Novi popis v kmetijskem gospodarstvu S popisom živine, čebelnih panjev, sadnega drevja tn trt v času med 1. in 15. februarjem letos bodo Kra-jevne popisne k.oumsije v našem okraju pomagaie okrajni, republiški in zvezni popisni komisdji zajela točno sliko sedanjega stanja v živi-noreji, sadjarstvu in vinogradništvu v ptujiakem okraju. To je nujno potreben ukrep,- ki ga je izzvala razvojna stopnja graditve socializma v Jugoslaviji z ozirom na nove potrebe in gospodarske pogoje v 3. letu petletke. Izvajanje tega popisa bo dalo oce-no popisniim komisijam kakor tudi ljudem, ki bodo deio teh podpirali in onih, ki ga bodo zaviraii. Brez-dvomno se bod-o nekatere koinisije za populariziraiije ^jfpisa poslužile edirlo cglasov pri cerkvi ali nabitja okrožnice na razglasno desko, dočim bodo aktivnejše karnisije sklicale vaške sestanke in Ijudstvu obrazlo-ždle potek in obseg popisa ter s tem do^egle hitrejše m uspešnejše delo. V krajih, kjer se ljudstvo zaveda važnosti toenih podatkov,' delo kra-jevnih komisi^ ne bo težko, ker bodo ti funkeionarje ljudske oblasti vljud-no sprejeli in jim nudili vso pomoč. Poptis bodo prieakavali s pripravlje-nimi podatki rn jih poskusne prove-ritszs ne bodo spravljale iz razpolo-r ženja., Nezaupljivi in špekulantski gruntarji pa bodo ob tem popisu po-¦ skušali koiTiisijam prikriti sliko stvamega stanje njihove gaspodar-ske zmogljivosti z netočnimi in ne-' sagurnimi podatki. Pri teh bo pro-verjevanje oteževalo delo. Izkušnje v dosedanjih tovrstnih akcijah so dokazale, da proti gotovemu delu takih nerodnežev ni pomagalo pre-pričevainje, temveč razkrinkavanje, dosledna kontrola komisdje in admi-nistrativni ukrepi. Razgledarri posestniki in kmetje se zavedajo, da se slika gospodar-skega razvoja iz dneva v dan spre-minja, zato se tudi raznim papisom ne izmikaio, ker ne gledajo v tem nepotrebnega nadlegovanja. temveč dokaz, da tudi njihovo gospodarstvo spada v okvir planske prodzvodnie. Vsi gospodarski ukrepi naše ljud-eke oblasti v 3. letu petletke in na-dalje bodo za razvoj in zaščito kme-tijske .proizvodnje imeli v našem okraju toliko večji uspeh, &imbolj bodo temeljili na stvarni podlagi, iz-raženi s podatki novega popisa. Okrajni komite LMS raspisuje nagrade za najboljše aktive Tekmovanje v čast IV. kongresu LMS, ki bo 6. aprila, je zajelo ši-roke vrste mladine v našem okraju. Med drugim nam to najbolj doka-zujejo uspehi aktivov v Markovcih, tovami Stmišce, Zamušanih, v vi-nogradniski šoli Podlehniik itd. Kot priznanje mladinskim aktivom za njihovc delo je Izvršni odbor OLO-a in upravni odbor OZKZ dodelil Okrajnemu komiteju LMS dva po-Ijedelska stroja, Okrajni ljudsko prosvetni svet pa radioaparat, da po končanem tekmovanju razdeli nagrade najiboljšim aktivom. Zato se na tem raestu Okrajni ko-mitet LMS zahvaliuje imenovanim Mstanovam za njihovo pomoč, ob-enem pa razpisuje sledeče nagrade v tekmovanju za IV. kongres LMS: 1. stroj za sajenje krompirja, 2. okopalaik, 3. radioaparat 4. knjižnica, 5. pribor za odbojko. Mladina ptujskega okraja! Tek-muj za IV kcngres LMS! V pred-kcngresncm tekmovanju ustanavljai nove mladinske aktive in sprejemaj nove člane v vrste rniadinske orra-nisaciie. Na^rade, ki iih razpisnjc OK Ll^fS, pa bodo zaslu^eco prizna-nje našim najboljšim aktivom. MLADINA PODJETIJ INTOVARFH Ostani še nadalje prvoiborec za izgradnjo socializma v naši deželi! FoiiniTaj nove proizvodne brigade in dvigaj kvaliteto njihovega dela! Pospešuj udarništvo, racionalizatocr-stvo in novatorstvo, nepomirljivo se bori za dnevno preseganie plana. Organiziraj povsod kontrolne gru-pe, ki naj sltrbe za obvladanje pro dukcijskega procesa. strojev in os-novnega strokmrnega znanja. Ne-nehno dvigaj produkcijo, izobraziii se politično m strakovno. kar bo tvoia naivečja priprava na IV. kon-Zres LMS! MLADINA VASI! Bodi v prvih vrstah v borbi za razvoj kmetijskega zadružništva! Aktivno se vključuj v kmetijske za-druge. Tvoja stalna naloga je: ne-utrudno delo za izvajanje linije na-še Partije v zadrugah, borba za de-mokratizacijo zadrug in za aktivno udejstvovanje vseh članov zadruge pri izvrševanju zadružnih nalog. Za-to ne dopusčaj, da bd kaipitalistični eletnenti, poosebljieni v vaških mo-gotcih iai protiljudakih duhovnikih, ovirali razvoj srečnejšega iai kultur-nejšega življenja vasi! Zato se mo-raš proti njim boriti vsak dan in vsako uro! Stalno dvigaj svoje po-litično, kultumo iai strokovno znar-nje, vključuj se v izobraževalne te-čaje, kajti samo tedaj baš kos ogromnim . nalogam, ld stoje lebos pred teboj! Ze sedaj se prijavljaj za velike letošnje delovne akcije — gradnjo Avtostrade in Novega Beo-grada — da bodo planske naloge na5e petletke dosledno izpolnjene, ee množlčno vključuj v našo sociali-stično indtLstrljo! ML^DINA ŠOL IN GIMNAZIJl Ti pred^tavljaž neizčrpen vir so-rial%s"ti'čne inteligence, največtjega zaveznika delavcev in kmetav pri gradnji- socializma. Zato opraviči zaupanje naše Partije z nenehnim sistematičnim uoenjem, ki ta bo za-gotovilo kvalitetno znanje. Zavest, da se ne u-čdš zase, temveč za do-brobit delovnega ljudstva, se mora odraziti v borbi pax>ti tistim posa-meznikoin, katerih deia\most ni v skladu z delom milijo*nskih množic nažih nairodov. Tvoja dolžnost je, da onemogo&iš njihovo delovanje. Zato pa je potrebno, da se staino ideokn ško izipopolnjujeS! PIONIRJI! V veliSastni borbi za izpoLnitev petletnega plana imate tudi vi svoje dolžnosti, kateire prav dobro poEna-te. Kakor so vaši starejliraJi, kako se izvajajo razni cxikupi in druge goepodarske akd-je ter razkrinkovali vse one kulaške špekulante, saboterje in druge pro tiljudske elemente in jih kot nasše sovražnike izključili iz članstva OF. 3. Za izboljšanje kulturno-prosvet-nega dela bo vaški odbor storil sl&-deče: (Nadaljevauje na 2. strani) Bodoče delo in naloge frontne organizacije v Grajeni a) PojaiSSi bomonašovaSteo knjiž-nlco za 120 novih knjig in razšdirili krog čdtateljev. b) V teku celega leta bomo ar-ganizdrali 5 kultttmcHprosv-etriih priareditev ter bomo z dobro pripTavljenimi akademijami nmožiČJK) pcroslavili vse zgo-dovineke dneve. c) Skuipaj s aktivom LMS bomo ustasnoviii pevsiki zbor in po-sLali enega tovariša na pevo-vodski tečaj. č) Vaški odbor bo organdziral v teku poletja 4 izlete. Prvi izlet bo v enoizmednajboljših. kme-ti jsko - obdelovalnih zadrug v SlovenijL 4. Vaški odbor bo vztrajno delal na dvigu najročnikoiv na razne časo-pise, tako bodo pridobili 25 naročni-kov za »Ljudeko pravico«, 10 imbpo6-nikov za »Slovenakega poro6evalca«, 20 naročniikov za »Kmečiki glas« in 150 naro6n.ikov na lokalni časopis »Naše delo«. 5. Vaški odbor OF bo arganiziral 10 goapodarskih in poliiičfliih preda-vanj. 6. Sporazuarrano s KLO bo vaški odbor skliceval vsafce 3 mesece ro- , ditedjski sestainek. 