Siev 166. ftlEBIt f MIS li" J, avgusta (S2. Leto L • Naročnina ■ in za drl« v o SHS: ta Ml« leto naprej Dlu.nO-— sa pai lota „ .. „ 60-— m catri lata „ • • ■ 30-— u en mesec ,< .« M 10'— za inozemstvo: eeloleino.....D a. 2i$'~ meeečno...... 18 — as Sobotna izdaja: == * Jugoslaviji ... Din *> — ViBozemstvn ... „ / •— Posomofl šlev. 75 m. MT Orednlšrro )e t Kopitarjevi allol itev. 6/OL Bokoplsl se oe vračajo; oelranktran« plsui • se ne ■prejemajo. Ureda. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. s Ceno tnseratom:^ Bnoatolpna jMUtna vrsta mali oglasi po K 4"— In K 8 — veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročila popust« Izhaja vsak dan izvzemSt ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. url zjutraj. Kesečaa priloga; Vestnik SKSZ. Političen list za slovenski narod. Oprava |e t Kopitarjevi al. 6. — Hadun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino la št 349 sa oglaae, aagreb 39.011, aarajev. 7563, praške !n dnnaj. 24.797 Iz parlamenta, Zadnje dni mescca julija je parlament izvršil ogromno delo: rešil je prvi redni državni proračun. Ogromno je pa bilo parlamentarno delo le po obsežnosti obravnavane tvarine, ne pa tudi po svoji kakovosti. Za natančno presojo silnih številčni!) vrst dober teden ne zadostuje, zato pa tadi našega prvega državnega proračuna ne moremo ceniti tako visoko, kakor to zaslužujejo državni proračuni v drugih državah, ampak samo kot prvi poskus, ki je pa vsied neverjetne naglice, s katero so delo opravili, precej ponesrečen. Edini dobra stran prvega našega drž. proračuna utegne biti ta, da bo služil bodočim proračunom kot skromna podlaga. Proračunske številke pa bodo zaradi nestalne vrednosti našega denarja težko držale in če bo dinar še dalje padal, bo treba delati nove dolgove pri Narodni banki, da se omogoči vsaj videz nekega državnega gospodarstva. Proračunska razprava spočetka ni tekla posebno gladko. Opozicija je vladi prizadevala težke skrbi in bilo je zelo dvomljivo, če bo proračun rešen do 1. avgusta. V zadnjem trenutku pa se je opozicija odločila, da ne bo obstruirala proračuna z ozirom na okolnost, da bi vlada razpolagala še nadalje s kreditom v znesku 100 milijonov dinarjev, ki je vstavljen v dvanajstinah. Opozicija vladi zlorabe trga kredita v njene strankarske svrhe ni hotela dovoliti in je zato sklenila, da opusti ob-strukcijo proti proračunu. Zato pa opozicija, v katere vrstah igra Jugosl. klub odlično vlogo, ni varčevala z brezobzirno kritiko napram vladi. Ravno govorniki Jugosl. kluba so bili tisti, ki so stvarno, mirno ln temeljito osvetljevali vse neštevilne grehe sedanjega režima. Proračun notranjega ministrstva. Najvažnejši del proračunske razprave je debata o ministrstvu notranjih zadev, V našem parlamentu se je vršila 24. in končala 25. jul. Ministra notranjih zadev sedaj sicer nimamo, toda predsednik zbornice dr. Ribar je izjavil, da odgovarja za proračun celokupna vlada in da je dovolj, če je vlada kot taka v zbornici zastopana. Delovanje in poslovanje notranjega ministrstva so skoro vsi govorniki odločno obsojali. Javna varnost v obširnih delih naše države je pod vsako kritiko, hajdu-štvo cvete, razmere na mejah so neznosne. Strankarstvo in korupcija sta v polnem teku. Republikanec Gjonovič je silno drastično opisal razmere v Črni gori, poslanec Puljič (Jugosl, klub) pa razmere v Hercegovini, kjer policija počne, kar hoče. Veliko pozornost je vzbudil tudi govor radikalskega disidenta dr. Ivaniča, ki je z ostrimi odgovori jako sprc.no pariral medklice raznih demokratskih veličin. Tudi posl, Stanovnik (Jugosl. klub) je posegel v razpravo in se dotaknil med drugim tudi vprašanja vojnih posojil, katera je prebivalstvo prečanskih krajev podpisovalo prisiljeno. Današnja država je prevzela vse imetje bivših avstrijskih in sedaj jugoslovenskih pokrajin in zato bi bilo pravično, če bi prevzela tudi obveznosti. Proračun ministrstva za narodno zdravje, — Bolnice v Sloveniji in v Vojvodini. Popoldne dne 25. julija se je pričela razprava o proračunu za ministrstvo za ljudsko zdravje. Poslanci zlasti iz južnih krajev naše države so naglašali potrebo, da država vse ukrene, kar more, da se za-tro štiri najhujše ljudske bolezni v državi; jetika, trahom, malarija in kožne bolezni. Tega pa ni mogoče izvesti, dokler nimamo dovolj in dobro opremljenih bolnišnic. O žalostnem stanju bolnišnic v Sloveniji je govoril posL Kranjc (Jugosl. klub), ki je opozarjal na sramotno dejstvo, da so bili trgovci v Sloveniji primorani odpovedati bolnicam kredit, Ker država ne da potrebnega denarja na razpolago. Prej so dežele redno pokrivale vse stroške, danes pa država ne stori svoje dolžnosti napram največjim revežem. Zahteva, naj se zniža-5o raje podpore za gledališča, kakor pa, aa bi bolniki umirali na cesti. V istem ztnislu je govoril dr. Sudare-vič (Jugosl. klub) glede razmer v Vojvo-Naibpga£e&a naša pokrajina nima. ni- ti ene umobolnice, ostali zavodi pa so brez živil in brez opreme, podobnejši zaporom kakor zdravstvenim zavodom. Posebno pozornost bi morala obračati vlada na tra-hom, ki se opasno širi iz Bačke tudi v sosednje kraje. Ministrstvo vnanjih zadev. — Nlnčičev ekspoze. — Govor dr. Šimraka. Zvečer istega dne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za vnanje zadeve. Kot prvi je podal minister dr. Ninčič svoje poročilo o naši zunanji politiki. Minister dr. Ninčič je govoril obširno o genovski konferenci, kjer si je ustvarila mala antanta in ž njo vred tudi Jugoslavija lepo in ugledno stališče, kar je bila posledica predhodnih sestankov državnikov male antante v Bratislavi in v Belgradu, Genovski konferenci se je posrečilo ohraniti stanje, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Glede obnove Rusije pa je ostala genovska konferenca brezuspešna. Naši odnošaji napram Rusiji se niso izpremenili. Mi ostanemo popolnoma nevtralni. Z Ru-munijo nas veže trajno prijateljstvo. Tudi z Italijo smo dosegli s posredovanjem Lloyd George-ja sporazum, ki bo koristil obema strankama. Naše razmerje do Madžarov in Bolgarov pa urejajo mirovne pogodbe. Z Bolgarijo je sporazum mogoč, če se ugodno reši komitaško vprašanje, z Ma-žari pa ne živimo v najboljšem razmerju. V splošnem je naša vnanja politika miroljubna, toda odločna v defenzivnih nastopih, 26. julija se je pričela razprava o Nin-čičevem ekspozeju. V imenu Jugosl. kluba je govoril dr. Hohnjec (Jugosl. klub), ki je povdarjal, da se suče vsa današnja evropska politika okoli Londona kot gospodarskega, in okoli Pariza kot milita ris tičnega središča. Po teh vidikih bo morala tudi naša vlada urediti svoje postopanje. Velikansko odobravanje cele zbornice pa je žel dr. Šimrak s svojim govorom o naših razmerah napram Italiji. »Mi se kregamo med seboj in imamo svoje domače spore,« — je rekel dr. Šimrak, »toda Italija naj v6, da se bomo dvignili vsi kot en mož proti nji v obrambo svojih pravici« — Tej izjavi je sledilo burno pritrjevanje. Proračun ministrstva prosvete. — Izjava ministra Pribičeviča, 25. julija se je vršila razprava o proračunu za prosveto. Kot prvi govornik je nastopil minister Pribičevič, ki se je kot divji zakadil takoj v početku svojega govora v avtonomistični princip, ki naj se uveljavi v šoli, kakor je to zahteval posl. dr. Gosar. Glede religije je izjavil, da druga kakor od države odobrena religija nc sme okupirati šolo. Potem je izjavil, da se bo po skrajšanem postopku izenačil šolski zakon za vso državo. Proti takemu kaserniranju šolstva je odločno nastopil posl. dr. Sudarevič (Jugosl. klub), ki je izjavil, da Jugoslovanski klub ne bo glasoval samo proti proračunu ministrstva za prosveto, ampak tudi proti prosvetni politiki tega ministrstva, ki ni nič vredna. Proračun ministrstva za vere. V razpravi o tem proračunskem oddelku je govoril samo član Jugosl. muslimanske organizacije, ki je kritiziral posamezne točke proračuna, ki se tičejo muslimanov. Dodatno k tej točki naj omenjamo, da so intervenirali poslanci Jugosl, kluba dr. Dulibic, Gostinčar in Škulj pri finančnem ministru, da se vpostavi v proračun ministrstva za vere tudi potrebna vsota za zvišanje draginjskih doklad za aktivne in upokojene katoliške duhovnike. V sporazumu z ministrom za vere so določili v ta namen 5 milijonov dinarjev, kar je vsekako lep uspeh naših poslancev. Proračun za armado. Kot prvi je govoril posl. Nemanič (Jugosl. klub). Naglašal je, da ?o zahteve vojnega ministra mnogo previsoke in ljudstvo že komaj vzdržuje ogromne davke v denarju in krvi. Ta davek" teži posebno delavce in kmete. Zato je treba vojaški kontingent znižati, znižati pa je treba pred vsem mnogo previsoko število višjih oficirjev, Pritožil se je, zakaj morajo fantje letnika 1899,, ki so sjužili žc v Avstriji, se- daj odslužiti polni rok. Zahteva pravičnejše določbe o oprostivah od vojne službe. Tudi okolnost, da služijo Slovenci in Hrvatje v Srbiji in Srbi pri nas, ne upliva ugodno na razpoloženje med moštvom, kakor tudi ne pod vsako kritiko slaba hrana in slaba obleka. Za njim je dobil besedo posl. Brodar (Jugosl, klub), ki je ugotovil, da so se v nekaterih krajih razmere pri vojakih res zboljšale, da pa obstoje še vedno mnogi nedostatki. Vojska naj sc reorganizira tako, kakor je urejena v modernih državah. Doba vojne službe se da znatno skrajšati brez škode. Govornik odločno protestira proti strankarstvu v armadi na škodo katolikov. Slabotnih ljudi ni treba jemati k vojakom, kakor se to sedaj dogaja, ker je zdravih ljudi dovolj. Nato je govoril posl. Žebot (Jugosl. klub), ki je v svojem govoru ostro prijel vojnega ministra zaradi njegovega nastopa proti katoliškim škofom, ki so pri njem intervenirali zaradi vojaške službe bogo-slovcev. Ko je vojni minister odgovoril, da so hoteli škofje, naj on »pogazi zakon«, je Jugoslovanski klub odločno ugovarjal, da ta določba, ki sili bogoslovce v vojaško suknjo ni nikak zakon, ampak samo iz ministrove samovolje potekla naredba. S to zadevo se bo Jugosl. klub še bavil. Proračun za kmetijstvo. — Ostre kritike. Na dopoldanski seji 28. julija se je začela razprava o proračunu za kmetijstvo. Za posl. Filipovičem je govoril posl. Kranjc (Jugosl. klub), ki je naglašal, da je vzpričo dejstva, da je naša država pretežno agrarna država, proračun za kmetijstvo mnogo premajhen. Za policijo je odobrenih 324 milijonov, za kmetijstvo pa le 110 milijonov dinarjev, a šc od teh za prečanske kraje le 60 milijonov! Skrb za zadružništvo je razvidna iz podpore za isto, ki znaša za vse prečanske kraje le 400 tiseč dinarjev! Zakona o kmetijskih kreditih še danes ni. Za regulacijo rek in potov so določene naravnost neznatne vsote. Zavarovanjskih zakonov minister še do danes ni predložil. Zahteva ukinjenje carine na galico in podporo za hmeljarsitvo. Vojake naj puščajo ob času žetve domov, Posl, Rajič (Jugosl. klub) je opisoval slabe razmere kmetov v Vojvodini, Zanimivi so podatki, ki jih je navedel posl. Rebac (Jugosl. klub). Za kmetijstvo je določenih 110 milijonov dinarjev. Ta vsota pa je na Srbijo in na prečanske kraje razdeljena tako, da odpade v Srbiji na 1 ha kulturne površine 50 dinarjev in na 100 prebivalcev 1100 dinarjev, v Črni gori na 1 ha 68 dinarjev in na 100 prebivalcev 1600 dinarjev, v Sloveniji pa na 1 ha 12 dinarjev in na 100 prebivalcev 900 dinarjev! Še manj kot na Slovenijo odpade na Hrvatsko in Bosno. Zato zahteva za Bosno in Hercegovino posebno melioracijsko posojilo. Za slovenske vinogradnike pa se je odlično zavzel posl. Nemanič (Jugoslovanski klub), ki je zahteval izdatnejšo podporo za vinorejstvo v Sloveniji, Ministrstvo za gozde in rudnike. Po razpravi o proračunu za kmetijstvo se je pričela razprava o gozdovih in rudnikih. Kot značilno je omenjal posl. Puše-njah dejstvo, da donašajo rudniki na Hrvatskem, kjer je zaposlenih kakih 1000 rudarjev, 5 odstotkov čistega dobička, državni rudniki v Sloveniji pa so pasivni. Tudi državni gozdovi ne donašajo vsled slabe uprave nikakega dobička. Končno jc govornik kritiziral lovski zakon« Ministrstvo za pošto. Jako kratka razprava. Posl. Barič. (Jugosl. klub) je izjavil: »Ker je pošta priznano za nič, ni vredno o njej govoriti,« — Velik smeh v zbornici — in proračun je bil sprejet! Ministrstvo za socialno politiko, O tem poglavju je obširno govoril poslanec Gostinčar (Jugosl, klub). Posl, Gostinčar jc navajal dolgo vrsto socialnih zakonov, ki jih ministrstvo za socialno politiko še danes ni predložilo zbornici, n. pr. zakon o zavarovanju delavcev, o zaščiti siromašne dece, o zdravih stanovanjih itd. Zahteval je ustanovitev delavskih, obrtnih in industrijskih svetov. Za invalide naj bi se sklenil poseben zakon čimprej, kjer bi bilo določeno izdatno zvišanje invalidskih podpor. Tudi invalidskih domov je še mnogo premalo. Tudi za invalide-poljedelce bi morala država skrbeti. Iz navedenega kratkega in nepopolnega pregleda o parlamentarnem delu naših poslancev bodo naši čitatelji lahko raz-videli vso neosnovanost otročje trditve raznih demokratskih listov o »nesposobnosti« naših poslancev. Neplodne »visoke« politike res niso delali, a v korist ljudstva so storili svojo dolžnost. Da bi jo bili le tudi vladni poslanci! 0r. žerjav se brani sodbe lastnega kluba, ŽERJAVOVA OFENZIVA V TRSTU, Belgrad, 2. avg. (Izv.) Minister za socialno politiko se nahaja v zelo težkem položaju. Kakor znano, je demokratski klub izvolil poseben odbor, ki naj bi proučil vprašanje z Jadransko banko. Dr. Žerjav je izjavil, da je ta odbor nepotreben, ker da je tožil Kamenaroviča pred sodiščem. To pomenja, da skuša dr. Žerjav za-vleči celo zadevo ad calendas graccas. Tukajšnji politični krogi trdijo, da stoji dr. Žerjav v zvezi z napadom italijanske policije na Jadransko banko v Trstu. Po teh trditvah je baje dr. Žerjav razvil iz Ljubljane agitacijo proti Jadranski banki v Trstu in glavnemu ravnatelju Kamenaroviču,: s komur imata še svoje posebne strankarske račune. V demokratskem klubu sc sedaj pojavljajo ljudje, ki zahtevajo, naj se tudi ta zadeva pojasni pred izvoljenim posebnim odborom demokratskega kluba. Pred podpisom rapalske •O,'. v.iV: pogodbe. Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno) Težko-če, ki so obstojale glede podpisa rapallske pogodbe, so odstranjene. Zunanji minister dr. Ninčic je naročil našemu poslaniku v Rimu g. Antonijeviču, naj podpiše konvencijo. Podpis te konvencije izvrše v imenu naše države trije zastopniki, v imenu Italije pa tudi trije delegati, ki imajo nato rešiti tudi reško vprašanje. Med našimi zastopniki sta dva častnika, tretji član pa bo dr. Smodlaka ali pa dr. šilovič. NaSa bolgarska politika. Belgrad, 2. avgusta. (Izv irno) Nas novi poslanik v Sofiji, Raklč, je odpotoval na svoje mesto. Prod svojim odhodom se jo udeležil konference pri zunanjem ministru glede odnošajev napram Bolgarski. Reda-v Tržišču ob veliki udeležbi ljudstva. Naj ukrenejo najstrožji koraki v svrho očiščenja obmejnega premija fired kpmUasi. Pr!bičevi6 snuje državotvorno stranko. Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Tu prične v kratkem izhajati list »Borba«, ki ga bodo izdajali demokrati pod vodstvom Pavla čubroviča in posl. Angjcliča. Nekateri poslanci demokratske stranke niso zadovoljni s taktiko demokratske stranke, ki no zanikava samo jugoslovanstva in se celo izreka proti vsakemu stiku s Hrvati in Slovenci, samo da zadovolji svojim strankarskim interesom. Nezadovoljneži v de* mokratski stranki si hočejo ohraniti odprta vrata za vsak slučaj, medtem ko sc nahaja Pribičevič s tovariši v brezizhodnem položaju. Pribičevič išče skupnih točk z radikalci, da bi sestavil takozvano državotvorno stranko. Radikalci pa na drugi strani spoznavajo, da bi to pomenjalo propast radikalne stranke, katere pristaši nočejo ničesar več čuti o kakem nadaljnjem stiku z demokratsko stranko. • i irrfn" " ur- M položaj. Nemške reparacijo. — Prod sestankom x Londona. — Anglija zahteva od vseh zaveznikov odplačilo dolgov. Vprašanje nemških reparacij postaja čezdaljeboli osrednje vprašanje mednarodne svetovne politike, pred katerim stopa celo vprašanje vzpostavitve Rusije v ozadje. Znano je, da nemška marka rapidno pada in da je vsled tega nastala na svetovnem denarnem trgu in seveda tudi na gospodarskem polju prava deruta. Dočim francoska vlada kljub temu vztraja na tem, da Nemčija brezpogojno izpolni svoje vojno-odškodninske obveznosti, je ostali svet čisto drugačnega mnenja, predvsem pa Anglija. Ker je Nemčija največji odjemalec Anglije, smatra le-ta za nujno potrebno, da se nemške reparacije znatno znižajo in njihovo odplačevanje porazdeli na daljšo dobo. Vendar pa nameni angleške vlade v tem oziru niso točno znani. Vest, da bi Anglija bila pripravljena odpustiti Franciji, kar le-ta njej dolguje, ako Francija privoli v temeljito revizijo nemškega vojnoodškodninskega vprašanja, je namreč zgolj privatne narave. Gotovo je le, da se Lloyd George in Poincare sestaneta v 'Londonu 7. avgusta in da bosta tam pretresala najvažnejša vprašanja svetovne politike, v prvi vrsti gotovo nemško. Medtem zahteva Francija od Nemčije točno odplačevanje v tem trenutku zapadlih obrokov in grozi z represaliiami, ako Nemčija do 15. avgusta ne izpolni svojih obveznosti. Istočasno prihaja iz Londona važna vest, da je Velika Britanija izročila Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Grški, Romunski in Portugalski noto, v kateri javlja, da je Velika Britanija primorana radi zahteve Zjedinjenih ameriških držav, da se plačajo Ameriki posojila v znesku 850 milijonov funtov šterlingov, zahtevati vrnitev vseh danih vojnih posojil v sknpnem znesku 1098 milijonov funtov šterlingov. Nota dalje zraža obžalovanje angleške vlade, ki je morala opustiti misel, da se vojna posojila črtajo. Anglija ni z ozirom na zahtevo Amerike v položaju zaveznikom teh dolgov odpustiti, ker mora plačati svoje dolgove Ameriki. Ta reč se da razlaeati na dva načina: 1. ali hoče Anglija izvršiti na ta način pritisk na Francijo, da napram Nemčiji odneha, ali pa 2. Združene države Severne Amerike res nočejo privoliti v nobeno diskusijo vprašanja onih dolgov, ki so jih zavezniki v letih 1914—1918 napravili v Ameriki ter zahtevajo, naj zavezniki ta ogromni dolg vrnejo, denar naj pa vzamejo, kjer hočejo... Fakt pa je ta, da more le Anglija odplačati svoje dolgove Ameriki, ostali zavezniki pa ne in da jim tudi Nemčija ne more tukaj pomagati. Vsled tega bodo evropske velesile še dolgo iskale odrešilne formule za >vzpostavitev sveta« in najbrže tudi londonska konferenca ne prinese nobenega resničnega rezultata. Grška akcija proti Carigradu. — Grčija pred revolucijo? V tem času pa je stopilo v ospredje še drugo vprašanje, namreč orientsko. Grčija se vsled zavlačevanja vojske s kemalisti v Mali Aziii nahaja v kritičnem položaju, ker grozi venizelistična revolucija proti monarhiji. Venizelovi pristaši agitirajo proti kralju Konstantinu z nacionalnimi gesli, zahtevajo aneksijo Smirne ter rešitev carigrajskega vprašanja. Vsled tega je grška vlada sklenila vo'"3ko akcijo proti Carigradu in zbrala oke 20 do 30.000 mož, kateri so se približcJ znani čatalški črti, katero branijo čete carigrajske turške vlade in nekaj internacionalnih oddelkov. Vrlitega je odplula proti Carigradu angleška eskadra iz Malte. Zastopniki zaveznikov so izročili grški vladi noto, v kateri izjavljajo, da ne bodo trpeli nobene akcije, naperjene proti prestolici Turčije in da bodo Carigrad z oboroženo močjo branili. Skoro gotovo bo grška vlada svojo malo premišljeno akcijo proti Carigradu morala opustiti, bo pa vsled tega prišla v jako težaven položaj pred lastnim narodom. Ni izključeno, da doživimo kmalu zopetni preobrat v Atenah, kaj pa sledi za tem, se seveda še ne da predvideti. Nova italijanska vlada. — Generalni štrajk. — Mobilizacija fašistov. Nepovoljne notranje razmere vladajo tudi v Italiji. Kakor znano, je morala tam vlada de Facte odstopiti, ker se ji je očitalo, da ni sposobna, da napravi konec, anarhiji, povzročeni vsled permanentnega .vojnega stanja med fašisti na oni ter socialističnim in komunističnim delavstvom na drugi strani. Medtem ko se je kralj pogajal z različnimi državniki, da se sestavi nova vlada in je končno bil primoran, da vlado zopet poveri de Facti, je delavska zveza proglasila 1. avgusta generalni štrajk jto celi Italiji. Štrajk se je res začel, dasi ponekod še delajo; položaj pa je otežkočen ne toliko radi štrajka, kolikor zaradi mobilizacije, ki so jo napovedali fašisti. Ti grozijo, da se šiloma polaste vlade, ako vlada ne zatro delavskega gibanja. Do nemirov dozdaj še ni prišlo. Vlada hoče pokazati, da je položaju kos in jle konsigni-rala povsod vojaštvo, policija pa je prepovedala vse shode in celo vožnjo z avtomobili ter prodajo bencina. Novo vlado do Facte tvorijo kot glavno opora laska ljudska stranka, demokrati, zmerni socialisti nekateri desničarji; izključeni so eks- m tremni socialisti, komunisti in fašisti. Par-tito popolare dela na lo, da vlada energično napravi enkrat v Italiji rod. Spor med »rajhonK in Bavarsko. Tudi v Nemčiji imajo notranjepolitično krizo, ki se je pa vsled nepomirljivih zahtev Francije napram nemški državi v zadevi reparacij znatno omilila. Vsled umora Rathenau-a. ki je padel kot Zviev reakcionarne monarhistično bojne propagande, je nemški državni zbor skleni izjemno postavo v svrho zaščite nemške republike. Glasom te »obznane« se uvaja poseben državni sodni svet, ki bo presledoval in kaznoval delikte proti republiki. Temu se je uprla Bavarska, da ščiti svojo lastno državnost kot zvezna država. Monarhisti so ta odpor hoteli izrabiti v svoje namene, nekateri so že pripravljali vzpostavitev Wittelsbachov in odcepitev južnonero-ških republik od »rajha«. Nasprotno so socialisti grozili z represalijami proti Bavarski in mnogi so že priporočali boj zoper federalizem, oziroma proti zvezno-državni obliki nemške republike. Pokazalo se je pa, da so Bavarci trezni ljudje, ki nočejo razbiti države, temveč zgolj varovati svojo državnost v okviru zveze. Tudi centralna vlada je postopala skrajno previdno in predsednik nemške republike, socialist Ebert, je pisal bavarskemu ministrskemu predsedniku grofu Lerchenfeldu pismo, v katerem pravi, da zakon v svrho zaščite republike nikakor nima namena žaliti »državnega enačaja posameznih zveznih dežel, kojih samostalnost tvori moč celokupne države«. Bavarski federalisti so s to načelno izjavo socialističnega predsednika lahko zadovoljni, glede stvari same pa se bo najbrž našel kompromis in sicer v tej obliki, da dobe Bavarci svoj posebni senat pri vrhovnem državnem sodišču, ki bo sodilo zločine zoper republičansko ustavo. Mirovni kongres v Londonu. Precej važen mednarodni dogodek jo tudi mirovni kongres vseh evropskih pacifističnih organizacij, ki se je te dni vršil v Londonu. Sklenile so se resolucije, ld v glavnem zahtevajo revizijo vseh mirovnih pogodb, zmanjšanje nemških reparacija un.