■male ^paM^liMf^i^a^
Leto XXIII., št. no
Op«
Tel
vnifcroi L)uMjua. faccmijeva eletoo k. 51-22. 51-23. 31-24
sitni oddelckt (Jnbljana, PnrrinOti« ntt-5 — Telefoo k. 51-25. 51-26
No«o mesto i Ljubljanska cwtt 42 Bs^mii t a Ljubljansko pokrajino isti poštno* čekovnem
zavoda fc. 17.749, trn ostale kraje Italije Serrmo Cooti. Con. Po«. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m ogfaae b Kc.
Italije io incfffflistvi htm Unione Pobbticfed Italiana S. A. MILANO
Ljubljana sobota IS. maja fMfrXXI
Cena cent« 80
iikajt rtik d a o cmcb pooadeljks Naročalo« znafa anecao Lb lp-v M laBKMHB •Ujoiao t »PooeddMdiB |» croroc lit 56.50.
Utedoliifo: Poocmijeva ulica kn. 5. feer. 51-22. 51-25. 51-24.
Rokopiil a« ne »nftjo.
CONCESS1 ON ARM BSCLUSIVA pet ia pub>
bbciti dš provenienza Hilm^* ad esters s Unione Pnbblirirt Italiana S. A_ MILANO
Najvišja priznanja afriškim borcem
Vladarjev odgovor na poslanico maršala Messeja — Ducejeva in Hitlerjeva radijska poslanica generalu v. Arninm
Letalski napadi na luke v severni Afriki
Na Tirenskem morju potopljena sovražna podmornica 12 sovražnikovih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil danes naslednje 1087. vojno poročilo:
Našj letalski oddelki so v učinkovitih nočnih poletih napadli Inke v Boni, v Bugie-ju in. Sfaxu.
Na Tirenskem morju je potopila neka nemška enota sovražno podmornico in ujela del posadke.
Včeraj so sovražnikovi večmotorniki prileteli n»d mesta Neapelj, Reggio Calabria, Cagliari, Messina in Augusta. Povzročili so žrtve in škodo, zlasti ogromno v Cagliari ju, ki so ga dvakrat bombardirali.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri letala nad Calabrijo, eno nad Porto Empedoele in eno nad Messino.
Sedem nadaljnih letal so sestrelili v boja italijanski in nemški lovci, pet v Caglia-riju, dva v Augusti.
*
Zaradi poletov, omenjenih v današnjem vojnom poročita, so bile med civilnim pre-
Iz 'Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je potekel včerajšnji dan, jzvzemši krajevno delovanje napadalnih in izvidniških oddelkov, v splošnem mirno. Težko topništvo kopne vojske je povzročilo požare v skladiščih Petrograda.
Pri podnevnem prodoru britansko-ame-riških letalskih skupin proti zasedenemu zapadnemu ozemlju in v letalskih bitkah nad Atlantikom je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal.
V	pretekli noči so prodrla britanska letala v široki fronti nad nemško ozemlje in so napadla z rušilnimi ter zažigalnimi bombami nekaj krajev v zapadni m srednji Nemčiji, v več primerih tudi majhne podeželske občine. Prebivalstvo je imelo izgube. Doslej je javljena sestrelitev 34 sovražnih leital. Stotnik Liitje je dosegel kot nočni lovec včeraj šest letalskih zmag.
V	borbi proti Veliki Britaniji je letalstvo v noči na 14. maja močno napadlo industrijsko mesto Chelmsford, Bombni zadetki so povzročili velike požare v oboroževalni industriji. Štiri kitala se s tegia napada niso vrnila.
Letalski napadi na sovjetsko zaledje
Berlin, 13. maja. s. FUzen na kubanskem mostišču in severno od Lisičanska je bilo na ostali vzhodni fronti včeraj so namerno mirno. Med krajevnim sovjetskim napadom na kubansko mostišče je bil en pehotni polk sovražnika skoraj uničen. Nemško letalstvo je učinkovito bombardiralo zbirališča čet prometna križišča in oskrbovalna skladišča v zaledju sovražnika.
bivalstvom naslednje žrtve: 5 mrtvih in 34 ranjenih v Neaplju, 10 mrtvih in 56 ranjenih v Cagliarlju ter 19 mrtvih in 41 ranjenih v Augusti.
Bolnišnice v Maroku in Alžiru prenapoljene
Tanger, 13. maja V vsa -mesta Maroka in Alžira neprestano prihajajo vlaki in kolone avtomobilov z ranjenci s tuniške fronte. Okoliščina, da je teh ranjencev že na deset in deset tisoče dokazuje, kako hude so bile hprbe in kako žilav je bil odpor osnih čet proti prodiranju zaveznikov. Ker so vojaške in civilne bolnišnice do neverjetnosti napolnjene z ranjenci, so bila vsa šolska poslopja učnih zavodov nižje stopnje v Maroku izpremenjena v zasilne bolnišnice za ameriške vojake. Za angleške in francoske ranjence je preskr-bel enak ukrep v Alžiru. (II Piccolo).
Pred Petrogradom je nemško težko topništvo obstreljevalo industrijske objekte :n skladišča goriva. Mnogo jih je bilo zažganih.
Doznava se nadalje iz pristojnega vira, da je nemško letalstvo včeraj osredotočeno napadlo postojanke in zbirališča sovjetskih čet na kubanskem mostišču kakor tudi v odseku gornjega Dona. V zaporednih valovih so močne letalske bojne skupine od Kavkaza do severnega odseka vzhodne fronte bombardirale važne železniške prometne zveze in taktične objekte sovražnika. Nemški lovci so zažgali sovražni brzi torpedni čoln v zalivu Kole.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 13. maja. s. Včerajšnji ponočni napad angleški letal na zapadno Nemčijo je stal sovražnika 34 letal in nad 200 letalcev, od katerih se je le neznaten del rešil s padali. Razen znatne škode na stanovanjskih hišah so angleški piloti popolnoma porušili neko cerkev in neko šolo. Hudo poškodovanih je nadalje 6 drugih šol in bolnišnic, med njimi zdravilišče »Cesar Viljem« v Duisburgu.
Berlin, 13. maja. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so angleški bombniki preteklo noč napadli zapadno Nemčijo. Na to ozemlje odvržene rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 15 napadajočih letal.
Lizbona, 14. maja. s. Uradno objavljajo v Londonu, da je bilo med letalskimi napadi na Anglijo ubitih 172 civilistov, ranjenih pa 205. Med ubitimi je 83 žensk in 26 otrok.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja:
Junaška bitka nemških in Italijanskih skupin, borečih se v Afriki, se je danes častno zaključila, zadnje odporne skupine, boreče se v okolici Tunisa, so morale prenehati z bojem, ko so ostale brez vode in živeža teT porabile vse svoje strelivo. Morale so popustiti zaradi pomanjkanja oskrbe in ne zaradi napadov sovražnika, ki je moral tudi na tem prizorišču operacij često priznati superiornost našega orožja.
Nemški in italijanski bojevniki v Afriki so v celoti opravili poverjeno jim nalogo. Z odporom s katerim je bila pred sovražnikom v dolgih mesecih srdite bitke hranjena vsaka ped zemlje, so zaposlili v Severni Afriki izredno ogromne sile sovražnika, zadajajoč jim najhujše izgube na ljudeh m potrebščinah. Tako dosežena razbremenitev na drugih frontah in pridobljeni čas sta bila izredno koristna poveljstvom sil Osi.
Generalu von Arnimu, ki je že nekaj časa poveljeval itaJij ansko-nemškim četam v Severni Afriki, je Hitler poslal 10. maja. naslednjo radijsko poslanico.
»Vam in vašim junaškim četam, ki ste v zvestem bratstvu v orožju z italijanski-
Rim, 14. maja. s. General Ambrosio, šef glavnega stana, je posvetil v radio nocoj junaški prvi armadi naslednje besede:
Dne 24. oktobra 1942 se je pričela v ožini El Alameina bitka, ki naj bi odločila o usodi Vzhodne Afrike. Te postojanke, katere so čete Osi dosegle s svojimi vojaškimi sposobnostmi in ne s premočjo sredstev, so se več dni upirale sunku močnih angleških oklopnih sil, navzlic ogromnemu osredotočenju sovražnega topništva in množinskim letalskim borbardiranjem. šele ko so zadale sovražniku najhujše izgube, zaradi Katerih je postal precej previden v nadaljnjem vojskovanju, so italijansko-nemške edinice pričele umikalne manevre, ki bodo ostali najpopolnejši, kar jih je vojaška zgodovina zabeležila. Težavni načrt, katerega so zamislil in odločno vodili šefi, se je iahko izvedel zaradi zgledne požrtvovalnosti čet, ki so hrabro prenašale žrtve in izredno hude nevšečnosti dolge in neprekinjene bitke.
Medtem ko je bila bitka besnela na libijskem ozemiju, je izkrcanje dveh novih armad v francoski Severni Afriki, prve angleške in 5. ameriške armade, katerima so se postopoma pridružile francoske * odpadniške edinice, še povečalo neravnovesje med silami Osi in silami nasprotnika. Spričo tega novega dejstva, Ki je globoko spremenil strateški položaj v Sredozemiju, Ker je tvorilo neposredno nevarnost za Južno Evropo, je Os poslala v Tunis nekaj tisoč mož, katerim je z tiizno akcijo uspelo ohromiti pobudo nasprotnika in mu preprečiti, da ni imel tako,šiije koristi od swqje odločne številčne premoči.
Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa
Velika zakasnjevalna funkcija Tunisa se je pričela kazati. Dočim je Angloame-ričanom uspevalo v nadaljnjem ojačeva-nje lastnih sil, katerim so bili na razpolago celotni viri angleškega imperija in ameriške republike, sta morali Italija in Nemčija vrinjati svoje oskrbovanje skozi nadzorovalno letalstvo in pomorsko mrežo sovražnika. Razen velikih pomorskih sil in podmornic sta Anglija in Amerika zbrali v Sredozemskem morju mogočne skupine letalstva, katere so lahko, izkd-riščajoč letališča v Alžiru, francoskem Maroku in kasneje v Libiji, neprekinjeno nadzorovale Sicilski kanal, rapadajoč sleherno pomorsko sredstvo v plovbi.
Težke naloge mornarice in letalstva
S tem je postala še bolj težavna že itak težka naloga naše mornarice in našega letalstva, ki sta bili pozvani, da bdita nad sredozemskimi poti ter ščitita pred zasedo pomorske in letalske konvoje, ki so bili določeni za oskrbovanje tuniškega operativnega prizorišča. Niti letalstvo, alti mornarica se nista omejila na tako zaščitno poslanstvo. Ena kot druga sta hrabro sodelovali v operacijah, sami napadajoč prometna pota in angloameriške edinice.
Dne 21. marca je sovražnik pričel ofenzivo v Tunisu. Po več dnevih ostre borbe na Marethovi črti ni dosegla ofenziva nobenega rezultata Zgodilo se je zaradi neugodnih dogodkov v srednjem odseku, da je prva armada, umaknjena na črto Chiet-ta izpraznila Marethovo črto. katero je znala obdržati nedotaknjeno. Krog se je vedno boli zoževal
Junaške borbe prve armade
Odrejeni umik naše južne fronte na postojanke Emfidavilla ni bistveno spremenil položaja in tudi ne sledeči množinski napad Angloameričanov. s katerim ni bil dosežen več dni noben pozitiven izid Krvavi in ponovni porazi so bili zadani sovražnim armadam, zlasti od borečih se junakov naše prve armade. Junaški dogodki pri Tacruni in v drugih utrjenih postojankah v tem odseku so tako živo v spominu vsakogar, da je odveč sleherno spominjanje nanj. Pripadajo sveti dediščini najčistejše slave italijanske vojske. Ko se je popolnoma izjalovil napad v južnem odseku, se je središče prestavilo na
mi tovariši branili slehrno ped afriške zemlje, izražam zahvalo in najvišje priznanje. Z menoj sledi ves nemški narod c občudovanjem junaški borbi svojih vojakov v Tunisu. Za Končni uspeh vojne je bila največjega pomena. Skrajna zastava vseh sil in zadržanje naših čet bosta zgled vsem oboroženim silam velikega nemškega Raj-ha in bosta tvorili posebno stran slave v vojaški zgodovini Nemčije. — Adolf Hitlerje
Z datumom dne 11. t. m. je Duce poslal generalu von Arnimu, naslednjo radijsko poslanico:
»Sledim z občudovanjem in ponosom se-mu, kar skupine afriške vojske opravljajo s trdno odločitvijo in neukrotljivo hrabrostjo proti številčno premočnemu sovražniku. Zgodovina bo dala temu junaškemu dejanju zasluženo priznanje. V šefih in vojakih skupin vojske v Afriki pozdravljam najsvetlejši izraz hrabrosti narodov Osi. — Mussolini.«
Junaška borba naših oboroženih sil, borečih se v Afriki, ki je trajala skoraj dve leti in pol in katere pomen bo zlasti ocenjen v bodočnosti, bo vedno eno izmed najbolj slavnih In ponosnih poglavij vojaške zgodovine nemškega naroda.
fronto na zapadu. Po menjajočih se dogodkih se je akcija širila tudi na severni odsek in tu je sovražniku uspelo zaradi prehude premoči v orožju obvladati odpor branilcev.
Sovražna premoč v vojnih sredstvih
Kadar so nasprotne sa sile v razmerju, kakršno je bilo med četami Osi in sovražnimi četami in sicer v razmerju enega proti dvajsetim tankom, enega proti sedmim oklopnim avtomobilom, enega proti trem topničarjem, neupoštevajoč izredno velike razlike med obema letalstvoma, ne more vzdržati neomejen čas nobena človeška energija, nobena plamteča volja.
Ko bo omogočeno objaviti podatke o silah Osi v končni fazi bitke v Tunisu, bodo Angloameričani morda obžalovali plahost s katero so začeli in vodila zaključno akcijo. V dneh 7., 8., 9. in 10. maja se je med tem. ko je prva italijanska armada z neukrotljivo hrabrostjo svojih oddelkov držala pred svojimi postojankami 8. angleško armado, po padcu Bizerte in Tunisa v severnem odseku izpolnila usoda 4. nemške oklopne armade. Borila se je z zaletom in hrabro, toda je morala končno popustiti pred premočnim sovražnikom. V neki pozdravni brzojavki generalu Mes-seju je general von Armin poveličeval zadržanje njemu podrejenih italijanskih oddelkov. zlasti pa topništvo, ki se je čudovito borilo, povsem vredno svojih slavnih izročil.
Najvišja priznanja
Dne 12. maja zjutraj je moral tudi nemški afriški zbor, zmagoviti junak v tolikih bitkah, opustiti borbo zaradi izčrpanja streliva, potem ko je uničil vojne naprave in vojne potrebščine. V trenutku ko je postal odpor nemogoč, je poveljnik armadne skupine poslal z zvestobo vojaka in o obnovljenem prepričanju o končnem uspehu goreč pozdrav zadnjega afriškega bojevnika nemškemu in italijanskemu narodu. Hitler je izrazil svoje visoko priznanje generalu von Arminu, poveljniku armadne skupine. Duce pa je tudi poslal poslanico v kateri je izrazil ponosno občudovanje italijanskega naroda spričo neukrotljive hrabrosti, katero so pred številčno premočjo sovražnika pokazali poveljniki in vojaki v Tunisu, občudujoč v njih najčistejši izraz voj-ščakov ljudstev Osi.
Epopeja zadnjih bojev
Tako je bila naša prva armada sama v borbi. Njej je pripadla ponovna sreča zadnjega odpora na afriški zemlji. Navzlic temu, da so se proti njej zdaj razen 8. armade usmerile vse ostale močne sovražne sile. so njeni oddelki sprejeli borbo. Bitka je valovala v prvih črtah. Borbe So bile neprekinjene na vsej fronti. Nekaj postojank je bilo izgubljenih, zopet zavzetih in zopet izgubljeni ter končno naši lasti dokončno zagotovljeni z nezadržno vnemo naših oddelkov, vse to v najhujšem >asu.
General Messe je javil Dureju o čudovitem zadržanju šefov in prostakov, ki se ne meneč se za bližnjo usodo, borijo ter operirajo z nespremenjeno trdno odločnostjo v prepričanju, da bo njih žrtev poplačana z neizbežno bodočnostjo Domovine. Dne "1. in 12. maja so borbe postale bolj ostre, njih ritem vedno bolj silovit. Na predlog sovražnika za predajo je general Messe kot zvest tolmač čustev svojih mož odgovoril odklonilno. Istega dne je Duce izrazil armadi občudovanje in ponos vseh Itarjanov za zgodovinske strani, ki jih piše na zadnjem koščku Afrike, s kate*ega izžareva slava, ki bo država nanjo stoletja ponosna. Poslanica, ki je bila sporočena vsem četam prve armade, je te prepričala, o priznanju Domovine za doprinešene žrtve ter je še bolj podžgala borbenega duha.
Boj do zadnjega naboja
Dne 12. maja je postal položaj I. armade nevzdržen. Njene postojanke so še ne-zavzete, toda glas topništva je splahnjeval in kmalu je moral umolkniti zaradi popolnega izčrpanja streliva. Mnogo topov je bilo pogpanih v zrak. Poveljnik topništva je odredil, naj totpničazji, ponosni na svojo
slavo in svojo žrtev, oda jo zadnjo salvo ob gorečem kriku: »živel Kralj! živeto italijansko topništvo!« Neomajni sklep genera-- la Messeja, nadaljevati borbo do sikrajni& posledic, če se v predaji ne prizna čast orožja, predstavlja neomajen izraz moške hrabrosti, neukrotljivega ponosa.
Vsaka nadaljnja žrtev pa bi biia brezplodna in Duce je odredil, naj borbe prenehajo. Toda šele potem, ko je armada porabila vse in je uničila vse topništvo te vse pehotno orožje, je dobila od svojega šefa ukaz, naj opusti borbo in z zadnjim dvigom svojih slavnih praporov na afriški zemlji zapečati svojo usodo s krikom: »Živela Italija!«
Priznanje Vel« Kralja in Cesarja
«HOvanni Messe, maršal Italije
Taki so bili dogodki zadnjih dni: Epilog šestih mesecev bitke, ki so omogočili pridobitev izredno dragocenega časa v splošnem okviru vojevanja in ki ae izražajo najvišje v besedi, ki jo je naslovil Nj. VeL Kralj in Cesar generalu Messe ju v odgovor na poslanico, v kateri je obrazložil vzvišenemu vladarju ponosne namere svojih mož, pripravljenih z vsemi zastavami žrtvovati se v zadnjem odporu: »Sledil sem z najbolj živim občudovanjem slavnim junaškim dejanjem prve armade. Njeno sijajno zadržanje je trdno poroštvo za večjo veličino naše nesmrtne Domovine.«
V potrdilo vojaških kreposti prve armade je bil njen poveljnik imenovan za maršala Italije.
Veličastna žrtev naših vojakov v Afriki je seme bodoče slave in neizbežne sreče naroda.
Iz njega izhaja svetel pouk, da se je treba boriti z isto vero, katero so naši junaški vojaki izpričali v junaškem izvrševanja svojih dolžnosti.