7. Da bi bila pomoč Tnmožičnim argamLzacijam &ixn večja in tem bolj-ša, bo vaški odbor skUeeval meseč-no skupni sestanek odborov \»seh množiČTiih organizacij in društev ter predstavrdke teh oir^ganizacij vključil v vašld odboar OF, kot red-ne člane odbora. Organizaciisko delo in gospodarske akclje 1. Ustanovitev kmeSko-obdeloval-ne zadruge. VašOti odbor OF bo pokrenil vse, da se v čimkrajšem času ustanovi abdelovalna zadruga, v katero je že pripravljeaa vstopiti večina agramih interesentov in nekaj drugih malih m srednjih kmetov Da bi čxm več posestnikov razumelo prednostd ob-delovalne zadruge, bo vaški odbor organiziral predavanja o zadružni-štvu, na katerih se bodo prikazale m-ožnosti način dela in življenja v obdelovalra zadrugi. 2. Do jeseni letožnjega leta bomo popolnoma dokoinčali in izro&ili svo-jemu namenu že v surovem stanju zgrajen zadružnl dom. Da bamo too doeegli, se bomo posluževali izku-§enj lanskega leta in zato se bo za-čelo z delom takoj. čim bodo to do-puš^ale vremenske prilike. 3. Istx>Časno, ko borno gradili za-družni dom, bomo tudd s ptrostovolj- nim delom izvedii eletrifikacijo va-sL Člani naže frontne organizacije boffno v teku tega leta naredili 50 tdsoč prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega doona iin ei&k-trifikaciji krajia, 4. V posebne frontne brigade bo-mo do meseca aprila t. L poslali 20 tovarišev. 5. Na pobudo in s pomožjo va^ &kega odbora OF bo naša cffgamiza-cija \jstanovila aktiv borcev za dvig hektarskega donosa, ki bo žtel 20 izmed najboljšiih malih in sredmjih kmetovalcev. '6. Istočasno, ko bomo jačali našo orgainizacijo s tem, da jo očistiino vseh nam sovražmih elementov, bo-mo v članstvo sprejemali poštene delovne ljudi in tako dvi;grali šte-vilčno stanje naše oi^amzacije od sedaj 68% vseh volivnih upravičen-cevna 90%. 7. Vaški odbor bo redno mesečno pošiljal okrajnemu odboru OF vsa zahtevana statištična poročila. Isto časno bomo potom razmh foa-mular-jev ki grafikonov ustvarili eviden-co nad delom OF in množičiiih or~ ganizacij. 8. DvignOi bonno povprečje pla-čevanja SLanariiie na 3 din in do-segii, da bo članstvo plačevalo čla-narino 100% Obenem bomo poži-veli ddo uprave socialnega fotnda OF in pridobili 300 izrednih pod-pornilkov. 9. Kot eno izmed važnih nalog si zadaja, Dosedaj smo argasniziTali 17 mladinskih brigad, in sicer so t» mi-zarske, progovnie, mantažne, kovar-Ske in staxi(jine brigade, fci imajo lepe uspehe. Skupno povprečno prekoora-Cujejo normo od 30—45%. Ostala mladina se še ne more povezati v brigade, ker §e nirna normirainega dela, tako n. pr. ekonomsko-skla-dišeni in obratno-pdsarnižiki odsek in pa mladinci pri ind. milicL. Zato so pa cmi organizirani v delovne bri-gade, ki v prostem dasu delajo na zadružnih doroovih, kjer so do sedaj npravHi 2000 prostovoljnih ut. Pri izkopu kanala v tovairni, pri popra-vilti cest in pri pospravljainju polj-skih pridelkov smo apravili prav ako 2000 prostov. ur. Tu se je po- »V tovarni je najboljša mantaž- skanje boksita. Tu so se poleg bri- etni PrevolSek, ki so ga zaradi odličnega dela spreiieli v mladinsko brigado.« Najboljša je Jurenčeva montažna brigada » V tovarni je najboljša mooitaž-na brigada. Njen brigadir je Jure-nec Franc in njegova brigada šteje 8 člamov. Opravljajo najtežje delo, ki je nevarno zaradi velike vižine in ga starejži delavci ne morejo opravljati, a ani, mladimci prav tam prekoračujejo normo do 60%. Sedaj montirajo velike stiskalnice za sfci-skanje boksita, Tu so se, poleg bri-gadirja najbolj izkazali tovarišiKo-vačec Stanko, Zuran Janez in 29-letnH Prevolšek, ki so ga zaradi nje-govega odličnega dela sprejeli v mla dinsko brigado.« »Imate kaj mladiincev - udarzri-kov?« ^ »Pred fcratkim smo iaiieli razgla-sitev udarnikov in pohvaljeoiih.. Med drugimi sfca bila za udaimiika raz-glaSena mladinca Šegula Jože in Skok Jože. Skok je bil že drugič raz- ažen za udarnika. Pohval^end in nagrajend so bili sledečS mladinci in mladinke: Juirenec Franc, Makuc Ana, FiTbas Ivaaa, Emeršiič Miha, Mairin Stanfco, Mavser Adolf, Frlež Milan, Vidovič Akcjzija, Klemenčič Božica, MurSic' Janez, Neoibauer Adolf, Cep Fraaic, Dodlek Drago, Kolarlč Franc, Skok Jože, Lah Te-rezija in Ldd Krisfcina. Pohvaljemi fo pa bili tovariši Toplak, Zupanič; Žitran, Krisfcovič, Bratuža tn Meško Milica.« »Kako pa je s kultumo-pfrosvet-nim delom in predvojaško vzgojo?« »študij se vrši redno in mladina se ga udeležuje 100%. PredelaJi smo že \res kongapesni material. Aktiv ma tri dramske skupdne, ki so do-jlej uprizoiile srtedeče igre: »Mostso-vi«, »KatjuSa«, »Zadnje sa-ečanie«, Punt«, »Pesem s ceste« »Glavni dobitek«, a pripTavljajo igro »Korak s poti«. Kar se pa tače predvojaške vzgoie, se je mladmci udele^tijejo le 80%, toda tudi tn se stanje po-pravlja.« Ko sva kon&aia pogovar se je že zmraKlo in jaz sem odhitel na vlak prepcriičan, da bom še večkrat obi-skal to tovairno. kjer ]e eden naj-boljših mladinisikih aktivov v Dt«i-skem okraju. \ D. D. rehodna zastavica za uspehe predvojaški vzgoji V vT^ojnah piripravah mladincev v Ormožu in okolici za kader raz-redno zavednih, disripliiiiraiuh in borbenih člaiiov JA se zrcali d^jh patriotizmia za predvojaško vzgojo odgovomiih fimkckaiarjev in. mla-dincev. Dne 16. januarja letos je bila v Ormožu komferenca mladincev, ki obiskujejo predavamja predvojaške vzgoje. Predavaitelj oentra tov. Arko je v otvoritvenih besedah pcadravil za-stopnika JA in OLO iz Ptuja ter v svojem referatu orisal pogoje pred-vojaške vzgoje v Ormožu in v oko-liširih KLO-jih. Ožigosal je odgo-vorne krajevne funkcionarje iz Leš-nice, ki niso vložili doslej dovolj truda za ustvaritev tako važnega vzgojnega dela. Za njim je govoril poToenik JA tov. Tn^o\^ec Dinko, ki je aktivu iz Ormoža po priznan.jti uspehov podelil prehodno zastavico. Ta je resno prisbopdl k izpolnjevanju nalog predvojaške v^oje in tako tudi dosegel lepe uspehe. Predavatelj tov. Senaja iz Ormoža je v imenu celotnega aktdva rz Or-moža obljubil navzo&im, da se bo ta potrudil do uspehov, ld bodo omogočali aktivu, da sd bo obdržal prehodno zastavico. Kot naoboljšim mladincera je za dosežene uspehe in vzpodbudo za bodoče delo razdelil knjige tov. Vaupotič Jakecu, Bobič Janku, Pavlinčič Ivanu, Trstenjaik Ivanu, Zidarič Jožefu in Kuhaiič Ivanu. Pri nadaljnjean tekmovanju v časi IV. kongresu LMS naj bo vsem predvx>jaSkim vzgojinim centrom ak-tiv iz Ormoža vzgled. Komandhieim; kadru in mladmcem v Ormožu izre-ka Okrajna vojaška komisija prizna-nje za dosežene uspehe pri predvo jaški vzgoji. Iz kronike gradnje zadružnih domov v letu 1948 2e v samih prvih. predipripmvah za gradnjo zadružnih domov smo v nekaterih krajih. naleteH na odpor profci tej široki akdji v preteklein letu. Istočasno z nado kampanjo se je reaktija oprijela parole o »sfcup-nih kotlih«, »kasarnah« i1xL, čemur so tudi nekateri nasedli in se jeli izogibati ®odelovan.ju pri gradnjL Vendar pa je pravilno politično delo v množičnih organizacijah anemogo-čdlo, da bi si še dalje poedimci ustvarjali take in podotme predsod-ke o tej go^odarsko in kulturno tako važni aikdii. V krajiih so se ustanavljiale kra-ievne gradbene uprave, ki so v za-Četku svojiih del naletele na skoraj neogibne težave. Vsi