čenje medzavezniških dolgov, priznanje! ruske vlade in finančno pomoč Rusiji, odpravo vseh omejitev mednarodne trgovine, razorožitev, mednarodno posojilo za sanacijo Evrope itd. Glavno besedo so imeli na kongresu Angleži, po kongresu pa se je vršila velika manifestacija za mir pod geslom: »Nobene vojske več.'« Nekaj to že pomeni, čeprav ne veliko. Katastrofalni gospodarski, položaj v Avstriji. Katastrofalne razmere vladajo tudi v Avstriji. Avstrijska krona sloji na curiški borzi danes 0.012. Draginja strahovito narašča, ne več od meseca na mesec ali od tedna na teden, marveč dobesedno od dne na dan. Na dunajski borzi se za češko krono naravnost pretepajo. Položaj je še hujši vsled istočasnega padanja nemške marke in špekulacij, ki so s tem v zvezi. Sicer se je ustanovila notna banka, ki naj predvsem efektuira od češke, Francije in Italije dovoljene kredte, toda s tem ne bo veliko pomagano. Sicer se pa bodo ti krediti tudi kmalu izčrpali. Vlada hoče šte-diti, priporoča se povišanje produkcije, ra-cionelno gospodarjenje pri državnih prometnih sredstvih, delodajavci se oglašajo zoper osemumi delavnik in zoper takozvani indeks, to je zoper avtomatično zviševanje plač proporcionalno z draginjo, nekateri zahtevajo celo splošno delovno dolžnost kakor v Bolgariji itd. Društvo narodov je sklenilo pozvati vse države, da Avstriji priskočijo na pomoč; seveda je la sklep zelo idealnega značaja in republiki dejansko nič ne koristi. Štrajk preimgarjev v Ameriki: Združene države Severno Amerike se slejkoprej nočejo oficielno udeležiti nobenih evropskih konferenc, pač pa privatna Morganova banka živahno konferira z evropskimi državniki, kako odpomoči veliki svetovni gospodarski bedi. Vlada pa ima tudi veliko skrbi s splošnim štrajkom jrre-mogarjev, katerim, so se pridružili tudi železničarji ter mašinisti, kurjači in nala-gavci premoga na ladjah. Kriza na Poljskem. Poljska republika se tudi nahaja v krizi. Desnica parlamenta jo proti volji predsednika republike, Pilsudskega, naz-načila za ministrskega predsednika Kor-fantija. Pilsudski se ni udal ter apeliral na parlament. Parlament je na to izrekel Pilsudskemn zaupnico. Socialisti so tudi grozili s državljansko vojsko, ako Korian-ty ne odsooi. ZHaJ oa m* dosegel kompro- mis in i«e je sestavila vlada, kateri stoji na čelu profesor Julian Novak. Težki, notranje-politični položaj Bolgarije. Bolgarija ni nič na boljšom. Zavezniška reparacijska komisija zahteva od Bolgarije, da plača 112 milijonov zlatih frankov kot pni obrok reparacij, katerih Bolgarija dozdaj sploh še ni začela odplačevati. Ker pa Bolgarija izjavlja, da tega nikakor ne moro, predlagajo zavezniki finančno kontrolo in velike koncesije na naravna bogastva Bolgarije, kar je za bolgarsko vlado istotako nesprejemljivo. Zato Bolgarija vnovič predlaga, naj se ji dovoli 3 letni moratorij. Kaj bodo zavezniki na to odgovorili, pač ni težko uganiti. Državljanska vojska na Irskem. Na Irskem državljanska vojska med četami ustavne vlade in ustaši pod vodstvom de Valere še ni končana. Baje se pripravlja bitka pri mestu Fermoy. Po drugih poročilih .je de Valera odpotoval v Ameriko, do nabere denar za nadaljevanje odpora proti vladi Griffitha. Rusija. Konferenca z delegati Rusije v Haagu ni privedla do nobenega rezultata. Rusi upajo, da se jim bo posrečilo skleniti dogovore z raznimi privatnimi družbami. — Glasom poročila angleške pomožne misije glad v Povolžju, Zauralju in Ukrajini ponehava. Žetev je bila dobra, ponekod celo izborna. Nekateri kraji pa se bodo tudi še letos in prihodnje leto težko preživljali. Brez ministra za notranje zadeve, Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Vprašanje notranjega ministrstva se sedaj še ne bo rešilo, temveč bo ostalo odprto do jeseni. Radikalci nočejo v tej zadevi popustiti. Na drugi strani se boje demokrati razbiti vladno koalicijo, do česar bi moralo priti, ako bi se sedaj to vprašanje ponovno sprožilo. Radikalci se poslužujejo te zadeve v to svrho, da bi čimbolj mogli pritisniti na demokrate. Glavna teža v tem težavnem položaju leži na demokratih. Minister Sve-tozar Pribičevič hoče za vsako ceno obdržati sedanjo koalicijo, ker je njegov namen vzdržati sedanji režim vsaj do prihodnjih volitev. POSLOVILNA VEČERJA PARLAMENTARCEV. Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno) Včeraj zvečer je priredil predsednik narodne skupščine poslovilno večerjo pred parlamentarnimi počitnicami. Pri večerji sami pa je došlo do incidenta, ker so protestirali povabljeni novinarji, da so jih namestili v sobo, kjer so večerjali skupščinski uradniki, radi česar niso mogli čuti, kako so se v poznih urah razgovarjali vladni poslanci. Pri tej večerji sta govorila Ljuba Davidovič o bratstvu in edinstvu, neizogibni Svetozar Pribičevič pa je govoril o de-fetizmu. S svojim govorom je seveda več koristil opoziciji kakor pa vladnim strankam. URADNIŠKA PRAGMATIKA. Belgrad, 2. avg. (Izv.) Radi današnjega praznika niso imeli parlamentarni odbori sej. Jutri bi imel priti v narodni skupščini na dnevni red zakon o vojni odškodnini. Izgleda pa, da bo prišel zakon o uradniški pragmatiki šele v jesenskem zasedanju na vrsto. nem in na morju, da bi bila grška vojska na vseh teh ozemljih vedno pripravljena za napade s sovražne strani. V Carigradu vlada mir. Po zanesljivih poročilih je prišlo danes ob meji do dveh incidetnov, ki pa nista važna. HOMATUE V ITALIJI. Rim, 2. avgusta. (Izv.) Organ fašistov >Adria« je prirecH posebno izdajo, v kateri pozivlje podje.nike, naj odpustijo stav-kujoče, ker je dovolj delavoljnih na razpolago. Vsi fašisti se poživljajo, naj bodo pripravljeni v sredo o polnoči v svrho naj-ostrejšega nastopa proti stavkujočim po poteku 48 urnega ultimata. Rim, 2. avgusta. (Izv.) Edini list »Os-servatorij«, ki je danes izšel, napoveduje konec stavke za danes popoldne. Od poldneva dalje je že precejšnje število električnih voz v prometu pod vodstvom nacionalistov in fašistov ter spremstvom straže. Do sedaj še ni bilo nikakega incidenta. Iz raznih mest se javlja, da delo ni bilo popolnoma ustavljeno, ZNIŽANJE MESEČNIH ODPLAČIL NEMČIJE? Berlin, 2. avgusta. (Izv.) Iz Pariza sc javlja, da je »Newyork Herald« izvedel iz zanesljivega vira, da je nemška prošnja po znižanju mesečnih odplačil, ki so znašala dosedaj petstotisoč funtov, na eno četrtino, bila od vseh članov obnovitvenega odseka dobrohotno sprejeta. Samo francoski zastopnik je protestiral proti vsakemu popustu. Vendar pa je izjavila neka osebnost garancijskega komiteja, da bo Nemčiji zaprošeni moratorij dovoljen, tudi če bodo Francozi ostali pri svojem protestu. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. Zincinati, 2. avgusta. (Izv.) Izletniški vlak je trčil na nek osebni vlak. Prit em je bilo ubitih pet oseb in veliko število ranjenih. EKSPLOZIJA V ŠPANSKI TOVARNI. Madrid, 2. avgusta. (Izv.) Včeraj zjutraj je eksplodirala v Ciudad Real v skladišču nekega španskega podjetja eksplozivnih tvarin dinamitna patrona. Nastal je požar, katerega se je pa posrečilo lokali-zirati. Do danes zjutraj so izvlekli iz ruševin poslopja sedem mrtvih in dvajset ranjenih. DVOBOJ S SMRTNIM IZIDOM. Budimpešta, 2. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se je vršil med polkovnikom Joh. Leidenburg in bivšim korvetnini kapitanom in članom mednarodrte donavske komisije Edvardom Kankowskim avo-boj na pištole. Pri tretjem hodu je dobil Kankowski strel v pljuča ter je bil v nekaj minutah mrtev. potek ¥ orlov-Brnu. Grška ofenziva proti Carigradu. London, 2. avgusta. (Izv.) Glasom poročil iz Aten je grška vlada poveljniku grških čet priporočila, da se izogiba vsakega spopada z zavezniškimi četami. London, 2. avgusta. (Izv.) Rcuterjev urad javlja iz Malte, da je bilo izdano povelje, s katerim se jc odhod 3, lahke križarske eskadre z dvema bataljonoma v Carigrad preklical. Vendar pa ostanejo čete še nadalje pripravljene za vsak slučaj. London, 2. avgusta. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Aten: Izjava vrhovnega poveljnika zavezniških čet, da se bo vsakemu napredovanju Grkov v smeri proti Carigradu uprl, je napravila v Atenah globok vtis. 29, m. m. se jc vršila seja kabineta, ki je trajala nad tri ure. Carigrad, 2. avg. (Izv.) Navzlic odločnemu nastopu antante je razburjenje v Carigradu vedno večje. Vse prebivalstvo evropske obale je izrazilo željo, da bi se pre-se lilo na azijsko obal, tako da jc med zavezniška policija morala prepovedati zvezo med obema obalama. Po poročilih s Ča-taldžc so spopadi med turškimi orožniki in grškimi predstražami na dnevnem redu. Danes so prinesli v Čadaldžo 11 ranjenih Turkov. Carigrad, 2. avg, (Izv.) Po uradnih poročilih angleškega glavnega stana se nadaljuje zbiranje grških čet v Vzhodni Tra-ciji. Vendar pa menijo, da grško vrhovno poveljništvo z zmislu obljub, ki jih je dala grška vlada, ne izda povelja, nai prekoračijo grske čete nevtralno mejo. Navzlic temu sc nadaljujejo vojaške priprave na kop- Otvoritev orlovskega tabora — nastop 12.000 članov naraščaja — v sprevodu 17.000 v krojih — vzoren red — razstava z 200 paviljoni — velikansko navdušenje v Brnu. Brno, 28. julija 1922. V nedeljo 16. jul. je otvoril starosta Češkosl. orlovske zveze, sedanji čs. železniški minister mons. Šramek, voditelj čeških katolikov, s slavnostnim občnim zborom zveze prvi orlovski tabor v največjem stilu. Od tedaj poleg pisarne, ki že od zime vodi pripravljalna dela, uradujejo strokovni oddelki (stanovanjski, prehranjevalni, finančni, telovadsko-tehnični, železniški, agitacijski itd.), ki so zasedli skoro celo realko v Janovi ulici 22. Nešteti zastopniki vsakovrstnih orlovskih i. dr. organizacij si neprestano podajajo kljuke teh oddelkov. 