Dokazi junaštva
in borbenosti
Rim, 13. maja V brezžični brzojavki, ki jo je poslal včeraj maršal Italije Giovanni Messe svoji soprogi, pravi med drugim:
»Sem popolnoma veder. Slavna in zmagovita I. armija bo zadnja, ki bo zvila svoje nepremagane bojne zastave pred nasprotnikovo premočjo. Sovražnik je odkrito in ponovno priznal najv<šjo hrabrost in čudovito ponašanje naših izvrstnih čet. Imejte polno zaupanje.«
V	drugi brzojavki naslovljeni na nekega svojega prijatelja pravi maršal:
»Dočim se zaključuje junaško In slavno podjetje I. armije, mislim na to, da bo toda žrtev vedno plodonosna za srečno bodočnost naše Domovine. Z vedro zavestjo, da sem tudi ob tej priliki služil državi z vsemi svojimi silami, sprejemam z vedrim in močnim duhom svojo usodo.«
V	torek zvečer je neka brezžična postaja sprejela dve poročili od čet v Tuniziji. Oddaja je bila večkrat prekinjena, po bombardiranju sovražnih letalcev in tudi telegrafisti so opozarjal^ da jim je došel ukaz, naj postajo uničijo. Preden so ta ukaz izvršili, so prosili, naj se objavita dve poslanici, ki jih preveva neskončna ljubezen do Domovine in nezlomljiva vera v zmago.
Prva poslanica se glasi: »Vsem podčastnikom Italije! Pošiljamo vam svoj bratski pozdrav in vas pozivamo, da ohranite slepo zaupanje v našega poglavarja in v zmago, ki bo gotovo naša in ki bo spremljala naše bodoče vzvišene vizije o ponosnih praporih, ki jih boste gotovo nosili ob našem bližnjem povratku. V imenu vseh — narednik glavni telegrafist Torre.«
Druga poslanica pravi: »Vsem materam Italije! — Ne točite solza. Vaši sinovi tn vaši možje so se izkazali preko človeških možnosti. Imejte vedno zaupanje ▼ zmago. Bodite ponosne na svoje sinove, na svoje može. — ž eni jel 143. polka brezžičnega brzojava so bolj kakor kdaj odločeni doseči zmago. V tem znamenju pozdravljajo vse Italijane v zavesti, da bo naš cilj dosežen. Vrnili se bomo. — Pod narednik Ca-puto Luigi, telegrafist Magnoni Battisfca.« (H Piccolo.)
Za družine padlih
Rim, 13. maja. s. Uradni list objavlja zakon z dne 23. februarja 1943-XXI, št 332, o priznanju svojstva številne družine s 6 otroki, če je oče padel v vojni. Zakon velja od danea
Japonski letalski napadi na kitajska oporišča
Toki«, 13 maja. s. Skupine japonskih letal so danes zopet napadle sovražno oporišče Tangteh na severnem področju Hunana ter povzročile škodo na vojaških napravah. Druga skupina japonskih letal je napadla mesto Teihan, kjer so nastali požari v skladiščih goriva. Vsa napadajoča letala so se vrnila na oporišča.
Argentinski konzul v Hangkongu odstavljen
Buenos Aires, 13. maja Zunanji minister je odstavil argentinskega konzula Ramena Lavalla v Homgkongu. Izkazalo se je, da je konzul Lavalla dajal ameriškemu tisku potvorjene izjave o nekakšnih japonskih grozodejstvih v Hongkongn. Te konzulove izjave je svoječasno čdcoriščal ameriški tisk na dolgo in široko proti Japoncem. (U Piccolo.)
Neomajna borbenost italijanskega naroda
Minister Teruzzi o pravici Italije do Sredozemskega morja
in Afrike
Rim, 13. maja. Na zasedanju finančne komisije pod predsedstvom predsednika senata grofa Suarda je imel minister Teruzzi toplo občuten govor, v katerem je z vznesenimi besedami pozdravljal neukročeni pogum, s katerim so se: italijanski vojaki borili zlasti v severni Afriki. To dokazuje, da se niso bojevali za posest še nedavno pridobljeno ali za kako do-bičkanosno postojanko, marveč zato, ker so čutili, da s tem podčrtavajo stoletno pravico Italije.
Vojna je pokazala, je dejal dalje minister Teruzzi. da tvorijo ozemlja, ki smo jih naselili, predel, ki dela čast italijanskemu narodu, dokazal pa je tudi. kakšno je osnovno bistvo italijanske zasedbe v Afriki. Žal nam je bila v neenaki borbi zaprta pot do naše posesti, medtem ko je sovražnik lahko dospel do našega ozemlja sicer po daljši, toda udobnejši in varnejši poti To dejstvo kaže neizogibno potrebo, da postane Italija nesporna gospodarica Sredozemskega morja.
Naša italijanska srca in srca naših Afričanov se v sedanjem trenutku gotovo ne radujejo. Z grenkobo nas navdaja, da smo se morali umakniti sovražni premoči, toda mi smo prepričani v bežnost njegove zmage. Vemo, da 6e bomo vrnili tja. Za to nam je jamstvo levja sila. s katero so se do zadnjega trenutka borili naši vojaki na skrajnem robu Tunizije. Italija hoče in to hoče tudi Bog. da sta ne samo Afrika, ampak tudi Sredozemsko morje nepreklicno italijanska.
Ponosne besede ministra Teruzzija so bile nagrajene s čestitkami in odobravanjem vseh navzočih. (II Piccolo.)
Madžarski tisk o jamstvih za povratek Italije v Afriko
Budimpešta, 13. maja. s. Madžarska javnost je z velikim zanimanjem zasledovala junaški odpor italijanske I. armade v Tunisu. Listi posvečajo I. armadi pod poveljstvom maršala Messeja obširen prostor in poudarjajo, kakšno junaštvo so dokazale italijanske čete, ki so dGbile celo poziv angleškega poveljništva k predaji To junaštvo zagotavlja Italiji pravico k povratku v Afriko, ki je bila otvor-iena z italijanskim delom in posvečena s "krvjo junaških sinov Italije.
PoLuradni j> Buda pesti Ertesfto« piše v
političnem poročilu, da poudarjajo v zvezi z vestjo, po kateri so čete maršala Messeja na Ducejev ukaz odložile orožje, v budimpeštanskih političnih krogih izredne težkoče, ki so jih morale prenašati čete Osi v Tunisu, in častno junaštvo, ki so ga pokazale. Brez dvoma je bil šestmesečni odpor armad Osi velike strateške koristi za obrambo Evrope, kar je tem pomembnejše, ker italijansko-nemške čete niso bile samo pred odločno premočnim sovražnikom, temveč tudi pred naravnimi ovirami, ki so v zadnjih treh mesecih močno poslabšale položaj.
Politični krogi v Budimpešti primerjajo junaški odpor branilcev in zlasti Italijanov z dogodki v Singapuru in Tobruku. V Singapuru se je predalo 60.000 angleških vojakov, v Tobruku pa 23.000 v mnogo bolj ugodnih okoliščinah. Rajši so se rešili namestu, da bi se žrtvovali kakor Italijani in Nemci v Tunisu, ld so tudi nemogoče poizkušali, da bi dosegli svoje strateške cilje in da bi bleščala njihova vojaška čast. Ta neupogljivi borbeni duh italijansko-nemških čet, zaključuje poluradna agencija se smatra v Budimpešti kot jamstvo za bodočnost. Dejstvo je, da so se italijanske čete prenehale upirati samo na izrecno povelje Duceja, kar se smatra za dokaz neporufi-ljive borbene volje Italije ki se po 35 mesecih afriške vojne trdno upira sovražniku.
Tudi po zadnjem strelu, piše v uvodniku »Fugetlensegg«, ne more velika afriška epopeja veljati za končano. V Afriki so ostali grobovi padlih in tisoč čudežev kolonizacijske italijanske omike. V Afriki je nekaj ostalo, zaradi česar Italija ne bo mogla dokončno izgubiti svojega kolo-nijalnega imperija. Ostala je tam kri Italije, njena resnica, njena pravica, posvečena s to krvjo. Bitka v Afriki se je začela v življenjskem interesu italijanskega naroda. Potreba po koloniziranju Afrike ni bila za Italijo pustolovščina, želja po osvojitvah, temveč od življenjskega instinkta Mussolinijevemu narodu dano povelje. Tudi mi Madžari, zaključuje list, zvezani z italijanskim narodom z neločljivim prijateljstvom, trdno verujemo, da se bo Italija vrnila v Afriko, kajti tako zahtevata pravica in božja pravičnost.
Slavni potek bojev v Tunisa
Radijski govor šefa Glavnega stana Oboroženih sil
Letalski spopadi na zapadu
Nad Atlantikom sestreljenih 14 sovražnih letal? nad
zapadno Nemči jo pa 34
Anglosasi pred novimi vprašanji
Razcepljenost v angleški javnosti o možnosti vdora
v Evr®jfo
Lizbona, 14. maja. Angleški tolmači se ne strinjajo v presojanju afnških dogodkov. Medtem ko nekateri menijo, da lahko tolmačijo zavzetje Tunisa in Bizerte kot zanesljivo jamstvo novih, odločilnih in zmagovitih operacij, opozarjajo drugi, da se ne sme pozabiti bistvena razlika med činitelji afriškega in evropskega vprašanja.
Vojaški strokovnjaki upoštevajo na primer dejanske razloge, ki so Anglosasom omogočili sedanje uspehe. Med najpomembnejšimi so naslednji: veleizdaja francoskih generalov, ki so pomagali pri izkrcanju v severni Afriki, in velika premoč v sredstvih in ljudeh, Ki sc jih lahko zbrali na afriški celini, kjer so osredotočili vse svoje napore na škodo drug'h bojišč in drugih zaveznikov, kakor Rusov, Kitajcev in Avstralcev.
Splošno je že priznano, da so bile osne čete odlične tako po svoji borbenosti kakor po svojem odporu, njihovi vojaški voditelji pa brez primere tako v pogledu strateških kakor taktičnih sposobnosti. Osredotočenje močnejših sil na afriški celini p<a je bilo mogoče, ker je bil ta kontinent že v oblasti Angležev. Amerik čanov in Francozov. To je omogočilo Anglo-sasom, da so lahko čakali, dokler je le bilo potrebno, preden so izvršili poslednji napad v okoliščinah, ki so sovražniku jamčile popolno premoč.
Naloga, ki sedaj čaka zaveznike, ako hočejo v tej vojni zmagati, pa je drugačna; gre za vpad na evropsko celino Kjer zarad pravočasnih varnostnih priprav Osi Anglosasi ne razpolagajo z mostišči, kjer bi lahko zbirali ogromna sredstva, potrebna za zmagovito prodiranje na kopnem. Tu so vloge povsem obratne. Os je tu v svoji hiši, medtem ko so bili v Afriki pravi gospodarji Anglosasi. ki so imeli ključe vseh vrat. Počasno prihajanje voj= nega blaga v Evropo, čeprav b: bilo mogoče,
ne bi moglo ustrezati namenu, ker bi ne moglo pravočasno uresničiti potrebne premoči
Tistim Angležem, ki govore o ogromnih, že pripravljenih zalogah v Afriki, odgovarjajo drugi, da bi vse te zaloge morale že biti na evropski celini, ako so se hoteli ustvariti isti pogoji, ki so omogočili afriško podjetje. Anglosasi pa v ta namen ne razpolagajo s ustrezajo-čimi ozemlji na evropski celini, manjka jim tudi ladij za nagel prevoz, predvsem pa svoboda v Sredozemlju samem.
Tistim tolmačem, ki pravijo, da bi morali zavezniki vdreti v Evropo, preden bi nasprotnik razširil svojo obrambo, odgovarjajo zopet drugi, da je šest mesecev osnega odpora v Afriki že omogočilo izpolnitev vseh vrzeli v obrambi periferije evropske trdnjave, pa je zato za vdor prepozno.
Zavzetje enega ali več mostišč, ki bi jih bilo treba takoj razširiti in braniti precej časa. da bi mogle prispeti čete in vse druge potrebščine za zmagovito nadaljevanje operacij, se zelo razlikuje od akcije udušenja osnih sil, ki je bila mogoča v Afriki.
Britanski vojaški strokovnjaki, ki strižejo tako peruti marsikateri utvari, pripominjajo skratka, da je zavzetje Tunisa in Bizerte nekaj povsem drugega kakor pa osvoboditev sredozemske pomorske poti.
Lord Winter, bivši pomorski oficir, piše med drugim v listu »Evening Standard«, da Sredozemlje ne bo odprto za svobodno plovbo Britancev niti po popolnem očiščenju osnih čet z Afrike Dokler bo sovražnik razpolagal, piše lord Winter dalje, s takšnimi pomorskimi in ieta!skimi onerišči, kakršni sta Sicilija in Sardinija bo plovba po tem morju za Anglosase vselej nevarna in samo najnujnejši in najpo« membnejši konvoji se bodo lahko spustili na pot. seveda nod močno letalsko zaščito. (II Popolo d'Italia.)
SEEa
Evropske države ne hI
Bucnos Aires, 12. maja s. Vse je bilo pripravljeno za sestanek, ki bo prihodnji torek v Hct Springsu v Virginiji, kjer se bo sestala medzavezniška komisija in proučila načrt, po katerem naj bi se o namerah sestavljalcev atlantske listine, ki je že postala krpa papirja, Evropa zasužnjila in postala večen suženj anglosaške plutokracije in boljševizma Komisija bo preučila povojni program, ki hoče omejiti evropsko proizvodnjo živil, vštevši žito, sladkor in krompir, tako. da bodo zapadni evropski narodi kakor Francija. Belgija. Italija. Španija in skandinavske države pridelovale izključno zelenjavo, sadje in izdelovale mlečne izdelke, dočim bi Nemčiji ostalo samo1 pridelovanje krompirja. Za kritje svojih potreb žita bi se morale omenjene države zadovoljiti z dobavami iz Rusije, Amerike, Kanade in Argentine.
Načrt bi rad preprečil vskladiščenje tolikih količin živeža, ki bi omogočale zmago Osi v kakršnikoli vojni. Program bi rad nadalje omejil ponovitev gospodarske vojne, kakršna ;e na&tala po prejšnji vojni, ko so Italija- Franci* ja. Nemčija in druge evropke države skušale oprostiti se uvoza ameriških poljedelskih pridelkov. katerih je bilo v obilici, stremeč po gospodarski neodvisnosti in vojaški varnosti.
Pu mnenju (državnega tajnika Hulla je treba iskati v mani ji po politično-gospodarski neodvisnosti Evrope Iatentne vzroke sedanje vojne. Ta novi načrt poljedelskega razoroženja Evrope ne zahteva popolnega prekinjenja žitne proizvodnje in drugih živil v evropskih državah po vojni, temveč postopno omejevanje. Bržkone namerava ameriška vlada predložiti na konferenci v Hot Springsu pravcati načrt za kontrolo nad svetom.
načrti m gasužnjenje Evrope
delovati dovolj živil
Berlin, 14. maja. s. V berlinskih političnih krogih so sprejeli s posebnim zanimanjem članek lista »New York Times«, ki govori o naravnih bogastvih afriške celine in izjavlja med drugim:
Vojna je prvič odprla Afriko Zedinje-rim državam. Na tej celini smo zgradili letališča, investirali ogromne vsote za vojaška oporišča, pristaniške naprave in skladišča. Ni verjetno, da se Amerika po vojni ne bi več zanimala za Afriko, kajti Afrika je preizkuševalno ozemlje za_ začrtano preureditev kolonjalnega in imperialnega sistema. Amerika je interesira-na na varnosti in blaginji Afrike, kajti oba činitel j a sta važna za Ameriko.
Na ta način, poudarjajo v tukajšnjih pooblaščenih krogih, se proglašajo ne samo imperialistične zahteve Amerike, temveč se kaže z nezasMšno odkritostjo med Ameriko in angleškim imperijem obstoječi dualizem.
Asaglosasi asmčufejo Francijo In Francoze
Pariz, 13. maja. s. Od januarja do 15. aprila letos, to je samo v treh mesecih, je bilo pri angleško-ameriškem bombardiranju v Franciji po uradnem poročilu ubitih 1646 oseb. ranje* nih pa 3033. Mesečno povprečje mrtvih med civilisti je poskočilo od 44 v letu 1941. na 215 v letu 1942. in na 470 ob pričetku leta 1943. Do 15. aprila je bilo v celoti ubitih 4758 Francozov. Mesti Lorient in Saint Nazaire sta skoraj popolnoma izravnani z zemljo. Mesta Le Havre, Abbeville. Dunkerque, Brest, Cher-bourg, Dieppe, Rouen in Caen so mesta, ki so bila najhuje zadeta in so v njih celi okraji popolnoma porušeni.
Neučinkovitost feef&a prst! podmornicam
Doslej še niss iznašli sr^stva za zavarovanje plovbe
preko Atlantika
Budimpešta, 13. maja. Vsa razmotrivanja o posledicah zaključka vojnih operacij v Tunisu se osredotečujejo na vrednotenje pomorskega položaja. Od nadvlade v Sredozemlju bo namreč odvisno, ali bodo mogli Angleži in Američani izkoristiti afriško odskočnico za vdor v Evropo.
Nekateri angleški strokovnjaki so že smatrali za potrebno, da nekoliko zavre prelahka ljudska navdušenja in epozore javnost, da zgolj obvladanje afriške obale še ne more jamčiti Anglcsasom svobodne plovbe po Sredozemlju, brez te svobode pa si ni mogoče zamišljati, kako naj bi uspel poskus vdora na evropsko celino. To je v glavnem tudi v skladu z mnenjem naših strokovnjakov, vendar pa ne izključuje možnosti, da bi bili Anglosasi vendarle prisiljeni poskusiti tako podjetje, saj bi brez njega ne imeli prav nobenega upanja več, da bi manj katastrofalno lahko zaključili to vojno.
Tako so na primer prisiljeni k temu podjetju zaradi pritiska javnega mnenja, ki seveda ne zna upoštevati težav in ki se tudi ne more odpovedat' »brezpogojni kapitulaciji«, ki sta jo s tolikšnim hrupom napovedala Roosevelt in Churchill v Casa-blanci. K tej odločitvi pa jih s:l-jo tudi Rusi, kj vietijo v njej glede na verjetno nemško poletno ofenzivo edino upanje za svojo rešitev. V istem smslu pritiskajo naposled tudj Kitajci in Avstralci, ki jim je bila obljubljena izdatnejša pomoč šele po zaključitvi vojne v Evropi.
Razen tega Anglosasi ne izgubljajo iz vida nedvomno stvarnosti, ki je v temle: bolj, ko mineva čas, bolj se evropska trdnjava utrjuje, tako, da bi poskus vdora naletel kasneje na čim dalje večje težave. Naposled, če je res, da sedanji pomorski položaj ni tak, kakršnega b! zavezniki radi videli, da bi lahko brez velikih tveganj poskusili veliko podjetje, ni le negotovo, ali se bo ta položaj zboljšal, temveč je celo verjetno prav nasprotno. Glede tako zvane svobode plovbe v Sredozemlju zbolišanie namreč ni mogoče brez zasedbe več otokov.
Glede splošnega vprašanja ladijske to-naže pa zavezniki dobro vedo, da so preizkusili že vsa mogoča sredstva proti ood-morniški nevarnosti in da so do skrajnosti povečali svojo ladjedelniško proizvodnjo: Navzlic pogostim prop3gandnm informacijam Angležev, ki naj bi zbud le vtis, kakor da so si z zmanjšanjem pomorskh izgub in povečanjem novih gradenj zagotovili postopno večanje svojega brodovja, je vrsta ameriških informacij prikazala v zadnjem
času položaj prav v nasprotnem smislu. Vsi razlogi govore za to, da so te poslednje informacije tečnejše in da odgovarjajo resnici.
V borbi proti podmornicam so se vsa doslej izdelana in preizkušena orožja izkazala za neučinkovita. Predvsem niso doslej našli sredstva za zavarovanje tako zvanega »smrtnega pasuc, namreč pasu, ki leži med atlantskim področjem pod nadzorstvom bombnikov z ameriške obale, in pasom, ki je v akcijskem radiju bombnikov, ki imajo svoja oporišča na Severnem Irskem in škotskem. Gre za področje približno 600 milj širine.
