznajde za največje zmote in napake opravičl>o in tako tudi danes velja vsak, ki ne more v stvorih sodobne arhitektonike zaslediti prave lepote, za zaostalega tepčka. V nadi, da kdo tudi mene uvrsti med to vrsto ljudi, ostajam tvoj	F r a n c e.
Ljubljanske novice.
lj VI. umetniška razstava v Jakopičevem paviljona je pristopna občinstvu že jutri 3. junija od pol 12. ure naprej. Vstopnina je 1 K, ob nedeljah in praznikih 60 v, za dijake in delavske organizacije 40 v.
lj Zbor »Ljubljane« ima danes skupno vajo ob pol osmi uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Vsak naj bo točen, da se po nepotrebnem ne izgublja časa. Vstop je dovoljen samo članom zbora.
lj Deželni muzej »Rudolflnum« ostane binkoštno nedeljo zaprt. Zato pa je prost vstop binkoštni ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne.
lj Ljubljansko porotno sodišče. Včeraj se je vršila obravnava proti Antonu Marnu iz Vel. Štange, ki je v prepiru za »komando« nad fanti ubil svojega tovariša Franceta Rožiča. Obtoženega Antona Marna je zagovarjal dr. Vladislav P e g a n , obtožnico pa je zastopal državni pravdnik dr. Kremžar. Dbtoženi se je mirno in lepo zagovarjal in napravil najboljši vtis. Pravi, da se v svojem življenju še ni nikdar pretepal, ni imel do nobenega človeka sovraštva in tudi zoper Rožiča ne. Bal se je, da ne bi Rožič njegovega prijatelja Lukančiča z nožem, zato je prijel poleno in z istim hotel udariti Rožiča po roki. Ker je pa ta napravil v istem tre-nut ku kretnjo, ga je zadel le iz nesrečnega naključja po glavi. Zaslišanje prič ni prineslo nič zanimivega. Nekaj DStrih besed je povzročilo oddajanje mnenja od strani gg. izvedencev-zdrav-nikov dra. Schustra in dra. Plečnika. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji. Eno zaradi hudodelstva uboja, drugo zaradi pregreška prekoračenja silobrana. Po vročem boju. ki sta a;a z vso vnemo bojevala javni obtoži-telj dr. Kremžar in zagovornik dr. Pe-?an, so porotniki prvo vprašanje zanikali, drugo vprašanje potrdili. Vsled tega je bil Anton Mam hudodelstva uboja oproščen in obsojen le zaradi prekoračenega silobrana na štiri mesece zapora. — Pri tej porotni obravnavi se je prav neljubo opazilo, da so se nekateri elementi izmed poslušalcev skušali v razpravo posegati v škodo obtoženca. Proti takimi nedostojnostmi sc bo treba v prihodnje na primeren na' čin braniti. — Danes sc vrši obravnava proti Janezu Prešernu z Brega pri Breznici, ki je svojo opekarno trikrat poizkušal zažgati, da bi dobil zavarovalnino in sc tako rešil dolgov. Obravnava bo trajala cel dan.
Ij Tujski promet v Ljubljani. Meseca maja jc prišlo v Ljubljano 6124 tujcev — 1067 več kakor meseca aprila in 312 več nego meseca maja lani. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1214, Slon 1137. Lloyd 522, Tivoli 305, Malic 266. Cesar avstrijski 253, Ilirija 249, Štrukelj 200, Tratnik 177. Južni kolodvor 170, Bavarski dvor 103 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1528 tujcev.
li Liberalnemu učitelju glasbe, ki kruto šikanira, njemu v svrho glasbene naobrazbe izročene ljudi, ki sodelujejo pri naših pevskih društvih, bodi po v dano, da je v šoli lc popolna nevtralnost oziroma reciprocitcta umestna in da jo bodo morali in tudi znali drugi varovati, čc jc noče sam.
lj Pogon. Včeraj je napravila mestna policija na Barju pogon na cigane. Preiskala jc razne šope in kozolce, kakor Iudi druge temne kote, po katerih sc skrivajo sumljivi elementi. Pri pogonu je policija izsledila in aretovala ci-trana Ivana Lcvakoviča, rojenega leta 1859. na Studencu pri Postojni. Oddali so ga sodišču.