25.—28. julija je pripravljal dohod Belgijcev v Brnu njihov zastopnik g. Leonard de Maeyer. Belgijcev pride 628. Število Francozov, ki hočejo v Brno, dnevno raste; od 160 je že doseglo dozdaj 700 i. s. iz raznih departmajev. Najbolj vidne so priprave na telovadišču. Vse tribune že stoje od junija dogo-tovljene, krasijo — zelo okusno— jih se vedno. Pogled iz raznih strani je prekrasen. Mogočne, skoro preveč masivne tribune postajajo na pogled vedno lažje in bolj žive vsled umetniškega okrasja. Te dni pripravljajo razstavne paviljone in stranske stavbe. Dnevno obišče par tisoč ljudi veličastno zgradbo. Brno postaja vedno bolj prijazno Orlom in dobiva zletno lice — ker bi vsak rad zaslužil. Plakati se množe, časopisi pišejo vedno več o taboru in slavnostih. Vesti iz drugih dežel postajajo točnejše in podrobnejše, razmere — v katerih je bil ta tabor prvotno zamišljen, se vedno bolj širijo. Znamenito je Častno predsedstvo tabora : maršal francoske armade (zaveden katoličan) Foch, poljski in češki kardinal, škofje Jeglič i. dr., voditelji katol. ljudstva skoro vseh katoliških narodov Evrope (tudi dr. Korošec). Začel se je tabor vsem zelo vidno in slično pravzaprav danes, v petek 28. julija. 7es dan prihajajo tisoči orlovskega naraščaja (18 posebnih vlakov! in ojačeni redni vlaki). Krasno deluje ves aparat: izredno številni reditelji (obeh spolov), že-leznični odbor, stanovanjski in prehranjevalni odbor). — Vsak transport sprejme predsedstvo in godba, tudi občinstva je vedno več pred kolodvorom. Kakor vojaki se vsipajo vedno nove čete iz kolodvora in hitro korakajo v svoj stan, potem pa se razpise v malih gručah ogledavat mesto z vodniki. Brno po malem dobiva novo lice, modro orlovsko. Šola (ozir. pet šol v kompleksu z dvema dvoriščema v sredi), ki ie že določena za nastanitev Jugoslovanov, ima svoje kopališče in telovadnico, skladišča itd. Danes mrgoli v njej skoro 2000 otrok. Leži zelo pripravno: 2 minuti od telovadišča in sedem minut od kolodvora, poleg cerkve in samostana oo. avguštincev. Jutri (sobota 29. jul.) popoldne bodo skušnje za nastop naraščaja in otvoritev razstave (zbralo se je do včeraj že nad 12.000 drobiža!) V nedeljo (naraščajski dan) pripeljejo ojačeni osebni in 5 posebnih vlakov gledalce v Brno. Za glavne dni tabora (11., 12., 13. avg.) bo vozilo poleg rednih vlakov še 35 posebnih telovadce in gledalce. Nasprotniki Orla so v veliki zadregi. Ignorirati tega, česar je polno Brno in od-1 meva po celi republiki, ni mogoče; omalovaževanje se je že danes kaznovalo s prihodom 12.000 naraščajnikov in dograditvijo veličastnega telovadišča; nasilno ne morejo nastopati dejanski, ker jih je premalo. Zato so začeli izdajati kot prilogo svobodomiselnega lista Novy Lid prilogo (letak) (»Sokol a Orelc ima prva številka nadpis) v kateri pogrevajo stare fraze proti kleri-kalizmu in Orlu in ugotavljajo, da niti ogromni tabor Orla ne more rešiti katol. ? Cerkve, katero da je premagal spaljeni Hus in je izgubila zadnjo oporo v — Habs-buržanih. Ta voda pač Orlu ne škodi, dasi morda njim prinaša tolažbo v pomirjenje živcev. Razpoloženje v orlovskih vrstah — zlasti v vodilnih, ki so že od dela utrujeni — je izvrstno, ker vidijo v krasnem poteku priprav in dosedanjem uspehu nara-ščajskega dohoda sadove svojega dela. Zvečer se na vrtu Besednega doma oddahnejo in so sposobni tudi za šale, kakršne more delati le človek, ki si je svest uspeha po poštenem delu. Zarja dneva, ko se dvigne Orel visoko na obzorju Evrope, je [ lepa in obeta mnogo! | Menda slutijo to lepoto tam doli pri nas, zato se jih je priglasilo že 1100 in je železnica morala določiti dva vlaka. Tudi ne vozita čez Hrušovany, ampak čez Bre-slavo, ker hočeta bližnji dve župi Orla izvesti tam pošten sprejem ob vstopu na | bratska tla. J. H. Brno, dne 29. julija 1922. Usadil sem se na Petrove, v župnišču I poleg stolnice sv. Petra. V ranem jutru me je zbudil v tem sicer najpokojnejšem kraju mesta (»na Petrovi skali«, ki nadkrilju-I je celo mesto poleg Spillberga) drobni ko-i rak orlovske dece, ki po načrtu v soboto ! dopoldne ogleduje Brno. Večje in manjše čete z voditelji prihajajo pod oknom v cerkev, korakajo do oltarja, se poklonijo in ogledajo — in že treba iti dalje. 12.000 radovednežev od včeraj in 5000 novih od danes ni tako hitro pri kraju! Vendar nastopajo v vzornem redu, izborno razpoloženi in navdušeni. Najbolj seveda strm6 nad te-lovadiščem. Vzkliki in fraze, ki tu prihajajo iz otroških grl, so zanimive, originalne. Navadno že ob vhodu na dvor pred glavno tribuno občudujejo velikost; ko pa stopijo na telovadno ploskev in zagledajo vse tribune, jim zastaja glas — kakor nasprotnikom Orla, ki zro nemi na te množice in tako srečno začeti tabor. Obnebje je precej temno, obloženo in treba se je bilo bati dežja. 27. julija pa je začel veti močan veter, ki je zadržal dež in močno shladil zrak, tako da so večeri skoro mrzli. Mesto jo že preplavljeno Orličev in Orličic, ki imajo številno spremstvo. Več zup je poslalo svojo godbo v Brno, druge čete imajo seboj fanfare, tako da je ne le videti, ampak tudi slišati kaj. Že dopoldne so pripeljale mnoge župe svoj naraščaj na telovadišče v garderobe. Po 1. uri popoldne pa so korakale silne kolone na telovadišče k skušnji za prvi veliki nastop orlovske dece. Od pol i. do pol 8. ure je trajala skušnja, pri kateri so najdalje trajali rajalni dohodi. Nastopilo je 3648 naraščajske dece ženske (žačky), 3800 moške (žaci), 2304 višjih naraačajk (dorostenky) in 2128 višjih naraščajnikov (dorost), skupno 11.680 eseb. Proste vaje, vaje s palico (višji moški naraščaj) in z obročem (višji ženski naraščaj) so izvajali prav dobro; pohodi pa lo imeli hibe glede zavojev, kritja in usmerjenja, ker so bili vaditelji premalo izvežbani. Ves nastop je gledalce navdušil in pripovedovan so si, da pred 2 letoma še nihče ni mogel slutiti, da bo Orel letos že tako nastopil. Skušnja je bila najboljša agitacija (tribune skoro do polovice pol- ne!) in nauk za jutri. Naraščaj je pevajofi orlovske koračnice s solnčnim zahodom hitel spat, da se okrepi za jutri. Sinoči od same radovednosti mnogi niso spali niti 3 ure. Vendar so le 6 otrok morali odpeljati v bolnico, 160 pa je trenutno postalo slabo. Saniteta tabora je izborno poslovala. Ob 2. uri popoldne so otvorili ob navzočnosti zastopnikov trgovinskega ministra, brnske občine itd. razstavo pred telo-vadiščem. 200 paviljonov so zelo okusno opremili katoliški trgovci in obrtniki z raznimi izdelki od bonbona do zvonov in strojev. Po uspehu prvega dne ei obetajo lep uspeh; vsaj bo šlo 100.000 ljudi iz vseh dežel republike tod mimo in več tisoč tujih gostov. Uspeh tabora je že ta dan (sobota 29. julija) zagotovljen; edino vreme bi ga moglo zmanjšati. Orlovske kontrolne patrulje po 10. uri zvečer imajo lahek posel, ker od dela utrujeni člani radi hite počivat, ko se najedo in pospravijo naraščaj spat. Orlovski tabor se je krasno začel; člani in članice se veselega obraza žrtvujejo za zmagujočo misel. Brno, 30. julija. (Brzojavno) Današnji dan je pravi triumf za naraščaj in orlovsko misel. Vreme je krasno. Sprevoda na telovadišče se je udeležilo 17.000 članov in članic v krojih. Na telovadišču je služil sv. mašo opat St. Brna Barina. Udeležba občinstva je naravnost ogromna. Mera Jadranske Banke ¥ Trstu. Trst, 30. julija 1922. Jadranska banka ie obtožena tfoliufiie za več milijonov na škodo italijanske vlade. V soboto dopoldne je obstopila naenkrat kraljeva straža poslopje Jadranske banke v ulici s. Nicolo, uradne prostore je oblast zaprla in začela se je takoj preiskava v bančnih lokalih. Neki odslovljeni bančni uradnik Julij Kolumbič je namreč ovadil kraljevemu prokuratorju bančno ravnateljstvo, da je ukazalo ponaredili poslovne knjige v svrho dosege visokih vsot pri zamenjavi avstro-ogrskega denarja. Ta goljufija da je prinesla banki več milijonov lir dobička. Ponarejanja da so se vršila ^retečeni april, ko se je mudil glavni direktor banke Čiro Kamenarovič v Rimu, kjer so se vršila tozadevna pogajanja z italijansko vlado.. Iz Rima da je pošiljal Kamenarovič ukaze in potrebna navodila tržaškemu direktorju Kaiču, ki da je tudi na njegov ukaz prinesel v Rim ponarejene izvlečke. Ponarejanje se je izvršilo na ta način, da so iztrgali originalne strani iz knjig in vstavili na njih mesto ponarejene. Na ukaz ravnatelja Kaiča sta morala ponarejati knjige in listine uradnika Edvard Zakrajšek in Alojz Kodre. Podravnatelj Milinovič pa da je ponarejal korespondenco. — Na podlagi ovadbe se jc izvršila, kakor rečeno, v uradnih prostorih Jadranske banke preiskava. Ker ravnatelja Kaiča ni bilo navzočega — odšel je kakor vsako soboto z lastnim avtomobilom na Vrbsko jezero, kjer je na letovišču njegova žena — so zapečatili njegove sobe in blagajne. V zapor so na odvedli ovajene uradnike Milinoviča, Kodreta in Zakrajška, na stanovanjih le-teh in Kaiča pa so straže izvršile tudi natančne hišne preiskave, toda povsod popolnoma brez uspeha. — Ta vest je povzročila v vsem mestu, posebno pa v finančnih krogih in med Slovenci senzacijo. Ovadba, ki je očividno osebno maščevanje odpuščenega uradnika, je — kakor se vidi — naperjena zlasti proti ravnateljema Kamenaroviču in Kaiču. Mi Slovenci v Italiji imamo sicer proti Jadranski banki marsikako pritožbo, vendar želimo, da bi se dokazala neosnovanost ovadbe. V kolikor se je dozdaj dognalo, gre pri celi stvari za čin osebne maščevalnosti odpuščenega uradnika Kolumbič a. Zamenjava kron v lire se je namreč po krivdi takratnih faktorjev banke, ko g. Kamenarovič ni bil ravnatelj, leta 1919. izvršila na tako malomaren način, da je bila banka hudo oškodovana, posamezniki pa so se pri tem okoristili. Ravnatelj Kamenarovič je po svojem nastopu kot ravnatelj vsled tega napovedal, da bo poklical za to konverzijo na odgovornost uradnike, ki so bili pri njej udeleženi. Medtem je Kamenarovič skušal pri italijanski vladi doseči, da poslovanje zavoda v omenjenem času pregleda ter se sama prepriča o tem, kako malomarno je bila konverzija v škodo banke izvršena. Ker so se krivci zbali, da pridejo njihovim manipulacijam na sled, so seveda brez vednosti in iz strahu pred Kamenarovičem falzificirali vknjižbe iz leta 1919, in sicer šele aprila leta 1922, pri tem pa niso iz-premenili niti izplačila zneska niti njegove višine in tudi ne imena koristnika, spremenili so pa le način izplačila. S temi naknadnimi izpremembami ni bil oškodovan nikdo, zlasti tudi ne italijanski erar in Jadranska banka sama. Te manipulacije je Kolumbič zdaj italijanski vladi ovadil ,da zadene ravnatelja Kamenaroviča, kateri