Zrakoplovi, ki se jih poslužujejo kot veznega člena, ki naj bi izpolnil to atlantsko vrzel, so preveč ranljivi, dočim trgovske ladje, ki so obenem nosilke letal, dopuščajo sicer odlet letal, ne pa vselej tudi njihove vrnitve. Ko morje ni razburkano, se vertikalno sicer lahko spuste na ladje, nikakor pa ne tedaj, ko je razburkano. Mnogo letal je pri takšnem pristajanju končalo v morju ali pa so zadela v jambore ladij. Razen tega ne razpolagajo doslej ta letala s primemo tovornostjo za prenašanje bomb primernega učinka.
Graditev velikega števila nosilk letal za spremstvo konvojev, ki je bila zamišljena v sedanji fazi ameriške ladjedelniške industrije, ni tako lahka stvar. Takšna gradnja je nuino počasna, če pa bi se hotela pospešiti, bi zaradi tega trpela gradnja drugih vrst ladij. Vsa ameriška proizvodnja je že dosegla svoj višek: delovnih sil nI več mogoče pomnožiti, surovin pa tudi ni mogoče več proizvajati z naglico, kakrSna je bila dosežena v aprilu. Vsi načrti, ki slone na povečanju proizvodnje, so torej neizvršljlvi.
Potemtakem ni mogoče Izključiti, da ne bi vsa ta razmišljanja dovedla Anglosasov do prepričanja, da svojih načrtov kasneje tudi ne bodo več mogli izvršiti, če jih ne bodo sedaj. Gre za verigo okoliščin, ki jim ne morejo biti kos in ki bi jih prav zaradi tega lahko prisilile, da zaigrajo takoj svojo poslednjo karto, ki jo še imajo. Zato morajo odslej vsi evropski narodi, vključno tudi rsti, ki so doslej še lahko ostali nevtralni, resno upoštevati možnost, da se vojna približa njihovemu ozemlju, in se pripraviti nanjo. (Stampa Sera.)
Vsak naročnik „Jntra" je zavarovan!
Sodba v procesu proti 62 osebam,
obtoženim komunističnega delovanja
Ljubljana, 14. maja.
Vojno sodišče Oboroženih sil za Slovenijo ln Dalmacijo, oddelek Ljubljana, je včeraj dopoldne razglasilo sodbo nad 62 obtoženci, obdolženiml prevratnega delovanja v okviru organizacije OF oziroma »Narodne zaščite«, tajne vojaške formacije, usmerjene na upor proti državnim oblastem.
Obtožba
Obtožnica višjega državnega tožilstva vojaškega sodišča Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, oddelek Ljubljana, ie naslednja:
1. Višnar Alojzij, rojen v Celju 10. junija 1906, stanujoč v Ljubljani; 2. Košir Stanko, rojen v Ljubljani 14. decembra 1896, tam stanujoč; 3. Marliič Rudolf, rojen v Ljubljani 23. marca 1910, tam stanujoč; 4. Mahnič Oskar, rojen v Povirju pri Sežani 21. januarja 1921, stanujoč v Ljubljani; 5. Lavrenčič Karel, rojen v Trstu 11. februarja 1915, stanujoč v Ljubljani; 6. Marinšek Stanislav, rojen v Ljubljani 15. novembra 1912 in tam stanujoč; 7. Pogačar Ignacij, rojen v Ljubljani 19. januarja 1909, tam stanujoč; 8. Poglajen Metod, rojen na Poljanah 5. julija 1898, stanujoč v Ljubljani; 9. Kump Amalija, rojena 22. februarja 1915 v Črnomlju, stanujoča v Ljubljani; 10. 5kra<11 Julijana, rojena v Ljubljani 21. maja 1907, tam stanujoča; 11. Bernik Frančiška, rojena v Ljubljani 29. decembra 1906 in tam stanujoča; 12. Rotar Ivan, rojen v Šmartnem ob Savi 9. avgusta 1899, stanuj joč v Ljubljani; 13. Rupar Jakob, rojen v Sapotnici pri škofji Loki 26. julija 1907, stanujoč v Ljubljani; 14. Jermančič Franc, rojen 16. novembra 1906 v Jelovcu pri Gaberju, stanujoč v Ljubljani; 15. Plo«'fo Hermlna, rojena v Ljubljani 6. aprila 1912 in tam stanujoča; 16. Tobija« Rudolf, rojen v Ljubljani 7. aprila 1901 ln tam stanujoč; 17. Remškar Filip, rojen v Ljubljani 27. aprila 1899 in tam stanujoč; 18. Avbelj Tit, rojen v Ljubljani S. januarja 1917 in tam stanujoč; 19. Bogme Simon, rojen v Ljubljani 7. februarja 1915 in tam stanujoč; 20. Pleško Anton, rojen v Ljubljani 7. junija 1910 in tam stanujoč; 21. Lukežič France, rojen v Ljubljani 10. novembra 1917, tam stanujoč; 22. Ogrin Marija, rojena v Ljubljani 10. novembra 1907, tam stanujoča; 23. Oražem Antonija, rojena v Ljubljani 1. januarja 1906 in tam stanujoča; 24. Kariž Boris, rojen na Nabrežini (Trst) 4. marca 1914. stanujoč v Ljubljani; 25. Skerlj Gabrijel, rojen v Trstu 4. marca 1914, stanujoč v Ljubljani; 26. Matelič Alojzij, rojen 26. julija 1893 v vasi Blato (Grosuplje), stanujoč v Ljubljani; 27. Baggia Anton, rojen v Ljubljani 6. decembra 1906 in tam stanujoč; 28. HrOvat Rozalija, rojena v Šmarju pri Jelšah 5. septembra 1921, stanujoča v Ljubljani; 29. Stare Nl-itolaj, rojen v Nomen-Bohinju 6. decembra 1914, stanujoč v Ljubljani; 30. škerij Silvester, rojen v Trstu 10. junija 1907, stanujoč v Ljubljani; 31. Zorcc France, rojen v Dragoviču 27. avgusta 1913, stanujoč v Ljubljani; 32. Vovk Ana, rojena 2. avgusta 1923 v Ljubljani in tam stanujoča; 33. Semrajc jesipina, rojena v Jaršah 16. marca 1916 in tam stanujoča; 34. M oži na Alojzij, rojenyv Ljubljani 17. junija 1906 in tam smnujoč; 35. Pogačar Stanko, rojen v Ljubljani 17. junija 1906 in tam stanujoč; 36. Petkovšck Mihael, rojen v Ljubljani 30. avgusta 1909 in tam stanujoč; 37. Detelja Ivana, rojena v Medvodah 2. junija 1891, stanujoča v Ljubljani; 38. Svetlin Marija, rojena v Ljubljani 18. avgusta 1S99 in tam stanujoča; 39. Bučar Josip, rojen v Ljubljani 20. februarja 1898 in tam stanujoč; 40. Fa-bjan Terezija (Javoršek), rojena na Dolgem Brdu 13. oktobra 1901, stanujoča v Ljubljani;
41. Kovčca Marija (Lemut), rojena na Colu pri Vipavi 18. decembra 1893, stanujoča v Ljubljani; 42. Drnikovič Roza (Skar-bot), rojena v Budimpešti 21. julija 1916, stanujoča v Ljubljani; 43. Mihelič Mila (Paznik), rojena v Ljubljani 19. junija in tam stanujoča; 44. Flajmavar Rozalija (Vr-višar), rojena v Metliki 9. avgusta 1904, stanujoča v Ljubljani; 45. Jakulin Savo, rojen v Ljubljani 15. januarja 1923 in tam stanujoč; 46. Barlič Draga por. Pust, rojena v Ljubljani 4. decembra 1912 in tam stanujoča; 47. Lončarič Julka, rojena v Planini 23. januarja 1914, stanujoča v Ljubljani; 48. Kobal Ivana, rojena v Pod-kraju, Vipava, stanujoča v Ljubljani; 49. Fischer Bogomil, rojen v Ljubljani in tam stanujoč; 50. Markovič Marija, rojena v Ljubljani 14. avgusta 1922, tam stanujoča; 51. Markovič Ljudmila, rojena v Ljubljani 1. februarja 1925, tam stanujoča. 52. Klem-čič Josip, rojen v Ljubljani in tam stanujoč (Klemenčič); 53. Štubelj France, rojen v Hrenovici 27. februarja 1906, stanujoč v Ljubljani; 54. Skuk Ivan, rojen v Ljubljani 6. marca 1921, tam stanujoč; 55. Novak Franc, rojen v Ljubljani 4. septembra 1906, tam stanujoč; 56. Kralj Ivan, rojen v Spu-hli 12. avgusta 1921, stanujoč v Ljubljani; 57. Kozir živko, rojen v Ljubljani 10. oktobra 1927, tam stanujoč; 58. Hribernik Ivan, rojen v Ljubljani 15. junija 1926, tam stanujoč; 59. Bnfolin Josip, rojen v Ljubljani 21. januarja 1926, tam stanujoč; 60. Merkun Milan, rojen v Ljubljani 26. februarja 1926, tam stanujoč; 61. Furtič Viktor, rojen v Ljubljani 21. marca 1926, tam stanujoč; 62. Verbič Zlatko, rojen v Mariboru 18. maja 1928, stanujoč v Ljubljani.
Vsi so v zaporu ln so obtoženi;
A.	Od Alojzija Višnarja do Antonije Oražem (od št 1. do vključno št. 23.) zločin-stva po členih 110 Cp. in 3 E, da so v prejšnjem času do marca 1943 bili člani tajne vojaške formacije »Narodna zaščita«, usmerjene na upor proti državnim oblastem, s kvalifikacijo, da so bili voditelji Alojzij Višnar, Stanko Košir, Rudolf Mar-kič, Oskar Mahnič, Karel Lavrenčič in Stanko Marinšek ad 1. kot poveljnik čete, ad 2. do 3. kot poveljniki voda in ostali kot poveljniki desetine.
B.	Kariž Boris, škerij Gabrijel, Fischer Bogomil, da so skupno z ubeglim škerleva-jem Milanom organizirali in vodili organizacijo »Osvobodilna fronta«, naperjena, da se z nasiljem odstrani politični, gospodarski in socialni red države, so vodili aktivno propagando v mestu, prva dva tako, da sta v Šubičevi ulici S ustanovila tehnično centralo komunistične stranke Slovenije, ustanovila tajno tiskarno in tajno knjigoveznico, tretji pa, je 4tfraJ prispevke Jn
nove Gane OF. Vsi ostali, da so bili člani uporne organizacije in da so bili dejanski člani OF, nekateri so širili letake in druge stvari po mestu.
a Vsi obtoženci, da so se v omenjenem času in pod navedenimi okolnostmi udeleževali nasilnega upora proti političnim, gospodarskim in socialnim uredbam državnih oblasti s tem, da so širili letake uporniškega značaja, izdane po tajni tiskarni.
D.	Kariž Boris, škerij Gabrijel, Detelja Ivana, Baggia Anton, Hrovat Rozalija in Stare Nikolaj med drugim:
a)	da so pod danimi okolnostmi in v istem času v zločinskem namenu ponarejali in izdajali prepustnice XI. armadnega zbora (tiskane v tajni tiskarni);
b)	da so pod danimi okolnostmi in v istem času napravljali napačne živilske nakaznice in da so jih dajali v promet.
E.	Baggia Anton, Detelja Ivana, Hrovat Rozalija, S-tare Nikolaj, Petkovšek Mihael in Pogačar Stanko med drugim tudi, da so kopičili prekomerno razna živila.
F.	škerij Gabrijel, B-ggia Anton, Hrovat Rozalija in Stare Mihael tudi med drugim, da so nosili proti predpisom in ukazom orožje — pištole.
Sodba
Vojno sodišče Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, oddelek Ljubljana, je izreklo naslednjo obsodbo:
Višnar Alojzij, K°6ir Stanko, Markič Rudolf, Mahnič Oskar, Lavrenčič Karel, Marinšek Stanislav in Ogrin Marija se obsojajo na 30 let zapora z vsenii posledicami kazenskega zakona. Obsojeni so bili zaradi obtožbe, da so organizirali OF, »Narodno zaščito« in vodili aktivno komunistično propagando.
Pogačar Ignacij, Poglajen Metod, Kump Amalija, Škradl Julijana, Roter Ivan. Rupar Jakob. Jermančič Franc, PIeškQ Her-mina, Tobias Rudolf, Remškar Filip, Avbelj Tit, Bogme Simon, Pleško Anton, Lukežič Franc. Oražem Antonija so bili obsojeni na 27 let ječe z vsemi zakonitimi posledicami kazenskega zakona, prav tako zaradi sodelovanja pri aktivni komunistični propagandi.
Kariža Borisa je sodišče obsodilo zaradi aktivne propagande v mestu in tehničnega vodstva osrednje tajne komunistične tiskarne KPS v Škerljevi knjigoveznici v Šubičevi ulici 3, kjer so tiskali komunistično glasilo »Delo«, partizanske izkaznice ter ponarejene osebne in potne izkaznice, na 30 let zapora. Karižu se šteje v olajšil-no okolnost njegovo priznanje, da je glavni krivec, ki je dal povelje za ustanovitev te tiskarne, neki Skerlevaj z lažnim imenom »Gaber Julij«.
Na 25 let zapora je sodišče obsodilo Baggia Antona, najemnika in vodjo bivše Skerljeve knjigoveznice. Tudi njemu je štelo kot olajšilno okolnost njegovo priznanje. Baggia je vzel v najem Škerljevo knjigoveznico po nalogu Skerlevaja, aktivnega člana KPS. On je sklenil pogodbo s Škerljem Silvestrom, ki je v odsotnosti brata-lastnika skrbel za podjetje.
Na 20 let zapora je sodišče obsodilo Hrovat Rozalijo in Fischerja Bogomila, in si-
Preda vanje o Danteju
Opozarjamo, da bo danes ob 19. v mah dvorani Glasbene matice na Kongresnem trgu predaval predsednik Zavoda za italijansko omiko prof. Jernej Calvl o XI, spevu Dantejevega »Raja«, pri čemer bo zlasti poudaril odlično pojavo sv. Frančiška, ki je predmet dotičnih nesmrtnih Dantejevih verzov. Prof. Calvi je znan po svojih predavanjih ter po svojih tečajih o Danteju, ki jih je volil na naši univerzL
cer na podlagi priznanj: prvo, ker je raz-
pečavala iz komunistične tiskarne v Škerljevi knjigoveznici »Slovenskega poročevalca« in drugo komunistično propagandno čtivo, ki ga je dostavljala na dom, drugega, ker je zbiral denar, ki ga je uporabil za komunistično propagando, obenem pa tudi širil komunistični tisk.
Škerlja Gabrijela, lastnika knjigoveznice v Šubičevi ulici, je sodišče obsodilo na 19 let zapora z utemeljitvijo, da je sodeloval v družbi, ki je pripravljala prevrat sedanjega reda.
Stare Nikolaj je bil obsojen na 18 let, Detelja Ivana na 17 let, Svetlin Marija, Bučar Josip, Fabijan Terezija, Kovšca Marija in Drnikovič Rozalija na 11 le* zapora z vsemi posledicami zakona. Vse so raznašale »Slovenskega poročevalca« in drugo komunistično čtivo.
Na 9 let zapora je zaradi istih zločinov obsodilo Lončarič Julko. K°bal Ivana, Markovič Marijo, Klemenčiča Jožeta, Štublja Franceta, Skuka Ivana, Novaka Franceta, Semrajc Josipino in Kralja Ivana.
Pogačarja Stanka in Petkovška Mihaela
je sodišče obsodilo na 8 let in 6 mesecev zapora ter na 2000 lir denarne kazni.
Matelič Alojzij. Vovk Ana. Mihelič Mila, Flajšman Romana, Jakobin Savo in Barlič Draga so bili obsojeni na 8 let za-♦pera.
Na 5 let in '6 mesecev je sodišče obsodilo Koširja Ivka, Hribernika Ivana, Bu-foljna Josipa in Furlič Viktorja.
Škerij Silvester, ki je v odsotnosti svojega brata, lastnika knjigoveznice v Šubičevi ulici 3, sklenil s Karižem in Baggio pogodbo za najem bratove knjigoveznice, ne vedoč. da je za tem kakršna koli protizakonita akcija, je bil oproščen vsake krivde, prav tako tudi Zoreč France.
Zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju pri komunistični propagandi so bili oprf»ščeni še: Bernik Frančiška, Možina Alojzij in Verbič Zlatko.
V zvezi s tem veleprocescm so bili obsojeni tudi:
Smodic Cita na 17 let zapora in 2000 lir dename kazni, ker je poskrbela pogonski stroi za tiskarno, nameščeno v Jevni-karjevi mizarski delavnici v Zeleni jami blizu gostilne »Pod Ježami«.
Osulina H^eronima je v zvezi s to tiskarno sodišče na podlagi njegovih priznanj. da je namestil tiskarski stroj v tej tiskarni, obrodilo na 8 let zapora.
Na 8 let in 6 mesecev je sodišče obsodilo tudi Petkovška Mihaela, ker je bil tudi v zvezi s tem delovanjem.
Bratje Kolman Vladimir. Albert in Teodor so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju pri urejanju tiskarne v Zeleni jami. za katero naj bi bili prodali stroj iz svojega podjetja, tiskarne »Slovenija«.
Povečana storitev
italijanskih železnic
Iz poročila, ki ga je v senatu podal minister za promet o poslovanju železnic, prinašajo listi zanimive podrobnosti, četudi spričo vojne ni mogoče podati absolutnih številk, vendar kažejo objavljeni poelatki, da se je storitev italijanskih železnic v zadnjih letih znatno povečala. V teku fašistične dobe je bil uresničen osnovni pogoj s tem, da je bil pretežni del prog elektri-ficiram. Na ta način je bil dosežen prihra-,nek premoga, ki znaša 60 % prejšnje potrebe.
Leta 1942 izdani ukrepi za olajšanje in pospešen je prometa so pokazali najboljše rezultate. Ukrepi so se nanašali predvsem na povečanje povprečne obremenitve železniških vagonov, katerih praktični rezultat se je pokazal v tem, da se je povprečna obremenitev povečala od 6 na 6.5 tone pri vagonu. Nadalje so bile izdane olajšave sestavljanja tovorov v skupne vagonske pošiljke. Nadaljnji ukrepi so se nanašali na skrajšanje časa za nakladanje in razkladanje pri istočasnem povečanju vagonskih stojnin. Prihranek, ki je bil s temi ukrepi dosežen, je omogočil povečanje dnevne razpoložljivosti vagonov za 1130 vagonov. Vrhu tega se je število tovornih vagonov povečalo od 131.360 v letu 1941 na 136.977 v preteklem letu.
Ti ukrepi so omogočili, da je železniška uprava lahko zadostila nadaljnjim povečanim potrebam blagovnega prometa. Dosežen uspeh v železniškem blagovnem prometu se bo dal pravilno oceniti šele po vojni, ko bodo objavljeni podrobni podatki in ko se bo dalo tudi oceniti, v kakšni veliki meri so k temu uspehu pripomogli požrtvovalni železničarji. Velike koristi je prinesla tudi vključitev ladij in tovornih vozil v organizacijo tovornega prometa, pri čemer je bila posvečena posebna paž-nja uporabi avtarkičnih pogonskih sredstev v motornem prometu, zlasti uporabi zemeljskega plina in oglja.