problemi, vpjim pevskim zbo-rom, pozneje pa je arganiiziral zd-darje in vozsnika, da- so za cerkev kradli pesek in cement Premalo pažnje se je posvečalo kultuTiio-prosvetnemu delu med graditelji To bi morale oirganizirati ranožične organizacije skupno z upravnimi odbori KZ in gradbenimi upravaimi Na spložno pa drži eno: kjer je bila uprava dovolj iznajdljiva, je gTadnja tudi uspešno n.apredovala. To drži tudi za kraje, kjer je bila pravilna zaposiK*ev raapioiložljive de-lovne sile in vse delo temeljito pia-nirano. Gradnja je predvsem naipredovala po mesecu jitndju. Manjši vspeh. je hil na Dravskem polju, kjer se ai dovolj zaostrila razredna borba, im kjer so mali in srednji kmetje na-sedali raznim kulažikim paralam. Gradnja v haloških predelih pa je zato zaptajala, ker politično delo na bilo tako globotko, da bi množice res pravilno razumele praktične gospo-darske koristi zgrajenega donia, Da sd nekoliko v Stevilkah ogleda-mo, kakšen material je bii potreben za naše domov« in koliiko ga je že potrabljenega. V okraju se gradi 25 zadružnih domov, od teh je 21 nadstropnih in 4 pritliČTrL Iz lokalnih virov je bila zbrana sledeča koli^čina materlala in sicer: 826 kbm kairrma, 563.000 kcmx opeke, 1010 kbm gline, 1377 kbm peska, 2933 kbm gramoza in 816 kbm gradbenega in ostalega lesa. Iz planske proizvodnje je bilo po-rabljenega: 312.568 kbra cementa, 1580 m2 strešne lepenJce, 325 kg eks-ploziva za rušenje kamrta, 518.950 zidne in 54.700 sfreŽne opeke. Finančna sredstva so biLa črpana iz kredita imvesticijske banke (din 5,125.000.—), sredstev zadrug (din 165.384.—X vloge zadružnikov (don 17.4000.—), dohodkov od prireditev (dki 221.952.—) in iz prostovoljnih prispevkov (din 281.556.—). Od te skupne vsote je bilo parabljenih din 5,015.442.—. V proetovKnljnem deLa, ki so se ga udeležile vse nroožičiie arganizacije, je btlo opravljenah 241.786' delovnih ur, kar odgovarja vrednoeti 2,417.860 dinarjev. Plačanih delovmih ut je bilo 78.494 v vrednosti 1,334.398 di-narjev. V preteklern letu sta bila progla-šetia 392 udarnika, od teh je dotoilo 70 zlatdh značk, 114 srebrmh in 208 bronastih. Navedeno morje številk m saiao gola statistika, tenmreč je živa. slika, kako se naš delovni kmet množdčno in nesebično vklJMČuje v to veliko akdljo, katere plod mu bo dal novih sredstev in moči za preobrazbo tre-nutno zaostalega kmetijskega go-spodarstva v našem otkraju. V eni izmed piihodnjih številk bomo objavili Ufipehe pcsameznih gradbišč, zaenkrat pa želmio vsem ujpravam, ki še niso dokončale svo-jega dela, veliko uspehov pri zavr-ševanju njihovih delovnih planov. Ljudska tehnika v Markovcih Kakor v vseh večjdh krajih, tako smo si tudi pri nas v Markovcih ustanoviU v 6klopu LjudsJte tehnike avto-moto krožek, katerega namen je, da usposobi novi kader vozačev. Tečaj obisikuje okoli 40 tečajnikov. Čeravno so vsd ti tečajniki po večdni kmetje, ki čez dan trdo delajo in kl so tudi precej daleč od Markovc, saj pridejo iz Stojnc, Bu-kovc, Borovec in iz raznih drugih od-daljenh vasi, so pa kljub temu discipli-nirani, tako da 6e tečaj vrši stalno in nemoteno. Tečaj imamo dvaJcrat teden-sko. Ker inštmktorji iz Ptuja nimajo na razpolago vozila, da bi prišlj predavat v Markovce, smo si pomagali sami. Tre-nutno vodi vsa predavanja domačin tov. Valič Stanko. Največje težave nara dela pomanjkanje motornega vozila Zato se moramo učiti pač le samo teo-rijo. Tudi ta zadeva bo rešena, ker nam je priskočila na pomoč kmetijska ob-delovalna zadruga v Sobetincib. in nam obljubila avtomobil. Upamo, da bo tndi ostala pri dani besedi, taiko da bomo začeli vaditi tudi prakOcno. Mj se vsa dobro zavedaino, da borao s tem, ko bomo položili izpite, napravili spet en korak naprej v razvojn domo-vine. Stremimo za tein, da bomo imeli fciin več strojev, in če hočemo imeti stro-je, moramo imeti tudi ljudi, ki stroje poznajo. Tudi v kulturno-prosvetnem delu ne zaostajamo. Z veliko požrtvovalnostjo ga vodi naš tajnik tov. Strafela Jože. Imeli smo že dve prireditvi in sicer »Pokojnika« v Markovcih in pa tudi v Spuhlji. V načrtu imamo še gostovan}a v ostalih krajih. Tako si bomo lahko nabavili lastno vozilo. Tako delamo v Markovcih, vemo pa dobro, da nismo sami, da se dela tako po vsej naši državi in da bo čez nekaj časa zrasel novi ka nof"-;'Tiic. ¦ ansko leto ie tradil RKS učenki Purg KrJsflni praT lepe počitnice. Spreieta je bila v počit-niško kolcmijo v Dobernico pri Celja Ni mo^la dopovedati svojim součencem, kako dobro in lcpo je bilo pomladkarieTn tam. S seboj si je prinesla novo obleko hi cooate, tudi dar RdeSega križa Člani se udeistvujcio pri pripravah za. gradnjo zadružnc^a doma, sodeluiefo pri pcvskem zbom in orkestru, del članov |e pomagalo povečati kino-dvorano in sindi-kalni oder, ki je velika pridobitev ra tso bližnjo haloško okolico. Predan. Kmatijski svetovalec Apnimo našo zemljo! Ako motrimo talne profiJe našega ' okraja, bomo prišli do zaključka, da tvori okraj v pogledu razvoja svojih tai vee mogoče medsebojne prehode. Brez dvoma spada med mno&tvo raznih acfro-tehnjških mer, katerih se že danes po-služuje v večji meri že vse sodalizirano kmetijstvo, tudi apnenje. A.pno najdemo v tleh v raznih obiikah. Najdemo ga absorbiranega na talne zeolite, kjer se smatra za varuha talne rodovitnosti, nahaja se vezano na brezvodne, težko topljive sUikate, kjer tvori zadnjo re-zervo, pa tudi vezano na žvepleno, sol-no in solitrno kisiino ter razne organske 6pojiite (hurnate). Največja in najznačil-nejša količina apna pa se nahaja v zein-lji vezana na ogljikovo Joislino m Je t bistvu merodajna za presojo, ali ima zemlja dovolj apna ali ne. Napreden gospodar lahko vsaj pri-bližno sam ugotovi, ali vsebuje njegova zemlja dovolj ogljikokislega apna. Kupi si malo koncentrirane solne kisline iQ )o razredči z enako količino vode. V čašo ali kako drugo stekleno ali porcelanasto posodo daj nekoliko prese-jane zemlje, ter jo polij z razredčeno solno kislino. A.ko zmes pri tem ne za-»umi, je to znak, da zemlja ne vsebuje znatnejše fcoličine apna. Pri rahlem, kratko trajajočem štunenju vsebuje zem-Ija piubližna 1—2%, pri močroejšem, kratko trajajočem šuinenju 2—5°/«, pri močnejšem, dalje časa trajajočem pa več kot 5% apnenega karbonata. Ako zemlja v sfciku s solno kislino že samo rahio zašumi, je znamenje, da vsebuje dovolj apna, ker je 1°/« apna v splošnem za-dosten rn je v takem shičaju vsako ap~ nenje odveč (za kulturne raetline 0,4% že dovolj). Ako pa zemlja niti rahlo ne zašumi, tedaj ji verjetno apna prhnanj-kuje. V takem slučaju se bomo tahko posJužili apnenja — zlasti pa, ako opa-žamo, da rastejo na prizadetem zemljišču kisle trave: ki&lica, preslica, mah in po-dobne rastline, ki uspevajo predvsem na kislih tleh. Ako si poskušnje nismo dovolj sigurni, bomo napravili raje podzikus v malem in apnih prvo leto manjši kos zemljišča t«r na tetn koso opazovali uspeh apnenja. Koristnost apnenja za naše tuiUirne rastiine in zemlje je raznolika. Apno je predvsem neobhodsno potrebsna