ga je odpustil iz službe. Preskrbe! je pa obenem, da je »Jutro« objavilo o celi stvari tendenciozno poročilo. Preiskava bo brez dvoma dognala resnično stanje cele zadeve. Vest, da je za ravnateljem Kamenarovičem izdana tiralica, je brez vsake podlage. Dnevne novice. — Stavka. Včeraj popoldne se je začelo zopet delo po vseh tiskarnah, kjer je bila stavka radi nekaterih spornih točk, v prvi vrsti tičočih se knjigovezov, ki so s tiskarji organizirani v eno celoto. V soboto bi se imela pogajanja definitivno končati in je upati na sporazum. — Petindvajsetletnico mašništva so praznovali na Brezjah dne 24. julija tile gospodje: Iv. Baloh, Jos. Eppich, Anton Golf, Voj. Hybašek, Iv. Mlakar, Val. Oblak, Jak. Ramovš, And. Širaj, Iv. Žavbi in Iv. Jereb. Odsotna sta bila Ant. Jerič in Iv. Sever. Od tega letnika so umrli: Iv. Smukavec, Iv. Klemen, Sim. Zupan, Fr. Oranič in dr. Evg. Lampe. Slovesno sv. mašo je imel g. Iv. Baloh iz zasedenega ozemlja, pri kateri je domači cerkveni zbor pod vodstvom g. Iv. Boleta res krasno prepeval. Pri obedu je bil slučajno pričujoč prof. dr. J. Do-lenec, kateremu so njegovi bivši učenci priredili prisrčno ovacijo. — Umrl je nadučitelj Vinko Klanj-šek v Tržišču. Pogreb se je vršil v soboto v Tržišču ob veliki udeležbi ljudstva. Naj-počiva v miru! — Nakup kraljevega dvorca na Bledu. Z Bleda nam poročajo, da je kralj kupil iz lastnih sredstev dvorec »Suvobor«, v katerem sedaj prebiva, za 16 milijonov kron. — Dr. Josip Furlan. Dne 29. julija je nenadoma umrl na Mirkah pri Vrhniki ljubljanski odvetnik dr. Josip Furlan v 56. letu starosti. — Stroški za vidiranje dijaških potnih listov. Iz Nemčije prihajajo tožbe naših dijakov, da morajo plačati za vizum po 820 mark. Zakaj se naša vlada ne pobriga za to, da bi znižala dijakom, ki uživajo itak zelo revne podpore vsaj te stroške. Vsota 820 mark je za dijaka v Nemčiji že celo premoženje. Pred nedavnim časom je bila v Gradcu konferenca nasledstvenih držav, kjer se je obravnavalo to vprašanje. Celo revna Nemška Avstrija je za svoje dijake znižala te stroške. Dobro bi bilo, da bi se javnost za to zadevo malo več zanimala. — Dar ljubljanski univerri. Ministrstvo šolstva in prosvete češkoslovaške republike je poklonilo ljubljanski univerzi za njeno knjižnico nad 400 knjig visoke znanstvene vrednosti, kar je izrednega pomena za intelektualne stike med bratskim deškim in našim narodom. Za te medsebojne zveze dela z vso vnemo ljubljanski generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš, ki mu gre v prvi vrsti zahvala za velikodušne darove mini* strstva šolstva in prosvete. — Francoski štipendisti iz naše države. Francoska vlada bo tudi letos sprejela nekaj štipendistov iz naše kraljevine. Kandidati morajo biti absolventi kake fakultete ali pa morajo biti vsaj v poslednjih dveh semestrih svojih študij in sicer v obeh primerih na tisti univerzi, ki jih predlaga. V prvi vrsti se bodo izbirali kandidati za francoski jezik in literaturo. Štipendije znašajo po 6.000 frankov za študijsko leto 1922/23. Izbrani prosilci dobe na roko potne stroške. Absolventi in slušatelji ljubljanske univerze, ki hočejo prositi za podelitev te štipendije, naj naslovijo svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti na rekforat univerze. Termin 15. avgust t. 1. — Za turiste. V založbi fgn. Klein-majerja in Ferd. Bamberga ste izšli dve novi knjigi, delo našega alpinista R. Ba-diure, in sicer >Voditelj po slovenskih alpah« in »Kažipot v Triglavskem pogorju«. , , — Društvo »Soča« |e nakazalo svojim članom — pogorelcem v Bohinjski Bistrici znesek 5000 kron kot prvo pomoč, sledeč znanemu reku: »Kdor v sili hitro da, dvakrat dal« — Novo zdravilišče za jetiko v Sloveniji. Dolgoletni strokovni zdravnik za jetiko, gospod M. U. dr. Karol Pečnik odpre na jesen zdravilišče za jetiko sanatorij dr. Pečnik pri Rogaški Slatini, v sredi velikih gozdov, izven zdraviliščnega rajona. To je prvo privatno zdravilišče za premožnejše kroge v Sloveniji z izvrstno hrano, z v vsakem oziru prvorazredno dunajsko kuhinjo. Jetičniki se sprejemajo. Prospekti brezplačno. Vprašanja na šef-zdravnika: dr. Pečnik, tačas Sv. Jurij ob juž. žel. — Vače, V petek dne 21. julija ob pol 10. uri zvečer je gorelo na Hosti pri Vačah. Zgorela sta posestniku Fr. Planinšku dva kozolca, eden dvojnik (topler), drugi navadon. Zgorelo mu je vse seno in žito, dva voza z naloženim žitom. Škoda znaša okoli 200.000 K. Zažgala je najbrž zlobna roka. Vizumskc ugodno«ti. Ministrstvo financ ie s svojim odlokom Stev. 13.240 Croatia< v Zagrebu, ki ima svojo podružnico za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg št. 11. 3031 Katoliški shod v Konjicah dne 2-3. julija je bil nad vse sijajna manifestacija žive katoliške zavesti ljudstva v konjiški dekani ji. Udeležencev je bilo nad 8000. Že prejšnji dan se je vršil zelo dobro obiskan shod zaupnikov, na katerem sta poročala g. dr. B a s a j o zadružništvu in gospa ravnateljica S t u p c a iz Maribora o udejstvo-vaniu krščanskih načel v življenju. Na predvečer se je vršil v dvorani g. Filipiča komerz, na katerem so bili tržani častno zastopani in so se vrstili različni pozdravi. Neumorna salezijanska godba in domač pevski zbor sta udeležencem ko-merza nudila lep umetniški užitek. V nedeljo na vse zgodaj so začele prihajati množice iz vseh krajev konjiške de-kanjje, pa tudi oddaleč. Po veličastnem manifestacijskem sprevodu je na cerkvenem trgu blagoslovil zastavo konjiškega Orla g. arhidiakon H r a s t e 1 j. V svojem nagovoru je dejal Orlom: Ž orlovskim očesom pazite na svetinje svete vere in svetinje naše domovine!« Kumovala jc gospa Minka Gologrančeva, soproga konjiškega župana. Nato je imel cerkveno propoved g. dr. Jerovšek, ki je pozval vernike, da vztrajajo pod Kristusovo zastavo proti vsem navalom nastrotnikov krščanstva. Po končani sv. maši, ki jo je ob asistenci daroval g. arhidiakon Hrastelj, se je otvorilo slavnostno zborovanje; predsedoval je konjiški župan g. Franc Go-logranc. Kot podpredsedniki so fungt-rali gg. župani Jos. V i n t e r iz Zreč, Ant. Leskovar iz Oplotnice in Alojzij C v a h t e iz Št. Jerneja pri Ločah. Prvi je nato govoril o katoliških načelih v javnem življenju g. dr. Les k o -v a r iz Maribora, ki je spretno pobijal krive nauke svobodomiselcev, da vera ni za javnost, da nasprotuje znanosti. »Vera z javnostjo nima nič opraviti!« S tem geslom so nasprotniki vere in cerkve povsod pripravljali naskok na Cerkev. Duhovnikom so dovoljevali samo delovanje v cerkvi, da so jih potem mogli izgnati iz cerkve. Gosp. dr. Basa j je temperamentno govoril o nalogah naše mladinske organizacije. Kulturni boj se vrši na fronti, ki je nam najbolj nevarna, na vzgojnem poiju naše mladine. Proti razkristjanjevalnemu delovanju nasprotnikov je potrebna mobilizacija katoliškega ljudstva, predvsem mladine. Slovensko ljudstvo je ostalo, ker se je držalo katoliške vere, in izgubljeno bo, če bo izgubilo svojo katoliško vero. Katoliška vera je najboljše orožje naše mladine proti svobodomiselstvu, ki prihaja s prikritim orožjem. Svobodomiselstvo pravi, da je vera samo še narodeu običaj, nam pa je vera svetinja; pravi, da vera usužnjuje, mi pa pravimo: Svoboden je tisti, ki premaguje samega sebe. Drugo uspešno orožje naše mladine bodi prosve-ta, izobrazba. Vsak narod živi tako življenje, kakršno ima izobrazbo. Tretje orožje naše mladine je pravo prijateljstvo, ki izvira iz bratstva v Kristusu, Bogu in domovini! To je pa geslo naše mladine. Poslanec Fr. Ž o b o t je pozdravil katoliški shod v imenu Jugoslovanskega kluba, ki ne brani samo pravice slovenskega ljudstva, ampak tudi pravice katoliške Cerkve. Ti, ki se združujejo na katoliških shodih, so proitdržavni elementi, kričijo naši verski nasprotniki, ki sicer kar tekmujejo v tem, kako bi uničili avtoriteto države. Naše ljudstvo zahteva pravico, svobodo in enakopravnost. Katoliško ljudstvo, ki to zahteva, rešuje državo. Govornik ostro obsoja razkristjanjenje šolstva in uvajanje sokolskega duha v šolstvo. Urednik S m o d e j je kot zaključni slavnostni govornik tolmačil verske zahteve našega ljudstva. Prvo, kar smemo in moramo zahtevati od vsakega kulturnega človeka, je spoštovanje do našega katoliškega prepričanja. Tisti, ki imajo vsak čas na jeziku klerikalizem in klerikalce, hočejo na prikrit način s tem žaliti naša verska čustva. Država je dolžna iu to v svojo korist respektirati svobodo Cerkve, ker država, ki uklepa v verige Cerkev, podira temelje sami sebi. O enakopravnosti katoličanov in svobodi Cerkve pri nas ne moremo govoriti, dokler nas bo režim strašil z zakoni, ki nasprotujejo vesti katoličanov. Kancelparagiaf katoličani načeloma odklanjamo, ker si ž njim posvetna oblast prisvaja pravico, ki jo je Kristus dal Cerkvi. Govornik nato med drugim obširno govori o šolskem zakonu, ki pomeni razkristjanjenje šole. Dokler bo oblast pod katerokoli pretvezo prepovedovala državnim uslužbencem govoriti na — katoliških shodih o katoliških načelih, kakor se je zgodilo izprva določenemu prvemu slavnostnemu govorniku, tako dolgo naj nihče ne govori o svobodi katoličanov. Kaj takega se nikjer drugod no dogaja! Katoličani nosimo seboj mir in vojno. Mi hočemo mir, red in zadovoljnost, kdor pa napoveduje vojno našemu verskemu prepričanju, bo žel vojno. Še nobeno ljudstvo v verski vojni ni bilo užugano, pa tudi nas nihče ne bo užugal, ako se sami ne bomo dali užugati. Nato so bile predlagane in z navdušenim odobravanjem udeležencev sprejete sledeče resolucije : 1. Krščanski svetovni nazor bodi podlaga zasebnemu in javnemu življenju. 2. Zahtevamo popolno svobodo in enakopravnost katoliške Cerkve v državi. 3. Katoliškim vojakom se naj da možnost in prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim 4. Protestiramo odločno proti razkrist-janjenju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve ali zapostavljanja krščanskega pouka v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. 5. Odločno protestiramo, da bi se so-kolski duh uvajal v naše šole na katerikoli način. 6. Država mora upoštevati in čuvati svetost in nerazdružljivost krščanskega zakona. 7. Katoliško ljudstvo se naj organizira v strankah in društvih, katerih program in delovanje temelji na krščanskih načelih. 8. Spoštujemo delo, radi tega zahtevamo za delavce primerno plačilo. Delavstvo pozivamo, da se organizira v krščanskih strokovnih organizacijah. 9. Država pospešuj z vsemi sredstvi treznost med državljani. 