ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, žt. 4, s. 491-505 491 Vaško Simo nit i PRISPEVEK K POZNAVANJU TURŠKIH VPADOV V LETIH OD 1570 DO 1575 Osemletno premirje, sklenjeno 17. februarja 1568, je v posebnem členu prepovedovalo vsako četovanje ob meji. Vendar kakor je bilo običajno do sedaj, tega ni spoštovala niti turška niti cesarjeva stran. Turki so iz Kostajnice in Krupe še naprej napadali proti Sisku, Glini in Korani. Posebna pozornost utrjevanja je zato veljala Hrastovici, saj je bila v tem času pomembna utrdba na meji proti turški Bosni, poleg tega pa je prav v letu 1568 gospodarila kuga, tako da so ostale vasi in gradovi okoli Hrastovice skoraj brez vojaških posadk. Nova hrvaška bana Jurij Draskovic (1567—1577) in Franjo Frankopan Slunj- ski (1567—1572) sta morala biti neprestano pripravljena. Prav tako je morala biti pripravljena tudi Kranjska na nenaden sovražen vpad. Tako je 12. avgusta 1568 opozoril deželni glavar, naj bó dežela pripravljena na nov turški napad, ker zadnja poročila govore, da zbirajo tri paše vojsko za pohod na Senj ali Bihać, lahko pa napadejo tudi Kranjsko. Res so Turki vdrli na Hrvaško, vendar v drugi smeri, tako da so prišli do Hrastovice in Siska. V tem letu (1568) pride tudi do sprememb v vojni upravi hrvaško-slavon- ske krajine. Luka Sekelj iz Ormoža, ki je po Ivanu Lenkovicu postal vrhovni kapetan celotne hrvaško-slavonske krajine, je v drugi polovici leta 1568 pre­ nehal vršiti to službo. Na njegovo mesto sta bila imenovana njegova namest­ nika, in to Vid Halek za poveljnika slavonske krajine, Herbert Auersperg pa za poveljnika hrvaške krajine. Turški vpadi pa so se ponavljali neprestano tudi naslednja leta,1 tako so zlasti pogosti vpadi v letu 1570. Vsakodnevno je pretil propad Hrastovici, pred katero so prišli Turki tudi dva do trikrat tedensko.2 Vendar pa vpadov v Slovenijo v tem času ni, razen turškega napada na Pivko, o katerem edini poroča Valvasor. Čeprav ni za potrditev tega Valvasorjevega poročila nobe­ nega vira, ga ne moremo zavrniti, saj so Turki prav v tem času vpadali na Hrvaško.3 Turki so torej neprestano kršili premirje in vpadali. Tako so 26. av­ gusta 1570 pri Ivaniću ujeli tudi zagrebškega kanonika Fran ja Filip ovića, ki je bil zelo znan tudi kot vojak, vendar pa se je, ko pride v ujetništvo, odrekel krščanstvu in se poturčil.4 Kralj Maksimiljan, ki je želel Ogrsko in Hrvaško obvarovati turških vpa­ dov, s tem da se je držal dogovora premirja, hrvaškim in slavonskim fevdal­ cem ni dovoljeval vpadov v Bosno, ampak je omejeval njihovo delovanje na obrambo. Vendar pa je ban Franjo Frankopan Slunjski, katerega ozemlje je * Stanko Jug, Turški vpadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stol. do bitke pri Sisku 1973; str. 352 (Klaić, Povijest Hrvata). 1593, Zgodovinski časopis, Ljubljana 1955; str. 47 (S. Jug, ZC IX). 2 Vjekoslav Klaić, Povijest Hrvata, knjiga peta, Zagreb 3 S. Tnteoriji«, Naši razgledi XXIV, št. 4, 21. februarja 1975, str. S9. 24 Ibid., str. 89. 25 B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 229. .... ... 26 Nada Klaić, Še o vzrokih upora 1572/73, Naši razgledi XXIV, št. 5, 7. marca 1975, tu piše da je bilo kapitanov 12, in razprava Nade Klaić, Neki novi pogledi na uzroke hrvatsko-slovenske seljačke bune 1572—1573 godine, ZC XXVII, 3-4, Ljubljana 1973, od str. 219 do 303. 27 B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 233, 234. 28 Ibid., str. 240. 2' Ibid., str. 245. 30 Ibid., str. 246. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1373 495 Iz tega časa je tudi ugotovitev, da je to čas, ko so nevarni tako kmetje kot Turki.31 Da pa kmetje niso bili s Turki povezani, najbolje pove dejstvo, da je imel uporniški vojaški načrt namen »zavarovati«32 mejo proti Turčiji, »ker se gospoda za mejo sploh ne briga«. O tem pa dobimo sliko tudi iz odgovora Ilije Gregoriča pri zasliševanju po uporu, ki ga da na vprašanje, kako se je mislil zadržati do Turkov v primeru zmage upornikov. Ilija Gregorio je od­ govoril, da če bi kmetje zmagali, bi se poslušno predali cesarju in nadvojvodi.33 Fevdalni vojski je uspelo zadušiti kmečki upor dva tedna zatem, ko je Ilija Gregorio 28. januarja poklical kmete k uporu. Kvaliteten vzpon kmečkega gibanja, ki dobi torej svoj izraz v letu 1573, moremo povezovati zlasti s časom, ko je cesar e svojim posegom zavaroval upornike pred plemiškim napadom.34 (Poleti 1572 ni dovolil nikakršno nasto­ panje plemstva ali bana proti upornim kmetom, ampak je pošiljal kraljevske komisije, da pomirijo spor med podložniki in Tahijem). Vendar pa lahko sklepamo, da daljše priprave na širok upor in sam upor kažejo na to, da je vojaško vodstvo upora poznalo tudi razmere v Turčiji in ob meji (beneško- turška vojna), tako da je bil upor v času, ko turške nevarnosti pravzaprav ni in je bil tudi zato mogoč. Resda je Thurn 5. februarja vprašal, ali je treba udariti na kmete ali na Turke, ki so začeli neke priprave. Vendar je to vpra­ šanje postavljeno v času, ko je upor na višku, torej ko so Turki za to že zvedeli in zato začeli priprave. Prava nevarnost pa je grozila šele 15. februarja, kot piše ban Draskovic, ko je šlo 3.000 turških konjenikov in pešcev proti ozemlju umrlega bana Slunjskega. Toda Turki niso napadli, čeprav tu ni bilo banske vojske, ki bi lahko tak vpad ubranila.35 Turških vpadov v prvih mesecih leta 1573 ni, saj je še vedno trajala beneško-turška vojna in je bosanski beg šel z vojsko v Dalmacijo, da priskoči na pomoč Novigradu.34 Mir med Benetkami in Turčijo, sklenjen 7. marca 1573, pa zopet poveča turško nevarnost proti zahodu. Ban Jurij Draskovic se je sedaj turške nevarnosti zavedal in je v mesecu marcu pregledal Hrastovico in krajiška mesta, za katera je bil odgovoren. O stanju v Hrvatski krajini je pisal nadvojvodi Karlu 15. marca, da je zelo slabo oskrbljena z orožjem in strelivom, da se je zrušilo obzidje v mestu Zrinu, da je Hrastovica slabo utrjena m oborožena, da vojaki niso prejeli že tri leta plače, tako da lahko prej mesto zapustijo, kot pa da ga branijo.37 Prav tako pismo je poslal ban Draskovic cesarju Maksimiljanu, ki je glede na to Herbertu Auerspergu ukazal, da raz­ valine Zrina obnovi. Zaereh 1R7^Tt. ; Josip Adamček, Uzroci i program seljačke bune 1573. godine, Radovi 5 institut za hrvatsko povijest, Zagreb 1973, str. 74 ((Adamček, Uzroci i program). fenanpr v^Jl"*0*^ 7 *™апЈет ieziku P0.