lj Kolesar povozil dečka. Danes popoldne jc jako hitro vozil s kolesom neki prostak 27. pešpolka, (št. kolesa 420) pri cerkvi Srca Jezusovega; naenkrat pride nasproti neki deček. Oba sta padla: deček pod kolo prostak pa na drugo stran. Deček jc dobil lahke poškodbe.
lj Koncert v restavraciji »Eellevue«
bo ob vsakem vremenu Binkoštni ponedeljek. Koncertovala bo »Slovenska Filharmonija«.
lj Umrli sov Ljubljani: Marija švigelj, hči tovarniškega delavca, tri leta in pol. — Josipina Mcglič, sirota, 1(5 mesecev. — Ana Urbane, šivilja, 81 let.
lj Na gorenjski progi primanjkuje redno vsako nedeljo in vsak praznik železniških voz. Človeka s plačanim prostorom v kupeju, pobašejo kar molče na hodnik, kjer mora stali do doma.
Včasi in to prav pogosto se tudi dogaja, da stoje popotniki kar zunaj na ploščadi, kar je seveda strogo prepovedano; toda kaj to pomaga, samo da je vožnja, plačana, kako pa popotniki vožnjo prebijejo, je postranska stvar. O Binkoštih bo gotovo zopet primanjkovalo voz, ker nihče nc vpošteva naših opetovanih glasnih pritožb!
Štajerske novice.
š Pet tednov po poroki zastrupila moža. V Urši pri Glcisdorfu jc naglo-ma umrl 701etni posestnik ,1. Schollauf. Umrl jc po zavžitju kave, katero mu jc dala soproga Ana. Pri preiskavi so našli pri njej arzenik, nakar je priznala, da je zastrupila moža. Schollauf je bil z mnogo mlajšo ženo poročen šele pet tednov. Kmalu po poroki so bili na dnevnem redu prepiri, ker v zakon Ana Schollauf ni prinesla nič denarja, dasi je prej pravila, da ima več sto goldinarjev.
š Drugi slučaj kolere v Gradcu. Pri
oboleli Mariji Lebingcr, svakinji na koleri umrlega poštnega adjunkta Franz-kyja so dognali na graškem vseučilišču, da je zbolela na koleri. Graški mestni fizik dr. Ebcrstaller je ukazal odvesti v opazovališče njeno rodbino, šest oseb, kakor tudi več drugih oseb, ki so prišle v stik z obolelo in z umrlim Franzkyjcm.
š Malik obsojen. Včeraj se je končala sodna razprava o tožbi, ki jo je vložil dr. pl. Placliky proti bivšemu državnemu poslancu Maliku, ker mu je očital narodno izdajaltsvo. Ptujsko okrajno sodišče je obsodilo Malika na 500 kron denarne globe, oziroma v pet-desetdnevni zapor.
Telelonska in brzojavna poročila.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 2. junija. (Uradno.) Cesar se je po dohodu na Dunaj jako dobro počutil. Potovanje ga ni prav nič utrudilo. Po trdem spanju, ne da bi se bil ka-terikrat do jutra prebudil, jc cesar vstal ob 4. uri zjutraj, opravil državne posle in dopoldne kljub hladnemu vremenu promeniral v grajskem vrtu. Izdajati poročila o cesarjevem zdravju, bi bilo pravzaprav odveč, ker jc k sreči zdravje cesarjevo normalno, le nekatera poročila, ki slikajo zdravje cesarjevo manj ugodno, povzročajo, da še izhajajo uradna poročila o cesarjevem zdravju. Danes jc ccsar sprejel v avdijenci nadvojvoda Franca Ferdinanda, Fr. Salvatorja in več dostojanstvenikov.
Dunaj, 2. junija. Cesar je danes sprejel v avdijenci zunanjega ministra.
KOLERA V GRADCU.
Gradec, 2. junija. Na znakih kolere obolela sestra na koleri obolelega poštnega uradnika Franckija, ga. Le-binger, se relativno dobro počuti. Zdravniki upajo, da ji ohranijo življenje. Preiskava pri ostalih izoliranih osebah je imela negativen vspeli in bodo dotične osebe skoro gotovo že danes izpuščene. Železniški voz, v katerem sc jc Francki vozil iz Benetk v Gradec, so šele sedaj dobili v Mariboru ter ga desinfiscirali.
DVOROJ MED UDELEŽENCEMA SRBSKEGA CERKVENEGA KONGRESA.