Gospodarske vesti
= Rastoča italijanska proizvodnja sladkorja. Fašistična konfederacija industrijcev objavlja v svojem nedavno izdanem poročilu zanimive podatke o razvoju italijanske proizvodnje sladkorja, ki je rezultat dolgoletnih uspešnih prizadevanj za intenziviranje pridelovanja sladkorne pese. Tta-lijansko gospodarstvo s sladkorjem predstavlja elanes močno centralizirano in dobro organizirano veleindustrijo, ki je tehnično najmoderneje opremljena. Po zadnjem štetju industrijskih podjetij je bilo leta 1937 v Italiji 533 sladkornih tvornic poleg 9 velikih obratov za destilacijo mela-se in poleg obratov za sušenje rezancev sladkorne pese in obratov za izdelovanje kvasa. Leta 1936. je znašala čista vrednost sladkorne proizvodnje 860 milijonov lir. Danes krije italijanska proizvodnja sladkorja celotno, domačo potrebo. V orga-
nizac:ji sladkorne proizvodnje je značilno pomanjkanje majhnih podjetij. Leta 1942 je bila vsa sladkorna industrija Italije združena v 24 delniških družbah s skupno glavnic<T 950 milijonov lir. Vrednost investicij se je še znatno povečala in zato presega vsoto, ki je bila leta 1938. ocenjena na" 1 milijardo lir. Po najnovejših podatkih, ki jih objavlja znani statistik za sladkorno industrijo F. Lcht iz Magdeburga, je znašala leta 1941 s sladkorno peso posejana površina v Italiji 140.000 ha, lani se je dvign la na 150.000 ha, letos pa se ceni na 170.400 ha. Povečanje proizvodnje pa ni nripisati samo rastoči površini posevkov sladkorne pese, ki se deloma seje tudi za krmilne svrhe,' temveč v znatni meri tudi nrizadevanju, da se zboljša tehnika prde-lovanja in tako poveča hektarski donos. Računajo, da bo v kratkem uspelo dvigniti povprečni hektarsfci pridelek sladkorne pese na 50 metrskih stotov.
Madžarska je ukinila poizkuse s pridelovanjem bombaža. Že leta 1933 je Madžarska pričela s poizkusi za pridelovanje bombaža Kakor poročajo iz Budimpešte, so ti poizkusi sedaj zaključeni. Ker se je izkazalo da madžarske podnebne razmere niso primerne za rentabilno pridelovanje bombaža, bodo nadaljnji poizkusi ustavljeni.
— Gojitev karakulskih ovac na Hrvatskem. Zagrebški strokovni mesečnik »Ko-žarski vestnik« objavlja zanimiv članek o uspešnem prizadevanju za gojitev karakulskih ovac na Hrvatskem, kjer obstojajo vsi pogoji za uspešno gojitev te plemenite pasme ovac, ki daje poleg mesa, mleka in volne povrhu še dragoceno perzijsko krzno, že leta 1894. je takratna bosansko-hercegovska deželna vlada nabavila iz Besarabije prve buharske kara-kulske ovce, ki jih je pričela gojiti na živinorejski postaji v Livnu. Tri leta kasneje je uvozila lz Turkestana in Buhare nadaljnjih 65 ovac in ovnov. Poleg čiste karakulske pasme so pričeli gojiti tudi križance z domačo ovco, zlasti na živinorejski postaji v Gackem. Aklimatizacija karakulskih ovac je dobro uspela ker ta pasma ne zahteva posebno skrbne nege, niti prvovrstne paše in dobro uspeva tudi v kršnih predelih. Pred izbruhom prve svetovne vojne je gojitev karakulskih ovac precej popustila, v teku svetovne vojne pa je docela prenehala, v znatni meri tudi zaradi tega, ker ni bilo prave organizacije za vnovčenje krzna. Medtem so pričeli karakulske ovce z uspehom gojiti v raznih evropskih državah. Zato so v zadnjih letih pred izbruhom sedanje vojne obnovili gojitev te pasme ovc v Liki in v Bosni, predvsem na iniciativo zasebnikov. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo se je že lani pričelo zanimati tudi za to vprašanje in je izdalo potrebne ukrepe, da se obdrži, ustali ln razširi gojitev te plemenite pasme, ki se bo ob primerni organizaciji za vnovčenje dragocenega krzna lahko še znatno razvila in bo prinesla gojiteljem lepe dohodke in druge koristi.
-

Inft. France Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Brajnik se imenuje zob na brani za brananje polja.
Bregušar je tisti, ki nosi breguše — bregase = prtenice ali bele prtene (platnene) hlače. Kakšen naš Prteničar bi se lahko pisal tudi za Bregušarja. Oba skupaj pa za Bezjaka Bizjaka (Vizjak), kar pomeni pri našem narodu isto, ker označuje tiste, ki nosijo bele prtenice-breguše za Bezjake
Kaj zanimivo je ime Brtnik. Brt je dreveni žlambor z divjimi čebelami vred v dupiu Brt-niki pa so bili tisti, ki so hodili po gozdovih in iskali take brte (dupla s čebelami), pobirali in izrezavali iz njih satcvje m trčah njih med. Izraz sam za taka dupla in osebno nase sedanje ime ter izraz brtnik za tak posel oprav* Ijajočega človeka pa nam kažejo, kako je moralo biti nekdaj v naših gozdovih zelo veliko samcživečih, tako menovamh gozdnih ali divjih čebel (čebele seveda nisc nič manj in nic bolj divje kakor one v panjih), ker sicer se nam ne bi ohranila kar dva izraza m še osebno ime. Najbrže je bilo še več izrazov za to stroko. Urbarji, Valvasor in drugi viri nam poročajo, da je bilo tedanje čebelarstvo mnogo bolj razvito kakor sedanje. Potreba voska svečave je bila večja, isto velja za med. Pri tako velikem številu tedanjih panjev pa ni bilo nič čudnega, da jc iz klad in panjev pobegnil marsikateri roj. Čebelar-brtnik je vzel orodje, poiskal begunce v hosti in si prisvojil sladki pridelek takih pobeglih čebel. Jaz bi rekel, da je šel brtit ali pa na brtnjo. kakor so najbrž
tud: rekali.	.
Bakelnik (baklovnik) je bil železni držaj ali žofe za baklo. Kdor pa je nosil in svetil z baklo, je imel tudi tako ime. Od tod naši Ba*
kelniki in Baklovniki.	_
Toda ime Bakač izhaja od baka — norec, tudi oven. V narodni pesmi poje dekle: »Lani sem plela, plela — liik no mak. Ne me je vkana. vkana — vsakši bak. Lani sem plela. plela — majaron. Ne me ie vkana vkana — vsak kajon.« V dobrih časih narodne pesmi je bilo dekle še kaj previdno in ni nasedlo vsakemu neprida-niču, pa je bilo tudi manj solza in gorja.
Brček, vrtavka, volk ali brenček je znana igrača, ki se vrti, brči in brenči Pa imamo tako Brčke. Brenčeke in Brenčiče pa tudi Volke. Vendar nihče ni dobil najbrž imena po tej igrači.
But je velik bet. Brus, Brusar ;n Brusma so dobili ime pač od brusj. Bokal in Bokalič pa od stare votlinske mere. Pa bokalič je tudi ime za neko cvetlico iz vrste lilij.
Izredno lepo. doneče ime je Bombek, ki nima nič opravka s kakšnimi bombami. Bombek je ime za kravji zvonček ali pa tudi za vsak grozdasti cvet in sad (bombek = bombelj), bomba ali bomblja = se viseč ziblje, niha n nekako pozvanja na rastlini.
Brumen = pobožen in ponižen je bil vedno naš človek. Prav in spodobno je da je vsaj pri osebnih imenih poudarjena ta naša lepa čednost, če že drugače ni bila nikdar m nikjer uradno potrjena brumnost našega rodu. Samo slavni Abraham a Santa Clara (Hans Ulrich Megerle) je v sloveči pridigi javno pohvalil našo pobožnost. da se naš kmet ne boji niti živega hudiča. Pa Janez Trdina je povzdignil v svojih bajkah in povedkah nekega Pcdgorca-Felčka v svetnika. In to je vse. kar smo doklej dosegli na tem poprišcu. Trdina kakor Abraham a Santa Clara pa sta bila huda in znana šaljiv ca: Bog ve če sta sploh pristojna a te stvari, zlasti ker se ljubi Abraham m s.un ustrašil hudirjevati na prižnic- voričo cele cerkve. Trdini in meni pa je znano, kako Podgorci kaj radi hudičujejo, čeprav so sicer dobri in mirni ljudje.	,
Dovolj je, da imamo vsai nekaj Brumnov in Brumnic, če že nobmega Svetnika. Kaj obilno f smo založeni z drugimi imenitniki kakor: Ce- ! sarji. Kralji, Kaplani. Fajmoštri. Škofi pa Pe-peži. Knezi in Kneziči, Vojvodi (Vivodi), če* tudi je bil skoz in skoz naš človek le tlačan
Cajnar je zelo pogosto hišno n družinsko j ime po loško žirovskem in sosednem ozemlju j Cajnati se pravi izkovati železno eručo v šibi- j ke železne palice. Izraz ima svoj zvor v_ger- | manščini. od tam ie prišel tudi v taliianšeino f kot lo zaino za košaro. Tudi naša caina = ko- i šara ima isto poreklo. Kaj je bil tedaj naš Cajnar ali kovač, ki je izkoval železo v šibike ah košar, ki je pletel koše? Menda prvo
Od kod Cigale? Kar troj co raz ag je dal za svoje ime moj stari sokrvemk. pa me nobena ne prepričuje. Kaj ne bi bilo boli prav da se ie pisal za Cigole-ja? Gigcle je pač cigolil n škripal na kakršen koli inštrument v vesel družbi in je bil naš navadrn godec Godci naši pa Cigole in Cisale bi si b'h bližnji sorodn ki Lepo slovensko 'me je Čolnik ki pomeni
čolnarja. Podobni imeni ata ie Brodnik in Brodar.
Od kod Cankar? Kaj res vdja za kne na* šega čudovitega pripovednika rek: nomen est
omen?
Caf je bil sodnijski hlapec, berič. Beseda izhaja iz italijanske lo zaffo. Naši Cafi so tedaj nasledniki takih sodnijskih ljudi.
Cander je isto kakor cunja, pa hkrati pomeni raztrganega človeka, kar pa ne velja za naše Candre več, ker so vsi spodobno oblečeni. Kako se spreminja s časom pomen izrazov, bi kar pri tem zgledu navedel Rečite kakšni ženščini candra, pa bo takoj tekla k prvemu advokatu in vam brala kozje molit* vice, da se boste za vedno premislili storiti takšno prenagljenost. Cand.er pa ni vlačugar — Bog ne zadeni — samo malo strgan je, tedaj je ostal še stari pomen v besedi Sicer pa so predn.ki naših Candrov najbrž samo -skup-
Ijevali cunje, candre — p« bi se lahko tudi za Cunjarje. Sicer pa ni bil nekdaj ta posel prav nič slab ali morda manjvreden, ker nekdanje cunje so bile kaj dobro blago. Zato je to ime lepo kakor vsako drugo in v njem tiči dobršen del žitja in bitja našega človeka v preteklosti.
Cedilnik je znana priprava.
Cestnik je lahko cestar, ki cestari, aH potnik, ki je cestoval (hodil) po cestah, ali celo vodnik, ki je pocestoval = vozaril po cestah.
Čad in Čadež sta v kuhinjah nadlega in nadloga naših gospodinj. Čad in Čada pa je ime sajastobarvnega vola ali krave. Čad in Čadež je bil čadav = sajastopolten, črnikast človek. Naši Čadi in čadeži bi se menda z isto pravico pisalj za Črnice ali čemiče. Če zdaj ni kateri nič več čadav, se lahko obrne po razlago do rasne teorije, ker črnikasti, ča-davi bi po vsej pravici morali biti.
Pred tremi leti na zapadu
V začetku maja 1940, piše graška »Ta-gespost«, je nemška vlada odkrila dokaze, da sodelujejo generalni štabi Belgije in Nizozemske z vodstvom francoskega in angleškega generalnega štaba. Ko je imela te dekaze v rokah ter je bila informirana, da nameravajo tedanji zavezniki na ta način napasti Porurje, je nastopila nemška vojska dne 10. maja zjutraj na povelje vodje Hitlerja k napadu. Ta napad je prišel za sovražnika popolnoma nepričakovano. Po zbiranju sil je bila podoba, da so zavezniki pričakovali nemškega napada v skladu s Schlieffeno-vim načrtom na severu, ki je predvideval obkolitev levega francoskega krila. V resnici pa je bila ideja za operacije, ki jo je dal vodja Hitler, popolnoma drugačna. Hitler je določil, da je treba predreti Ma-ginotovo črto med Namurjem in Seda-nom ter tako izvršiti sunek proti Kanalskemu prelivu, da bi na ta način prišla v zagato sovražna leva vojska.
Temu drznemu in genialnemu načrtu je odgovarjala tudi udarnost in naglica, s katero so Nemci izvršili to operacijo. Najprej so pregazili Nizozemsko ter izsilili neverjetno hitro kapitulacijo celokupne nizozemske vojske s tem, da so spustili padalce in druge čete za hrbtom sovražnika. Ko je b'la ^trdnjava Nizozemska« s svojim osrčjem Rotterdamom zavzeta, je prišlo do glavne operacije, namreč do prehoda čez Maaso ter do proboja č:te Namur—Sedan. To delo je nemška vojska izvršila v dnevih od IS. do 20. maja ko so divjali najhujši boji. Francoske oklepne sile so bile v tem času večkrat odločilno poražene, francoska 9. armada uui-čena, njen vrhovni poveljnik pa ujet. Po 20. maju so se pokazale velike operativne posledice nemških uspehov. Potem ko so Nemci osvojili postojanke ob Skaldi. so izsilili kapitulacijo belgijske vojske ter stisnili angleško ekspedicijsko vojsko prt Dunkerqueu. Obenem so prišle v zagato francoske armade v prostoru pri Lilieu. Posledice tega udaia mso izostale. Dne 4. junija so se predali ostanki francoske armade, Dunkerque je padel in Nemci so ujeli 3 angleške generale ter 88 000 mož. S tem je bila bitka v Flandriji in Artoisu končana. Vojaški strokovnjaki jo vrednotijo kot največjo cbkoljevalno bitko v svetovni zgodovini. Nemška vojska je bila po tem uspehu pripravljena za zaključek operacij proti francoski armadi, ki je navzlic dotedanjim porazom razpolagala še s 6 do 7 nedotaknjenimi armadnimi zb:ri, z milijoni izvežbanih vojakov ter 7-ogiomnim vojnim materialom.
Dan pozneje. 5. junija 1940 so nastopili nemške vojske k borbi za popolno uničenje sovražnika. Prvi cilj nove veleofenžive je bil predor skozi močno obrambno črto generala Weyganda vzdolž Somme in prekopa, ki veže reki Oiso in Aisno. Te postojanke so vojaki nemške vojske dosegli po večmi že v dveh dneh in 10._ junija je položaj dozorel tako daleč, da so Nemci samo še zasledovali ^ežečo francosko vojsko. Po podaljšanju napadalne fronte na vzhcdu do Argonov so Nemci med 10. in 15. junijem prekoračili Seino na široki fronti izpod "ariza. Zavzeli so pristaniško mesto La Havre ter zajeli skupino francoske in angleške vojske, ki je štela 26.000 mož in 6 generalov. Na vzhodu Pariza so orekoračili reko Marno, nakar je nemška vojska 14. junija brez borbe vkorakala v Pariz. Sledile so zasledovalne operacije po nemškin oklopnih oddelkih, ki so podili pred seboj bežečo francosko vojsko. Medtem je nemško vrhovno poveljstvo na levem kri-
lu nemškega bojišča izvedlo mogočno operacijo proti trem zelo močnim francoskim armadam v alzaško-lotarlnskem trikotu. Nemci so bliskovito zavzeli Mont-mčdy in Verdun, dne 14. in 15. junija pa so odleteli še poslednji stebri in opore Maginotove linije. Dne 16. junija so Nemci zasedli Besa neon cb švicarski meji. Z veliko naglieo so padale močne francoske trdnjave druga za drugo. Do 22. junija so se predali še zadnji ostanki francoske vojske, približno pol milijona mož z vrhovnimi poveljniki 3., 5. in 6. armade. Nemški vojaki so pri zasledovanju sovražnika dosegli mesto Gironde na severu Bordeauxa, zavzele so Lvon ter potisnile Francoze do Grenobla in Aix les Bainsa. S tem so prišle v hrbet francoski alpski vojski, ki je bila od 21. junija v stiku z Italijani. Francoska vojska se je rešila popolne pogube samo s prošnjo za premirje, kateri je bilo ugodeno 25. junija 1940. Takrat so se sestali Nemci in Francozi v gozdiču pri C^mpiegneu, nakar je bilo podpisano tudi premirje med Italijo ln Francijo.
Vojna na zapadu je bila s tem zmagovito zaključena. Nemčija je obvladala celotno atlantsko obalo od severa do Biskajskega zaliva, dob:la je na zapadu stik z zavezniško Italijo ter se je pripravila na vsa motrebitna presenečenja z vzhoda ln jugovzhoda.
Odhod italijanskih korvet lz nekega pomorskega oporišča na akcijo proti podmornicam
Tulipan, španski bezeg in divji kostanj
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 15 maja, ob 18.30.: Prava ljubezen. Red A Nedelja. 16. maja, ob 15.: V Ljubljano jo da*vno. Izven. Znižane cene od ID Lir navzdol.
ob 18.30: Veliki mož. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol.
R. Bracco: »Fra-a ljubezen«. Dialog v treh dejanjih. Osebe: Helena — V. Juva-nova, Hugo — Jan, natakar — Verlonik, krčmarica — Kraljeva, šofer — Košlč. Režiser; J. Kovic. Prevod in scena: V. Bra-tina.
OPERA
Sobota. 15. maja. ob 18 : Zemlja smehlja jr. Opereta. Izven. Cene cd 24 lir navzdol.
Nedelja. 16. maja. ob 17.: Madame But-
terfly. Izven. Cene cd 28 Lir navzdol. *
F. Lchar: 5>Zemi ;a smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenstein-ski — Anžlovar, Liza — Mlejnikova, Lors — Japljeva, grof Pottensteinski — M. San-cin, general — Pianocki. princ Su-hong — B. Sancin, Mi — Barbičeva, knez ^ang — Debevec, Fu-Li — Škrsbeir, evnuh — Si-mončič. Dirigent: Simoniti; režija in koreografija: inž. P. Golovin; načrti za kostume: J. Vilfanova: klobuki za balet: I. Kunčeva. Selo plešejo: Bravničairjeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačar.
Gostovanje odlične italijanske umetnice Mafalde Favero. Ko je gostovala predlanskim rimska Kraljeva Opera v Ljubljani, ena izmed njenih najboljših moči zaradi bolezni ni mogla sodelovati. To je bila Ma. falda Favero Tokrat bo gostovala sama v eni izmed italijanskih oper. ki so na tekočem sporedu naše Opere. Dan njenega nastopa in delo bomo objavili v prihodnjih dneh Prel vidoma bo gostovala prihodnji teden, in sicer v dveh predstavah.
Ko vzcveto španski bezeg, tulipan in divii kostanj, je že prebujena pomladna narava, zgodnje cvetje je že vzbrstelo. drevesa so oze-lenela ali pa že odpirajo popje. Velikonočni čas je za nami, smo v mesecu maju. v času ljubezni in uživanja prirode. Človeka vleče v zeleno naravo, kjer uživa in se s pomladjo pomlajuje.