™»" »zavarovati« (sicherstellen) in ne »oskrbovati«, B. Gra- uporöv\fZvl^пР«°--Ч S«4 f2.1," 7. raz.PraTi B°ea Grafenauerja, Razvoj programa slovenskih kmečkih Ü hrvlt,kr, .liin.l i?'3. Sitala 13, Ljub,ana 1973 str 19; Rudolf Bičanić, Začeci kapitalističkih odnosa je mneni» i ° J ?e!jačkoj bunl e°dme 1573> Mala historijska knjižnica, Zagreb 1952, na strani 18, 19 nrvatsk^lov^i? Prv lz,ra?VV?r?2SfencIIza "»Rovanje«; Jaroslav Sidak, Današnja historiografijk o ГА t,-ieljîck,0,J1>ïï ?573- Hls*°"№ zbornik XXVII-XXVIII, 1974-75, str. 349, ugotavlja, da so danes zgodovinarji glede teh izrazov enotnega mnenja, da gre za »zavarovati«. ugomvija, vezani ,-пГе/' Str4,288', 29.1:,J- Adamček Uzroci i program, str. 70; Da kmetje niso bili s Turki po- Dornb'" r Vn'JL'v Zfl baVPt°?.e, *»di dejstvo ob dogodku 6. januarja 1573, ko plemiča Ratkaj in da"seTvnaHl? твл? -TpacMa v Bonsko dolino in oropata več vasi. Ta nenadni vpad je sprožil novico, «zpršilaPand„UJp k*\.„^.SRedernaf *° Se IV8*««*™ če.*a. « je bila v Planini brez^ voditelja, preplašena p™ na vse strani, B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 250. " D. Grafenauer, Kmečki upori, str. 233. ™ Klaić, Povijest Hrvata, str. 378, 379. 36 Ibid., str. 379. 37 Ibid., str. 379. 496 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V aprilu 1573, torej po enem letu, pa začno Turki zopet vpadati, tako v tem mesecu vpadejo v Bihaćko krajino in zažgejo grad Sokol.38 23. aprila pa Tomaž Cadež, kapitan Zrina, piše Josipu Thurnu, da je iz Novigrada (Bosan­ ski Novi ob Uni) pribežal v Zrin neki prodavač (prodauatz) po imenu Ivan Valčić (Iuan Waltschitsch) s celo družino. Le-ta, znan tudi kot vodnik, je sporočil, da bosta dva bega s konjeniki in pešci šla na roparski pohod proti Dobovcu, Steničnjaku in Boviću. Prav tako je sporočil, da nameravajo Turki tudi nad Sisak, v katerem naj bi bil neki izdajalec. Glede na to pa sledi v pismu, da je zagrebški škof pisal v Hrastovico, da bo v sisaški zadevi sodeloval tudi on, saj je Sisak po svoji legi »ključ« za v to deželo in če pade, poguba krščanstva.39 Temu pismu sledi 2. maja, prav tako Josipu Thurnu, drugo pismo, tokrat iz Hrastovice, v katerem pišeta hrastoviški vojvodi Pavel Bri- stovski in Martin Andrašević o tem, da so jim iz Zrina sporočilu o temu »pro- davcu« iz Novigrada, in sporočajo, da bodo Turki ob prvi polni luni šli na roparski pohod na Bović in do Korane in da naj bi dva bega oblegala Hrasto­ vico. Potem sledi v pismu, da že tri leta niso bili plačani in da je zaradi tega velika stiska. Na koncu pisma pa je tudi sporočilo o turškem vpadu »prejšnjo sredo«, ko je 300 Turkov ropalo pri Kolpi in odpeljalo 24 oseb.40 Torej je bil poleg vpada na grad Sokol v aprilu še ta vpad v porečje Kolpe, verjetno v bližini Hrastovice. Po teh dveh pismih je Josip Thurn iz Gradca pri Metliki poslal pismo 6. maja 1573 kranjskemu deželnemu namestniku in upravniku, v katerem sporoča več novic, ki so dane tudi že v prvih dveh pismih, le da piše več o samem stanju ob meji (da je hrvaška meja v največji bedi in revščini, da bi morali dobiti ljudje žito, da posadke že dalj časa niso dobile plače in da to vodi v nevarnost in revščino...). Posebej poudari, da so na ozemlju umrlega grofa Slunjskega njegovi gradovi v rokah plemičev, s čimer so ubogi ljudje (armen Leut) prišli pod najhujši pritisk, in to nič manjši, kot če bi živeli pod Turki. Nato naprej piše, da so se neki hrvaški kapetani in fevdalci pogovarjali s Turki, da bi se jim poklonili, in če se vse to ne bo popravilo, bo treba obžalovati.41 V naslednjih letih so prav takšne razmere omogočale povečevanje turške aktivnosti, tako da se je turška meja pomaknila še bolj na zahod. Od vseh teh groženj se v tem času uresniči le to, da v mesecih maju in juniju neka turška četa ropa po ozemlju do vasi Kirin pri Boviću.42 Turške čete pa so bile tudi blizu Bihača pripravljene, da vdrejo in oropajo pokrajino v okolici Bihaća. 29. junija 1573 so pisali bihaški vojaki Josipu Thurnu, da se okoli Banja Luke, Kamengrada in Krupe zbira turška vojska in da bo verjetno udarila na Bihać. 2. julija pa piše bihaški sodnik zopet Thurnu, naj hitro pošlje pomoč, ker gredo Turki na Bihać. V tem letu so Turki iz Krupe dvakrat napadli področje Bihaća in ga oropali. Obakrat so Turki prodrli prek Une na mestih, kjer niso prej nikoli prišli.43 2. julija je tudi v sejnih zapisnikih 38 Ibid., str. 380. , , , „, . 39 >. . . dann an Syssagh teil gelegen ist ain Schlüssl zu unsen Landen vnd verderben der Christen­ heit.«, AS, Stan. I, fase. 12"-> (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575. 40 >. . . der Mhon zu nachts scheinen wirdt Dann zwey weg selben Chrastowitz belegen . . . ... am nöchst vorganngnen Mitwoch sein 300 Türchen bey der Kulp gerennt vnnd 25 Personen, auch anndern raub hinwegeh gefüert«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1573. 41 >. . . vnd nit wenig als sehirr die Türchen verweilen Crabatische haubtleute vnnd vom Adi heut ob der malzeit auff gleiche weg ainer huldigung mit den Türchen geredt. . .«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1573; Po smrti Frana Frankopana Slunjskega je bilo v letu 1573 po vseh njegovih gradovih >jedva dvadeset kmetova, vse ostalo ili je Turčin zarobio ili se razbjeglo na sve kra­ jeve.«, R. Lopašić, Bihać i bihaćka krajina, Zagreb 1890, str. 191 (R. Lopašić, Bihać). « Klaić, Povijest Hrvata, str. 380. 43 R. Lopašić, Bihać, str. 76, 77 in v prilogi str. 305, 306. V. SIMONIH: TURSKI VPADI 1570-1575 497 deželnih stanov na Kranjskem omenjeno poročilo Josipa Thurna, da je večje število Turkov na pohodu proti Bihaću, vendar pa je tu še podatek o večjem turškem vpadu, ki je bil »pred približno tremi dnevi«, ko je tri do štiri tisoč Turkov vdrlo na Hrvaško pri Vobiću (Bović?) in odpeljalo približno (?) sto oseb, ostalo pa so požgali in opustošili.44 5. avgusta pa je Jurij Draskovic pisal kralju, kako so Turki napadli Cetin in Slunj, vendar pa jih je kapetan Ivan Vojković odbil in pri tem ubil Kara Mehmed ago in dva odapaše.45 V prvi polovici avgusta so Turki vdrli še na ozemlje med Kolpo in Savo, toda ban jih je z vojsko pregnal. O tem je bil 16. avgusta obveščen kralj, ki je banovo budnost ob meji pohvalil, toda kljub vsej pozornosti je bosanski beg vdrl v oktobru ali novembru s 3.000 vojaki do Cetina. Iz pritožbe Maksimiljana bo­ sanskemu begu je možno sklepati, da so bili vpadi v tem letu tudi v Slavonijo.46 Zadnja novica o bojih s Turki v tem letu je iz 24. novembra 1573, ko Josip Thurn poroča, da je na področju Bihaća prišlo do bojev, v katerih so ujeli »šest pomembnih Turkov in enega ago.