hrandlna finov, saj odvzame zemlji na 1 ha sred-nje letine: pšenica 30 kg apoa; kTompirja 76 kg apna; rjraha 118 kg apna; lucerna 242 kg apna. Vidimo torej, da ^azne rastHne rabijo različne kaličine apfna. Najma^j žita-rice, nekaj več okopavine, največ pa metuljnice. Zlasti lucerna in domača de-telja. Apno se kopiči predvsem v listih, nmogo manj ga je v zrnu in koreninah. Zato se zdasti obnese apnenje pri onih rastlinah, ki rezvijejo mnogo listov. Kako pa zboljšuje apno lastnosti tal? Prvo zboljšuje fizikalne la&tnosti. Drobci apna se pomešajo med najmanjše se-stavne drobce zemlje (glinaste delce in humusove koloidej in jih zgružujejo ter tako ustvarjajo talni slog. Zato je apne-nje posebno važao na težkih tleh, ki se težko obdelujejo in lahko raikrajajo. S preudamim apnenjem lahko slog takih tal izdatno izboljšamo, ber tako CHnogočimo boljši razvoj rastlinstva. V kemičnem pogledu 6e kaže koristen učinek apnenja v tem, da razkisa apno humozne kisline vn da razkraja razne škodljive taliie sestavine. Za rastlinstvo neugodna lcisla reakcija tal z apnenjem se lahko spreineni v ugodno nevtralno Na spojine kalija deluje apno tako, da jih zamenjuje v zeoditih ki jih pretvarja v rastlinam dostopno lahko topljivo obJiko. Prevelika količina apna v zemlji pa asimilacijo kalija Jabio tudi ovira, zlasti ako je italija v zemlji le malo. Zato iraa nesmotrno apnenje la,h.ko za posledico zmanjšanje žetvenih donosov, čemer pa se lahko izognemo, ako istočasaao iz-datno gnojimo tudi s kalijevimi gnojili. Nekoliko kisle zemlje lahiko mirno apnimo in po nekoliko dneh gnojimo s superfosfatom. Opreznejšj pa moramo biti z apnenjem, če gnojimo s kostno moko ali Thomasovo žlindTo in to zlasti prl lahkih peščenih zemljah. V ta-kih slučajih zmanjša apno topljivost fosfomih gnojil in posledica se pokaže lahko v zmanjšanju pridelka, zlasti ako gnojimo rastlin«, ki sprejemajo fosforno kialino le v lahko topljivl obliki (koru-za, pšenica, oves). Zato navadno zado stuje pri tak.em gnojenju že apno, ki ga ima Thomasova žlindra aJi kostna moka. Seveda pa igra pri ucinku apna na fosforno kislino odločilno vlogo sestava in reakcijska sposobnost zemlje. Slednjič deluje apno ugodno tudi na biološike procese v zemiji, ker pospešuje razJcroj hlevskega gnoja in humusa in tvorbo solitra, ki se smatra kot najfpri-kladnejša dušičnata spojina pri prehra-ni rastlinstva. Omenil bi ie, kaj vse se mora upo-rabiti za apnenje: L zmleti apnenec, ki ima fiooto aaj-manj 90% in vsebuje najmanj 50°/« apna (Ca O)j 2. žgano ali živo apoo, zmleto ali v kosih z vsebino naimanj 90% apna; 3. aipoeni prah (odpadki pri apnenacah) z najmamj 50% apnaj 4. zmleta sadra % najmanj 26% apna; 5. zmleti lapor z najmainj 45°/o apna in finoča najmanj 80%. V lahfoih in srednje težkib. zemljah tiporabljaino za apnenje zmlet apaenec, ker je ceaiejši kot žgano apno in bd v lahkih zemljah žgano apno preveč energitoo delovalo. Zgano apno se sicer v razmeroma kratkem času spTemeni y i«to eestavino, kaikor jo ima zmlet apnenec. Vendar je njegov nčinek izdatoejiši, ker so delci žganega apna fiSnejši od delcev zmlete-ga apnenca, učinfcovitost v vodi netop-ljivih gnojal je pa tem večja, čim finejši eo posamezni deicL 50 kg žganega apna vsebuje približno enako količino učin-kovite snovi kot 90 kg apnenca, zato se žgaaiega apna navadno uporablja pol manj kot pa zinlotega apnenca. Zgano apno v kosih je treba pred uporabo po-gasiti z zadostno količino vode, tako da je pppolnoma ugašeno to razpade v moko ter se lahko trosi. Apneni prah (odpadiki apnenic). Gno-jilno učinkovitost teh odpadkov je v teži med učiakovitostjo zmletega apnenca in žganega apma. Zmleti lapor. Tega se nanese na za apnenje določeno zemljdšče, kjer ga pTnstimo ležati na površini v večjih ali maiijših kosih, da polagoina Tazpade. Z vsemi opisanimi gnojili apnimo že v jeseni, poziimd ali v najzgodnejši po-mladi. Le sadra se trosi v vlažnem pod-nebju šele spomladi. Včasih trosimo sadro ttidi na list, zlasti pora detelji m lucerni. Sadra ne pdškodtije listov in prvi izdatni dež j<> izpere z rastian. Sadra sprejema kalijeve spojine v topljivo obliko še bolj energično kot ostala apnena gnojila, sihiži pa tudi za izvor asimilacije žveipla. Sadranje posebno dobro podnašajo metuljnice (lucerna, do-mača detelja), ker vsebuje mnogo belj-a-koviin, katerih sestavni del je tudi žveplo. Na 1 ha se vrže 1000—30000 kg zmletega apnenca. Na močno kisla Ua do 5000 kg. Boljše pa je vseikakor apnenje kislih tal,, kot pa sanio enkratao apnenje z večjo količino. S primemim apnenjem znatno zboljšujemo plodnost žemlje in povečamo pridelke. Važno pa je tudd, da zemljo ne samo apnamo — nego jo tudi gnoiimo z ostalimi hranilnami snovmi — dušikom, fosforno kislino in kalijem. Dipl. Ing. Zorec Egon Dom in šola Dosedanji roditeljsJd sestanki v Gorišnici so pokazali, da se roditelji v ptretežni večiixi zavedajo važne po-vezave doma in šole. Kar so pokazoU prejšnji sestanki, je ponovno potrdil sestanek prošlo nedeljo: starši so se v velikem šte-vilu odzvali vabilu na sestanek. O teh starših smemo trditi, da se v polni meri zavedajo svojih v^gojnih dolžnosti. So pa še v tukajšnjem šokkem okolišu starši, ki jim je čut dojlžnosti neznanka vn prav te starše snio pogrešali na sestanku, bolje re-čeno: pri skupnem reševanju vzgoj-nah problemov. Tov. Šolska upraviteljica je vsem anim štaršera, ki z Ijubeznijo in skrbjo slede razvoju svojih lj časa za učenje!« Sodelovamje doma in šole pa mare in mora dopirinesti le najboljše sa-dove. To iskreno žele vzgojitelji in — vsL Ali je to uslužbenec SAP-a? 4. d-eoeambra 1948, ot> 15.45 sem vstopdi med drugimi sopotniiki v Ptuju v avtobua Videl sem, da je nekaj twarišev iz oddaljemiih kra-i&v iz Haloz oetalo v Ptuju, keir nijgo doMli vozmih listkov. V aviso-bus je vstopdl tudi ushižibenec SAP-a z imenom Ivanuša, kar mi takrat iri zadalo nobene opazke. Ko privo-zi avtobus do prve postaje v Tmr-nišču, je jmanovani twvairiS izsbopdl in naiožil na avtobus tam se naha-jagoče dvokoio, kax je sicer proti vtsem predipiaoim. Nato pa je stopil za avtobuand vaz in vr&l po zad-njem kolesu svojo malo pofcreiba, kijub temu, da so ga potoiki opa-zovali in se nad tem zgražaH. Zvedel. sem, da se je imenavana tovariš peljal v Zetale po paiivataih poslih. Vprašam se namreč, zafcaj je mo-ralo cetarti v Ptuju več tovarišev brez koles in so moraii iti peš v oddaloiette kraje brez koles, a usLuž-benec, ki je imel svoje dvofcolo, pa se je z istkn peljal v avtotmsu. Kolikor md je znaano, ni bfl to ediird slučaj. Ne oudil M se ckrvrek, afco bi kaj takega storil kak neveden člavek aM človek, ki ima poloomljeno kolo, ne pa usktžbenec, kateari bi v prvi vrsti moral bolj spoštovati uredbe rn predpdse kot kdar koM drugi. Nace Razpis tekmovanja med izobraževal-nimi tečaji 2e so se pričeli izobraževalm teiaji, ki bodo v zimskih mesecih pripravili kmeoko mladino, pa tudi odraslo kinečko prebivalstvo na naloge, ki jih čakajo v letu 1949 Ti krožki bodo izpopolnili njihovo splošno izobrazbo, jih podJcovali temeljito v kmetijski stroki in hkrati šMli sociahstičnega duha, kar vse je potrsbno za zavestno socialistično pre-obraževanje na vasi. Glavna predmeta na teh tečajih sta zadružništvo in kme-tijstvo, poleg tega pa se poučuje slo-venščina, zgodovina narodnoosvo-bodil-ne borbe, ekonomika FLRJ ln računetvo Da bo v izobraževalnrih tečajih delo čim uspešnejše, da bo čim bolj ustrezalo svojemu namenu, da bo v te-čajih sode-lovanje v^eh sodelujočih čim bolj iivo, razpisuje Izvršilni odbor Ljudske pro-svete Slovenije tekmovanje, in sicer v sledečem: 1. Kakšnn je udel-ežba (število obisko-valcev glede na celotno število prebi-valcev okoliša, v odstotkih). 