Španski bezeg je lep okras za preprosto sobo in za bogato dvorano. Vsem ljudem je ljub. Medtem ko srečamo grmovje španskega bezga vsepovsod in ga najdemo tudi daleč od ljudskih bivališč, kamor je zanesla ptica seme. opažamo tulipan redkeje. Tulipan je gosposka cvetlica in zahteva mnogo nege. Barva cvetov je bogatejša kakor španskega bezga Približno v istem času kakor tulipan in španski bezeg cvete tudi divji kostanj. Cvet ni n:č kaj mi« kaven, najdemo pa tudi tako imenovane polne cvetove, ki so mnogo lepši. S svojo bujno krošnjo daje divji kostanj močno senco, njegov sad pa se uporablja kot sredstvo za pranje. Vsi poznamo tulipan, španski bezeg in divji kostanj, toda ie malokdo ve. odkod so te rastline prišle v Evropo in kje je njihova prava domovina.
Tulipan (lat. Tulipa. turško tiilbendlale. to je turbanu podoben cvet) je doma na vzhodu, njegova prava domovina je v Turčiji in Perziji. Da se je razširil po Evropi, je zasluga avstrijskega poslanika v Carigradu Ghirlana de Busbecka, po rodu iz Yperna, ki je bil po sodbi cesarja Ferdinanda I. zelo zaslužen za habsburško monarhijo Bil je velik ljubitelj cvetlic in strasten zbiralec napisov, listin in knjig, iz* med katerih jih je še dane6 mnogo v državni i
knjižnici na Dunaju in tamošnjih muzejih. Busbeck je iz Carigrada med drugim prinesel na Dunaj tudi tulipane in jih zasadil na svojem vrtu. Odtlej se je tulipan razširil po zapadni in severni Evropi. Prestali nizozemski tulipani so imeli svoje prve prednike na Bus-beekovem vrtu
Tudi španski bezeg je doma v Perziji in Turčiji. Španski bezeg (lat. Svvinga \ulgaris) je prav tako prinesel na Dunaj Busbeck. odkoder se je razširil po vsej Evropi. Perzijski španski bezeg (Syvinga persica) je prišel v Evropo leta 1640. Španski bezeg je tudi v naših krajih med ljudstvom zelo priljubljen. Skoraj pri vsaki hiši in na vsakem vrtu raste grm tega okrasnega cvetja.
Divji kostanj je prav tako z vzhoda. Bota« niki ga poznajo pod imenom Erculapus in Hippocartanca. Rastlino je poslal leta 1576 avstrijski poslanik v Carigradu David Ungnad Sannek na Dunaj. Divji kostanj je prišel k nam precej za španskim bezgom, potem pa se je sila razširil. Vsi drevoredi po mestih so bili zasajeni z divjimi kostanji. Tudi Ljubljana se je do nedavna ponašala z neštetimi drevoredi divjih kostanjev. V Tivoliju imamo še dolga sprehajališča zasajena z divj:mi kostanji, ki izvirajo iz dobe okupacije Francozov, mnogo drevoredov pa je že pomlajenih. Sad divjega kostanja so že kmalu začeli koristno uporabljati. Leta 1830 je v Budimpešti celo izšla knjižica, v katari se obravnava uporaba sadu divjega kostanja. V naših gospodinjstvih je kostanj dobro znan kot pripomoček za škrob-Ijenje. Kostanjev sad služi tudi kot živinska krma.
0 praškem šahovskem turnirju
O nedavno zaključenem šahovskem turnirju v Pragi je svetovni mojster dr. Aljehin za »Frankfurter Zeitung« napisal nekaj svojih pripomb, ki jih posnemamo tudi za naše čita* telje:
V zlati Pragi se šah prav lepo igra. Praga ima kakor malokatero evropsko mesto — Ber-1 p. Dunaj. Pariz, Rim. Madrid — večstoletno šahovsko tradicijo. V njej je v šahovskem svttu priznana šola za sestavljalce problemov, v Pragi je bilo leta 1931 prirejeno olimpijsko ttkmovanje moštev, Praga pa ima naposled tudi v Oldrihu Durasu nrimer šahovskega mojstra velikega formata, ki je svoj poklic žrtvoval ljubezni do šaha in še sedaj kot šestdeset-Ictnik ob skuje turnirje kot navdušen gledalec in k'bic.
Tudi tokrat je bilo v Pragi nekaj posebnega. Od začetka vojne se že ni posrečilo prirediti turn rja s tolikšnim številom udeležencev, kj s.j vsi močn' igralci. Komaj dva ali trije izmed enaindvajsetih niso spadali k razredu, zastopanem na turnirju. Pa še to trditev je treba vzeti z neko previdnostjo. Predzadnji v turnirju-Kubanek. je namreč kand datu za svetovno mojstrstvo Keresu pripravil neprijetno p rese* nečenje s tem. da ga je porazil. Dmgoplasi-rani na turnirju Keres je skoraj vse partije dobro igral. Ima brezhibno tehniko, izvrstne otvoritve — z redkimi izjemami, ki mu škodujejo — in veliko resnost. Vendar se zdi, da mu dandanes nekaj manjka, kar je še v letih 1937 in 1938 imel v polnem obsegu, namreč ono poslednje, kar ustvarja zmago, predvsem trdna vera v pravilnost svoje stvari.
Tretji nagrajenec Katetov je novinec na
mojstrskih turnirjih. Njegova dobra kvaliteta se je pokazala posebno v nevarnih pozicijah. V nekaterih partijah je imel precejšnjo srečo, sicer bi tretje mesto gotovo zasedel bolj znani češki mojster Foltys, čeprav je prišel na turnir takoj po okrevanju od hude bolezni. Nadaljnje razodetje je bil mladi dijak Sajtar, ki je s Foltysom zasedel četrto in peto mesto. Velika energija in želja po napredku sta zanj značilni. Dobro sta se borila tudi tokrat berlinski mojster §amisch in Dunajčan Lokvenc. Prvega so večne časavne stiske, drugega pa pogosti remiji ovirali, da se nista povzpela na eno izmed vidoeJrih mest. Uspeh nadaljnjih dveh nagrajencev Thelena in Urbaneda je gotovo pomemben, toda v glavnem se imata zanj zahvaliti svoji odlični obrambni tehniki.
Razveseljiva za šahovskega umetnika je bila igra 19Ietnega Pachmana, ki je, kar st šaha tiče, močno podoben Carlosu Torreu. verjetno pa so njegovi živei še močnejši kakor tega mladega Mehikanca. Slab uspeh z novinarskim delem preobloženega Opočenskega ni p rešene« til. Presenetilo je prej. da je kljub temu zaigral nekaj prav dobrih partij. Bilanca turnirja je v splošnem razveseljiva, ne nazadnje zaradi tega. ker 9o bili organizacija, prostor, kjer »e je turnir igral, in zanimanje občinstva, poleg razumevajoče podpore oblastev, povsem ustrežljivi.
Kar se tiče meje igre na turnirju, sem po soglasnem mnenju tovarišev igral kakor v svojih tako imenovanih »najboljših« letih. Devetdeset odstotkov doseči brez poraza v dvajsetih partijah in močno zasedenem turnirju, gotovo ni majhen uspeh.
KULTURNI PREGLED
Vprašanje gledališke kriti!:®
P.ež:«;er Ciril Debevec si že dolga leta pri* za.deva, da bi povzdignil raven slovenske gledališke kritike. Večkrat se oglaša k temu vprašanju, opozarja na načelne in konkretne pomanjkljivosti. zagovarja visoke, skoraj b' rekel: znanstvene vzore kritike vendar bolj v obliki drobnih zapiskov kakor s temeljitim in dokumentiranim traktatom. S svojo obsežno teoretično razgledanostjo m praktično izkušenostjo je g. Debevec prav posebno poklican, da nam sp-še gledališko estetiko, dramaturgijo m gieda* 1-ko filozofijo ter tako zamaši vrzel', ki jih omenja v uvodu svojih najnovejših opazk o naši gledališki kritiki (Gledališki list. Opera, št. 14).
Pisec teh vrstic ne namerava polemizirati z g. Debevcem o vprašanjih, ki se jih s pozornimi pogledi dotika v svojih zapiskih: o važnosti teorije in prakse o objektivnosti in subjektivnosti. o genijih, talentih in diletantih, o razmerju .Javnega mnenja" in zasebnega vpliva na javno gledališko poročanje Naj samo mimogrede cmenim da so dopuščeni zelo utemeljeni dvomi, da bi bilo kdaj koli mogoče vrednotiti estetske pojave tako objektivno, kakor je mogel Galileo Galilei. ki ga pisec ..Opernih za* p-skov" navaja za pričo svoje trditve o postopnem razširjenju objektivnega na subjektivno, obravnavati naravoslovne pojave in probleme. So reči, in sicer zelo važne reči, ki bodo na področju estetskih pojavov vedno podvržene subjektivnemu gledanju in v katerih ne bo najbrž nikdar tako izpričanih objektivnih meril, da bi mogla dva različno doživljajoča poedinca nujno priti do iste sodbe. Znani teoretik Be-ringer („Die literarisehe Wertung") potrjuje po vseh raziskavanjih najnovejših estetskih struj staro resnico: „Tako imenovanega objektivnega ocenjevanja umetnine ni. Sleherna vednotna sodba je subjektivna. . " To se kajpak ne tiče raznih izraževalnih pripomočkov, upoTabe gradiva in jezika, tehničnih načinov v muziki, pri-
zn?nih oblikovalnih norm in pravil, tcda seštevek teh objektivno izvršenih presoj nam še ne pove končne m odločilne sodbe o umetnostnem značaju in valeurju nekega dela. Ivan Cankar je nekoč pisal o ljudeh, ki se hočejo razstrokovnjačiti v teh stvareh. Taki strokovnjaki pač pozabljajo, da pn javnem poročanju ne gre toliko za izrazito strokovne zadeve, kolikor za odnose občinstva, javnosti naroda do celotnega umetniškega stvarjanja. To. kar je objektivno izmerljivo po uporablje* nih sredstvih, je subjektivno po svojem uči n -k u, zato dopušča vrednotenje z raznih vidikov ali — kakor pravimo — po raznih okusih.
Vprašanje kritike v dnevnikih je problem zase. Vsi priznavamo, da je tu potrebna čim večja izpopolnitev in povzdiga ravni na 'Kar le mogoče ..primerno in spodobno stopnjo", vendar ne smemo pozabiti funkcionalnega vprašanja dnevniške kritike. Stvari lahko namreč presojamo in vrednotimo ne le po njihovi abstraktno postavljeni, idealni vrednosti marveč po njihovem funkcionalnem učinku, po name* nu, ki ga izvršujejo, in okolju, v katerem agi-rajo. Tako obstoje važne razlike med kritiko in dnevniškim poročevalstvom. Bojim -.e da je velika iluzija, če kdo meni. da je za dnevnik mogoče pisati kritiko v pravem pomenu besede; zase mislim, da niti ne spada v stolpce časnikov. Nekateri nedvomno izkušeni ljudje — naj navedem samo H Bahra — so to že zdavnaj povedali, vzlic temu se s strani gledaliških strokovnjakov vedno znova pojavlja zahteva po kritiki, in sicer kar moči visoki, znanstveno in umetniško tehtni kritiki v dnevnikih.
Toda kaj je kritika v pravem in visokem pomenu besede? Ne bi hotel tako živega pojava strniti v cdmišljeno definicijo, vendar se mi zdi. da bom zadosti označil svoje gledanje, če napišem, da je kritika poskus raziskovalne razčlembe in vrednotenja neke umetniške stva*
ritve in njenih posameznih delov glede njih vrednosti, pristnosti, originalnosti, značilnosti in vseh estetskih ter mnogih drugih izvenestet-skih kvalitet. Je to delo, ki zahteva znanstveno metodo prav kakor umetniško intuicijo in sposobnost doživljanja umetnine v ničnih izrazito umetniških učinkih.
Ali je tako delo mogoče v gledališki kritiki in posebej še v gledališkem poročanju za dnevnike? Že samo proučevanje gledališke uprizoritve je neprimerno težavnejše kakor pri statičnih umetniških stvaritvah. Če pravi neki teo* retik. da sta samo dve kritiki, degmatična in impresionistična je treba reči za gledališko da je tudi v najboljših primerih impresionistična. Ali pa obstoje objektivne impresije? Človeški možgani mso fotografska plošča. Tudi ob najbolj pozornem opazovanju in proučevanju gledališkega dela lahko kritik ocenjuje stvaritve samo po vtisih, ki jih dobiva na celi vrsti enakih predstav, pri čemer pa so zlasti glede iffra-nja mogoče razne, včasi celo občutne razlike. Sleherna primerjava med njimi je tudi ob feno-menalnem spominu le približna Kako je mo* goče pričakovati, da dnevniški gledališki kritik celo ob največji sposobnosti in najobsežnejšem znanju dobi od ene same predstave, o kateri mora čimprej poročati, več kakor vtis. ki se le po obsegu in intenziteti lahko razločuje od vtisa vsakega drugega pozornega človeka v gledališkem avditoriju? Take zahteve presegajo mejo psihološke možnosti kritikov. Gledališki poročevalec naj bi na enem samem večeru opazil več. kakor more opaziti režiser na tolikih vajah in kakor lahko dojame sam igralec, ki se je dolgo in intenzivno bavi] s svojo vlogo?! Ni dvoma, da lahko vnanji opazovalec vidi in sliši marsikaj, kar so na odru ali za odrom prezrli, toda to so večidel nebistvene stvari. Razlike med gledališkimi poročevalci dnevnikov (pri revijah so metode dela m pro-učevalne možnosti že nekoliko drugačne) po« tekajo pač od večje ali manjše individualne dojemljivosti, širšega ali ožjega strokovnega znanja (kolikor gre za tehnične sestavine) in od tega, koliko časa ima poročevalec za intenzivne priprava (Veliki evropski Lista so imeli
kritike, ki so bili poino plačani samo za to svoje delo in so mu lahko posvečali ves svoj čas in trud.) To so razlike v načinu obravnavanja. Toda razlike v učinku in \ zornem kotu posameznih kritikov in poročevalcev so razlike individualnosti, značajev, duš.
Povzdiga gledališkega poročanja v dnevnikih ne more doseči tega. da bi se vrednotne sodbe, prav za prav vtisi raznih individualnosti, nujno strinjali med seboj kakor računi Povzdiga je mogoča samo v strožji izbiri poročevalcev, v njihovem večjem znanju in večji umetniški občutljivosti in v njihovem ostrejšem čutu odgovornosti. Toda to je v nemali meri vprašanje socialnih pogojev, ki so dani takemu dehi, za« kaj po njih se ravna izbira in delo; vsaka primerjava naših razmer z razmerami pr? veJi-kih narodih je vzlic teoretski upravičenosti praktično krivična. A tudi ob najugodnejših pogojih ima dnevniška „kritika" zgolj impresionističen značaj in samo kronistično vrednost, ki daje zgodovini gledališča in gledališki teoriji bolj ali manj zanimivo primerjalno gradivo. Kajti dnevniški kritik ne utegne izpolniti niti osnovnih znanstvenih pogojev kritiškega procesa : t. j. ne utegne metodično proučevati po« sameznih stvaritev.
Dnevniško gledališko poročanje ima v resnici drugačen pomen. Pretirano je želeti, da bi se igralci ali režiserji iz svežih dnevnikov učili boljšega igranja ali iznajdljivtjših rešitev raznih dramaturških problemov. Poročila v dnevnikih so namenjena samo nestrokovnjakom, čitateljem kulturnega gradiva, gledališkemu občinstvu. So del splošne informativno-kronistič* ne funkcije, ki je dana listom, in izvršujejo nalogo posredovanja To je bistveno drugačna funkcija, kakor jo ima kritika 9 svojo strogo vrednotno kontrolo in z estetsko-tvornimi ria-gihi. Natisnjene reči — knjige, revije, dnevniki — imajo tudi svojo sociologijo m sleherna zvrst svoj posebni stil. Sam6 v začetkih znanstvenega feljtona ln v posebnih strokovnih supplementih v dnevnikih ni bil čaaniški slog diferenciran v primeri s takimi sestavki v knji* h in revijah. Kulturni listek v dnevnikih je j namenjen širokim vprašanjem kulturne,
potemtakem tudi umetnostne politike, ne pa specialnim vprašanjem posameznih panog in strok.
Tako gledanje, ki je priznano tudi v sodobni časopisni vedi, je še vedno premalo znano, da bi z ene strani preprečilo pretirane, funkcionalnemu značaju neustrezajoče zahteve, z druge pa premagalo strah dnevniških sodelavcev, da bi bili premalo „znanstveni" in učeni. Treba je najti stil. Id pomeni kompromis med občno ravnijo dnevnika- in specialnimi zahtevami stroke; rešitev je s«veda individualna. Jasno je, da brez znanja in brez umetniške intuicije ni mogoče pisati o umetnosti, toda kdor piše o umetnosti v dnevnikih, mora poznati še tretje: stilne nujnosti dnevniškega pisanja. In prav slovensko gledališko poročanje začenja napredovati v vseh treh smereh.
Hrvatska proza XX. stoletja
Založba Ante Velzek v Zagrebu je sklenila izdati trd zvezke hrvatskih novel iz peresa več kakor petdesetih pisateljev. Tako bi bila na kakih tisoč straneh prikazana hrvatska proza 20. stoletja, kakor se kaže v novelistiki in izbor naj bi pričeval. da je hrvatska proza 20. stoletja hkrati tudi »evropska proza, pravoveljav-ni biser v kroni svetovne literature«, kakor omenja v svoji uvodni besedi založnik Ante Velzek.
Ureditev te velike antologije hrvatske novelistike je bila zaupana znanemu književniku Milanu Begoviču. Po načrtu, ki je bil objavljen v prvem zvezku, naj bi obsegala vse predstavnike hrvatske proze v razdobju od Janka Leskovarja do Marka Coviča, vendar ni bilo še nikjer označeno, kateri književniki bodo tu zastopani s svojimi deli
Izmed nameravanih treh delov je izšel nedavno prvi del na 430 straneh. Obsega dvajset novel osemnajstih književnikov, med katerimi jih je deset že mrtvih (Ivo Vojnovič, A. G. Matoš, Dinko Šimunovič, Ivana Brlič-Mažunanič, MBan Ogrizovd^
mnika
» Direktor DNB v Rimu. V Rim je prispel generalni ravnatelj nemške oficiozne agencije DNB dr. Albrecht. Obiskal je sedež italijanske agencije Štefani v Rimu ter se sestal s predsednikom in ravnaiteljem agencije. Z obema je imel posvetovanje, tičoče se sodelovanja obeh dopisnih uradov, ki poSiljata v svet vesti o dogodkih v državah Osi.
*	Nov zvezni tajnik v Gorizii. Ker je bil z ukazom od 24. aprila dosedanji Zvezni tajnik fašistične stranke v Gorizii Luigi Molino pozvan v direktorij fašistične stranke v Rim, je zasedel njegovo mesto v Gorizii Antonio D'Este, bivši tajnik GUFa.
*	Sveti oče govori 700 Torom uovop°-ročencev. V sredo je papež Pij XII. sprejel nad 4000 vernikov, med katerimi je bilo 700 parov novoporočencev. Papež je imel na novoporočence nagovor, v katerem jih je spominjal dolžnosti v krščanski družini.
*	Konec pouka na italijanskih šolah. Minister za ljudsko vzgojo je določil, da se pouk na italijanskih ljudskih in Srednjih šolah in sorodnih zavodih zaključi dne 20. maja. Za šole v Ljubljanski pokrajini ta odredba ne velja.