«47 Se močnejši pritisk proti Hrvatski in Slavoniji je v letu 1574. Vdori proti Hrvatski na področje umrlega bana Frana Frankopana Slunjskega in proti hrastoviški kapetaniji so v tem letu in kasneje zvezani z imenom bojevitega Ferhat bega Sokolovića, ki postane iz kliškega sandžagbega sandžakbeg v Bosni, leta 1580 pa prvi bosanski beglerbeg.48 Seveda je v hrvatsko-slavonskem kraljestvu bila velika skrb namenjena obrambi. Tako je sabor 30. decembra 1573 sklenil, da se utrjuje in popravi kraje v Slavoniji in na Hrvatskem, da se zgradi pregrade na področju utrdb m da se posveti večjo pozornost prelazom in prehodom prek rek. Obnovi pa se v letu 1574 tudi vojaški oddelek, tako imenovani haramije, ki so bili stra­ žarji ob Kolpi in v notranjosti dežele. Vendar vse to turških vdorov ni ustavilo. 6. januarja 1574 500 Turkov prodre do Bovića in oropa okolico. O tem je ban Draskovic pisal kralju, da je prebivalstvo tako prestrašeno, da se namerava pokoriti Turkom.4» V januarju pa grozi nevarnost tudi Senju, iz katerega spo­ ročajo Josipu Thurnu, da Turki nameravajo 22. tega meseca z veliko vojsko napasti mesto.50 Ta grožnja se ne izpolni, saj Turki svojo aktivnost usmerijo na področje med rekami Uno, Korano in Kolpo in v Slavonijo. Tako februarja Turki požgejo dva kaštela (Greda in Rosacz), toda v prvi polovici marca pa je posadka^ Ivanića v Slavoniji razbila Turke, ki so ropali v tem predelu.51 Vendar v času, ko uspe Turke odbiti pri Ivaniću, vdrejo le-ti na Hrvatsko m naenkrat zajamejo 500 ljudi in jih odpeljejo v suženjstvo. O namenu tega ropanja pošlje Domijan Dortorić, kapetan v Gvozdanskem, 3. marca opozorilo po deželi, da mu je nek pobegli Vlah povedal, da hoče velika turška vojska, zbrana na tej strani Une, deželo oropati.« Dan za tem pošilja poročilo Tomaž Naglic, proviantni mojster hrvaške meje, iz Črnomlja, da je nevarnost, glede na obvestilo, ki ga je dobil od gvozdanskega kapetana, da se sovražnik dvigne oder v4i«.rVT5efarliCT-V°i\d-eyrfagudiei.m H,er,ï T0? Th£,rn, Khundtschafft zuerckhbnen dass diste vns bey drey hinwe»JrEL ^Л^"1 gefa len bey Wobitch vnd einlich hundert Personen gefanngnen vnd ^Sldttìl^%o\^UdtfX5TÌolа55Г VerSPaent- mh0rt Tnd Teiderbt habe-<- AS: Staa *' Seini * На^Ро^е^Н^ТаЛ^Гзво: ^*" ^ **' "' ^ Iepaï"' °k° Kupe i К°ГаПе)- « AS/ Stan" *' se'ni zaPisniki> fase. 1 (nova št. fase. 875), fol. 572'. ,,m aafvet beg Bašagić, Znameniti Hrvati, Bošnjaci i Hercegovci u turskoj carevini, Zagreb 1931; tem biografskem slovarju so osnovni podatki za Ferhat bega Sokolovića. ,s Klaic, Povijest Hrvata, str. 382. ™ AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 961. " Klaić, Povijest Hrvata, str. 3S2. AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 985. 498 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 na Dobovac.53 5. marca pa sporoča Domijan Dortoric Josipu Thurnu iz kraja Topusko, da je turška konjenica 3. marca ropala okrog Vojnovića, Zlata in Perne in da je cela dežela popolnoma uničena. Temu sledi na istem listu pripis Tomaža Naglica, da je turška vojska, po pripovedovanju sla, razporejena na dveh straneh, pri Bedelu in Gvozdanskem, od koder so trije Vlahi pobegnili, in da ena vojska hoče na Steničnjak, druga pa na Dobovac. Vojsko vodita dva bega, katerih imen sel ni poznal, bega pa baje vodi kupudžibaša.54 6. marca pa iz Črnomlja sporoča Tomaž Naglic Josipu Thurnu več različnih novic o pustošenju Turkov, kar izvemo že iz prejšnjih pisem, in pa dodaja, da je med Steničnjakom in Budačkim odpeljano 500 ljudi, ne glede na one, ki so jih pobili. Nadalje še piše, da je neki Marko Latnišić iz Cetina sporočil, da so Turki zajeli pri Bihaću veliko živine, poleg tega pa so v boju ujeli še 52 nem­ ških vojakov in hrvaških haramij. Tega dne (4. marca) je pri Bihaću ropal Varateković in odpeljal tri ljudi in šest volov (verjetno gre za martoloza). Na­ slednji dau pa so Turki znova ropali pri Perni.55 O tem istem turškem vpadu pa Klaić piše le: »provalio je Ferhat paša bosanski sa 3.000 ljudi 4. ožujka u Hrvatsko sve do Steničnjaka i u jedan mah zarobio i u suženjstvo odveo do 500 ljudi.«56 Turška akcija je bila torej veliko širša kot izvemo pri Klaiću. Ban Draskovic je 15. aprila pisal Maksimiljanu, da hrvaško plemstvo za­ pada v malodušnost in zato prosi kralja, da bi nadvojvoda Karel izkazal večjo pozornost Hrastovici in ostalim krajem v krajini. V istem času pa piše Maksi- miljan banu in ga vprašuje, če je res, kot ga je obvestil budimski paša, da so hrvaški vojaki vdrli v čazmanski sandžak v Slavoniji. Iz ponovnega pisma bana cesarju Maksimiljanu izvemo, da banu ni znano, da bi hrvaška četa vdrla na turško ozemlje, ampak ban sporoča, da so Turki znova vdrli do Steničnjaka in zajeli 100 ljudi.57 15. maja 1574 je bil v Zagrebu sklican hrvatsko-slavonski sabor, ki je po­ svetil veliko časa obrambi dežele. Sabor je odločil, da je potrebno v naselje Brest in Topusko namestiti poleg banske vojske tudi druge vojaške enote, prav tako pa je odločil, da je treba utrditi celo vrsto majhnih naselij, tako v Slavo­ niji kot Hrvatski. S temi uredbami so nameravali ostanke kraljestva zaščititi, toda turška nevarnost ni prenehala. V začetku julija je grozila nevarnost Sisku, 10. julija pa so Turki napadli dva kaštela v hrvaški krajini. V istem mesecu so Turki prodrli do Bovića in odpeljali ljudi ter živino. Večja nevarnost je bila da so Turki z vojsko zbrani pri Kostajnici in da hočejo vpasti med Savo in Dravo, zato naj pošlje nekaj vojske iz Ivanića v Sisak in na Kolpo. Že na­ slednji dan je ban spet pisal Vidu Haleku, da je Sisak v nevarnosti, saj so prejšnji dan (21. avgusta) Turki požgali in oropali Zlat pod Petrovo goro in druge kraje v okolici Steničnjaka. Ban naprej piše, da je pisal tudi Herbertu Auerspergu, ki mu je odgovoril, da je poslal dve vojvodi proti Hrastovici in dva kapetana proti Zlatu in Perni. Toda ker so to slabe čete, prosi Haleka, da mu pošlje pomoč.s8 53 Ibid., str. 991. , „, ,,,.