2. Kolii je reden obi&k vpisanih (ˇ odstotkih). 3. Kotliko učnih ur smo imeli 4. Kako vodstvo samoiniciativno pre-maguje tehnične zapreke (razsvetljava, kurjava, prevoz predavateljev, nabava papirja). 5. Cas trajanja tekmovanja. Tekmo-vati pričnemo 5. januarja 1949 tor tek-mujemo do zaključka izobraževalnih te-čajev. Prvi rezultati tekmovanja bcdo objavljeni na dao stoletnice Prešernove smrti, zato pošljite poročila o uspehih tekmovanja na okrajni ljudskoprosvetni svet do 5. februarja 1949. 10. februarja 1949 morajo biti poročila o izidu prvega razdobja teJonovania na Izvršnem od-boru Ljudske prosv&te Slovenije. Tek-mujejo tečaji v okraju med seboj in okraji med seboj. Okrajne prvake izbere na osnovi tega pravilnika okrajn; Ijud-skaprosvetni svet. Najboljše okraje iz-bere na osnovi poTočil okrajnčh ljudsko-prosvetnah svetov Izvr&ni odbor Ljudske prosvete Slovenije. 7. Nagrade. Okrajne prvake nagrade okrajni Ijudskoprosvetni sveti. Najboljši oikraj pa Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenija IzvrSni odbor Ljudske prosvete Slovenlje SAH Na brzopoteznem turnirju za me&ec januar je dosegel prvo mesto Podkraj-šek Janez s 15 točkami (od 16 mogočih). Slede Rudolf s V4, Toš 13 in pol. Drofe-nik in Pešl 10, Podk.rajšek R. st., Košir in Požlep po 8 in pol, Kancler 8 ter Perger^ in Podkrajšek R. ml. po 6 točk. Naslov prvaka za mesec december si je prisvojil Zorman s 13 točkami, slede Podkrajšek Janez 12 m pol, Rudolf 11 in pol, Pešl, Toš in Podkrajšek R. ml. po 9 ter Senčar in Sunjevič po 7 točk itd. ZAHVALA Pionirski odred »Zoje Kosmodem-janske« se najtopleje zahvaljuje lov-ski družini Žetale-Rogatec, ki je na svojem družabnem večeru zbrala 820 din prosiovoljnib prispevkov za našo mlečno kuhinjo. Leninovo pisanje Gozdov je y Sibiriji tnnogo. Tam so takj gozdi, da hodiš dan, pa tudi dva, a jim še ne vidiš ne konca ne kraja. In med sibirskimi kmeti je bila Že izza davuih dni uvedena navada: kadar je primanjkovalo zemljišča za posev, so izsekali kos gozda, zložili tam spomladi velike grmade ter z ognjem požgali staro travo, štore in dračje. Potem so tisti kos preorali. Tako je nastalo polje in na polju so sejali žito. Tako so delali tudi šušenski kmetje. In evo, nekoč se je pripetila takale reč: kmetje so jeli na svojih zemljiščih požigati lansko travo in suho dračje, ogenj pa se je razgorel in preskočil na driavni gozd. In v tetn državnem gozdu je zgorelo mnogo smrek. Pripelial se je gozdni nadzornik — ta je varova! državni gozd — in jel po-zvedovati, kdo je kriv. Zvedel pa ni nič in tako se je spet odpeljal. Čez nekaj časa se je v Sušenskem raznesel glas: nadzomik je naznanil gosposki, da se je gozd vnel po krivdi nekega šušenskega kraeta, Dmitrija Daniioviča. Očitno nadzornik ni maral priznati, da nič ne ve, pa je bil pokazal na prvega, ki tnu ie prišel na misel. Ta kmet je živel nedaleč od tiste koče, kjer se je bil Lenin naselil. Pa ti stopa nekoč Dmitrij Danilovič slabe volje po ulici. Naproti mu pride — ILenin. »Kaj si tako potrt, Dmitrij Danilovič?« »Kakšen pa naj bom, Vladimir Iljič... nesreca me tepe.« In je razložil Leninu svoje gorje: go-sposka da je sklenila izterjati od n]ega vso škodo zaradi gozdnega požara. To pa pometn, da pridejo on in njegovi ^^ otrod na bera§ko palico. ^K Vladimir Iliič ga posluša do kpnca in ^H pravi: ^H »Bre? sodišča nimajo pravice odloČe-^H. vati to radevo. Jaz, Dmitrlj Danilovič. ^¦' ti sestavim tako pisanje, ti ga pa odnesi ^H v mesto giavnemu gozdarju.« ^H »E. kai pa, če mi ta ne sprejme pi-^H sania?« ^H »Na mizo mu ga položi.« ^H »Pa ga bo vrgei z mize.« ^H Vladimir Iliio. ie pogledal Daniloviča ^H in zniajal z glavo: OB 25-LETNICI LENINOVE SMRTI A. KONONOV Dve zgodbi o Leninu »Vendarle ne smeš pustiti te reči tako. Ce upravnik vrže pisanje na tla, ga ti poberi.« »Pa me bo zapodil ven!« In res jc bilo tako: utegnil mu je po-kazati vrata. To je vedel tudi Vladimir Iljič. »Tedaj spnsti pisanje v poštno škri-njico: Ako dobi gosposka pisanje po po-šti, se ga bo težje ubranila.« Pri tem je ostalo. Vladimir Iljič je spisal prošnjo, ki jo je bilo treba vlo-žiti, in Dmitrij Danilovič se je z njo odpeljal v mesto. Vrnil se je Dnntrij Danilovič iz mesta — In spet je bil nekam slabe volje. Lenin ga je poklical k sebi v kočo: »Nu, kako je s tvojo stvarjo?« »I kaj, s stvarjo... sama nesreča, Vladimir Iliič.« Tako pravi, sam pa Lenina niti ne pogleda ne. Vladimir Iijič vidi, da nekaj ni v redu. »Kie je pisanje? Si ga vzel v m?sto?« Danilovič je zakašljal in segel z roko v žep. sam Bog si ga vedi, po kaj. Pa nič ne pomaga, na odkrito vprašanje je treba dati odgovor. Zardel je. »I ne... žena ga je nekam vtaknila « Kasneje je Danilovič pravil: Lenin se je razjezil. Razjezil se je, poskočil in jei hoditi po sobi. Zmerjati pa kmeta Dmitrija Daniloviča ni začel. Le-nin je videl: kmet se je bil zbal go-sposke, zbal se je bil dati pisanje iz rok. Pomolča! je Vladimir Iljič. Nato pa d€: »Dmitrij Danilovič! Naučiti se moraš, da bo$ branii samega sebe. Oglasi se jutri zjutraj pri meni.« Ta je zjutraj res prišel, in Lenin je imei novo pisanje že spisano. Dal ga je Daniloviču, naj ga podpifce. V mesto ga je pa to pot sam odnosial. Od tistih dob je minilo leto dni, minilo je drugo leto. Kmetje vidijo: gosposka pušča Dmitrija Daniloviča pri rairu in mu ne uniči gospodarstva. Tudi Lenin je bil že odšel in Šušen-skega, a kmetje so se še vedno spomi-njali tistega primera z gozdnim poža-rom. »Leninovo pisanje je pomagalo.« Domov v Rusijo! Lenin je bil na tujem, v Švici, ko so v Rusiji strmoglavili carja. Kakor hitro je to zvedel, ni hotel čakati niti minute. Nič več mu ni bilo strpeti daleč od do-movine in srce ga je burno gnalo v Ru sijo A priti domov ni bilo tako preprosta reč: okrog in okrog je divjala vojna. Nazadnje, po dolgem prizadevanju, so Lsninu in drugim ruskim tovarišem, ki so živeli v tujini, dovolili, da smejo skozi Nemčijo in Švedsko odpotovati v Petrograd; terjali so le, da nikjer na nobeni postaii ne zapuste vlaka in se ne razgovarjajo z uobenim Nemcem. V železniškem vozu je Lenin takoj odšel v svoj oddelek in se vanj zaprl: na Ruskem ga je čakalo novo veliko delo, zato je rnoral marsikaj premisliti. Vlak je drvel skozi fevico proti nem-ški meji. Marec je še bil, toda na maj-ce«ih, čistih vrtičkih švicarskih postaj s#o že cvele rože. Lenin vsega tega ni opažal. Sedel ^e pri oknu in naglo ne-kaj pisal na listke papirja. Potem je od-ložil listke v stran in rekel Nadeždi Konstantinovni: »V Rusiji nas bodo prej ali slej pri-ieli.