*	Nov vozni reci na italijanskih državnih ž< ;>znicah. Dne 17. maja bo uveljavljen nov vozni red na vseh progah italijanskih državnih železnic.
*	»Gozdovi ob morju«. Italijanski filmski zavod »Luce« je pravkar dovršil film z naslovom »Goz lovi ob morju«. Trak prikazuje slikovite predele istrianskega nabrežja od Rovigna do Parenza ter poudarja idiličen značaj te pokrajine.
*	Pogozdovanje Dalmazije. Direkcija za pogozdovanje v Spalatu ceni, da je v Dal-maziji za pogozdovanje primernih 152.1S0 ha zemlje. Doslej so pogozdovali Dalmazijo z manj vrednimi drevesi, v bodoče bo Italiia poskrbela za to, la se bo zemlja kultivirala. z boljšimi mladikami
*	Dobra letina oranž. Letošnja letina oranž in citron v Italiji se približuje svojemu koncu. Pristojni činitelji ugotavljajo, da je bila letina prav povoljna in da so bile oranže v veliki meri na razpolago po ceni 7 do 8 lir kilogram. Velike nmožine citrcn in oranž so izvozili iz Italije tudi v druge dežele srednje Ln severne Evrope.
*	Za izboljšanje pašn!kov. S Kraljevim dekretom je bila izdana posebna odredba ministrstva za poljedelstvo in gozdove, vsebujoča napotke za izboljšanje pašnikov. Gre predvsem za izboljšanje pašnikov v planinskem svetu. Lastniki takšnih pašnikov ' bodo prejeli za dokazano izboljšanje denarno nagrado in sicer je zaenkrat določena nagrada 100 lir za vsak hektar izboljšanega sveta.
*	Ne hodi s cigareto na senik! V Castel-nuovo Belbu pri Alessandriji je neki 151etni mladenič s tlečo cigareto v ustih šel na senik, kjer je odvrgel ogorek, iz katerega se je razvil ogenj, ki je napravil za več tisoč lir škode. Zgorel je senik, poleg seniki pa tudi hlev.
*	Norec je napadel zdravnika. 621etni kirurg dr. Giovanni Rcsmino je sedel te dni zjutraj pred neko kavotrno v Alessandriji. Nenadno se mu je približal neznan moški ter ga je začel obdelovati s polico. Zdravnik je klical na pomoč ter so napadalca prijeli. Ugotovili so, da je 361ctna Evandro Ressi, ki je nedavno pobegnil iz umobolnice v Alessandriji.
*	Granata je pohabila dva brata? Italijanski listi poročajo, da sta se med italijanske vojne invalide uvrstila tudi biata Florindo in Marino Chizzclini iz Selarola. Prvemu je 31, drugemu pa 29. let. Oba sta služila pri 80. pohotnem polku ter sta bila skupno na bojišču. Florindu Chizzoliniju je granata odtrgala nogo, da so mu jo morali popolnoma odrezati, Marino pa je bil ranjen na levi nogi, katero so mu morali prav tako amputirati.
*	Pustolovlsa se izdaja za nemško bolničarko. v Cornu je bila te dni aretirana 271etna Ana Beretta, rojena v Švici in živeča v Italiji. Beretta je prišla na policijski urad v Comu oblečena v obleko nemške bolničarke ter je izjavila, da se piše Rosemary von Dietel in da je doma iz Berlina. Zlagala se je, da je zaposlena v nemški vojašlci bolnišnici v Cataniji ter je še pristavila, da ji je bila med vožnjo v vlaku iz Milana proti Comu ukradena velika ročna torbica iz usnja, v kateri je imela potni list, dve srebrni kolajni ter
poleg drugih predmetov de 3000 Dr. Preiskava je pokazala, da ima policija opraviti z lažnivo pustolovko. Pozneje so ugotovili njeno pravo ime ter jo izročili sodišču.
*	Poroka dveh bratov z dvema sestrama. V cerkvi Gheme pri Orti sta se te dni poročila dva brata, oba v vojaški službi, z dvema sestrama. Prvi ženin se piše Carlo Ferrario ter je dodeljen nekemu oddelku Kraljeve mornarice, njegov brat Pietro Ferrario pa je pod orožjem pri nekem alpinskem oddelku. Brata sta vzela za ženi sestri Marijo in Giusepplno De Vecchi.
*	Skupina šolarjev zadržana od snežnega zameta. V Bormiu pri Sondriu je pred kratkim zapadel za te čase nenavadno višek sneg, ki je onemogočil ondotnim šolarjem pot do šolskega poslopja. 12 ur so bili učenci blokirani od snežnih žametov, šele potem se jim je posrečilo vrniti se na svoje domove.
Pffc^&fa resesa na odrezsk „E"
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča. da bodo v soboto, 15. maja t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »E« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani
100 gr govejega mesa.
Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdilo Mestnega preskrboval-nega urada.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
Eszdelfcvanje krompirja
Prehranjevalni zavod obvešča, da motajo konzumentje krompir, ki se razdeljuje proti marčnim odrezkom kromp'rjevib na^-kaznic, dvigniti najpozneje do 18. t m. pr, eni izmed naslednjih tvrdk:
1) Kmetijska družba, 2) Jeiačin. 3) Delavsko konzumno društvo. Kongresni t. g, Vič, Zaloška cesta, 4) Konsumno društvo, Vič, 5) Gregorc. 6) Nčkelsbacher, 7) Smer-kolj. 8) železn'čarska zadruga. 9) šarabon, 10) Zadruga državn h uslužbencev.
Po tem dnevu tj odrezki izgubijo Sleherno veljavnost.
«
u— Nova grobova. Za vedno je zapu3til svojce ravnatelj v pok. g. Ant°n Perko. Na sadnj' pot; ga bodo spremili v soboto ob 16. iz kapolice sv. Antona na Žalah na pokopal šče k Sv. Križu. — Umrla je gostil-ničarka v Gornjem Jezeru eri Ložu ga. Uršula Petričeva. Pogreb blage pokojn em bo v, soboto ob pol 15 iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo našo iskreno sožalje!
u— Maša z dušnica za v letošnjem marcu daleč od doma preminulo gospo Potrata Doro, soprogo zdravnika pokojnega dr. Potrata Jožeta, se bo brfJa v četrtek, dne 27. t. m., ob 7. v frančiškanski cerkvi.
u— Slovo cd ing. Hugona Spitzerja. V četrtek popoldne so sa poslovili od ing. Hugona Sp;tzerja številni stanovski tovariši, prijatelji jn znanci. Po obrednih mol'--tvah pred viško cerkv jo so pevci zapeli turobni »Oče naš«, nakar se je razvil dolg sprevod na viško pokopa.l'šče. Ing. Hugo Spitzer je bil upoštevan in spoštovan v širokem krogu. Splošno znano je bilo njegovo vzorno življenje s svc'o pred deset hm meseci umrlo soprogo. Smrt svoje ljubljene in ljubeče soproge ni mogel preboleti, kar je pospeševalo potek njegove bolezni in ga polcž lo v prerani grob. Kakor se je prelivala ljubezen med njima, tako sta jo delila vsem, ki so bili potrebni žarka toplo besede in dejanske pomoč'. Predno sta se preselila v Rožno dolino, sta živela v svojem domu pod Golovcem, kjer sta ostala v najlepšem spominu in zato je prišlo mnogo prijateljev 'n znancev k njegovemu pc~ grobu in tudj pevci so od tam prišli, da ^e poslove s pesmijo cd pokojnega. To je oil najlepši dokaz. Itako spoštovan je bil v široki okolici, med katero je živel. Ing. Hugona Spitzerja so položili poleg njegove soproge. Cb odprtem grobu so se poslovili pevci od dragega prijatelja in znanca s pesmijo »Blagor mu, ki se spočije.« Na potu domov so spremljale udeležnee zadnje poti inž. Hugona Spitzerja besede: »Lepše sonce njemu sije. lepša zarja rumeni.«
n— Prijetno presnefienje so nam pripravili letošnji trljald. Prinesli so nam po precejšnjem deževju spet krasno, jasno in sončno vreme. V četrtek čez dan, ko je tu jn tam bilo Se oblačno, smo imeli 24 stop. C. Marsikod si že videl nagee, ki so se sončili. Vse kaže, da bo letošnja kopališka sezona ze'o zgodnja. Včeraj zjutraj je bilo 6.6 stop. C in barometer se je dvignil na 772 mm. Nebo je bilo zjutraj in dopoldne jasno, skoraj brez oblačka, in sonce 3i je prizadevaj da nadomesti vse tisto, kar je zamudilo v zadnjih deževnih dneh.
u— Znani s0 veliki romani slavnega poljskega pisatelja Henrika Slenkie wicza. Le malo pa so pri nas znane njegove novele in kratke povesti. A prav v teh je sloveč} poljski pisatelj pokazal izredno meč svoje velike stvariteljske sile. Kdor se hoče o tem prepričati, naj seže po »Domovini« tega tedna, kjer je objavljena S:enkie-wiczeva novela »Pržigalec v svetilniku«. To je Čudovit slcvcspev rodni zemlji in poeziji. Poleg tega prinaša »Domovina« tega tedna, kakor vedno, še razne povestice in vt-l'ko križanko, ki je vsak teden senzacija križankarjev v mestu in na deželi. »Domovina« je najcenejši slovenskj tednik ter stane posamezna številka le 60 stotink. »D:»-movina« je priljubljena izpopolnitev naših dnevnikov.
u— v okviru verskih svečanosti, posvečenih R^riji, bo v drugi polovici maj-nika v Ljubljani tudi vrsta nabožn h prireditev izven cerkva. Otvorila jih bo v nedeljo, 16. t. m., Marijanska akademija, ki jo pod pokroviteljstvom škofa g. dr. Rožmana prirede gojenke uršulinskih šol. Akademija bo ob 11. dopoldne in ob pol 6. zvečer v frančiškanski dvorani, glavni oel njenega sporeda pa bo tvorilo 10 slik iz Marijinega življenja po besedilu m Elizabete. Vstopnice se dobe v Sfiligojevl trgovini v Frančiškanski ulici in na porti uršulinskega samostana. — Zadnji teden maja bodo svečane nabožne prireditve vsak dan. Med drugim bodo v frančiškanski dvorani predvajali Claudelov misterlj »Marijino oznanenje«, v drami Gregorinov pasijon »V času obiskanja«, v operi pa mogočno Sattnerjevo rAsumpcijo«. Jedro verskih pebožnosti v cerkvah bodo v drugi polovici majnika tvorile posvet:tve vseh stanov in slojev prebivalstva brezmadežnemu srcu Marij nemu.
u— Ali se h°čete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zrvlruge, .selenburgova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično-suge-stivna metoda.
u— Vodstvo »Korepetitorija« Fp^ročn, da se bedo vsi jezikovn* tečaji pričeli nepreklicno v ponedeljek 17. t. m. Javite sc pravočasno in izkoristite pr:sti Čas z učenjem tujih jezikov (italijanščine, nemšč -ne, francoščine in angleščine). Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17/1.
u_ slikarji Stane Kroga r. Znr?-n Mn-šie, NiUo Omorra in Mskslm Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Ivarel Patrih bodo odprli razstavo svoj h del v nedeljo 16. t. m. cb pol 10. dopcldne v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih bo okeli 80 del — v različnih tehnikah, ki bodo napo<n!-la vss štiri prostore paviljona. Vsa razstavljena dela — kompozicje, tih.žiija, portreti, krajine itd. — so nastala v zadnjem času in bodo nudila zanimiv vpogled v bogato ustvarjanje mlajšega umetniškega rodu. Vabila niso bila razposlana.
u— Vodstvo po Deržsjavi razstavi. V nedeljo, 16. t. m., bo ob 11. v ObetsneLovi galeriji na cesti Aricile Ree vodrtvo po Deržajevi razstavi. Ker je občinstvo že večkrat izrazilo željo, da vodijo po svojih razstavah avtorji sar.ii, bo tokrat vodil slikar sam.
u— Cajkovskega Patetična simfonija, ki se bo izvaja'a v ponedeljek 17. t. m. po! vodstvom dirigenta D. M. Šijanca na XIV. letošnjem simfoničnem koncertu, presega po svoji vel j vi in pomenu vse ostale simfonije, ki jih je napisal slavni in nesmrtni ruski skladatelj. Patetično simfonijo moramo smatrati za vrhunec vseh njegov«h del, kajti v nobeni uiti g i njegovi umetnini ni njegova osebnost tako cista, iznajdljivost tako pomembna in zgradba celega dela tako mogočna in prepričevalna, kakor rsv-no v Patetični simfoniji. Posebne omembe je vredna tu li smelost in novost formalnega razčlenjenja tega dela, ki kaže popolnoma nove probleme. Čajkovski žal ni preživel triumfa te svoje simfonije; prvič je bila
izvajana 28. oktobra 1893. leta v Petar-burgu in dober toden za tem je veliki mojster umrl. Danes gre delo po vsem svetu ter slavi in časti svojega mojstra, posebno še letos, ko boma slavili 50-letnioo njene prve Izvedbe. Koncert se bo vršil v veliki unionski dvorani, začetek bo ob pol 7. uri Predprodaja je v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Dijaki srednjih in meščanskih ki boste polagali ii:žji in v.šji tečajni .lepit, prijavite se k nam, kjer v^s bon.o dnevno po štiri ure vestno pr.pravljaU 12 vseh predmetov, ki so potrebni za te izpite! Pravtako pripravljamo tudi o-tuie dijake iz vseh predmetov, — tudi po a. mezno! Prijavljanje dnevno od 8. do 1-in cd 14. do 16. Korepetitorij, Mestni ti g št. 17/1.
u— šolski orkester Glasbene Matice ped vodstvom prof. Karla Jeraja bo nastopil jutri, v nedeljo, ob tii četrt r.a 10 v veliki filharmonični dvorani na IX. ja\ni produkciji naše prve glasbene šole. Orkester bo oiigral naslednji spored: Giuck: Predigra k operi lfigeivja na Auiidi; Mascagni: Simfonični intermezzo; Jeraj: Biseri iz slovenskih eper; Nedbal: Valček in pan-tomine »Leni Janez«.; čajkovskij: Pesem brez besed, in Lohar: Zlato in srebro, valček. Vmes bo zaigrala absolventka klavirskega oddelka iz šole prof. Bizjakove, ga. Bonsack-Kalan Majda, Novakovo Balado in Albenizovo Seguidillo. šolski oikester Glasbene Matice bo nastopil letos prvič v sestavi salonskega oikestia, dočim je nastopal do sedaj vedno kot godalni orkester. 2inano je, s kakim uspehom poučuje svoj orkester prof. Jeraj, kako lepe tone in mogočno soglasje izvablja iz njega. Zato je najlepši užitek poslušati naše mkde orkestraše pol vodstvom tako priznanega dirigenta, ki zna svojo četo navdušiti za lepo umetnost in jo tudi učinkovito voditi. V Bonsackovi pa bo občinstvo spoznalo izvrstno pianistko. Ponovno opozarjamo, da bo produkcija ob tii četrt na 10 v veliki filharmonitni dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glascene Matice.
u — Učite se stroje p sja ! Novi eno- dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pučno v torek 18. maja. Pouk je dopoldne. popolne ali zvečer po želji ob. iskovalcev. Specialna strojepisna šota: Največja moderna strojep snica, raznovrstni stroji! Učnina zmerna, informacije in prijave dnevno: Trgovsko učiiiščo »Christofov učni zavod«, Domobranska št. 15.
u— Dijaki-njc 3. in 4. r:izr. gimnazije ter 4. razreda meščanske šole, prijavite se za posebne inštrukcije v predmetih za malo maturo; Ločeni outii-lki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. Informacije in prijave dnevno dopoldne o! 9. do 12. ure, popoldne od 4. do 6. ure: Specialne strokovne inštrukcije za gi-nuu :s.je in meščanske šoie, Mussolini jev (Kongresni) trg 2, U. nadstr. Središče mesta!
u— Mestni trošarinski oddelek v Lingar-jevi uliti :">t. 1 zaradi snaženja uraJnih prostorov nc bo pos oval ra stranke v ponedeljek in torek, 17. in 18 maja.
u— Inštrukcije — Novi (Turjaški) Irg 5. Friprava za nižje in višje tečajne ter za-vr.šne izpite na srcdr.jih in meščanskih šolah. Ločena priprava za dijake 3. m 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo ni-sek. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.: Novi (Turjaški) trg 5-I1I. Inštrukcije.
u— i\osreče. Z zlomljeno levo nogo so pripeljali v bolnišnico 7 lstnega sina sodar-ja Franca Kro 1 ja z Ježice, k' je padel pod voz. Po stopnicah je padla in se potolkla po nogah 61 letna zasubnica Ivana Mekin-dova iz Ljubljane. Z voza je padel in si zlomil desno nogo 20 letni posestnikov sin Jože Rogelj iz Podlipe pn Ajdovcu. 10 letni sin delavca Frane Ogi ino z Vrhnike si je pri padcu s kolesa zlrmil desnico. 10 ietnl Anton Kav-Ich, sin hiiarja iz Stične, pa ae
je vstkal v ciesr. co.
9*	• mn
4mi t^. jk •»&^ -.J
Dolžnosti kmetov je v svojem obsežnem govoru po rad u navajal kmetijski minister Veseiinovič. V prvi vrsti mere jo gicdati na to, da bo obdelan vsak košček zemlje, če ne bomo sami prdelali tega. kar rabimo zx prehrano, potem bomo po?led:ce moraii občutiti na sebi. je dejal kmetijsk minister. Zato je treba g:spodarski načrt ministrskega predsednika povsod na vsej črti vesti.
Iz Hrvatske
Dubrovn-ško gledališče je začelo z delom. Dne 1. maja je bila v dubrovniškem gledališču uprizorjena komedija Marina Držt-ča »Duncio Maroje«. Igro so izvajali člani stalnega Hrvatskega državnega gledaliiča za Primorje v D'Jbrovn'ku. Preastave so zdaj vsak teden trikrat, in sicer ob četrt-k h, sobotah in nedeljah.
Leharjeva »Cigansko ljubezen« so nedavno uprizorili v Osijeku. V glavnih vlogah sta nast:p:la prvaka osi.ieške Opere Fran. o KiokočAi jn Pavla Udovičeva.
Argentinski predsednik b:>ter otroku hrvatskega izseljenca. Iz Buenos Airesa poročajo, da je b i sedmemu sinu južnoameriškega Hi vata Nikcle Karamsna. za botra argentinski predsednik Čast Ho. Karamau je pc rodu iz Dolca v Poljicih.
Papcški legat v Zagrebu. 2? nekaj časa se mudi na Hrvatskem papeški legat pater Ramiro Marcone. Zadnje dni 33 zadržuje v Zagrebu, kjer bo imel v nedeljo svečano mašo v stolnici.
Osi ješ ka Drama na gostovanju v Zagrebu. Člani csiješke Drame so v dneh, ko ie bila zagrebška Opera na Dunaju, gostovali v Zagrebu s Kušanovo dramo »Dr. Krsti č in njegov prmer« ter Schdnherrjevo igro »2eaa-vrag<c. Med igralci, ki so prispeli v Zagreb, je tudi režiser Ferdo Deiak. ki se zdaj udejstvuje v os ješkem gledališču.