10. Za vzgojo verskega razumništva je potrebno, da katoliški starši pošiljajo svoje nadarjene otroke v srednje in višje 'šole. Poklicani činitelji naj skrbijo za to, da se omogoči obisk višjih šol tudi stanovom revnejših slojev. Nato se je sijajno uspeli katoliški shod v Konjicah zaključil z litanijami in blagoslovom z Najsvetejšim. Popoldne se je vršil telovadni nastop orlov, orlic in naraščaja, vseh okrog 100. Brat Joža Pire je prevzel zastavo konjiškega Orla v Orlovsko zvezo in je v ognjevitem govoru vnemal orle za orlovske ideale. Pri tej priložnosti je govoril še brat Fr. R a d e š č e k iz Maribora, na kar se je ta orlovska prireditev, ki je številnemu občinstvu nudila zares mnogo vžitka, zaključila. Občinstvo je orle navdušeno pozdravljalo. _ štajerske novice. ž t Fridolin Kavčič. Iz Maribora nam poročajo, da je umrl lam upokojeni polkovnik Fridolin Kavčič. Pokojni je bil vse svoje življenje zaveden Slovenec in je bil delaven tudi na literarnem polju. š Zdravniško društvo v Mariboru ima v četrtek dne 3. avgusta ob 19. ttri y hotel" Union v Celju prvi izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zdrany$ko drmštvo v Mariboru se pridružuje upravičenim zahtevam sekundarijev v bolnicah v Sloveniji ter jc sklenilo, da jih bo v vsakem oziru vsestransko podpiralo. Gospodarstvo. DEVALVACIJA NAŠE KRONE. Ljubljana, 2. avg. Zbornica jc sprejela slomilijonsko dolarsko posojilo. Posledice tega težkega posojila, ki bo naš proračun težko obremenilo za daljno bodočnost, bomo čutili v najbližjem času, ko bomo morali plačevali v dolarjih težke obresii in občuliti vso težo kontrole tuje bančne skupine. Ko jc bilo posojilo sprejeto, bi vsak človek pričakoval, da se bo naša valuta dvignila. Toda to se je dogodilo samo dva dni neposredno po sprejetju posojila v zbornici. Nato je pričela naša krona vkljub dvigu na curiški borzi ua 1.69 iu pol, ua domačih borzah padati. Vse tuje valute in devize so se dvignile in se dvigajo naprej. Danes notira dolar že 334 do 336, češkoslovaška krona ca 8.30 lira 15, Pariz 27.40, Švica 64. Samo Berlin in Dunaj I raj no padala. Dunaj uoiira danes 0.64 do 0.70, Berlin pa 17. Zdi se, da se jc naša krona na curiški borzi dvignila samo vsled poročila poluradne korespondence Avala, da je naša žolev izredno ugodna ter da imamo za izvoz na razpolago letos 15U.OOO vagonov žila. — Dejansko pa je naša žetev srednje dobra, edino koruza kaže izredno dobro. Cene žitu pa žal rastejo dan na dan, kakor tudi mesu in masli in vsem drugim produktom. — Draginja jo na pohodu s polnimi koraki. Notranja devalvacija naše kroue raste naprej. Vlada pa ne zgane tozadevno nobenega mezinca. g Žitni Irg. Cene žitu v Vojvodini so bile sledeče: pšenica 15.80 K, koruza 12.60, pšenična moka šl. 0 22.50 K. — Tendenca čvrsta. — Pripomnili bi, da so tečaji novosadske borze fiktivni ter da so cene žitu veliko višje. Pšenica se kupuje danes že po 17 K kg. — Cene rastejo. V spkšnem vlada na žitnem trgu velika anarhija. * * H« Zavarovanje privatnih paviljonov in razstavnega blaga na sejmskem prostoru Ljubljanskega velesemnja proti požaru in proti vlomu. Vsi lastniki privatnih paviljonov na sejmskem prostoru so primorani zavarovati svoj paviljon proti požaru. Zavarovanje preskrbi na željo tudi sejmski urad pri koncernu zavarovalnih družb, katerega vodilna družba za Ljubljanski velesemenj je Zavarovalna zadruga Croatia, podružnica v Ljubljani, V svrho pravilne informacije in pregleda podajamo do-tičnim interesentom praktično primero stroškovnika. Ako zavaruje razstavljalec svoj paviljon za vsoto od 100.000 K, bo plačal za dobo enega leta sledečo premijo: Premija 7.50"/™ ... K 750.— pristojbina.....» 220.— 2% kolekovina . ... » 19.40 3% ognj. prisp.....» 29.20 Skupaj . . K 1018.60 Onim razstavljalcem, katsri razstavijo svoje predmete v zgradbah, last Ljubljanskega velesemnja, jc zavarovanje njihovega blaga dano na prosto, vendar jim pa isto toplo priporočamo. Pripominjamo pa, da ima smisel zavarovati poleg proti požaru tudi proti vlomu samo za one razstavljalce, kateri so si najeli prvi prostor, to je v popolnoma zaprtih paviljonskih zgradbah. Služi naj Vam praktična primera stroškovnika. Če zavaruje razstavljalec svoje blago proti požaru za čas od 20. iulija do 20. ostobra 1922 na sejmišču Ljubljanskega velesemnja za vsoto 300.000 K, plača sledečo premijo: Premija 3»/™.....K 900,— pristojbina .....» 242— 2% kolekovina .... » 22-84 3 % ognj. prisp. . ... » 34.36 Skupaj. . K 1199.20 Ako pa zavaruje razstavljalec svoje blago za vsoto od 300.000 K proti vlomu za prej omenjeno dobo, plačal bi: Premija.......K 900— pristojbina ...... 342.— kolekovina.....» 23— Skupaj . . K 1265.— g Kr. šum^ka uprava na Bledu proda loko gozd v oddelku 58/e na Pokluki približno 800 plm izdelanega mehkega porabnega lesa različnih dimenzij. S kolekom 2 Din (po 1. avgustu vložene ponudbj> s kolekom 3 Din), takso 20 Din. in 10 odstopnim vadijem opremljene ponudbe je poslati do 5. avgusta 1922 do enajste ure šumski upravi na Bledu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. g Opozarjamo na razglas mednarodne spedi-. cijske tvrdke cOrienk v Mariboru, s kalerim vabi na subskripcijo delnic II. emisije. Vse podrobnosti najde čitatelj v oglasu samem. Dijaški vestnik. BORZE. Curih. 2. avgusta. Berlin 0.68, Nevvjork 526.50, London 23.37, Pariz 42.67, Milan 23.67, Praga 13, Budimpešta 0.24, Zagreb 1.625, Bukarešta 3.30, Dunaj 0.01, Varšava 0.085, Ka 0.0t5. Berlin, 2. avgusta. Dunaj 1.23, Budimpešta 31.06, Milan 3515.60, Praga 1872.25, Pariz 6267.15, London 3445.65, Nevvjork 776.52, Curih 14.981.85. Praga, 2. avgusta. Dunaj 0.05125, Rim 182.75, Rudimpešta 1.475, Pariz 330.25, London 181.25, Newjork 40.675, Curih 178.50, Ka 0.8, lire 1R1 75 Dunaj, 2. avgusta. Zagreb 154.85—155.15. Beograd 619 40—619.60, Rpr|in 65.85—66.15, Budimpešta 22.16—22.54, London 226.700 do 226.900, Milan 2298.50—2301.50, Newyork 51.Q50-r-51.100, Pariz 4413,70—4414-30, Praga 1248—1251, Sofija 319.50—320.50, Curih 9693 do 9707. Valute: amerikanski dolarji 50825 do 50925, bolgarski leji 309—311, nemške mark^ 65.75—66.25, angleški funti 226.250—226.550, francoski franki 4115—5125, italijanske lire 2268—2282, dinarji 616—618, rumunski leji 3-14.50—345.50, švicarski franki 6940- 9660, češkoslovaške krone 1247.50—1250.50, mažarske krone 22.64—22.66. Ij Vrtno veselico priredi v nedeljo 6. avgusta ob 4. uri popoldne Prosvetno društvo v Trnovem v gostilni pri Inkretu, Karunova ulica. lj Krekova prasneta Zveza uradnic in trgov-škili nastavljeuk priredi v nedeljo dne 6. avgusta izlet k sv. Trojici nad Domžalami. Odhod ob Š. uri zjutraj z južnega kolodvora. Peljemo so do Domžal. Vse članice in prijatelji društva iskreno povabljeni. — Predsednica. jj Križevniška moška in mladeuiška Marijina družba pohiti v nedeljo dne 0. avgusta v prijazni Kranj. Ondi bo imela v rožnivenšiki cerkvi sv. mašo z govorom, nato pa v Društvenem domu malo zborovanje. Po obedu na Stari pošti je izlet na Šmarjetno goro in odlod k večeruicam v župno cerkev v Smarlnem. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Somišljeniki z družinami dobro došlil Ij Palača Trboveljske premogokopne družbe na Aleksandrovi cesti jc dozidana in so pričeli žo postavljati slreho. Palača Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesli je dozidana do 1. nadstropja in bo gotovo že 1o jesen pod streho. Gradi jo stavbenik Ogrin. Palača Zadružne gospodarske banke je že skoraj popolnoma gotova. Fasada v lepih, narodnih motivih po načrtih arhitekta Vurnika j izvedena, jc izdelana žc do pritličja. V stanovanjski liisi na dvorišču so se že v vseh stanovanjih nastanili uslužbenci Zadružne gospodarske banko. lj Mestni posredovalni urad v Ljubljani za spravne obravnave bo radi preureditve novih uradnih prostorov v času od 2. do 16 avgusta sprejemal tožbe lo dne 8. avgusta dopoludne v mestni posvetovalnici. lj Umrli so v Ljubljani: S. Ana Terezija Ti-folt, usmiljenka, 45 let. —- Vincenc Hafner, delavčev sin, 10 ur. — Peler Kos, delavec, 17 let. — Matija Zalar, obč. ubožec, 70 let. — Hinko Kleš-nik, profesor, 45 let. — Jakob Hafner, delavčev sin, i dan. — Fran Mač ih, sin pekovskega pomočnika, 3 dni. — Marija Erzar, hči dninarice, 16 mesecev. — Ana Rogelj posestnikova žena, 57 lel. — Janez Reisner, gostač 72 let. — Janez Stepan-č.ič, čevljar, 25 let. — Marija Civha, zidarjeva hči, 9 mesecev. — Antonija Cergan, občinska uboga, 38 let. — lj Koncert v hnteju >Tivoli< sc vrši od danes naprej vsak večer od 20.—23. ure. 2996 Ljubljana. Vsak zbor .je izvajal dve točki, vsi skupaj štiri. Bila je prava tekma med /bori, pri katerih je sodelovalo mnogo duhovnikov. ki so močno dvignili ugled zborov s svojo inteligenco in tehniko. Vse je bilo fino naštudirano, lepo nijansirano, z vsakim nastopom je rastlo navdušenje, ki je pri skupnih točkah prikipelo do vrhunca. Ob sebi je umevno, da je bila »Ljubljana za vzor vsem drugim zborom. Človek je moral biti vesel pri pogledu na to resnično kulturno delo med našim narodom, ki se probuja tudi v glasbenem ožini; ker znano je, da višek glasbe je tudi višek vseobče kulture. Iskra, vržena v zeleni Štajer, je vnela srca in že se govori o enaki prireditvi v Mariboru v dogled-nem času, in o glasbenem tečaju, ki naj bi se vršil na Štajerskem za pevovodje. Velika dvorana je bila polna odličnega občinstva, ki ni moglo iti mimo tega pojava glasbene probuje. Pevovodja profesor Bajuk je prejel krasen šopek v znak hvaležnosti za obilen njegov trud. Po koncertu so se vsi zbori podali na vrt hotela Evropa, kjer je do odhoda vlaka zavladalo najlepše razpoloženje. — Pevska zveza zamore govoriti o zmagah. —n. ali v o e NAVODILA ZA ORLOVSKI TABOR V BRNU. 1. Potujemo v civilu. Kroj, dvojno perilo, brisača, ščetke za zobe, obleko, čevlje, milo, britev, kozarec, steklenica, menažua skledica s krožnikom, žlica, vilice v kovčku (paketu). 2. a) Oni, ki vstopijo na progi Ljubljana— Maribor in Zagreb—Maribor, dobijo na vseh postajah od 1. avgusta daljo brezplačno vozovnico za posebni vlak proti članski legitimaciji. Kdor še nima Članske izkaznice (odsekova izkaznica) naj sc javi takoj pripravljalnemu odboru. b) Oni, ki se morajo do gorenjih glavnih prog peljali po državni železnici ali stranskih progah južne železnice kupijo cel vozni listek do postaje glavne proge južne železnice in si la listek pridržijo, ker velja za nazaj. 3. Osebni potni listi se vrnejo v vlaku. 4. a) Kdor še ni vplačal celega zneska (do 15. VI. 1300 K, do 15. Vil. 1400 K, po 15. VII 1500 kron) naj zaostali obrok takoj vpošlje; sicer ne pride na skupni potni list. Odseki, ki so vposlaii pavšalne vsote naj takoj naznanijo imena udeležencev. b) Kdor želi zamenjali denar v avstrijske ali češkoslovaško krone naj prijavi znesek pripravljalnemu odboru. Zamenjava se vrši v vlaku. 5. Med vožnjo se prehranjuje vsak sam. V Brnu priporočamo skupno prehrano, v restavracijah slane dnevno 25—60 Kč. (Primerne jestvine za seboj dobe izletniki v Gospodarski zvezi.) C. a) Skupno stanovanje v Brnu je v meščanski š(oli. Imeli bomo slamno ležišče in vojaške koče. Vsak naj vzame seboj pelerino, suknjo i. dr. b) Zglašcvanje za privatni stan (5—25Kč na noč od osebe se vrši v vlaku. Na razpolago v skupnem stanovanju tudi kopališče; vzemite seboj kopalno obleko. 