« ' Iz brzojavk mu je bilo znano, da so v Rusi.fi strmoglavili carja, v vlado pa postaviii nekega graščaka, nekega bo-gatega milijonarja, nekega tovarnarja in še dmge, ki so bili tem trem močno podpbni. Tako da ne bt bflo rrič čudnega, če bi ti ljudje v resnici sklenili Lenina zapreti. Drugi potniki niso na to niti mislili. Zbrali so se bili na hodniku voza in so veselo krampljali, se smejali in peli... Zelo so želeli, da bi bil tudi Lenin z njimi, a poklicati se ga niso apali. Tedaj je nekaj tovarišev stopilo k njegovim vratom in jelo potihoma brundati: ... Oblaki se kopičijo, megla poknva plan, povej, kaj si zamislil se, povej, naš ataman! Lenin jih je slišai, se zasmejal hi sto- "iiil na hodnik. ln vsi so postali še bolj veseli. Skupno z Vladimirjem Iljičem so zapeli novo pesem. Ko pa ie bi!a nemška meja že blizu. ie Vladimir Iljič odredil: »Nu| zdaj nehajmo peti!« Nazadnje se je vlak ustavil ob mor-skem prelivu. Tu je bila znova meja: onkraj preliva se je začenjala spet druga .iežela — Švedska. Na prelivu, ob pristanu, je plaval nared velikanski parnik. V njegovi no-'.ranjščini, v trupu, so bile Položene iračnice, in parni stroj je potniške vo-zove polagoma, drugega za drugim, za-vlekel vanj. Ves vlak ie dobil prostora v notranjščini parnika — in še ga je mnogo ostalo, tako velikanska reč je bila to. Čez preliv so se dolgo vozili: kapitan se je bal, da ne bi zadel na kako mino. Razen tega se je vzdignil vihar; valovi so premetavali parnik sem ter tja. Mnogi izmed potnikov so oboleli. A Vladimir Iljič se morske bolezni ni bal. Nazadnje se je pokazala švedska obala. Od tod, iz švedske prestolnice, je Lenin poslal v Petrograd brzojavko o svojem bližnjem prihodu. To je bilo ponoči. Lenin se je dvizal, vsaka ura mn je bila dragocena. In tako je predložil, naj bi skrajšali pot in se ne bi psljali na-prej po železnici skozi vso švedsko, ampak po fedu naravnost čez zaliv. In evo, proti jutru je že stal s sopot-niki v maihni ribiški vasi na morski obali. Od tod si ob jasnih dneh lahko razločil ruski breg. Tisto jutro pa je visela nad zamrzlirn morjem bela megla in v daljavi pred seboj nisi videl ničesar. Jeli so se odpravljati na pot. Švedski kmetje se vozijo na majhnih sankah s kraguljČki. Na enih sankah lahko sedita razen voznika saino dve osebi. Rusov, ki so se vračali domov, pa je bilo tri-d^set. Potemtakein je bilo treba najeti petnajst sani. Tako so tudi storili. V sanke so vpregli petnajst kosmatih švedskih koniičev. In v megl« so vsi krenili preko iedenega morskega zaliva — v gosjem redu. sanke za sankami. Sani z Vladimirjem Iljičem so bile pri sredini. Tedaj so vsi zagnali klic: »Lenina naprej! Lenin se mora peljati na čelu!« % Voznik je osinil konja, in sanke z Vladimirjem Iljičem so naglo zdrvele naprej. Mcd prvimi se je vozilo mlado dekle. Ta je držala v rokali svojo rdečo oglavno ryto in si na vse načine pri-zadevala, da bi jo navezala na paličico. Ko jo jc Lenin prehiteval, je to videl in uganil. da bi rada napravila rdečo zastavo. Molče je stegnil roko. In dekie m-u ie podalo rdečo ruto. Megla se je v tistem trenutku za-čela trgati, sonce ie pogledalo izza nje. In v daljavi. na obali, se je pokazala očem streha velike biše: to ie bi!a po-staja, s katere je vodila železnica v Petrograd. Ko je bila obala že čisto blizu. je Vla-climir Iljič zamahml z rdečo zastavo nad glavo. Njemu naproti je plapolala druga za-stava. To zastavo so bili razvili nad streho postaje revolucioiiarni mornarji in vojaki Statut Ljudske mladine Jugoslavije Clansko knjižico in znak Ljudske mla-dine je treba dati novemu članu naj-kasneje 30 dni po sprejemu v članstvo. Člansko knjižico in znak izroča novo-sprejetemu članii član okrajnega (meet-nega, rajanskega. univerzitetnega) komi-teja. Clauska knjižica in znak sta za vsa-kega člana dragocen dokument, ki ga mora varovdti z največjo pazljivostjo. " V. Dolžnosti in pravice članov 34 Dolžnosti člana Ljudske mladin« «o: a) da prouči in izvaja v delu Statut m sklepe Ljudske mladine in da akiivno sodeluje v političnem življenju države. b) da aktivno sodeluje v 6ocialistični qraditvi naše drzavei c) da se nenehno idejno in politično dvi-ga v duhu marksizTna-leninizma in da to znanje prenaša med mladino: d) da se nen-ehno in nepomirljivo bori proti sovražmkom delovnega Ijudstva, ki poskušajo p-odkopati moč ljudske obla-6ti in zavreti njeno delo pri graditvi socializma,- el da se uči in stremi za te-m, da bi čim bolje obvladal svoje znanje. osvojil čfrn šir.šo kuJturo, da se strokovno iz-popolniujei f) da aktivno sodeluje pri delu svoje osnovne organizacije, da redno obiskuje sestanke aktiva. da &e podreja disci-plini organizacije, da izvaja sklepe svo-je organizacije in višjih vodstev: g) da redno plačuje članarino. 35. Pravice člana Ljudske mladine so: a) da aktivno sodeluje pri delu in od-ločanju svoje organizacijej b) da voli in da je voljen. za delegata na kanference in kongrese Ljudske mla-dine; c) da na sestankih. aktiva, na konfe-rencah in kongresih kritizira katerega koli člana, katero koli vodstvo ali or-ganizacijo Ljudske mladine. Kritika mo-ra biti zdrava in konstruktivna, usmer-jena k boljšemu izvrševanju nalog; d) da se neposredno obrača z vpra-šanji in pritožbami na katero koli vod-etvo Ljudske mladine, vštevši hidi Cen-tralni komite Ljudske mladine Jugosla-vijp. in kongre6 Ljudske mladine Jugo-elavije; e) da po pravilib uporablja imovtno ln ustanove organizacije. VI. Osnovna načela notranje nreditve in vodstva Ljudske mladine 36. Organizacijsko je Ljudska mladina po-stavlj-ena na čelu demokratičnega cen-tralizma, kar pomeni: al volivnosl vseh vodstev Ljud&ke mladine, od nafnižjih do najvišjihi b) polaganje računa vodstev Ljudske mladine pred svojimi organizacijami? c) stroga disciplina in podrejaTJie manjšine večini; d) obvezno izvrševanje sklepov višjih vodstev s strani nižjih, kot tudi 6 strani članov organizacije. 37. Vsak član Ljudske mladine ima pra-vico diskutirati na sestankih, konferen-cah in kongresih o vseh vprašanjih, ima pravico do soudeležbe pri odločanju o delu organizacije. Izvajanje sprejetih sklepov in odločb je obvezno za vee člane. 38. Na vseh sestan.kih, konferencab hi kongresih Ljudske mladine se sprejema-jo sklepi z navadno večino glasov. Gla-sovanje je javno, a pri volitvah vod-stev in delegatov — tajno. 