Prisrčen sprejem zagrebške opore na Dunaju. Poročali smo že, da je odžlo 250 člsnov zagrebške opere na gostovanje ra Dunaj. Na kolodvoru so goste prisrčno sprejeli predstavniki mestne občine in jih potem spremili do hotelov. V Rotcvški kleti je bila večerja, naslednji dan pa je "od v Operi sestanek dunajskih novinarjev z dirigenti in skladatelji Gotovcem, Lhotkom, Matačičem in Papandopulom. V kultura h krog h Dunaja je za gostovanje hrvatske Opere veliko zanimanje in so bile vstopnice že nekaj dni prej razgrabljsne.
Racionalnejše izkoriščanje obrtnih obratov. Da bi se moglo racionalneje izkoriščati in popravljati stare obleke, čevlje itd., bodo tudi na Hrvatskem vse majhne obrtniške obrate spojili v večje, kj bodo pod nadzorstvom države in obrtniških ustano/.
Gibanje nalezljivih bolezni v Z^gr; bu. V tednu od 22. do 29. aprila je v Zagrebu na difteriji zbolelo 6 oseb. r.a škrlatinki 10, na pegavcu 11, manj obolenj pa je bilo zrradi drugih nalezljivih bolezni.
Vprašanje šah°vsker# prvaka na Hrvatskem še vedno ni rešeno. O tem piše »Nova Hrvatska« z dne 12. maja jn sklepa, da bo Hrvatska dobila svojega šahovskega prvaka šele prihodnji mesec po povratku državne šahovske reprezentance iz Švice.
Rdeči križ je naročil za 12.500.000 kun zdrav'1. V sporazumu z državnimi oblastmi je hrvatski Rdeči križ pri mednarodnem Rdečem križu v Ženevi naročil za 12,500.000 kun zdravil. Pošiljka bo takoj upcrabljeiva za preprečevanje nalezljivih bolezni.
Zagrebški v°dovod bo v kratkem ojačon z novim vodnjakom. Poročali smo že, ca je mestna občina zaradi redne preskrbe prebivalstva s pitno vodo začela graditi nov vodnjak, ki bo vseboval 8 do 10.000 m" vode. Vodnjak je globok 11 m in 4 m S": rak. Dela na zgraditvi vodnjaka se bližajo koncu ;n bo na. brž že prihodnji mesec izročen svojemu namenu.
Mak!
sjAI:
Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po na_ redbl Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. l. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen»čna moka 2.70 lire; enotna Koruzna rroka 2 20 tire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; siatrna sojena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Ii's, 4% vinski 6 35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah pc 880 g 15.90 iire za d< zo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo
5.	Sladkor: sladkorna sipa S 25 iire za kg, ^ kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, tranko sk!a-iišče trgovca v Ljubljani 33 80 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m jolgi, franko mestno skladišče 40 lir za
tot; trda razžagana drva 40 lir za stot; notno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 1 10 lire za kg.
A. Milčinovič. Joža Ivakič, Milutin Cihlar-Nehajev, Fran j o Horvat Kiš in Ivo Ko-zarac), medtem ko ostaM (Janko Leskovar. Branimir Livadič. V. Car Emin, Milan Be-govic. VI. Nazor, J. Kosor, Zdenka Marko-vič in R. Nikolič) večidel še delujejo na slovstvenem področju.
Ker prinaša prvi zvezek poleg založni-kove uvodne besede tudi programatski predgovor prof. Marka Foteza, je še s te strani zanimiv in značilen. V predgovoru razlaga pisec razvojpo linijo hrvatskega slovstva od romantizma in regionalne književnosti, ko se je gojila predvsem lirika, epika in drama, do ilirskega gibanja, ko je bilo uresničeno edinstvo hrv. književnega jezika, pa dalje odtod do prvih začetkov realizma in hkrati do prvih začetkov hrvatske novelistike, nakar prehaja pisec preko Modeme, preko prve svetovne vojne in povojnega ekspresionizma k oblikovanju socialnega slovstva in končno dosedanjega stanja književnosti na Hrvatskem.
Preden bi mogli podvreči analizi predgovor g. prof. Marka Foteza, bi bilo treba spisati izčrpno in stvarno poročilo o stanju hrv. književnosti, o njenem današnjem razvoju in njega pogojih. Za sedaj je treba opozoriti samo na značilnost in zanimivost prof. Fotezovih izvajanj. Tako je na pr. značilno," kako gleda pisec na vprašanje hrvatske socialne književnosti. Po njegovem mnenju je ta književnost,
v kateri so zastopana dela M. Krleža, pok. Avgusta Cesarca i. dr., samo psevdoso-cialna, pravi predstavnik socialne smeri pa je Mate Haženkovic. To pomeni omembe vredno novost v gledanju na obravnavane pojave, saj M. Haženkoviča ni doslej nihče štel v to književno smer. Značilno je tudi Fotezovo stališče glede hrvatske kmečke književnosti (z Miškinom, Maro Matočecovo in ostalimi). Pisec predgovora je sploh ne šteje v literaturo.
V prvem zvezku »Hrvatske proze 20. stoletja« je zastopan vsak pisatelj z eno novelo, samo Janko Leskovar in Dinko
Šimtaiovic to&te	^^ v^k
tu ponatisnjenih je najboljša in najmočnejša Milana Begovica novela »Dva bijela hljeba«, povest o prsih kmečke dojilje Jece. ki mora s svojim mlekom hraniti bogataškega otroka v daljnem "mestu, medtem ko ji njen otroka umira na vasi, ne da bi mati vedela za to. Po kvaliteti sta takoj za njo Nazorova novela »Gubavac« z zanimivim dejanjem in kompozicijo, m novela Janka Leskovarja »Patnik«, ki kaže. da je bil ta najstarejši živeči hrvatski pisatelj mojster novele že v času, ko je pri nas ta zvrst šele nastajala. Močna in dramatična je Kosorova nove'a »Kobni slučaj.« A. G. Matoš je zastopan s prozo »Nekad bilo — sad se spominjalo«. To so v novelistični obliki spisani spomini na mladost, prežeti ponekod z otožnim liriz-mom. Zelo impresivna in jezikovno lepa je novela D. Šimunoviča »Duga«. Izmed dobrih prispevkov je omeniti še Livadi-čevo novelo »Pogodi, tko te udari!« in Ivana Kozarca »Kukavca«.
Ostali pisatelji so zastopani s prispevki, ki pač označujejo njihovo književno delovanje. Nekateri imajo povprečno vrednost, dočim drugi sploh ne morejo upravičiti sodbe, da bi bili »pravoveljavni biseri v kroni svetovne književnosti« (na pr. Mil-činovičeva. Ivakovičeva in Markovičeva novela, posebej še »Dva galeba« Rikarda Nikolica). Mlajša sodobna hrv. književnost, ki jo pisec predgovora de"no sploh ne omenja, je vendarle dala spise mnogo, močnejšega značaja in bi laže opravičila naziv o biserih v kroni svetovne književnosti.
Omeniti je treba simpatičen pojav, da je ta zvezek hrv. novel natisnjen v originalnem. fonetičnem pravopisu, v katerem sta ohranjena lepota in zvok knjževno izoblikovane besede in jezika.
Po prvem zvezku »Hrvatske proze 20. stolječa« pričakujemo z velikim zanimanjem drugega in posebej še tretjega; Sele tedaj bo mogoče dokončno in pravilno oceniti to zaslužno in resno slovstveno delo. — Prva knjiga je tehnično prav lepo opremljena in ima na prilogah reprodukcije 32 del šestnajstoiicg hrv. umetnikov
od Vlaha Bukovca do Emanuela Vidovima. To umetnostno prilogo je uredi a akad slikarica Zdenka Turkalj Iz njenega peresa so bržčas biografski podatki o posameznih umetnikih, ki so z reprodukcijami zastopani v tem zvezku. Tako je »Hrvatska proza 20 stolječa« le še bolj pridobila na svoji veljavi.	—f« (Zagreb).
Maš jezik
Jezikovna paša
106.	Tkivo poginule živali.
»Tvarina živali, ki je poginila za an thraxom.«
Nemški prevajalec pravi za isto mesto iz angleščine: das Gevvebe der an Anthrax verendeten Tiere. To pa je v slovenščini: tkivo! Glej Jezikovno pašo št. 77! Tvarina = materija.
107.	Prevrčtek, zavrčtek, cMrrk; r.va-rck; zavrčlica.
Nekdo je prevel zdravstveni spis v katerem je opisano delo bakteriologa. Ta rabi za gojitev nvkrebov gojišča, ki jih jc več vrst. Dve opisuje prevajateljica takale: »v čisti vodi je prekuhal nekaj posušenih droži tn zavrelico tako dolgo pre-cejal, da 10 je imel čisto in prezovno«; zavrelica govedine in želatine.«
Kaj je zavrelica?
Pleteršnik navaja: »ein durch fnule Gahrung verderbener Weln.« In Župančič je izdajnike preklel: j»Nared vas bo Izpljunil kot zavrčllco. O, skačeno vino!«
Zavrčlica je potemtakem v slovenščini tako določen pojem, da jo je nemogoče rabiti za gornji namen. Zgoraj bi bilo prav zavrčtek aH prevrčtek ali obarek. Kadar se taki prevretki rabijo kot zdravilo. tedaj pravimo temu zvšrek, kar rabi prav pogosto zlasti Župančič.
108.	Sterilizirani batčnd zamaftki (za epruvete), sterilni Sort bate (za sterilne ovitke); steklčnl talec.
»Do vročega segreti batenl tulec.«
Isto mesto najdem v nemSčinl iz angleščine: »sterilisierte Wattebauschchen.«
Slovenska prestava je popolnoma zgrešena ln priča, da prevajalka soloh ne ve, za kaj gre.
Zdravniki rabimo epruvete = steklene tulce, da v njih preiskujemo kemične in druge reakcije; te zamašujemo s steriliziranimi batenimi zamaški, da ne pridejo po zrpku vanje mikrob1; kadar pa hočemo kaj obvarovati vsakega vnanjega vpiiva, tedaj to zavijemo v sterilno bato.
Za steril'znanje reči »do vročega segreti« more samo tisti, ki stvari ne pozna. Temu pravimo strokovno »z vročino razkužiti« ali »obrezkužiti«! Z razkužili razkužiti = desinficirati.
109.	S pkami posut = pikast; popiuan = opikan.
»Bolne živalce so posute s črnimi, popra podobnimi pičicami«; bolne sviloprejke so pc životu črno popikane.«
pcp:kan al opikan je kdo od bolh, čebel; kar je posuto k pikicami, je pikasto: pikasta — rrrahasta kokoš, pikast prešič, pikasta koža; pikica na obrazu = prirojeno znamenje!
110.	Bacil tuberkuloze; tuberkel.
»Bacil tuberkel je bil drugače trd oreh«
(kakor anthraxov bacil namreč); »ali sem res že našel vražji tuberkel?«. — »Je mogel opazovati, kako so se tuberkli zbirali v otočke (v zajčjem očesu). Id so se Sirili in uničevali.«
Da ni »tuberkel« v prvih dveh rtavkih istoveten z onim v zadnjem, bo menda tudi lahko nezdravnik doumel. »Tuberkel« v zadnjem stavku pomeni jetlčno bunčico, t. j. presenemu zrncu slično tvorbo, katerih se več zlepi v večjo tvorbo, ki razpada in povzroča jetične razjede. To je tuberkel, posledica tuberkuloze.
Ono v prvih dveh stavkih pa je bacil tuberkuloze, povzročitelj tuberkuloze. Med enim m drugim je razlika kot noč in daa ln ju nI megoče istovetiti.
Takisto priča stavek: »mrlič Je bil pre-naslčen s tuberkli, vsak organ je bil pre-taknien z majhnimi, sivkasto rumenimi
madeži, ki so bih videti kakor preseno seme«, da pisalka še nikotar ni videla je-tičnega mrliča raztelešenega.
Dr. Mirko Cernič.
Z A PIS K !
Nova razstava v Jakopičevem paviljonu
V nedeljo ob pol desetih se bodo občinstvu zopet cdpria vrata Jakopičevega paviljona: brez otvoritvenih govorov in posebnih vaoil se začenja razstava skupine slovenskih umetnikov, ki 60 stopili pred leti v našo umetnost* no aktualnost z imenom »Neodvisni«. Tokrat bodo razstavili nova dela slikarji Stane K. r e -g ar. Maksim Sedej. Nikolaj Omersa in Zoran M u š i č ter kiparja Zdenko Kalin in Karel P u t r i h. Razstavljalcev ni treba posebej predstavljati, saj so dobro znani vsem, ki se zanimajo za slovensko upodabljajočo umetnost. Njih skupinska razstava bo pestra in zanimiva, tembolj, ker nameravajo tokrat razstaviti samo najnovejša dela, ki še niso bila razstavljena.
Razstava bo obsegala okrog osemdeset del. med njimi slike v olju, gvaše, risbe, pa kompozicije. krajine, potrete, tihožitja in seveda plastiko.
Nova knjiga slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je izšla te dni. Je to prva knjiga Razprav filozofsko - filološkv-historičnega razreda. Zbornik, h kateremu se še vrntmo z obširnejšim prikazom, je uredil gen. tajnik Akademije, univ. prof dr. Franc Ramovš. Obsega več kakor 400 stiani n prinaša naslednje razprave: Alma Sodnik-Z u p a n e c. Vpliv BoJkovičeve prirodne f;lo= zofije v naših domačih filozofskih tekstih 18. stoletja; Rajko N a h t i g a 1. Rekonstrukcija treh »tarocerkvenoslovanskih izvirnih pesnitev; Anton Breznik, Stavčna .negacija v slovenščini; Ivan Grafenauer »Duhovna bram-ba« in »Kolomanov žegen«; Franc G r i v e c. Clozcv-Kopitarjev glagolit v slovenski književnosti in zgodovini.
Znamenite muhe in mešice
Muhe in mešice spadajo v živalski red žuželk, in sicer v razred dvokrilcev. Kakor pove že redovno ime, imajo razvit samo en par kril, namreč sprednja krila, zadnja pa so okrnjena v betičasta utri-pača, ki imata važno vlogo pri letanju. Pri letu utripljeta in ravnata polet; če jih odstranimo, žival ne more več smerno leteti.
Muhe imajo kratke, tročlenske tipalni-ce mešice pa dolge, mnogočlenske, često češljaste ali pernate. Najbolj znana muha je domača ali hišna muha (musca do. mestica), ki se zlasti proti koncu poletja razplodi tako, da je človeku prava nadloga. Hladna jesen in mušja plesen (em-pusa muscae) jih do malega pobereta vse. Le nekaj samic prezimi v zakurjenih sobah ali v kakem toplejšem zatišju. Te samice so se sicer že sparile, toda samčeve semenčice hranijo v sebi in šele spomladi oplode z njimi jajčeca. Hišna muha ne pika, pač pa njej jako slična konjska muha (stomomyx calcitrans), ki se loči od hišne muhe po tem, da ima oster rli-ček in črne lise na zadku. Zlasti kjer je dosti konjskega gnoja, je teh muh veliko, kajti v njem se ličinke najbolje razvijajo.
V bližnjem sorodstvu s konjsko muho so glosine ali muhe tsetse; zlasti važni sta glossina morsitans in glossina palpa-lis. Obe živita v tropskih predelih Afrike. Prva prenese ob piku v- kri domače živine kugo nagano, zaradi katere v mnogih pokrajinah ne more uspevati živinoreja, druga pa povzroča pri človeku spalno bolezen ali dremavost, ki pobere leto za letom mnogo ljudi. V letih 1906.—1907. je posebna komisija iz Nemčije proučevala to bolezen. Dasi so iznašli neko zdravilo, je vendar glavni poudarek pri zati-
ranju te strašne bolezni v tem, da se za-tre glosina, in sicer z izsuševanjem močvirij, z odstranitvijo grmičja in uničenja krokodilov, ki se glosine z njihovo krvjo v glavnem prehranjajo. Zanimivo je, da glosine ne ležejo jajc kakor večina muh in tudi ne po več živih ličink hkratu kakor n. pr. naša zapljunkarica (sarcopha-ga carnaria), ampak eno samo že doraslo ličinko, ki nič več ne žre, ampak se takoj zabubi, čim se je porodila. V rodnici je dorasla in se prehranjala z mlečnatim izločkom njenih posebnih žlez. Samica poraja mlade na vsakih 10—20 dni; odlaga jih najraje ob štore banan. Gotova glosina prileze iz bube čez 1—2 meseca.
Enako žalostno slavo kakor glosine uživajo tudi mešice mrzličarke (anophe-les maculipennis, a bifurcatus) in popa-dač (phlebotomus papatasii), ki cb vbodu vcepljajo s slino močvirsko mrzlico (malarijo), ter komar ščitar (stegomyia fa-sciata), ki prenaša še bolj nevarno rumeno mrzlico in pa nekega zajedalnega črva iz reda oblotočnikov. Ta črv živi v mezgovnih prevodnicah in je vzrok težkim obolenjem.
Dober sloves imajo muhe iz rodu go-seničark (tachinidae), ki prilepi ja jo svoja jajčeca na gosenice. Ličinke vdeio v gosenico in jo požro. Na ta način pospravijo v kraj goseničarke v družbi z najezd-niki mnogo gosenic, ki so — kakor znano — z redko izjemo vse škodljive.
Posebno slavo pa so dosegle v preteklem dvajsetletju neke muhe iz družine mesarskih muh, namreč calliphora ery-throcephala, cynomya cadaverina in phor. mia regina, in sicer v medicinskem svetu. Te muhe ležejo svoja jajčeca na meso, tudi v živalske in celo človeške rane. To

Muha — žrelo pod povečevalnim steklom
se pač lahko zgodi tam, kjer ni mogoče nastalih ran takoj obvezati. Zdravniki bo opazili, da se vnete rane, ld so jih zajedale mušje ličinke, bolje ln hitreje celijo kakor druge. Poskusi in proučavanja so pokazala, da je vzrok temu dejstvu posebna snov, kl nastaja ob rasti ličink. V izogib nevarnosti, da bi se z muhami ali njihovimi jajčeci ne zanesle v rane kake bolezenske kali, so začeli rediti muhe v posebnih gojiščih in polagati tam iznešena ter vseh kali očiščena jajčeca v rane. Pozneje so izumili pridobivanje te zdravilne snovi same iz ličink, tako da ni bilo več treba v rane nasajati jajčec, oziroma ličink.
Svetovnega slovesa v znanstvenem svetu je postala tudi majhna muha rosnica (drosophila melanogaster), odkar jo je izbral za svoje poskuse biolog Thomas H. Morgan, profesor na univerzi Columbia v New Torku. Ta 3—4 mm velika muha se hitro plodi in njena jajčeca so prozorna ter za proučevanje pod mikr.sKopom jako prikladna. Na podlagi svojih preiskovanj je prišel Morgan do zaključka, da je dedovanje rodmških lastnosti vezalo na snovne drobce v kromosomih spolnih Stanič. Na te drcbce, gene ali doternimante, pa se more z vnanjimi sredstvi uplivatl tako, da se nekatere rodniške lastnosti v potomcih izpremene ali pa izostanejo To povzroči nastanek potomcev različni-kov ali mutantov. Nastanejo torej mutanti dvojne vrste: taki, ki so neke lastnosti ali značilnosti rodnikov izgubili, in pa taki, ki so si pridobili novih. Ker pa so lastnosti mutantov podedljive, zavisi .njihov nadaljnji obstoj od tega, ali ima izpad nekih lastnosti, oziroma pridobitev novih za naravni izbor kako vlogo ali ne. Za prvi primer je verjetno, da potomci sčasoma podleže j o, ker so nemara manj popolni kakor rodniki, za drugi pa je možno, da obstanejo, zlasti če se nova pridobitev korakoma in v isto smer razvije v pomembno in koristno. Na ta način morejo potem s sodelovanjem drugih, notranjih ln vrtanjih činiteljev nastati nove vrste. Seveda more postati neka lastnost, če se razvija v vedno večji men, tudi škodljiva, kar je potem vzrok, da se ta nova vrsta ne vzdrži, ampak se prej ali slej iztrebi. To pa čim prej, ako se i7-premeni okolje, o čemur nam pričajo mnoge izumrle živali z bizarnimi uai. nastavki in izrastki, o katerih si ne moremo razlagati, v kaj bi jim naj bi bili služIli.