„• j j- 54 >. . . das die zu RoB haben geraubt iimb Woinawitsch, Slat vnd umb die Pernia den (lise Landt ganz vnd gar verderbt.«, AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 993. 55 > das gannz Thall vnd Perg so zwisch den Stanitschnickh vnd Wudatschckhi wol angesetzt mit Volckh vnnd Pauerschafft gewesst auch guet Ehrlich leut bey 500 Seein, one die nider gehauen, weg- gefuert vnd bey 52 teutschen vnd Crabatisch haramia, one der so etwo erschlagen werden, gefan­ gen Nach 5 dits sein abermal die Türckhen vnder Perna genrent.«, AS, Stan. I, fast. 286 (nova st. fase. 418), str. 1001, 1002. 56 Klaić, Povijest Hrvata, str. 382. 5' Ibid., str. 383. 58 Ibid., str. 384, 385; Starine 19, str. 38, 39. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 499 Zaradi teh pogostih vpadov in zaradi nemoči obrambe je ban Jurij Dra­ skovic prosil, dà ga kralj razreši banske časti. Po smrti bana Frana Franko- pana Slunjskega je dve leti vršil to službo sam, čeprav je prej večkrat prosil, da se imenuje še en ban. Kralj bana Draškovića ni razrešil, pač pa je določil še enega. To postane Gašper Alapić, ki je 19. decembra 1574 svečano imenovan na hrvatsko-slavonskem saboru. Še pred tem imenovanjem pa so Turki v no­ vembru ropali okoli Koprivnice v Slavoniji in okoli Steničnjaka, kar je ban Draskovic hotel izkoristiti, da bi se otresel banske časti. Toda kljub vsemu je Draskovic ostal ban. Na saboru se je zopet govorilo tudi o obrambi dežele in hrvaški stanovi so se pritoževali, da jih kralj pred Turki dovolj ne ščiti. Prav tako pa se pritožujejo, da plemiška posestva ropajo sami krajiški vojaki. O delu sabora je ban pisal Maksimiljanu. V pismu pa mu sporoča tudi to, da se nekateri hrvaški fevdalci nameravajo pokoriti Turkom59 (kar vidimo že v pismu Josipa Thurna 6. maja 1573). V mesecu decembru pa je grozil tudi Kranjski turški vpad proti Metliki, Pivki ali Krasu, kar zvemo iz sporočila, ki ga pošlje Herbert Auersperg 14. decembra v Ljubljano.60 Toda temu spo­ ročilu napad ni sledil na Kranjsko, pač pa Turki »u oči nove godine 1574. naletiše na Krstinju i na Klinac kod Petrinje.«61 Kralj Maksimiljan si je zaradi pogostih vpadov v hrvatsko in slavonsko krajino in tudi na Ogrsko prizadeval, da bi v Carigradu premirje s Turčijo okrepil. Toda ko se je v novembru ta mir posrečilo podaljšati, je 12. decembra umrl sultan Selim IL, s čimer je premirje prenehalo veljati. Maksimiljan je spet poskušal s poslanstvi pri novem sultanu Muratu III. premirje obnoviti, kar pa mu je uspelo šele 22. novembra 1575. Med tem pa se je stopnja turškega pritiska proti Hrvaški še povečala. Že prve dni januarja 1575 je Ferhat beg šel prek meje proti Cetinu in nato ob Korani proti Budačkemu. 7. januarja je prišlo do bitke, v kateri je bil Ivan Auersperg s svojo vojsko premagan, toda sam je uspel pobegniti.62 Nevarnost pa je bila, da vpadejo Turki tudi na Kranjsko, kar kaže sporočilo 13. januarja,63 temu je sledilo podobno sporočilo 28. januarja iz Žužemberka.64 Da bi večno nevarnost turškega pustošenja in pustošenje samo preprečili, je ban Draskovic, sporazumno s Herbertom Auerspergom, predlagal nadvoj­ vodi Karlu, da se odkupi grad Steničnjak od Franja Nadasdyja in ga tako utrdi, da bi lahko branili pred Turki ves predel med Uno, Kolpo in Korano. Vendar je ta načrt propadel.65 Prav tako je bil v tem času sklican 23. marca 1575 hrvatsko-'slavonski sabor, kjer so se plemiči ob Kolpi pritoževali, da mo­ rajo biti noč in dan na straži s svojimi kmeti in odbijati turške vpade. Zato je sabor predlagal, da prosijo kralja, da se plemiče ob Kolpi od Siska pa do Strelečkog broda osvobodi plačevanja vojnega davka.66 Tri tedne kasneje je bil sklican nov sabor obeh dežel, kjer so poleg drugih stvari govorili tudi o utrjevanju posameznih kastelov, tako Berkiševino, Brest in Prečno. Da bi se otresel banske časti je Draskovic izkoristil datum (24. april), ko mu je potekel s? Klaić, Povijest Hrvata, str. 387. M AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 1185. . " R-. Lopašić, Karlovac, Zagreb 1879, str. 12 (R. Lopašić, Karlovac) ; tega vpada nisem zasledil nikjer drugje v literaturi, razen še v knjigi istega avtorja, Oko Kupe i Korane, kjer pa navaja napad na Krstimo Ian"jrju 1573, ko naj bi 200 turških konjenikov iz >predgradja< odpeljalo 60 ljudi, str. 168. и Klaić, Povijest Hrvata, str. 387; R. Lopašić, Karlovac, str. 13 navaja, da so Turki premagali 1Tana Auersperga na samo novo leto 1575 in pri tem ujeli kapetana Ivana Vojkovića. AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 58'. 64 Ibid., fol. 64. 65 Klaić, Povijest Hrvata, str. 389. « Ferdo Sišić, Hrvatski saborski spisi III (1557—1577), MSHSM XXXIX, Zagreb 1916, str. 440- Klaić rovijest Hrvata, str. 389. 500 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 rok, do katerega je moral ostati ban in zato je prosil kralja Maksimiljana in nadvojvodo Karla, da ga te časti rešijo. Toda oba, kralj in nadvojvoda, tej želji nista ustregla.67 Tudi v notranjeavstrijskih deželah se je javljalo vprašanje, kako urediti obrambo, da bo uspešna. Tako je Herbert Auersperg, vrhovni poveljnik Hrvat­ ske krajine, bil zlasti pristaš tega, da bi se vsa obramba enotno uredila na osnovi skupnega obrambnega reda (Defensionordnung). Razprave notranje­ avstrijskih poslancev o tem so bile že leto prej v Gradcu, vendar pa niso pripeljale do skupnih rešitev. Zanimiv je bil predlog Lazarja Schwendija, ki pravi, da so za obrambo meje potrebne močne utrdbe in stalna vojska, ki naj bi bila sestavljena iz kmetov in rokodelcev, ki bi jih za stalno naselili ob meji, jim dali hišo in nekaj zemlje, obenem pa bi za primerno plačo opravljali vojaško službo.68 Predlog, ki se v določenih pogledih ujema s kasnejšim pred­ logom bana Draškoviča in Herber ta Auersperga, pa se uresniči veliko kasneje. Med tem pa pismo z dne 2. aprila, naslovljeno na nadvojvodo Karla, kaže na turško zbiranje pri Krupi, Kamengradu in Novem, kateremu naj bi sledil vpad.69 Temu pismu je tri dni kasneje sledilo pismo Herberta Auersperga v Ljubljano, v katerem sporoča iz Steničnjaka, da mu je iz Gvozdanskega prišlo sporočilo, da so Gregoriničevi vojaki (Gregorinnitsch Laitte) naleteli na neko četo (Tschetta) iz mesta Novi in dobili 