7. Dr. V. šarabonova knjiga: Češkoslovaška republika izide to dni. Stane 12 Din, naroča se pri Društveni nabavni zadrugi. — Zemljevidi Čel. se dobe pri H. Ničmanu (Kopitarjeva ulica) po 4 dinarje. — (Glede zleta v Prago in drugo jutri.) — Pripravljalni odbor za Brno. Pevski vestnik" Pevska zveza je imela v nedeljo, dne 23. julija v Celju občni zbor. Pri tej priliki je bila ob 10. uri skupna božja služba v mestni župni cerkvi z govorom, ki se je nanašal na glasbo in njen vpliv na človeško dušo. Pri sv. maši jc pela »Ljubljana« slovenske pesmi, med katerimi je posebno dopadal dr. Sch\vabov »Ave Marija«. Petje je bilo vzorno in je naredilo na vse navzoče velik vtis. Ob 11. uri jc bil v Unionovi dvorani občni zbor. Predsednik kanonik dr. Kimovec je pozdravil navzoče in dal besedo P. Hugolinu, ki jo nato zanimivo predaval o hipermoderni struji v glasbi. Predavanju je sledi! občni zbor »Pevske zveze« in volitev odbora. Ob 2. uri popoldne so bile pete litanije, ob pol 4. uri koncert, pri ka-I terem so nastopili sledeči osmeri zbori: j Rimske Toplice, Dobrna, Celje, Teharje, Ti;boyIjc, Vojnik, Sloga iz Radovljice in c Duhovne vaje za duhovnike bo vodil letos od 21. do 25. avgusta v zavodu sv. Stanislava v Š. Vidu nad Ljubljano č. g. superior lazaristov Valentin Eržen. Naznaniti se je ali pri škofijskem ordinariatu ali pa direktno pri rektorju zavoda. c V frančiškanski provinciji sv. Križa za Slovenijo so se izvršile sledeče izpre-membe: Ljubljana: P. Regalat Čebulj, gvar-dijan, P. Hugolin Sattncr, vikarij, P. Ru-pert Suhač, kaplan. Novomesto: P. Adolf Čadež, gvardijan, P. Krizostom Sckovanič, prefekt. Kamnik: P. Vincencij Kunstelj, gim. profesor, P. Mihael Pribožič, katehet. Nazaret: P. Hubert Marovt, vikarij, P. Kajetan Kogej, učitelj novincev, P. Odilo Hajnšek. Maribor: P. Matej Vidmar, gvardijan. Sv, Trojica: P. Ciril Bračko, župnik, P. Lambert Ramšak. Brezje: P. Emerik Landergott in Maks Brelih. Nova Štifta; P. Severin Fabiani. Gorica: P. Kerubin Begelj. Dolenjska podružnica Ulov. dijaške zveze pri redi letos zopet socialni tečaj v Semiču v dnen 20.—-23. VIII. Ob zaključku tečaja se vrši istotam občni zbor podružnice. To v vednost vsem članom. Natančnejši spored pozneje. SS1 Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane, da sc držijo pri turah v obmejnem gorovju takih potov in ločk, koder ima Slovensko planinsko društvo svoja zavetišča in poti. Svari pa turiste, da brez poprejšnje napovedi pri obmejnih stražah ne hodijo po takih grebenih in prelazih, koder promet turistov ni proveden. testenin PEKATETE izvira iz uporabe prvovrstnega zdroba, zmletega iz jeklene pšenice iz Rusije, Maroka in Amerike, ter posebnega načina sušenja. 3014 za srednje posestvo na Gorenjskem, tudi oženjen brez otrok. Plača in hrana dobra, vse drugo po dogovoru. Vpraša sc na upravništvo lista pod štev. 3029. v Črnomlju štev. 205 takoj naprodaj. — Ponudbe in vprašanja na: Rudolf Milek, Dolence, pošta Gradac v Beli Krajini. 3030 Psi - f oksterier ji (tudi dobri čuvaji), poceni naprodaj v hotelu «TIVOLI«, Ljubljana. 3034 Gostilna, enonadstropna hiša v Maribora v predmestju se proda. Dopisi pod: Gostilna, poštno ležeče Maribor. Vžigalno vrvico nudi najugodneje uvozna tvrdka I. Raz-borSek, Šmartno-Litija. Ker bo monopolna taksa v doglednem času zopet zvišana, si vrvico nabavite čimprej. (Zfind-schnnr) Ugodna prilika i Radi preureditve trgovine prodaja po zelo znižanih cenah: BIČEVNDCE, PRAVE TRŽAŠKE, BIČE, GOŽE, JERMENA. KONJSKE KRTAČE itd. - IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oiivljajote in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno difieii »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljSi kot Franc, žganje za drgnenjo rok, nog, hrbte in cclega tslosa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ost, priljubljen že 25 let. 3 dvojn. stekL ali 1 špecij. stekl. z zametom in poštnino pošlje za 72 K: Eogtt V, Felle*. Stubica donja, Blsatrg 134, liziko. Stev. 108. 8L0VENET, fJrKi 3. nvgnsfn 1923, Tvrdka F. DEBELJAK (pr Rasbcrger) LJUBLJANA, Sodna allca 5 Igra interesentom za gramofone ln plošče v trgovini vsak čas brezplačno. Svetovni solisti: Caruso, Battistini, Titta Ruffo, Slezak, Frleda Hempcl, Schaljapin, Sel-ma Kurz itd. 2902 Stran 3, na parobrodih araerikanske vlade. Vsi potniki najdejo na parobrodih UNITED STATES LINES vsakovrsten komfort in najpazljivejšo postrežbo. Kabine vseh razredov so prostorne, Ciste, dobro zračne ter udobno in okusno urejene. Izvrstna in preminjajoča bogata kuhinja. Uljudni častniki in moštvo posvetijo se osobito onim, ki prvikrat potujejo v Ameriko. — United States Lines plovejo redno iz Bremena preko Southampton, Cherbourg v New-York. Zahtevajte od nižje označenega naslova plovne listine in paroplovne načrte. Voščeni papir za vse razmnoževalne nvurate THE KEX CO., LJUBLjUl. UČENCA __mannfakturno trgovino sprejmemo. — Kje, pove upravništvo .SLOVENCA« pod štev. 2992. Dekle z dežele sprejmemo v trgovsko podjetje ▼ Ljubljani. Biti mora zmožna strojepisja in tudi nekoliko nemščine. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA«. 3011 lllill UMilED SIATES LSNES ZAGREB, Viator KonačlSte, Mlhanovlčeva ulica BERLIN W 8, Unt. d. Linden 1. ter vse večje potovalne pisarne. Smernimi zastopstvo: HoPddeutachBP tlojd, Brtmen. Tinko Dereani Vida Krašovec Žužemberk Maribor POROČENA 23. julija 1922 v Mariboru fBrez posebnega obvestila.) Kmečko dekle f hA "sR znanja s kakim posestnikom, obrtnikom ali gostilničarjem na deželi, z opravo in premdžeHjem. Se razume na gospodarska ln kuhinjska dela. Stara 26 let. Tajnost zajamčena. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Lepa prihodnjost«. Tapetniške pomočnike, vajence, delavca (slugo) in učenko sprejme IVAN ČERNE, zaloga pohištva, Ljubljana. Iščem služkinjo za Zagreb ki se razume na vsa hišna opravila in zna kuhati. — Ponudbe na: IVO GORUP, Jurjevska ulica 37, Zagreb. Razpisujemo slnžbo občinskega tajnika. Ozirali se bomo le na v tej službi izvež-bane prosilce. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Prošnje s potrebnimi spričevali in z navedbo zahtev je vložiti pri županstvu občine Št. Jernej na Dolenjskem. 2989 Žagarja (gaferista) za žago na vodni pogon iščem proti dobri plači in oskrbi. 3009 Ivan Ivanščak, pilarna, Novaki kraj Jaške, Hrvatsko. ženitna ponudba,b£jsS£ varčna, skrbna gospodinja, prikupljive zunanjosti, želi poročiti goM>oda 40—55 let. Vdovci niso izključeni. Ponudbe pod »ROŽA 3010« na upravo »Slovenca«. M,aiša pisarniška moč z dobro šolsko izobrazbo in znanjem hrvaščine in italijanščine, sposobna tudi za začasno potovanje, dobi trajno mesto pri uglednem industrijskem podjetju. — Ponudbe pod: »Verlasslich 77—H—D-83« na »Interreklam« d. d. v Zagrebu, Ilica 21. 2988 srednje dobe, neoporečne preteklosti, želi namestitve v gospodinjstvu kake samostojne gospe ali k otrokom kjerkoli v Sloveniji. Razume sc na vsa hišna opravila, govori tudi francoski in nemški. — Podrobna pojasnila pri gospej Zori Devide, Zagreb, Bakačeva 3. 3000 Naprodaj takoj dobro ohranjen pult in stelaža za speče- riin — Naslov pove upravništvo ' »JU. »Slovenca« pod Stev. 3027. sprejmemo v podružnico trgovine z me šanim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Predpogoji: absolvirana trgov-ska šola in dokazi o opravljanju slične službe do sedaj. Ponudbe na: BUTINA & KAJFEŽ, Kočevje. 3021 Stanovanje v novih hišah s 3—4 sobami iščem. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod: K 34«. Iščem za takoj "VC trgovskega POMOČNIKA dobrega prodajalca v manufakturni stroki. - ANTON BRITOVŠEK, trgovina, Slovenjgradee. 3033 Za v Zofijo (Bolgarija) iščemo spretne za botelc in kavarne »Dvo Kenda«. -Pogoji dobri. Oferti na gdč. Fasica Jur-ca, hotel »Splendid Palast«, Zofija. Trgovskega pomočnika mešane stroke, mlajšo moč, sprejmem za takoj ali 1. oktober v prometnem trgu na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravnižtvo »SLOVENCA« pod itev. 3028. Okr. zastop v Ormolu razpisuje mesto 9 J • • Plača XI. činovnega razreda državnih uradnikov z vsemi pripadajočimi dokla-dami. Prošnje na okrajni odbor v Ormožu do dne 10. avgusta 1922. 3019 Svarilo. Druitvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da nc dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjcm, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih šc strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvari-telje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo V Ljubljani, dna 25. julija 1922. J. KRIŽNAR, predsednik. GRIL, tajnik. okrajnega zastopa v ORMOŽU sc vrši dne 14. avgusta 1922 ob 11. uri predpoldne na dvorišču g. A. KREUTZA, ključavničarja v Ormožu. Avto je tovorni, 2-tonski, tvrdke »FIAT« z železnimi obroči, v dobrem stanju. Vzkiicna cena 60.000 K. 3020 Zdrav, krepak DEČEK, star 15 let, iz poštene rodbine v Ljubljani, išče učnega mesta v kaki večji trgovini. Ponudbe na upravo pod St. 2959. Knjigovodjo vsestransko trgovsko rutiniranega sprejmem s 1. sept. t. I. Ponudbe na BOR. SBIL, Kočevje. 2963 Zn '"kaze iskrenega sočutja iu sožalja ob bridki izgubi naše nadvse ge, matere, stare matere, tašče, tete, svakinje, gospe Helene Cerar roj. Peterlin izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so bili na kakoršnikoli način skušali lajšati v bolezni njeno trpljenje, posebna pa bodi zahvala preblagorodnemu gospodu dr. M. Hočevarju, zdravniku v Domžalah, častitemu gospodu župniku Franc Berniku in vsem, ki so ji na ta ali oni način izkazali zadnjo čast in jo spremili na njeni zadnji poti Stob-Domžale 24. jul. 1923- Globoko žalujoča rodbina Franc Cerar. ^ i gumijeve pete podplati , ohranijo Vam obuto v trpežno in elegantno Berson-kaučuk d. ci., Zagreb, Uilson trg 7. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava FOTOGRASKT ATELIJE: Orsbiec Franjo, Mlk.loSi.6eva cesta 5t 6. »ILIRIJA«, I.ESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJAMA DRUŽBA Ljubljana. Krnlia Petra 'rg St. 8. KLEPARJI: Romlgar & 'merkol, Florijanska ul. 13. Produlitivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev i Ljubljani, Kolodvorska ulica Hc M. Korn T., Poljanska c< •;» 3. MEHANIČNA D '.V NIC A za popravo gramofonov dru^U« tjodb. strojev A. Rasberger, jcJiua c3 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. »troje: Bar Fran, LJubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari irg Stev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Frun, Ljubljana. Canbnrjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jcan Schreya naaL Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 6. 