Stanovska zavest Stan bi lahko difinirali nekako takole: skupina ljudi, ki ima isti poklic in >se v tem poklicu aktivno udejstvuje, tvori stan. Vzgoja različnih posameznikov za neki poklic je povsod v osnovi ista. Posledica enake vzgoje je vedno skupina ljudi, ki imajo vsekakor mnogo skupnega. Opravljanjc poklicnega dela nudi onemu, ki ga vrši, v zameno življenjska sredstva. Članom zelo homogenega stanu jc njihovo delo več ali manj enako plačano. V današnjih državnih skupnostih so z zakoni meje delokrogov posameznih poklicev precej točno začrtane. Še posebno velja to za poklice, kateri so neposredno vezani z državno upravo, z državnim obratom. Torej so tudi meje udejstvovanja ljudi, ki neki poklic vrše, naznačene. Delo posameznikov enakega poklica ima v jedru enak smoter (cilj dela vseh čcvljarjev je obutev; vzgojitelju je smoter vzgojen človek). Neki delodajalec usmeri dclo ljudi istega poklica — za isti smoter — po poti za vse enaki, pod epakimi pogoji, z istimi sredstvi, z enakimi minimalnimi odnosno maksmalnimi zahtevami. V obstoječem sistemu se interesi posamcznih stanov križajo. (V korist vinogradnikov je zvišanje cene vinu, kar pa je v škodo gostilničarjem.) Prav tako si nasprotujejo interesi delodajalca in delavcev (mezdni spori, borba drž. uslužbencev za zvišanje prejemkov). Vsi gornji zaključki nam utemeljujejo dcjstvo, da se v Ijudch, ki opravljajo isti poklic, v pripadnikih določenegii stanu, poraja mnogo siccr individualno barvanih, vendar v bistvu enakih misli, čustev, želja. teženj, interesov. Ker zadevajo te misli, čustva, želje, težnje, interesi jedro njihovega življcnja, njcgov potek, jih je gotovo mnogo in so vodilni. Pri tem se mora zbuditi z občutkom ugodja ali ncugodja tudi zavest: dobro. odnosno slabo mi je v tem poklicu. Pogled okoli pouči posameznika, da ta, oni, tretji, stoti poklicni tovariš doživlja isto, da ga teži, da je vesel, žalosten kot on. Zbudi sc zavest naš stan misli, čustvuje, želi, teži, ima take interese. Pojavi se zavest pripadnosti k določenemu stanu ali stanovska zavest. Nepotrebno bi bilo dokazovati. da so s tcm spoznanjcm dani temelji za stanovsko organiziranje. Učiteljski stan je smatrati kot zelo homogen stan. Posamezniki tega stanu imajo mnogo skupnega; poklicna vzgoja vseh jc enaka; vsi so uslužbeni pri istcm delodajalcu pod enakimi pogoji itd.; vsi uporabljajo skoraj isti način dela. Pripadnikom našcga stanu so skupni močni življenjski interesi. Vsekakor se mora javljati v učiteljicah in učiteljih močna stanovska zavest. Organizacija stanovsko močno zavcdnih ljudi bi morala biti krepka še poscbno, če je pripadnikov tega stanu veliko, ako jc ta stan zelo homogen. Moč stanovske ogrganizacije, ki združuje v s e uslužbence pri nekem delodajalcu, katercmu je njihovo delo neobhodno potrebno, je ogramna, Vsaka njena borba za interese stanu bi morala uspeti. Da borba stanu ni 100% uspešna, to so krivi člani, ki &e kljub opasnosti za neki svoj interes, skupen vsem poklicnim tovarišem, ne zavedajo dejstva, da je mogočc neki dclovnj pogoj, neko nagrado itd. dobiti, trajno ohraniti (ga — jo nekako uzakoniti) le tedaj, ako vsi pripadniki stanu v organizirani skupnosti postavijo to svojo zahtevo. (Nc trdim, da ni mogoče posameznikom ali dc!u poklicnih tovarišev doscči neki interes po kaki drugi poti celo hitreje, — za to imamo v življenju polno primerov —, vendar si tega ni osvojil ves stan, ta ugodnost, dclovni pogoj itd. ni postal norma: dclodajalcc ga lahko vsak čas umakne; ne bo se mu bati reakcije vsega stanu.) Prejšnji odstavek nam očrtava moč stanu, njegove organizacijc, ki bi nastopila v trenutku, ko bi vsi poklicni tovariši izpolnili osnovno dolžnost do sebe, svojega stanu. Primerjanje naznačenc moči nekcga organiziranega stanu in moči našega stanu (ki ima svojo organizacijo), nas pripelje do zaključka, da je med nami določcno število tovarišev, kateri ne izpolnjujejo svoje osnovne dolžnosti napram samemu sebi in stanu, radi različnih motivov. Vsak pripadnik nekega stanu ipa bi se moral zavedati. da je stan trajncjša skupnost kot katera koli druga. da so v interesih stanu izraženi vsi enaki interesi poklicnih tovarišcv, da so ti interesi za njega kat tovariše življenjskcga pomena. Ta dejstva nas vodijo do zaključka, da je v naših vrstah nedvomno zavest učitelj sem. tudi tovariši žive kot jaz, da pa ni zavesti silne moči, ki je v našem stanu. Naša stanovska zavest je pasiv,na; mnogi naši tovariši so še vedno »Cankarjevi Hlapci« in ne samcstojni, ponosni Ijudje. ki se zavedajo moči, ki jo predstavlja njih stan; če bi le rekli: moji življenjski interesi so interesi učitelja in bi spoznali, da so ti interesi, kljub temu, da je to^arš strasten vegetarijanec, prav taki kot tovariševi. Potrebna nam je torcj za aktivno stanovsko zavest šc smotrena stanovska vzgoja, ki nikakor ni identična s poklicno vzgcjo. K. Mirko. O p o m b a : Članek priobčujemo kot izraz mišljcnja podpisanega člana.