39. V vodstva Ljudske mladine se volijo najboljši člani Ljudske mladine. Njiiove dolžno6ti so: a) s svojim delora iti življenjem mo-rajo biti vzgled mladini, z učenjem mo-rajo stalno večati svoje znanjej b) pn izpolnjevanju nalog morajo s prepričevanjem aktivizirati čim širši krog mladine, boreč se proti vsakemu kršeniu načela pro6tovoljnosti v organi-/acijij c) ne smejo se oddvojiti od mladtne in v vodetvn se morajo vztrajno boriti nroti vsakemu buokratirmu; d) vsakodnevno morajo pomagati or-ganizacijam pri izvrševanju nalog stalno preverfati in nadzirati njihovo izvrše-vanje,- e) boriti se morajo za pianiranje in za izpolnitev plana, v svojein delu ln v delu svoje organizacije • 40 Organizacijska ureditev Ljudske mla-dine: a| za ozemlje FLRJ — kongres Ljud-eke mladine Jugoslavije. centralni ko-mite Ljudske mladine Jugoelavijej b) za ozemlje ljudske republike — kongres Ljudeke mladine ljudske repub-like, centralni komite Ljudske mladine liudeke republike: c) za oblast, pokrajino — oblastna pokrajinska konferenca Ljudske mladi-ne. oblastni, pokrajinski komitej d) za okraj, mesto, rajon, umverzo — r>kraina, mestna, rajonska. univenri-letna konferenca, okrajni, mestni. rajon-eki, univerzitetni komite; e) za manjša mesta, večje vasi tn kraievna področja — krajevna konferen-ca, krajevni komite; f) za tovarno, rudnik, podjetje, zadru-qo, šolo usfanovo. vas, enoto JA. na-6elje — konfere-nca osnovne organizacije. •% 41' Visje vodstvo ima pravico izmenjati nižje vodstvo ali poedioe njegove čla-ne. če prekršijo Stanrt Ljudske mladine. 42. V kolikor neki član vodstva Ljud&ke mladine odide na druqo delo. alj }e lzključen iz vodelva, ima dotični komite pravico v soglasju z višjim vodstvom kooptirati aovega člaaa. — KooptiTati pa je mogoče največ tretjino člamov vod-6iva. Nob«n mladinski voditelj ne more oditi z mladinskega dela b-rez soglasja z višjim vodstvom. 43. V primeru izmenjave vsega vodstva mora višje vodstvo najkasneje v enem messcu sklicati konferenco ali kongres dotične organizacije za volitve novega vodstva. Konierenco ali kongres pripra-vi m vodi začasno vodstvo. ki ga po-stavi višji koraite. vn. Osnovne organizacije 44. Osnovna organizacija Ljudske mladine je aktiv. 45. Aktivi se formirajo po proizvodnote-ritorialnem načelu. Aktiv tvorijo vsi čla-ni Ljudske mladine v tovaTni, podjetju, zadrugi, šoli, vasi, ustanovi, enoti JA, v naselfu itd. 46. Aktiv se ustanavlja zam, kjer je naj-manj 5 članov Ljudske mladin-©. Za-radi opravljanja tekočih poslov voli ak-tiv iz svoje srede sekretariat 6 5 do 7 člani s predsednikom na čelu. Ce šteje aktiv več kot 30 članov, se lahko po potrebi podeli na grupe, ki se ustanav-ljajo po iaanenali, oddelkiih, razredih, za-6elkih itd. Na čelu grupe stoje predsed-nik, sekretar in blagajnik. ki jih voli grupa. V organizacijah, kjer je več kot 100 članov — v velikih podjetjih, v šolah, na univerzi, se lahko po odobritvi cen-tralnih koraitejev ljudekih rcpublik u-stanovi več aktivov V tem slučaju ee voli na občni konferenci, ki se vrši en-krat na leto, komite podjetja, šole, uni-verze. Komite ima laJiko najvcč 15 čla-nov. Za opravljanje tekočih pos'ov voli komlte iz svoje srede sekretariat s-5—7 flani. V ˇelikih vaseh in roaniših mestih, kjer je več aktivov, se lahko po po-trebi ustanovijo krajevni komiteji, ka-terih sekretariati imajo do 20 članov. 47. Sestanek aktiva s« vrši najmanj en-krat aa mesec. To po sklepu eekre-tariata ali na zahtevo najmanj tretjine članov aktiva. Aktiv obravnava na 6vo-jem sestanku vs« pro-bleme organizacije, določa naloge, daje konkretne odgovor-nosti članom, preverja in na&ziTn izvr-ševanje nalog. Na sestankih aktiva se volijo delegati za okrajno, mestno. rajonsko, univerzi-tetno konierenco. 48. Aktiv ima enkrat t letu svoj letni sestanek. na katerem podaja sekretariat pismeno poročilo o svčjem celotnem de-lu- Na letnem sestanku se voli nov se-kretariat. 49 Da bi dosegli čimbolj vsestran6ki kul-tnrni razvoj mladine. »stanavljajo or-ganizacije Ljud«ke mladine mladinska kulturna društva. pevske zbore, diletant-ske grupe. literarne dnmne, znanstvene. debatne in druge krožke in klube, mla-dinske domove in drugo. 50. Za čimbolj organiziranc sodelovanje v socialistični graditvi države formirajo aktivi Ljudeke mladine delovne enote in streme, da bi postaJe dmbolj množič-ne in čvrste. VIII. Organi in vodstva Ljudske m!a- dine v okraju, mestu, rajcnu tn univerzi 51. Vcxlihii organi Ljudske mladine v o-kraju, mfistu, rajomi, na .univerzi so: a) okrajna, mestna, rajonska, univer-zitetna konier^ica Ljudske mladine? b) okrajni, mestni, rajonski, univer-zitetni komite Liudske mladine in nje-gov sekretariat. 52. Okrajna, meetna, rajonska, univerzi-tetna kcmferenca Ljudske mladine je naj-višji organ Ljud&ke mladine v okraju, meetu, rajon-u, na univerzi. Konierenco tvorijo v organizaciji izvoljeni delegati, ki so izvolili na konferenci okrajni, mastni, r ajonski, univerzitetni kamite, kateri predlaga tudi dnevni red konfe-rence. Koniferenca se vrši najmaBJ enkrat na leto. Izredna konferenca se eklicuje po sklepu okrajnega, mestnega. rajonskega, univerzitetnega komiteja, ali na zahtevo najmanj tretjine članov njihove organi-zacije. Stevilo delegatov za okrajno, mestno, rajonsko, univerzitetno konferenco dolo-ča okrajni, mestni, rajonski, univ-erzitet-nj komite. 53. Okrajna, mestna, rajonska, univerzi-tetna konferenca sprejema pismena po-ročila okrajnega, me6tnega, rajonskecja, univerzitetnega komiteja m nadzonie ko-misije ter sklepa o njih; sklepa o nadalj-njem delu svoje organizacije, voli dele- gate za oblastno, pokrajin6ko konferen-co. a rajonska in univerzitetna tudi za mestno; voli delegate za kongres Ljud-6ke mladine ljudske republike in kon-gres Ljudske mladin« Jugoelavije; voli okrajni, mestni, rajonski in univerzitetni komite in nadzorno komisijo. 54. Okrajui, mestni, rajooiski, univerzitet-ni komite šteje največ 25 članov. Komite vodi delo organizacije v času med dve-ma konferencama na osnovi sklepov konference in po direktivah višjih vod-stev. Okrajni komite se 6esta>a najmanj enkrat v dveh mesecih, a mestnl ra-jonski in univerzitetni najmanj enkrat na mesec. Sestanek okrajnega, mestnega, rajcmskega, univerzitetnega komiteja sklicuje sekretariat, ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Ce sekietariat v določenem roku ne 6kliče sestanka, ee seetanek lahko skliče aa zaiitevo nai-manj tretjine članov tega komiteja 55. Za vsakodnevno vodstvo organizacije voli okrajni, mestni, rajonski. univerzi-tetni komite iz svoje srede 6ekretariat 5—9 članov s predsednikom n-a čelu-Sekretariat okrajnega, mestnega, rajon-skega, univenzitetnega komiieja etalno pomaga osnovnim organizacijara Ljud-ske mladine, nadzoruje izvrševanje na-log, vodi evidenco članstva in vse do-kumente, ki jih je predpisal centralni komite; višjemu vodstvu daje poročila o evojeni delu in zapisnike s konferenc in sestankov k-omiteja in sekretariata. 56. Zara-di boljšega vodtetva in pomoči ostalim oiganizacijam, se ustanavljajo pri okrajnih, mestnih, rajonskih in uni-verzitetnih konritejih: a) akliv inštruktorjev, b) odsek za kadre, c) odsek za evidenco in stati-stiko, d) odsek za propagando in agita-cijo, e) okrajni štab deiovnih bngad. f) okrajni štab Zveze pionirjev in g) fi-nančni odsek. Centiahii komite Ljudske mladine Ijudske republike odloča v soglasju s centralnim komitejem Ljudske tnladine Jugoslaviie o ustanavljanju novih in o ukinitvi obstoječih pomožnih teles pri okrainih, mestnih, rajonskih in uuiver-zitetnih komiteiih. 