4 Din.) PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z^ Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin. Mrstni trg Stev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. ltaniinger R., Cesta nn juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana. Vodmalski trg 7, STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana, Mirje it % TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TU<.OV, Z 1C2NIKI IN S0LNCNIKI: Mikuš U, Mf ni trg 15. TRGOV. Z ZEl.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. URARSKA P0PRAVILNA DELAVNICA* SeliSkar Ivan, Pot v Kožno dolino tt lft (Ceno in točno) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17. Družabnika manuiakturno in konfekcijsko trgovino v prometnem trgu ob Sotli Iščem za takojj potrebni kapital 100.000 do 150.000 K. Naslov pri upravništvu »SLOVENCA« pod št. 3008. Starejša prodajalka špccer. mešane stroke želi mesto. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 2984. Mlad kolarski pomočnik išče trajne službe. Prevzame tudi delavnico v najem. Vstop takoj. Natančne podatke jc poslati na: R. Gradišnik, Šalek štev. 26, Velenje. 2999 Pošteno rjlpklipn za »vratev ter pridno UOMIUU notranjih ter zunanjih pisarniških poslov, katera je tudi zmožna nekoliko strojepisja, se spreime z dnem 1. avgusta v pisarni JOS. STADLER, Ljubljana Sodna ulica št. 11. Predstaviti se je od 2. do 4. popoldne. Poštena UČENKA so sprejme v trgovini vrvarskih izdelkov IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. 2942 dovršeno stenografinjo in strojepisko, ki obvlada popolnoma pismeno in ustmeno nemški in slovenski jezik iščemo za pisarno železninske tovarne na Gorenjskem. Natančne ponudbe jc vposlati pod »Železninska tovarna« na upravo lista. KosieUsa i KsiMsitiife, zanesljivo samostoj. moč, zmožno strojepisja in trgovsko naobrazeno, z dobrimi spričevali, sprejme takoj tvrdka FRANC LIPEJ v Brežicah. 2979 Kupim večjo množino ImsSco v Iti dr w Pismene ponudbe z navedbo količine in ccne jc poslati pod; »DRVA« na upravništvo »SLOVENCA*. 2960 ZOPET PRAVILNO ORDINIRA Ljubljana, Dvorni trg št. 1, II. nadstr. I jugoslovanska tovarna »TRIB11A« Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zvonargba ulica 1 — priporoča otroško vozičke in dvokolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila. Prodajalna: Stari trs 28. Prodam POSESTVO ~ v trgu Vače št. 3. Nadaljne poizvedbe istotam pri lastniku JOSIPU MAJDIČU, Vače pri Litiji. 2920 Vsako množino kupi tovarna stolov in lesnih izdelkov JOS. STADLER, Ljubljana Sodna ulica št. 11. pozor» i Priporočamo svojo veliko zalogo raznovrstnih iz_ tukajšnjih goric Bizeljsko, Sromlje, Pišece, in sicer rdeča vina od 22 K naprej, dobra bela vina od 24 K naprej. Izbrana fina sladka vina. Rizling od 30 do 32 K. Točna in solidna postrežba ter tudi sodi na razpolago. 3022 večfeTZžine orehovega lesa v deblih, zdravo ravno blago in samo z malo grčami od 25 cm debelosti in 1'50 m dolgosti naprej. Kupim tudi lepa, gladka, ravna javor jeva debla ^ debelosti in 2 m dolgosti naprej. — Ponudbe na: P. Higersperger, Celje, Gregorčičeva ulica št. 3. J003 »Električna zadruga« v Zagorju ob Savi ^ razpisuje napravo električne javne in hišne razsvetljave za kraj Zagorje ob Savi in Toplice. Interesentom leže na razpolago tozadevni načrti v občinski pisarni v Zagorju. Ponudbe z izvršenimi proračuni dela samega in materijala je treba predložiti zadrugi do 15. avgusta 1922. Z delom bi bilo pričeti takoj. Zagorje ob Savi, dne 26. julija 1922. ODBOR. Razglas. Kronski molsfsr Fran Fulssif, Ljubljana, llovca št. 48 ob Dolenjski cesti izvriuic vsakovrstna nova krovska dela s koranitom, •Urnltom, skalco, opeko, Učenko ia lesnim ccmentom itd. — Istolak« sprejema popravila raznih starih streh. Na zahtevo tadi zalaga z zgoraj navedenim blagom. DELO PREIZKUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH. Uvoz -i* tekstilnih proizvodov Iščemo Prva švicarska trgovina tekstilnih proizvodov (anonimno društvo), katero proizvaja specijalno nebeljeno platno iz fine tkanine ST. GALL išče za SLOVENIJO ZASTOPNIKA že dobro vpeljanega pri zadevnih odjemalcih. Neobhodno so potrebne reference prvega razreda. Korespondenca nemška, francoska in angleška. Ponudbe poslati na: Socičte des Produits textiles 5T. GRLL (S. fl.) Suisse. A 230/21/6. OKLIC. Dne 7. avgusta 1922, ob 13. uri se bo prodala na IDI d sodni dratlii v Ribčevem lazu št, 37 nepremičnina vlož. št. 150 kat. o, Savica, t. j. hiša št. 37 v Ribčevem lazu s poleg ležečo njivo in travniki v skupni izmeri 1 ha, 48 arov, 92 m- J*" poleg Bohinjskega jezera. Izklicna cena je določena na 9400 K. — Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. KR. OKRAJNO SODIŠČE V RADOVLJICI, na uradnem dnevu v BOHINJSKI BISTRICI, oddelek I., dne 31. julija 1922. Blago za prevleko divanov ln dru zega pohiStva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Mra fl.SE.ShoM, Ljubljana Mestni trg 10. Samostojnega, bilanc« zmožnega Amerikansko, strojno, cilindersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANV OF NEW YORK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. glavna zaloga A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10. Večje množine prvovrstnega I :: na razpolago pri tvrdki: :: H. PETRIČ, LJUBLJANA :: skladižče »Balkan«. V V 1 * 1 BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani. KUPIM za sukcesivno dobavo do konico vagonov 1 rezanega lesa, merkantilno blago, deloma paralelno, deloma konično. Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »Proti gotovini«. d. d. v Ljubljani OOnOODDDODCGDQGQDD:QGQDDQDDODQDDDDDDQDQDDODGODQDOODOD DO m DD DD no DD DD CD co sprejema vsa naročila za impregni- §L jjjj ranje železniških pragov in drugih jj[ 00 lesnih izdelkov. Točna izvršitev. — DE m nr Cene ugodne. — Pisarna: Dunajska |j(j cesta štev. 38, prvo nadstropje, jjjj Dr m DO 00 no Plavalne pasove iz ptutovinc izdeluje tovarna za-maškov JELACIN & Ko., Ljubljana. 2423 , -zmožnega popolnoma slovenskega in nemSkega jezika in pisanja, po tnožnosfi izve*banega v žetezninski trgovini, iščemo za ielczninsko podjetje na Gorenjskem. — Podrobne ponudbe dobro priporočenih prosilcev naj se vpoštjejo pod: »ŽELEZNINSKA TOVARNA 3026« na upravništvo »SLOVENCA«. Rko še niste, pošljite naročnino! Broj 3076/22. Na školi Radatovič, opcine Sošice imade se pokriti krov sa dobre vrsti eternitom. Usljed toga raspistije se na licu mjesta na dne 20. kolovoza (augusta) 1922 u 10 sati dopodne. Površina istog krova iznosi oko 250 m2. — Dostalac imade položiti 5 '/o jamčevinu. — Pismene ponude uz propisanu jamčevinu imadu sc do 20. kolovoza (augusta) 1922 poslati na opčinsko poglavarstvo Sošice, zadnja pošta Metlika. Opčinsko poglavarstvo u Sošicama, 27. jula 1922. Načelnik: Ilija Badovinac v. r. Bilježnik: Pajo Brkic v. r. Pozor! PotnihI in tujci! Pozor! Belgrad, Wi!iono« irtj 115, Tel. SI. 23—13. (preko železniške postaje) Odprl 5. junija t. I. Hotel je moderno urejen, opremljen s 120 sobami, elegantno meblovan, v vsako sobo je napeljana gCTka in mrzla voda. Hotel razpolaga s kopaiiSči, saloni, separeji tn z vsem konaortora, z lastno parno kurjavo in električno razsvetljavo. Restavracija in kavrrna z izborno kuhinjo in pijačo, prvorazredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba hitra in točna RAVNATELJSTVO HOTELA. PrnrS^ifini' U varošici Ubu, sresko r I j najplodnije mesto Sr- bije, imanje veličine oko 11.000 kv. me-tara sa jednom malom kučom od tri ode-lenja, crepom polerivenu. Na ovom ima-nju postoji majdan prvoklasnog belog peska sa rudom s taki a i porculana, isti se može iskoriščavati deceniju godina za lokalnu potrebu i njime celokupno imanje odplatili. Porod majdana pogodno jc za podizanje magacina, čardaka, modernog obora za gojenje svinja, vinograda itd. pošto je na licu, i vrlo blizu vcoma žitfe a naročito žitne pijače, oko 100 m. uda-njeno od iste. — Za cenu i uslove obra-titi se: »Ubskoj Zadruzi« ovlaščenoj za prodaju, iii potpisatoj. Košara Mitrovi-čeva Pocerska ulica br. 5, Šabac. Tehnični, elektrotehnični in gumi- | javi predmeti vseh vrst na drobno | in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martini]. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra-za ksr je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJENA, Rimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 25, tel. št. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3. DODOCODODDGDGODDDnDDDDDOGDGDDDDDDDDDDGDGGDDDDDGDDDDDD Najboljši škrilj jugoslovanskega proizvoda ST" 55 izdelan iz znanega cementa znamke SALONA od tvrdke SPLIT, dion. društvo za cemeut portland. — Najboljše in najcenejše sredstvo za pokrivanje streh. Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani, Krai^v^omaspedkiia mec|Karef frgovsko-ipedlc Iska m skladilfaa d. d. v Mariboru O 1? 1 P PJ T Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, SpJit, ©sajek, Suboftlca, Novlsad. ^ ■ ™ ■ ^ ■--Mednarodni spsdfcijsltl koncem. -—_ Bi^-^nsKssr^T-.k.ii-i .».umi Razpisuje se O. em • ♦ Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico o!l Kj. 4,000.000 - na Kj. 10,000.0Q0-- nom. z izdajo 15.000 novih delnic a Kj. 400 - nom. v skupnem aaesku Kj. 6,000.000-. s pravico na dlvldendo za leto 1822 pod sledečimi pogoji: ,/A 1 i ki » m 1. Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsaki dve stari delnici po eno novo delnico IL emisije po tečaju K 460 — plus 5 % obresti od nominale K 400-—. od 1. januarja 1922 do dne vplačila. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet. 3. Novim delničarjem se nudijo delnice II.emisije po kurzu K 500 — plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5 % obresti od nominale K 400— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila. 4. Potrdila o vplačilu se imajo skrbno hraniti. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja II. emisije Je osnovan poseben sindikat, Kdor želi pristopiti k sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil. V Mariboru, dne 30. julija 1922. 7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijakcm roku. 8. Subskripcija novih delnic se vrši od dne 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer: a) pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah; b) pri Trgovski banki d d. v Ljubljani in njenih podružnicah; c) pri Jugoslov. Industrijski banki Split; č) Bankhaus M. R. Aleksander Wien; d) pri Praški kreditni banki Beograd; I) pri Orient d. d. v Mariboru in njenih podružnicah; 9. Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe. 10. Dodelitev dclnic sc izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačem denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve. UPRAVNI SVET. Izdaja konzorcij ^lovsocss, * Odgovorni uieduik Mihael MoSkejo v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v, Ljubljani,