Novi Sad, 2. junija. Dopoldne sc jc vršil tu dvoboj na sablje med udeležencema srbskega cerkvenega kongresa Miladinovičem in Piliccm. Piliču je nasprotnikova sablja prebila žile na roki, Miladinovič jc opraskan po glavi in nosu. Dvoboj sc ni vršil v Karlovcih, ker na Hrvaškem označuje zakon dvoboj za navadno hudodelstvo.
OBRAVNAVA PROTI MORILKI BAR-TUNEK.
Dunaj, 2. junija. V obravnavi proti Mariji Burtunek, ki jc obdolžena. da je. umorila grbasto šiviljo Marijo Weiss in truplo razkosala, jc bil danes soobto-ženi njen ljubimec Czerny oproščen. Državni pravdnik jc odstopil od obtožbe proti Čzernvju. Obsodba Marije Bar-tunek sc proglasi danes popoldne. Skoro gotovo bo Bartunek obsojena na smrt, dasi ves čas, kljub številnim in-dicijskim dokazom, trdovratno taji.
C ASTRO SE PRIPRAVLJA, DA UDARI Z OBOROŽENO SILO V VENEZUELO.
Lizbona, 2. junija. Portugalska vlada je dobila od Združenih držav poročilo, da se bivši predsednik Venezuele, Castro, nahaja na portugalskem ozemlju. Zatrjuje sc, da jc pri Tenerifi parnik s topovi in strelivom za Casira, ki je pripravljen v ugodnem trenutku vrniti se v Venezuelo.
KRALJ PETER NA KONGRESU SLOVANSKIH ČASNIKARJEV.
Belgrad, 2. junija. Pripravljalni odbor slovanskega časnikarskega kongre-
sa, ki bo začetkom julija v Belgradu,
je obvestil dvorni maršal, da se kralj Peter udeleži otvoritve in da bo povabil člane kongresa na dvor. Tudi bolgarski minister Bobčev jc javil, da sc udeleži kongresa.
VARNOSTNE ODREDBE ZA SULTANOVO POTOVANJE V ALBANIJO.
Solun, 2, junija. Med ljudstvo jc poslanih 100 tajnih policistov; nrogo Solun—Priština bo stražilo 5800 vojakov. Pred dvornim vlakom bo vozil vojaški vlak. V Solunu so zaprli dva sumljiva Francoza.
BELGIJKI LIBERALCI IN SOCIALISTI GROZE.
Bruselj, 2. junija. Včeraj so zborovali liberalci in socialisti, da protestirajo o rodovniškem zakonu, ki nakazuje letno 20 milijonov samostanom za bogoslužne in kulturne namene. — Po celi deželi vlada baje grozno razburjenje; grozi se z uporom, čc vlada ne umakne postave.
TELEFONSKA ZVEZA MED ANGLEŠKO IN BELGIJO.
Beroliu, 2. junija. Belgijska in angleška poštna uprava nameravata uvesti nove telefonske zveze med Angleško in Belgijo.
FRANCOSKI PRAPORŠČAK IZGNAN IZ NEMČIJE.
Pariz, 2. junija. Nemška vlada je izgnala francoskega praporščaka Roberta, ki je obiskal svoje sorodnike, ker ni prosil dovoljenja nemških oblasti.
ŠVEDSKA KRALJICA V FRANCOVIH VARIH.
Francove Vari, 2. junija. Švedska kraljica jc došla v Francove vari.
DIAZ ODPOTOVAL V EVROPO.
London, 2. junija. Iz Ne\v Yorka se brzojavlja: Bivši mehikanski predsednik Por fi rio Diaz se je vsidral včeraj s svojo rodbino v parnik družbe »Hamburg Amerika Line«, s katerim se odpelje v Evropo. Iz verakruških trdnjav so streljali s topovi predsedniku v čast. Parnik se odpelje na Hava.no, odtod pa na Špansko, kjer se Diaz trajno naseli.
TRDNJAVA ZLETELA V ZRAK.
Nikaragua, 2. jun. Trdnjava Lalo-ma je iz doslej neznanih vzrokov zletela v zrak. 150 oseb je mrtvih. Sumijo, da je eksplozija posledica, zarote, naperjene proti vladi. Podrobnosti o katastrofi še ni.
UMOR MATERE PETIH OTROK.
Peterburg, 2. junija. Katarino Kon-dirov, mater petero otrok, je iz ljubosumnosti zaklal njen ljubimec.