5 ujetnikov in 12 konj. Naprej pa opo­ zarja na možen vpad velike čete iz Krupe.70 Turških vpadov pa v aprilu ni bilo, pač pa ban Draskovic piše nadvojvodi Karlu o vpadih v maju in juniju, ko so Turki napadli Hrastovico in Ivanić. V juliju pa piše ban o turških pri­ pravah za napad na Sisak ali Hrastovico.71 V teh pismih pa so opisane tudi slabe razmere na Hrvatskem, kar je povzročalo, da so kmetje iz krajine be­ žali.72 Na vse to je nadvojvoda odgovarjal, da naj oba bana naredita vse za obrambo Siska in naj se ne dovoljuje kapetanom četovati, da se s tem ne izziva Turke. Toda Turki so neprestano vdirali tudi v slavonsko krajino, tako so 23. julija iz Bobovca vdrli prek Drave in odgnali veliko živine, v avgustu pa so večkrat udarili na Koprivnico in pri tem enkrat požgali celo njeno pred­ mestje.73 Da bi nadaljevali prepotrebna posvetovanja o obrambnem redu, je nad­ vojvoda Karel zopet sklical odbore notranjeavstrijskih dežel 15. avgusta 1575 v Brucku. Po dolgem posvetovanju so sprejeli obrambni red, ki je določal med drugim, da je treba oborožiti in izuriti vse sposobne podložnike, da je treba organizirati strelišča, da je treba poslati določeno število mož na mejo, ki se četrtletno menjajo, da razpolaga vsak četrtnik s po 500 možmi, da mora vsak prispevati za obrambo štirideseti del premoženja.74 Seveda so se v Brucku slišale tudi pritožbe: da se vojska redno ne plačuje, da trgovci in zakupniki 67 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 68 S. Jug, ZC IX, str. 48. ® AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 87. ™ Ibid., str. 89, 90. 71 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 72 Ibid., str. 391; Slabo stanje ob Kolpi pa nam delno osvetljujeta dve pismi iz 24. julija 1575, ki jih pišeta Jurij Vitešić* (Georg Viteschitsh), skrbnik gospostva Kočevje, in kočevski župnik. Pismi sta nastali zaradi prošnje Martina Marincla (Merten Marintzels pharrers zu Mösl), da se izboljšajo razmere, saj sta bili župnija Mozelj (Mösl) in gospostvo Kočevje v zadnjih 58. letih skoraj popolnoma uničeni. Naprej še izvemo, da so martolozi nekaj dni prej iz te župnije odpeljali enega kmeta (. . . so haben vor wenig Tagen die Martholosen ain Baurn uafi gemelten pharr Mösl genummben vnd hinwech gefüert.), AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 313, 314, 315, 316. 73 Klaić, Povijest Hrvata, str. 391, 392. 74 S. Jug, ZC IX, str. 48. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570—1575 501 s hrano goljufajo, da so kapetani nemarni, da so posamezne trdnjave in gradovi zapuščeni itd.75 V času sestanka v Brucku pa so prihajale vznemirljive vesti o zbiranju turške vojske. Tako je prišla vest, da so Turki udarili v Slavonijo in požigali okoli Koprivnice, Rasinja Kuzminca, Martijanca in Lmdbrega.76 4. septembra o turškem pustošenju obvešča štajerske deželne stanove tudi Jurij Zrinjski.77 V tistem času je grozil turški vpad tudi Hrvatski krajini in Kranjski. O tem piše kapetan Senja Ivan Ferenberger 29. avgusta, potem ko je dobil obvestilo, da se zbira na meji velika turška vojska, v katero morajo pritegniti tudi vse Vlahe in kot so Vlahi povedali, hočejo skrivoma na Pivko, Kras in Vinodol.78 Da bi boje preprečil, je nadvojvoda Karel pisal 12. septembra banoma, naj ukažeta kapetanom in vojakom, da naj ne dajo Turkom povoda za kršenje miru. Pri tem je nadvojvoda priložil še pismo budimskega paše, v katerem le-ta obljublja, da miru ne bo prekršil.79 Herbert Auersperg pa je ob vesteh o turški nevarnosti zapustil Bruck in odhitel v svoj grad Podbrežje na Kolpi. Malo zatem so prišle vesti, da je pet begov zbralo veliko vojsko, ki naj bi uničila Hrvaško. Res je Ferhat beg zbral 3.000 mož in z njimi udaril na Bihać, ker pa gradu ni mogel zavzeti, je z vojsko, ki je narasla na 10—12.000 mož, šel proti severu in ropal na vse strani.80 O zbiranju te turške vojske in o nje­ nem namenu napasti Bihać je 17. septembra pisal Herbert Auersperg iz Pod- brežja. Dalje še poroča, da je pisal tudi v Senj, kjer naj najamejo nove strelce, sam pa da je poslal proti Hrastovici sto strelcev. Na koncu pa še sporoča o turškem vpadu dva dni pred tem, ko so Turki požgali vas Brezo (?).81 Pet dni po tem pismu, 22. septembru 1575, pa pride do bitke pri Budačkem, usodne za Herberta Auersperga in njegovo vojsko. Na bojnem polju je ostalo 200 mrtvih, okoli 2.000 pa je bilo ujetih. O sami bitki je v literaturi že precej napisa­ nega.82 Tej bitki je sledil splošen deželni vpoklic na Kranjskem, deželni odbor pa je prosil za pomoč še Koroško, Goriško in Trst.83 O vseh teh dogodkih najdemo tudi v seriji Landessachen Miscelanea pisma, katerih vsebina se z dogodki o tem boju ujema. Tako je poslal še isti dan po bitki Gašper Kočevar (Caspar Gottscheer) iz Skrada pri Korani pismo, ki ga je prinesel njegov jani- čar Peter Kučović.84 Drugo pismo je prav tako isti dan poslal Ivan Auersperg iz kaštela Hojsić, v katerem je pisal, da je nevarnost, da turška vojska vpade še enkrat z druge strani, ter da se bo zaradi tega umaknil v Vinico.85 Sliko po bitki pa dobimo iz pisma, ki ga dva dni kasneje pošlje Ivan Auersperg iz 75 Klaić, Povijest Hrvata, str. 391. 76 Ibid., str. 391. 77 Starine 19, str. 39. 78 >. . . den alle Vlachen anziehen müessen . . .«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 339. 79 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 80 Ibid., str. 391; S. Jug, ZC IX, str. 48. 81 >. . . in eyl erinnder Ich die herrn das mir in diser stundt von wihitsch khundtschafften khommen wie 5. Schanschachen der von Bossen, Chleuna, Boschega, Pakharitz vnd Allay Weeg von Belay Jezo dise tag geen Krupp zusamen khomraen solten vnd liieren mit Inen 7. grosst Stukh vnd wie alle anzeigung sich dahin lendt so werden Sy vnder Wihitsch, der haubtman daselbst ruefft an umb hilf Vorgestert sein bey 1000 Turkhen zu Roß über die Kulpp khommen vnd dz dörffe Wreso abgeprent.«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 383, 384. 82 Klaić, Povijest Hrvata, str. 393, 394; R. Lopašić, Karlovac, str. 13; R. Lopašić, Oko Kupe i Korane, str. 93, 96; Starine 19, str. 39; S. Jug, ZC IX, str. 49; o bitki pa najdemo tudi v literaturi, ki je navedena v teh knjigah. 83 S. Jug, ZC IX, str. 49. 