57 Zaradi činabolj orjraniziranega sodelo-vanja v socialistični graditvi države in čimbolj vsestranske vzgoje mladin. formirajo po potrebi okrajni, mestrii, ra-jonski, univerzitetni komiteji mladiuske deiovne enote brigade in skrbe, da so ib brigade čim bolje organizirane in opremljene. Okraina, mestna, raionska, univerzi-tetna nadzorna komisija ima nalogo nadzorovati hitrost ia pravilnost delo-vanja pomožnih teles okrainega, mest-nega, rajonskega, univerzitetnesa komi-teja tsr finančno in materialno poslova-nje okrajnega, meStnega, ra.ionskega, univerzitetnega komiteja Ljudske mla-dine. Komisija šteje 3 do 5 članov. 59 Okrajna, mestna, rajonska, univerzi tetna nadzorna komisi.ia odKOvaria za svoje de!o okrajni, rnestni, rajonski, uni-verzitetni konferenci Ljudske mladine. IX. Organi in vodstva Ljudske mladinc v vclikcm niestu, oblasti in pokrajini (>0 Vodiini organi Ljudske mladine v ve-likem mestu oblasti in pokrajini so: a) mestua, oblastna, pokrajinska kon-ferenca Ljudske mladine: b) mestni, oblastm. pokrajinski komite Ljudske mladine in njegov sekretariat. 61 Mestna, oblastna, pokrajinska konfe-renca Ljudske mladine je najvišji organ Ljudske mladine v mestu, oblasti, pokra-jini. Sklicuje jo niestni, oblastni, pokra-jinski komite najmanj enkrat v letu. Izredna konferenca se sklicuje po sklepu mestnega. oblastnega, pokrajin-skega komiteja. ali ua zahtevo najmanj tretjine članov njihove organizacije. Število delegatov za mestno, oblastno, pokrajinsko konferenco odreja mestni, oblastni, pokrajinski komite. 62 Mestna. oblastna, pokrajinska konfe-renca se seznanja s pisinenimi poročiii mestnega, oblastnega, pokrajinskega ko-miteja in nadzorne kornisije m sklepa o njih; odloča od ,iadaijnjem delu svoje organizacije; volj mestni, oblastm, po-krajinski komite in nadzorno komisijo. 63 Mestni, oblastni, pokrajinski komite ima 25 do 35 čianov. Kornite vodi delo organizacije v času nied dvema konfe-rencama na osnovi skiepov konference in po direktivah višjih vodstev. Sestaja se na.imanj enkrat v treh mesecih. Nje-gove sestanke sklicuje • sekretariat, ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Ce sekretariat ne skliče pravočasno se-stanka komiteja. ga lahko skliče najmanj tretjina njegovih članov. 64 • Za vsakodnevno vodstvo organizacij voli mestni, oblastni, pokrajinski komite iž svojih vrst sekretariat 9 do 11 članov s predsednikom na čelu Sekretariat ne-nelmo pomaga organizacijam in preverja izvrševanje nalog. Sekretariat daje viš-jemu vodstvu noročila o svojem delu in zapisr.ike s konferenc, sestankov komi-teja in sekretariata. 65 Zaradi bolišega vodstva in pomoči organizacijam. se ustanavljajo pri mest-nih, oblastmli pokrajinskih komiteiih: a) organizacijski oddeiek., b) oddelek za kadre. c) oddelek za propagando in agiiacijo, d) oddelek za delo s šolsko rnladino, e) oddelek za delo z Zvezo pionirjev, f) oddelek za delovne akcije, g) oddelek za fizkulturo m voja.ško vzgojo mladiiie in h) finančni oddelek. Centralni komite Uudske mladine re-publike odloča v soglasju s centralnim komiteiem Ljud.ske mladine Jugosiavije o ustanavljanju novih in o ukinitvi ob-stoječih oddelkov in odsekov pri mest-nih, oblastnih, pokrajinskih komitejih. 66 Mestna, oblastna, pokrajinska nadzor-na komisija ima nalogo nadzirati hitrost in pravilnost delovanja posameznih od-delkov mestnih, oblastnih. pokrajinskih komitejev. Komisija šteje 3 do 5 članov. Mestna, oblastna, pokraiinska nadzor-na komisija odgovarja za svoje delo mestni, oblastni, pokrajinski konferenci Ljudske mladine. X. Organi in vodstva Ljudske mla-dine ljudske republike ' « Vodilni organi Ljudske mladine ljud-ske republike so: a) kongres Ljudske mladine Ijudske republike; b) centralni komite Ljudske mladine Ijudske republike in njegov sekretariat. 68 Najvišji organ Ljudske mladine ljud-ske rcpublike je kongres Ljudske mladine [judske republike, ki ga sklicuje cen-tralni komite Ljudske mladine ljudske republike najmanj enkrat v dveh letih. Izredni kongres Ljudske mladine !jud-ske republike se lahko skliče po sklepu centrahiega komiTeja Ljudske mladine ljudske republike. ali na zahtevo naimani tretjine okrajnih orgaiiizacij Ljudske mladine Ijudske republike. Centralni ko-mite Ljudske mladine Ijudske republike rnora ob.iaviti sklicanje kongresa in dnevni red kongresa najmanj dva meseca pred niegovim zasedanjem. Število delegatov za kongres Ljudske mladine Ijudske republike določa cen-tralni komite Ljudske miadine ljudske republike. 69 Kongres Ljudske mladine ljudske re-publike: a) se seznania s pistnenimi poročili centralnega komiteja Ljudske mladine _ ljudske republike in nadzorne komisije ^ in sklepa o njih; b) v okviru splošne linije dela Ljud-ske mladine Jugoslavije postavlja naloge organizacij Ljudske mladine Ijudske re-pubiike; c) voli csntralni komite Ljudske mla-dine ljudske republike in nadzorno ko-misijo. 70 Število članov centralnega koiniteja Ljudske mladine ljudske republike in nadzorne komisije določa kongres Ljud-ske mladine ljudske repubiike. Centralni komite Ljudske mladine Ijud-ske republike se sestaja najmanj enkrat v Štirih mesecih. Sestanek sklicuje se-kretariat centralnega komiteja Ljudske tnladine Ijudske republike in predlaga dnevni rsd. Centralni komite Ljudske mladine ljudske republike dela na osnovi šklepov kongresa Ljudske mladine ljud-ske republike in kongresa Ljudske mla-dine Jugoslaviie, odnosno centralnega komiteja Ljudske rnladine Jugoslavije in njegovega sekretariata. 71 Za vodstvo organizacii med dvema sestankoma centralnega komiteja Ljudske mladine ljudske republike voli centralni komite Ljudske mladine ljudske repuhii-ke iz svojih vrst sekrstariat. Sekretariat je sestavljen iz predsednika centralnega komiteja Ljudske mladine ljudske repu-blike in desetih člaaov. Sekretariat ne-neitno pomaga organizacijam in nadzira izvrševanje nalog; postavlja voditelje in člane oddelkov komite;ev velikih mest, redakcije listov in časopisov, ki jih izdajaio pokrajinski alioblastni ko-miteji, irnenuiejo redakcije Hstov in ča-sopisov, ki jih izdaja centralni komite Ljudske mladine Ijudske republike; daje centralneniu komiteju Ljudske miadine Jugoslavije poročila o svojem delu in zapisnike sestankov centralnega komi-teja Liudske mladine ljudske republike in njegovega sekretariata. (K&nec prihodnjič) FIZKULTURA AKADEMIJA V MARKOVCIH Telovadno društvo v Markovcih je priredilo v nedeljo, dne 23. januarja lepo uspelo tekivadno akademijo. Spo-red je obsegal dvanajst točk. ki so jib. vse sestavil] domačiru sami, predvsem tov. Strafela Jože in tovarišica Strafeia Terezija, ki jima gre tudi glavni dei zacluge za uspeh prireditve. V pozdrav-nem govoru je zastopnik telovadneg^ društva pozval vse občinstvo, ki se ga je zbralo čez tristo oseb, da se tudj oni vključijo v telovadno društvo, kajti telesna vzgoja je po-trebn