POGREŠANI ZRAKOPLOV.
Friedrichshafen, 2. junija. Zrakoplov državne zrakoplovne postaje sc jc odtrgal v višini 4600 metrov od zmajev-ske ladje in odplul z inštrumenti.
ZOPET NEMŠKI ZRAKOPLOV PONESREČIL.
Krefeld, 2. junija. Pri poizkušnji vožnji zrakoplova »Guttcnberg« jc zrakoplov prišel v silen veter. Zrakoplov sc jc popolnoma sesedel in bo treba zrakoplov nanovo montirati.
OBGLAVLJENI MORILEC.
Heilberstadt, 2. junija. Morilca Be-ckerja, ki jc umoril svojo ženo, svojo otroke in dva vnuka, so danes obgla-vili.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani
priporoča za praznik presv. Rešnjega
Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe:
Kimovec Fran: Rihar renatus. Part. 3 K, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več raznih napevov, med temi tucli sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo liarmonizirane Riharjevc himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa.
Foerster Anton: Pange lingua — Tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 Iv 80 h, glasovi po 50 h.
Mihelčič Alojzij: Laudes lingua ct IV. liymni ad processionem in festo S. Corporis Christi ad IV. voccs inse-quales. Part. 50 h.
Goller Vinccnc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a. 24 h.
Illadnik Ignacij: Laudes Eucharisticac. 5 evharističnih himen. Part. 1 K.
Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in i glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi u 40 b.
Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 h.
Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe, i del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Pari. 2 K.
Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h.
Chlondo\vski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi k 10 h.
Vse te navedene kakor tudi druge toliški Bukvami« v Ljubljani.
Silvin Sardenko: Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251ctnici Metodove smrti (885 do 1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvarna«. Str. 70. Cenu 1 K 20 h. Bliža se zopet god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila iu Metoda, ki sta prva jela širiti med Slovani katoličanstvo ter kulturo in omiko ter toliko storila za versko in narodnostno probujo slovanstva. Kako moremo pač pomembneje in dostoj-neje slaviti ta za slovanstvo tako velik praznik, kakor čc predočimo našemu ljudstvu delovanje sv. bratov na naših odrih. — »Dom in Svet« 1. 1910 piše o tej igri sledeče: Sardcnkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, z razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sarden-kova je ta, cla pojmuje kulturno delo C.irilovo in Metodovo mnogo bolje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Panoncih. Dejanje jc prav mojstrsko razprejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj pokaže na odru samo velik vpliv, ki izhaja od njunih oseb. Glcclalec vidi zgodbo Trudopblkove rodbine, a v svetlobi, ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je jako lep, kratek, krepak. Igra je prav primerna za naše društvene odre in sc bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in jc prizorišče lc dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
* Globoko zasnovani roman. Najnovejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »P o -vest o dveh mesti h«, ki zavzema v slovstvu vseh narodov eno najodlič-nejših mest. Saj se pisatelj po pravici prišteva med največje romanopisce vseh vekov, in ravno »Povest o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega globokega duha. Roman je pravzaprav tragedija francosko revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Nc ošab-nosti in nasilstev aristokracije, nc podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune naj-nežnejše milobc požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljuje temno sliko onih silovitih časov. In kar sc tiče značajev v Dickensovi povesti, bi ostrejše risanih in markant-nejših težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bralcu duševno obzorje kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ter povzdiguje v heroizmu ljubezni ter prijateljstva, ki ga pravzaprav ta povest — ki bi se tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu sc bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobro. Slovenci smemo na prevod Di-ckensovc »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo prestavljene. Vsak omikancc si bo zato ta zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga jc izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja broširana 5 I\ 50 vin., elegantno vezana 6 K 50 vin.
Hupujte !s vzisalica: „U storist oDmejnim Slovencem"
Meteorolegično poročilo.
Višina n. morjem 306,2w, sred. zračni tlak 73fr0 mm
I	Cm opa-zovanja	Slan|c barometra v mm	Temperatura p« Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina J v 24 urah 1 v mm il
1	9. zveč.	738 5	160	si. vzh.	oblačno	
„ 2	7. zjutr.	741 2	15 0 I si jjvzh.		oblačno	15 0
	2. pop.	741 8	19 1	sr. jvzh.	a	
	Srednja	včerajšnja teinp, 171° norm. 161'.