84 >. . . aignen Reitenden Ianitscharn Peter Khutschouitsch . . .c, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 399, 400; janičarji ali trabanti so se imenovali telesni stražarji generala v Karlovcu leta 1580, 1582. leta pa se imenujejo arkebuzirji, R. Lopašić, Karlovac, str. 218. 83 »...von der andern seitten einzufallen.«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 403, 404; nadvojvodi Karlu pa so deželni stanovi iz Ljubljane že 25. septembra poslali izčrpno pismo o dogodkih bitke pri Budačkem, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 409, 410, 411, 412. 502 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Vinice, v katerem pravi, da je vse oplenjeno in p ožgano, da jih je mnogo iz družine padlo in to predvsem pešcev, da ne bo mogel, ker je dežela prazna, mesta napolniti z drugimi, da je nujno treba postaviti kapetana v Hrastovico, temu pa dodaja še grozljivo vest, da mrtve ni mogel spoznati, ker so v glavnem obglavljeni. Vendar v pismu dodaja še pomirjajočo vest, da ee lahko vpoklic razpusti, saj ni dobil od nikjer nobenih slabih vesti, poleg tega je še slabo vreme, tako da ni skrbi, da bi sovražnik vpadel.86 Res je bil deželni vpoklic že 27. septembra razpuščen.87 Vendar imamo v tem mesecu še tri obvestila. Prvo je pisano 25. septembra, torej isti dan kot Auerspergovo pomirjujoče pismo, v katerem pa Sebastijan Lamberg, kapetan Bihaća, piše o možnem turškem obleganju mesta.88 Drugo obvestilo je bilo pisano dan kasneje, v katerem spo­ roča iz Vinice Gašper Lamberg, kapetan konjenikov, da gresta z Ivanom Auerspergom v Dobovac, ker lahko sovražnik vpade v deželo.89 Tretje pa je poročilo Ivana Ferenbergerja, ki poroča iz Senja, da so v Belaju v Bosni zbrali 10 velikih topov (grosses geschitz), za vpad v deželo in obleganje krajev. Naprej je še pisal, da se slabo godi ljudem, ker se Turki zaganjajo (anrennen) okoli meje in da kraja Brinje in Otočec, ki pripadata gospostvu Senj, obdeluje le malo ljudi in da je treba več ljudi naseliti, da se s tem obrani škode in uničenja.90 Gornja poročila je treba poudariti posebej in to zato, ker ne govo­ rijo o nobenem nadaljnjem plenjenju, ki bi se širilo po bitki pri Budačkem proti Kranjski, vse do Metlike, katero naj bi Turki, po v literaturi zastopanem mnenju, oplenili ter požgali.91 O tem bomo še pisali. Po smrti Herberta Auersperga je bil na željo bana Draškovića imenovan za vrhovnega poveljnika hrvatske krajine Ivan Auersperg, v teku pa so bili pogovori z Nikolo Splićaninom, o njegovem imenovanju za kapetana v Hrasto- vici. Meseca decembra pa je bil 19. in 20. hrvatsko-slavonski sabor, kjer se je plemstvo pritoževalo nad »vsakodnevnim pustošenjem«.92 Nevarnost turških vpadov se je v mesecu oktobru izredno povečala, saj to kažejo zelo pogosta poročila v tem mesecu.93 Glede na to, da turški vpadi 86 >. . . so haben die Turkhen wo sie Iren Zug gehabt alles verhört vnnd verpremdt Nachdem auch vili diennstleuth gleichwoll nicht souil von Reiittern alß von fuefi Volckh verloren worden, khan Ich so baldt dieweil Nunmallen das Landt schier ödt, die Pläz mit anders nicht ersetzen das eß ein Hoche Notturfft einen Haubtman in Hrastauiz einzusezen so hab Ich In vnndter den Todtes auch nicht erkhennen khennen, dann die meisten khainen Khopf gehabt haben.« AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 439, 440. 87 S. Jug, ZC IX, str. 49. 88 AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 143*. 89 AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 446. 90 Ibid., str. 489 in v sejnih zapisnikih isto 2. oktobra, poleg pa je še poročilo proviantnega mojstra iz Bihaća o možnem obleganju mesta, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 144". 91 S. Jug, ZC IX, str. 49, tu navaja Valvasorja in Dimitza in v Klaiću, Povijest Hrvata, str. 394; R. Lopašić pa postavlja trditev, da je takoj po bitki pri Budačkem 4.000 Turkov oplenilo ozemlje med Kolpo in Dobro in bližnjo Kranjsko, za tem pa postavlja padec kraja Bela Stena, R. Lopašić, Karlovac, str. 13; v knjigi Oko Kupe i Korane pa pravi na str. 30: >Iza toga (po bitki) oplieni Ferat paša iste godine svu zemlju medju Kupom i Dobrom i provali u Kranjsku.« Na strani 243 pa navaja, da je po Budačkem Ferhat paša oplenil >sve priedjele hrvatske do Metlike«, za kar navaja Dimitza. Za prejšnje trditve ne navaja nobenega vira. Dejansko gre pri vsem tem za vpad, o katerem govori le Lopašić, da je šel med Kolpo in Dobro, le da se zgodi šele 23. novembra, torej veliko kasneje kot ga postavlja Lopašić in tudi po padcu Bele Stene. O tem glej naprej tekst in opombe 94, 96, 97, 98. 92 Klaić, Povijest Hrvata, str. 394, 395. 93 1. oktobra pismo Ivana Ferenbergerja iz Senja o možnem napadu na Sisak in Hrastovico, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 505; isto 3. oktobra AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 144'"; isto 4. oktobra, da je prišlo iz več krajev obvestilo o možnem obleganju Bihaća, Siska in Hrastovice, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 146 in 147 v sporočilu za Koroško; 6. oktobra sporoča Ivan Auersperg, da bodo Turki ob >polni luni« naredili vpad, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 150; 7. oktobra sporoča Ivan Ferenberger iz Senja, da se zbira turška vojska pri Livnu, da bo udarila na Vinodol, Kras in Pivko, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 551; isto sporoča 12. oktobra Jurij Barbo, da je dobil o tem sporočilo iz Senja, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 154' in fol. 155 je poročilo o samem Ferenberger- jevem pismu; 14. oktobra je prišlo pismo pisano v italijanščini s podpisom Cristoff Premb (?), ki govori o prihodu požeškega bega in Ferhat bega v Banja Luko in zaradi tega nakazuje možnost vpada v porečje Korane in Kolpe, AS. Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 573; 15. oktobra piše iz Senja Ivan Feren- V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 503 niso nikoli prenehali, pa so Turki po desetih, letih od padca Krupe leta 1565 zopet pokazali težnjo po osvajanju ozemlja. Vsa poročila konec oktobra, ki govorijo o možnem vpadu na Hrvaško in Kranjsko, se šele 2. novembra uresni­ čijo v toliko, da zavzamejo Turki Belo Steno, grad na meji blizu reke Une, v katerem je bila ob turškem prihodu le ena oseba.94 Zanimiva pa je novica iz 13 .novembra, da se je deset ujetih Turkov v gradu Zumberku uprlo, potem ko so na gradu, zaradi odhoda osebja na semenj v Metliko, ostali le oskrbnica in dva hlapca. Enega hlapca so vrgli v ječo, drugi pa je uspel pobegniti, s tem pa je bil njihov pobeg v nevarnosti, zato so zavzeli grad. O tem je pisal Josip Thurn in še dodal, da njihov izhod ni zaskrbljujoč, ker so pod gradom Uskoki.95 Po padcu Bele Stene pride 23. novembra do silovitega turškega vpada na ozemlje med reko Dobro in Kolpo. O tem vpadu je pisal Josip Thurn tri pisma, dve je pisal še isti dan iz Vinice, tretjega pa naslednji dan iz Gradca pri Metliki. V prvem, pisanem Ivanu Auerspergu, izvemo o vpadu, ki je bil zgodaj zjutraj med obema rekama ter ob obeh bregovih Dobre. Vojsko sta osebno vodila bega iz Livna in Belaja, štela pa naj bi 7.000 mož, tri tisoč na konjih in štiri tisoč pešcev.96 V drugem pismu, poslanem v Ljubljano deželnim sta­ novom, izvemo bolj točno kje so vpadli in tudi, da so bili ljudje pravočasno opozorjeni, da so se lahko umaknili v gradove. Dalje še piše, da je dobil za­ nesljivo sporočilo, da se beg v Bosni Kapidžibaša pripravlja na vpad.97 V tretjem pismu, ki ga je Josip Thurn poslal nadvojvodi Karlu, pa se, poleg stvari omenjenih v prejšnjih pismih, »pohvali«, ko pravi, da se je na pravo­ časna opozorila, kakor mu je pisal grof iz Tržaca, razbežalo le okrog sto berger, da je prišel k njemu neki Simon Kanelić (Khanelitsch), ki je povedal, da bodo šli Turki z močno silo nad Bihać, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 577; isto sporoča 17. oktobra tudi Ivan Auersperg iz Belaja, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 585; istega dne sporoča Ivan Auersperg iz Novigrada (na Dobri), da je Miloslav Uskok (Miosaue Uskhoekh) pripeljal dva Vlaha, ki sta povedala, da se je v Livnu dvignila velika turška vojska in bo gotovo vpadla, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 589; o zbiranju vojske in njenih pripravah 17., 18. in 19. oktobra za vpad na Hrvaško in Kranjsko piše tudi S. Jug, ZC IX, str. 49; 26. oktobra poroča Ivan Auersperg iz Smrčkovića, da je dobil iz Bihaća sporočilo o zbiranju turške vojske pri Krupi in Udbini, katera naj bi vpadla med rekama Uno in Korano, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 611; 27. oktobra piše Ivan Ferenberger iz Senja, da je dobil iz Brinja sporočilo, da se nekaj tisoč Turkov pripravlja na pohod proti Vinodolu, Pivki ali Hrvaški, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 615; 28. oktobra je prišlo enako sporočilo iz Brinja, da je obveščevalec Pavel Kersnerič (Paul Kersneritsch) sam videl turško vojsko pri potoku Milatović (a) (bey Millatouitsch wasser), ki namerava proti Vinodolu ali Hrvaški, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575; 28. oktobra o istem možnem vpadu poroča še Jurij Barbo iz Klane, da je o tem dobil sporočilo iz Senja, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 629; prav tako o tem možnem vpadu poroča še Ivan Auersperg iz Podbrežja, ki piše, da so močno turško vojsko videli obveščevalci pri Globudalu (Globudall), vendar se še ne ve kam bo udarila, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 633; 29. oktobra še eno obvestilo Ivana Auersperga, tokrat iz Črnomlja, da so Turki zopet šli na pohod, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 635; poročila o možnem vpadu na Hrvaško ali na Kranjsko navaja tudi S. Jug, ZC IX, str. 49; Jurij Haller iz Planine 30. oktobra sporoča, da je glede na ta možni vpad Sigmund von Eekh iz Gorice odšel s 600 pešci proti Premu in Klani, Jurij Barbo, da je šel s kmeti v_Silentabor, sam Jurij Haller pa da bo šel v Postojno, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. rase. 419), str. 643; naslednji dan, 31. oktobra in 1. novembra pa Jurij Haller iz Planine in Ivan Auersperg iz ^Žužemberka sporočata, da o turški nevarnosti ni več slišati, oziroma piše Auersperg, da ne verjame več, da bi Turki prišli, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 653, 657; sporočilo o turški ne­ varnosti, ki se nanaša na oktober pa navaja 2. novembra S. Jug, ZC IX, str. 49. 94 O tem piše Josip Thurn iz Zumberka 12. novembra: >. . . das vor zehen tagen one gefär die Türkhen das Schloß Stenna eingenommen, Dann nur ain ainzige Personn darinnen gewest.c, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575; o padcu Bele Stene piše tudi Lopašič, vendar nikjer ne postavlja točnega datuma, R. Lopašić, Bihać, str. 21 in str. 122; le v knjigi o Karlovcu to postavi v .mesec november, vendar brez navedbe vira, R. Lopašić, Karlovac, str. 13. 95 AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 699; o turških ujetnikih tudi v razpravi Ignacija Vojeta, Vplivi osmanskoga imperija na slovenske dežele v 15. in 16. stoletju, ZC XXX, Ljubljana 1976, 1-2, str. 11, 12. 96 ». . . das an heut In aller frue ain groß Türkhisch hör zu Roß vnnd fueß zwischen wasser hör dieselb vnnd auff beden sayten der Dobro ainen Einfall gethan vnnd gar an die Khulp geraubt . . . • . . das hör sein soll 7000 starkh gewest sein drey zu Roß vnnd vier zu fuefi.<, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 709. и »... Ins Lanndt bey Wosseil Einfall vnnd auff dise Orten der Dobra gegen Novigrad biß an die Kulp geraubt vnnd prenndt das Schisstn vnnd Warnung nachten vnnd heut so zeitlich gangen das zuuerhoffen die armen leüt leüchtlich hoben zum Gschlössten weichen mügen . . .c, AS, Stan. I fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 713, 714, 715. ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 krščanskih duš, ki so bili vsi podložniki grofa iz Tržaca.98 Kot vidimo po iz­ redno pogostih poročilih o turški nevarnosti v mesecih septembru, oktobru in novembru, bi šele ta vpad lahko povezovali, z vpadom, ki ga navaja literatura, takoj po bitki pri Budačkem, vendar le po velikosti, ne pa seveda časovno." Le dva dni po tem vpadu pa piše iz Senja Ivan Ferenberger, da so Turki zavzeli 19. novembra kraj Berlog, podobno kot grad Belo Steno v začetku novembra, toda Turke so pregnali in senjski kapetan je poslal tja hlapce in vse kar je bilo potrebno. Dalje še sporoča, da so mu povedali Uskoki, da se je pri Udbini zbrala velika turška vojska, toda se še ne ve, kam bodo vpadli.100 V tem letu pa imamo le še dve poročili, o možnem turškem vpadu. Prvo je bilo poslano 5. decembra,101 drugo pa 29. decembra 1575,102 v katerem piše naj bi livanjski beg in beg iz Hercegovine vpadla ob »naslednji polni luni«. December se je tako zaključil v miru, kar je bila morda posledica premirja, ki ga je uspelo doseči kralju Maksimiljanu 22. novembra, toda to je bilo le navidezno, saj sta izreden pritisk, ki ga je v zadnjih mesecih tega leta izvajala turška vojska in pa vsa dosedanja neveljavnost teh premirij za krajino ob meji, obe­ tala Hrvaški, da bo v naslednjih letih izpostavljena silovitim vpadom, ki bodo Turkom prinesli ozemeljske osvojitve do spodnje Kolpe in Korane. Iz vsega sestavka, ki skuša prikazati turško nevarnost v letih od 1570 do 1575, bi lahko sledilo več ugotovitev: 1. Turška nevarnost in vpadi na Hrva­ ško, ki jih je v letu 1570 po literaturi še veliko (toda v serijah Landessachen- Miscelanea, Türkenkriege in sejnih zapiskih Landtags-Protocolle, ki so bile uporabljene za odgovarjajoča leta, ni omenjenega nobenega vpada na Hrvaško ali kranjsko ozemlje do aprila 1573 in zelo redka so tudi poročila o morebitnem vpadu, ki postanejo vse pogostejša po letu 1573), se nadaljujejo še v pomladnih mesecih leta 1571, toda že z manjšo intenzivnostjo, nato pa skoraj popolnoma zamrejo. Razen turškega vpada 26. aprila 1572 ni do aprila naslednjega leta nobenih vpadov. Mesec dni po koncu beneško-turške vojne (7. marec 1573), ki je turško aktivnost usmerila v Dalmacijo, se turški vpadi obnovijo in le-ti postajajo vse močnejši in pogostejši. Tako beležimo v letih 1573, 1574 in 1575 prek trideset vpadov na hrvaško in slavonsko ozemlje; 2. V tem času gredo široke priprave na kmečki upor, ki so se lahko vršile tudi zaradi tega, ker turške nevarnosti ni. To, da upor izbruhne v januarju 1573, je tudi posledica tega, seveda poleg mnogih drugih vzrokov, da je uporniško vodstvo moralo poznati razmere ob meji in se tako zavedati, da je nevarnost minimalna ali vsaj manjša kot sicer; 3. V teh letih je tudi več turških vpadov, ki prej niso bili zabeleženi, tako konec aprila 1573 manjši turški vpad pri Kolpi (v poročilu iz Hrastovice 2. maja), konec junija 1573 je večji turški vpad pri Boviću (?) (v sejnih zapiskih 2. julija), turški vpad 4. marca 1574 je širši kot ga omenja literatura, 15. septembra 1575 je turški vpad prek Kolpe (v poročilu iz Pod- brežja 17. septembra), z gotovostjo lahko trdimo, da po bitki pri Budačkem ni bilo nobenega vpada proti Kranjski, ker bi vsakodnevna poročila iz tega časa to gotovo omenjala, Bela Stena pade v roke Turkom v začetku novembra (poročilo iz Žumberka 12 .novembra), šele po tem sledi silovit vpad med reko 98 Ibid., str. 727, 728. 99 Glej opombo 91. 100 >. . . wie das die Turkhen yetz den 19 tag laufenden monats Nouembris den fleckhen Brlog, darinen nicht mer als ain Person die vbrigen aber umb Profanndt ausgezogen gewest eingenommen . . . . . . hab Ich den Burggrafen allda verrer mit khnechten besetzt auch alle notturfft von Geldt, Traidt, Toplhaggen . . .«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575. ™ S. Jug, ZC IX, str. 49. m AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 765. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 505 Dobro in Kolpo (poročila iz Vinice 23. novembra in iz Gradca pri Metliki dan kasneje), Turki 19. novembra op leni jo Berlog (poročilo 25. novembra iz Senja); 4. Na Kranjsko ni v tem času nobenih vpadov, razen v letu 1570 eden na Pivko, ki ga omenja Valvasor. Zato bi lahko trditev, da so turški »napadi postali že redkejši (1542—1547, 1555—1560, 1574—1578)«1« popravili, s tem, da se v ta leta redkih vpadov vključi tudi leta od 1570—1574, ko na Kranjsko ne zasledimo nobenega vpada. Te ugotovitve so seveda rezultat prebrane literature in dela na virih v Arhivu SR Slovenije, zato bi morali za podkrepitev (ali zavrnitev) tega ver­ jetno pregledati še vire drugih arhivov, zlasti v Gradcu. Z u s a m m m e n f a s s u n g EIN BEITRAG ZUR KENNTNIS DER GESCHICHTE DER TÜRKENEINFÄLLE IN SLOWENIEN IN DEN JAHREN ,1570—1575 Der Aufsatz versuoht die Türkengefahr in den Jahren von 1570 bis 1575 dar­ zustellen, die zeitlich mit dem großen kroatisch-slowenischen Bauernaufstand im Jahr 1572/73 [zusammenfällt. Über die Einfalle der Türken in Kroatien im Jahr 1570 wird in der Literatur noch vieil berichtet und die Türkengefahr dauert noch in den Frühlingsmonaten des Jahres 1571 an, -obwohl die Einfalle an Intensität albnehmen und schließlich völlig ausbleiben. In den Serien Landessachen-Miscelanea, Türken­ kriege und in den Sitzungsberichten Landtags-Protokolle des Staatsarchivs für Slo­ wenien in Ljubljana, die für die entsprechenden Jahre verwendet wurden, wird bis zum April 1573 kein Einfall der Türken ins Gebiet Kroatiens und Krains (Kranjska) erwähnt, danach gibt es vereinzelte Berichte, die sich nach dem Jahr 1573 wieder häufen. Die Tunken fielen in Kroatien am 26, April 1572 ein, weitere Einfalle folgten erst im nächsten Jahr. Das Ausbleiben von Einfällen fiel mit dem türkisch-vene­ zianischen Krieg zusammen, durch den die türkischen Streitkräfte in Dalmatien engagiert waren. Erst in den Jahren 1573, 1574 und 1575 werden neue Einfälle in den kroatischen Ramm verzeichnet, die gegen Ende des Jahres 1575 an Stärke zu­ nehmen (über dreißig Einfälle). In der Zeit, wo es keine Türkengefahr gibt, werden ausgedehnte Vorbereitungen auf den Bauernaufstand getroffen. Der Ausbruch des Aufstandes im Jahr 1573 ist außer auf viele andere Gründe auch darauf zurückzuführen, dafi der Führung der Aufständischen die Verhälltnisse an der Grenze bekannt sein mußten und somit auch die Tatsache, daß die bestehende Türkengefahr minimall oder wenigstens geringer als sonst war. In Krain werden in dieser Zeit ikeine Einfälle verzeichnet, außer einem тгоп Valvasor erwähnten Einfall auf Pivka im Jahr 1570. Deswegen könnte der in der Literatur vertretene Standpunkt, die Einfalle der Türken seien »seltener geworden (1542—1547, 1555—1560, 1574—1578)«, in dem Sinne korrigiert werden, daß izu den Jahren vereinzelter Einfalle auch die Jahre von 1570 bis 1574 gezählt werden, da in dieser Zeit in Krain kein Einfall registriert wurde. Dieser Aufsatz belegt auch mehrere Einfälle nach dem Jahr 1573, die bisher in der Literatur nicht erwähnt wurden. Zgodovina narodov Jugoslavije II, Ljubljana 1959, str. 288.