Slednjič naj omenimo, da se je pro s levila nekoč že tudi naša navadna hišnrs muha, ko je falzificirala važno turško listino s tem, da je j>ostavila »pike« vanjo in tako izpremenila misel besedila.
S. B.
0)®
Stana Vinšefc:
Otroci štejejo
Muca-maca, račka, gos, siv osliček, črni kos.
Pisan ptiček, počen groš, bel konjiček, prazen koš.
Pisker-lonec, slepa miš, dober konec -ti loviš!
Marica:
Malo ugiba jmo
1.)	Janko, kadar boš pripravljal mazilo, prilij vmes arniko!
2.)	Danes je sonce tako pripekalo, da smo zavili s polja v gozd.
3.)	Kadar govoriš, skrbno pazi, da resnico poveš!
4.)	Med vsemi vrtovi se mi je najbolj dopadal tisti vrt na ravnem polju.
5.)	Pusti Gregca, naj govori in misli kar
hoče!
6.)	Hrastova deska je raskova, če ni po-
ekobljana.
7.)	Peter, nesi Minki par čevljev, da ne
bo huda!
8.)	Pastir, ne odgovarjaj hlapcu tako pikro! Jačji je od tebe in te lahko udari.
9.	) Kdor že dolgo ni stopil pod domači krov, ve ceniti rojstno hišo.
10.)	Ce ne veš točno, kje stoji remiza, raje molči.
V vsakem gornjem stavku se skriva kakšen moški poklic. Iščite, najdite!
M. J. Tavčarjeva:
Zvončki beli zazvonili so čez mlade trate, sonce k njim je v vas poslalo svoje žarke zlate.
Kos navil je v rano jutro
glasne žvižganičke in povabil k sebi v svate drobne pevce ptičke.
Jutranjico so odpeli na zeleni veji in veseli odleteli spletat gnezda v meji.
Spretnim risarjem
Uganke
1.	Nad vodo leta modra raketa.
2.	Kakor plamen vije vrv
se čez kamen.
3.	Brez čolniča v ^nlakl, vozijo se spaki.
4.	Zlate vijemo stezice, zlate vijemo mejice: od vasice do vasice,
od studenčka do gorice.
5.	Jadrnica zlata počiva sredi blata.
6.	Bise»ov prepolno nosim, vbogajme pri rožah prosim ...
7.	Aj, v mejici živ grozdek je na vejici!
8.	V temne dvore nosijo črnci bele tovore.
9.	Na rožah puščam sline, kakor srebrnine.
10.	Razbojnik veže sive mreže.
11.	Star vrvar,
kaj njemu to mar! Na hrbtu križec nosi in vsak dan suhe muhe kosi.
12.	V kristalni vodički ležita platnički.
poklice: mesar, pek, zidar, vrtnar, slikar, kovač, Kipar, krojač, krovec in mizar.
Rešitev ugank
1. vodomec. — 2. kača. — 3. žabe. — 4. kresnice. — 5. rumenjak. — 6. biser-nik. — 7. roj. — 8. mravlje. — 9. slina-rica. — 10. pajek. — 11. križavec. — 12. školjka.
Dobro si oglejte zgornje slike in skušajte risbe prosto prerisati. S preprostimi potezami lahko narišete razne živalt. Kot osnova služi risarju v teh primerih krog. Zdaj vidite, kaj vse lahko napravite s pomočjo kroga, le malo domišljije je treba!
Rešitve
MALO UGIBAJMO REŠITEV
1) Janko, kadar boš pripravljal mazilo, prilij vmes arniko!
2.)	Danes ji sonce tako pripekalo, da smo zavili s polja v gozd.
3.)	Kadar govorš. skrbno pazi, da resnico poveš!
4.)	Med vsemi vrtovi se mi je najbolj dcpadal tisti vrt na ravnem polju.
5.)	Pusti Gregca- naj govori in misli kar hoče.
6.)	Hrastova deska je raskova, če ni po-skobljana.
7.)	Peter, nesi Minki par čevljev, da ne bo huda!
8.)	Past'r ne odgovarjaj hlapcu tako pikro! jačji je od tebe in te lahko udari.
9.)	Kdor že dolgo ni stopil pod domači krov ve ceniti rojstno hišo.
10.)	Ce ne veš tečno, kje stoji remiza, raje molči!
če ste točno rešili, ste torej našli tele
Zanimivosti
Razstava italijanskih delavce v-umetn>-■kov. v prostorih italijanskega konzulata v Metzu so v navzočnosti konzula Campanel-le otverili razstavo 20 italijanskih delavcev, ki so razstavili nad 80 risb, akvarelov, oljnatih slik in plast k. Likovna dela izvirajo izključno od ročnih delavcev, ki se posvečajo slikarstvu in kiparstvu v prostem času po trdem dnevnem delu. V vseh razstavljenih delih teh na Lotarinškem živečih Ita-1'janov se izraža vedra južnjaška nrav.
Nov sistem č tanja za slepce. Prof. Angelo Manfredi v Rimu je odkril novo metodo čitanja za slepce. Njegovo odkritje je nagradila italijanska vlada s posebnim darom v znesku" 5000 lir. Sistem profesorja Manfredija sestoji v tem, da predlež jo slepcu list s preluknjanimi črkami. Slepec gre s posebno napravo čez črke in ji"n lahko čita.
Najden^ dela Praksitelove šole. V Vili Medici v R mu so pred kratkim odkrili dva antčna reliefa, ki jih smatrajo za dela Praksitelove šole. Prvi relief predstavlja podobo moškega in ženske, drugi pa Apolona in Marsa.
Strašna smrt poljske dijakinje. Zidarji, ki so popravljali kletne prostore palače Brull v Varšavi, so cdkiili ob nekem zidu ženski okostnjak, ki je bil z verigami priklenjen k betonskim stenam. Poklicali so komisijo, ki je sestavila protokol o najdbi. Truplo je ležalo v kleti pribl žno 40 let. Naknadno so ugotovili, da pripada okostnjak lepi poljski študentki Klari Manesgoldovi, ki je pred časom izgm la iz svoje družine ter so jo p:shmal zam?n iskali v Varšavi in drugih poliskih mestih.
Štipendije za Bolgare, ki štuiirejo na Madžarskem. Bolgarski prosvetni minister je določil 100.000 levov podpore za štipendije bolgarskim dijakom in sploh bolgarskim. državljanom, ki živijo na madžarskem ozemlju.
Najstarejša papirnica na svetu. Najstarejša papirnica na svetu se naha;'a v neki majhni vasici blizu japonskega mesta Oseke. Papirnica obratuje že nad 800 let
Odiseja Litavca. Neki prebivalec Vilne, ki je bdi 23. junija 1941 aretiran od boljše-vikov, ki so ga odpeljali v notranjost Rusije, in sicer v čeljabinsk za Uralom, se je nedavno vrnil v svoje domovinsko mesto. Možu se je posrečilo, da je prišel v Carigrad, iz Carigrad se je odpeljal v Majkop, tam pa se je javil nemški vojaški oblasti, ki ga je poslala v Vilno
Francoske izgube po premirju. Agencija »Europapress« poroča iz Pariza: Nad 11 tisoč mrtvih in približno 22.000 ranjenih ima Francija od sklenitve premirja junija 1940. Samo angleški napad na Mers el Ke-bir je zahteval 1200 smrtnih žrtev in 2.000
Novi roman DK:
»Prišlo je deževje"
JE I Z $ E L!
Proti poldnevu me je obiskal za nekaj minut Benjamin, in kuharica je prišla povedat, da me pred hišo čaka neka ženska. Po popisu je morala biti Ariela Zares je vstopila Ariela, zardelih lic od solza, izročila mi je pismo. Bilo je pismo Miserrimusa Dexterja, ki se je glasilo:
»Skušajte mi prizanesti, ako imate v sebi še poslednje ostanke sočustva z menoj nesrečnežem. Ako vam je mogoče, me pridite pogledat, in lahko se boste sami prepričali, da sem trdo kaznovan. Ne zapustite me. Nisem se mogel premagati, ko je postalo čustvo, ki ste ga vzbudili v mojem srcu, močnejše od moje volje. Prisegam vam, da ga nikdar več ne bom pokazal in da bo ostalo moja skrivnost, ki bo šla z menoj v grob. Ali se smem nadejati, da mi boste verjeli? Ne prosim vas več, da bi mi zaupali. Ako me boste hoteli še obiskati, naj vas spremlja nekdo, ki vas bo lahko varoval. Zaslužim to nezaupanje. Počakal bom, da bo čas ublažil vašo jezo do mene. Danes vas prosim le tega, da mi dovolite, da smem upati. Recite Arieli: .Odpuščam vam in nekega dne me boste smeli videti/ Iz ljubezni do mene si bo zapomnila te besede. Ako jo odslovite brez odgovora, me boste spravili ob pamet. Vprašajte njo, ako ne verjamete meni.
Miserrimus Dexter.c
Cim sem prebrala to nenavadno pismo, sem se ozrla v Arielo. Stala je pred menoj z očmi uprtimi v tla. Dala mi je palico, ki jo je držala v roki.
»Vzemite to palico... ne jezite se na gospoda, izlijte name vaš gnev ... Udarite me!«
»Udarim naj vas?«
»Moj hrbet je širok, prenesla bom udarce, samo da ne užalostite gospoda«
»Kako naj ga užalostim?« sem vprašala.
Trudila se je, da bi mi razložila svojo misel, a ni našla pravih besed. Poizkusila je s kretnjami, šla je proti kaminu, legla je na preprogo pred ognjiščem in se z zmedenim pogledom zastrmela v ogenj. Nato se je z obema rokama zgrabila za glavo ter se jela zibati na desno in levo, z očmi še vedno uprtimi v ogenj.
»Tako je!« je nenadoma zavpila. »Za zdaj
I in zdaj. takole! In joče... zaradi vas.« še vedno se je zibala pred kaminom, po-snemaje svojega gospodarja, z rokami na čelu in očmi uprtimi v plamen.
»Vstanite, prosim vas!« sem ji dejala »Ne jezim se nanj. Oprostila sem mu.«
Dvignila se je na roke in na kolena in čakala, oziraje se vame. »še enkrat povejte!«
Izpolnila sem ji željo, a še vedno ni bila zadovoljna.
»Povejte tako, kakor piše v pismu, tako, kakor mi je bil povedal gespod.«
Pogledala sem v pismo, nato sem besedo za besedo ponovila odgovor, kl ga je pričakoval Dexter.
Z enim skokom je bila Ariela na nogah in prvič, odkar je bila stopila v sobo, ji je na mrkem obrazu zagorela iskrica življenja.
»Tako! Tako je, dobro vem, dobro se spo-miniam! To bo osvežilo gospodu glavo, živela!«
Planila je na hodn'k in kakor divja žival, ki beži pred kletko, je stekla ven.
Vrnila sem se v salon, zaposlena z nekim vprašanjem, ki bi lahko zmedlo tudi razumnejšega človeka: »Ali je do dna duše pokvarjen človek zmožen vzbuditi vdanost, podobno tej, ki jo je Dexter vzbudil v ženski, ki mi jo je b'l poslal ter v grobem vitnarju, ki ga je bil sinoči s tolikšno obzirnostjo odnesel iz hiše? Kdo bi mi mogel odgovoriti na to vprašanje? Največji nesrečnež bo zmeraj lahko našel prijatelja... v ženski ali v psu.«
Znova sem sedla za mizo ter vdrugo poskušala spisati pismo advokatu Playmoru. Ko sem si v duhu obnavljala vse, kar mi je bil povedal Miserrimus Dexter, se mi je misel s posebno pozornostjo pomudila na
Fstograflfa ga je izdala
Iz S ene sta se pred kratkim pripeljala v Benetke novoporočenca Fidelma in Luigi Borseti Slednji je ravnatelj nekega industrijskega podjetja v Toscani. V Benetkah' sta se novoporočenca naselila v nekem pens onu. Nevesta je bila od potovanja utrujena in ie sklenila ostati doma ženin pa je odšel v mesto na sprehod Medtem ie mlada žena začela pospravljati prtljago in v žepu nekega moževega jopiča je našla sveženj korespondence med katero je bi"a tudi čudna fotografija. Na sliki je bil njen mež z neznano žensko in nekaj let starim otrokom. Na hrbtu slike je bil napis »Svojemu dragemu papsčku — Cicchi. Benetke. 6. junija 1942.«. Mlada žena si je takoi razložila zadevo. Oiroi* na s iki je bil nezakonski sin njenega moža. ženska poleg njega pa moževa prejšnja ljubica. Ne da bi dolgo pomišljala. je napisala možu poslovilno pismo ter mu sporoči'a. da se zaradi nje lahko' vrne k svojemu dragemu sinu in svoji prejšnji ljubezni. Prtljago je ostavi-la v pens onu ter se odpeljala iz Benetk domov. Ko se je mož vrn.il z mesta, je seveda debelo g edal in šele počasi si je pojasnil dogodek. Sedaj se trudi, da bi na-š°l pot do svoje mlade žene. kajti usodna slika je bila v njegovem življenju le še spomin na epizodo preteklosti.
tem nenavadnem izlivu čustev, kl ga je gnal, da je izdal skrivnost svoje strasti do prve Evstahijeve žene. Videla sem strahovit prizor v sobi umirajoče, pohabljeno bitje, kako joče nad mrtvim truplom, v tišini prvih ur mračnega jutra Preveč živo sem si predstavljala kraj tega prizora Ko sem bila v sobi pokojne gospe, sem si ogledala posteljo, prehodila sem hodnik, skozi katerega je moral Dexter, ko je šel k bolni ženi po svoj zadnji zbogom
Hodnik! ... Obstala sem. Nenadoma so krenile moje misli v neko drugo smer.
Kakšen drugi spomin se mi je vzbujal v duši ob spominu na hodnik? Je bila to kakšna stvar, ki sem jo bila videla ob svojem obisku v Gleninchu? Ne, je bilo to nekaj, kar sem bila brala? Segla sem po poročilu o procesu, da bi se prepričala. Brala sem bolničarkino izpoved, dokler nisem prišla do naslednjih vrstic ob koncu izpovedi:
Preden sem legla, sem se vrnila v prvo nadstropje, z namenom, da bi oblekla umrlo gospo za pokop. Soba je bila zaklenjena, prav tako so bila zaklenjena tudi vrata, ki so vodila v sobo gospoda Macal-lana in vrata, kl so se odpirala na hodnik. Vse te ključe je odnesel dr. Gale. Pred sobo sta stražila dva služabnika. Vedela sta mi povedati le to, da ju morajo zar menjati ob četrti uri zjutraj.
To je bilo tisto, kar sem iskala v svojih spominih v zvezi z hodnikom! Kako je mogel Dexter v mrtvaško sobo, ako so bila vsa vrata zaklenjena in je vse ključe odnesel dr. Gale? Le od enih vrat dr. Gale ni imel ključa... od vrat, ki so vezala majhen kabinet in gospejino spalnico. Dexter je moral mimo straže, ko je zaspala. Torej je imel on ključ, ki je bil izginil pred nekaj tedni? Do kakšnega sklepa bi me utegnilo privesti to odkritje ? Advokat Playmor je bil edini človek, kateremu bi mogla zaupati, da bi našla odgovor na to vprašanje. Natanko sem mu popisala vse, kar se bilo zgodilo, proseč ga oproščenja, da sem se tako malo zmen:la za njegove nasvete in sem sama odnesla pismo na pošto.
Cez nekaj dni sem prejela od advokata Playmora naslednji odgovor:
»Našel sem enega izmed tistih dveh služabnikov, ki sta stražila na hodniku tisto noč, ko je umrla gospa Macallanova. Ta človek se natanko spominja, da se je nenadoma prikazal pred njim Miserrimus Dexter v nočni tišini in mu rekel: .Nadejam se, da nimate nič proti temu, da stopim v kabinet. Ne morem spati, moram se raztresti z branjem.' Moža nista dobila ukaza, naj nikogar ne pustita v kabinet, vedela sta, da so bila vrata v sobo mrtve gospe zaklenjena, kakor tudi vsa ostala vrata. Pustila sta torej Dexterja v kabinet, ki ga je zaprl za seboj ter je ostal nekaj časa v sohi. Moža sta bila prepričana, da se nahaja Dexter v kabinetu, jaz pa sem prepričan, da je bil v sobi z mrličem. Kako dolgo je ostal tam? Ne vem, pa saj to tudi ni tako važno. Važno je, le to, da sem vedel, da je imel on ključ od vrat, ki so vodila iz kabineta v mrtvaško sobo. Služabnik se spominja, da je prišel Dexter mrtvaško bled iz kabineta in da je šel brez besede mimo njiju v svojo sobo.
»Moj sklep je, da je moral imeti Dexter nedolžne zveze s pokojnieo, za katere pa ni nihče vedel. Mislim, da, ako se vam posreči spoznati, kakšni so bili ti odnosi, boste nemara lahko dokazali nedolžnost vašega moža. Vsekakor je moja sveta dolžnost priznati, da vam ne morem svetovati, da bi se podajali v nevarnost, ki jo pomeni vaš obisk pri Miserrimusu Dexter-ju. Prosim Vas le, da me čim prej obvestite o vaših sklepih.«
»To j sklep je bil, da se vrnem k Dexterju.
ranjencev. Zaradi angleškega napada na Sirijo je izgubilo življenje 4.800 Francozov. 8.000 pa jih je bilo ranjenih. Angleški napadi na francoska kolonijalna posestva; Dakar. Madagaskar. Francosko ekvatorijal-no Afriko in Reunion so zahtevali nadaljnje človeške žrtve. Končno je treba omeniti še 200.000 oseb. ki so ostale brez strehe zaradi angleško-ameriških letalskih napadov na Francijo.
Smrt slavne kobile. Iz Berlina poročajo, da je v žrebčarnd Ehrenhof poginila kobila Nereide, ki se je neštetokrat odlikovala pri konjskih dirkah. Njeno ime so poznad v vseh krogih konjskih dirkačev, posebno v Nemčiji. Največ uspehov je žival dosegla leta 1936, ko si je priborila prvenstvo v nemškem derbiju. Kobila zapušča dva potomca: žrebca Oleardra, ki kaže motnje v Jihanju in ne bo dober za konjske dirke, ter dvoletnega Nordlichta, kl obeta, da se bo razvil v dobrega dirkača. Kobila Neftida je poginila, ko je povrgla novega mladiča. 1
Kaj vem, kaj znam!
229.	KOBko je celih števil s štirimi številkami?
230.	Katera glasbila igrajo z obema rokama in nogama?
231.	Kaj so Hindujci?
*
232. KRIŽANKA
Vodoravno: 1. vaje za krenitev telesa; 7. pregled, horicont; 8. mednarodna kratica za »odgovor plačan« na brzojavkah; 10. žensko ime; 12. priprava za opasan je; cona; 13. osebni zaimek; 14. glavni števnik; 15. časovna enota; 17. znak za prvino; 18. značenje, veljava; 19 .osebna zaimek; 21. čar; 23. glagol gibanja; 24. sijaj; 25. up; 26. velik malajski otok.
Navpično: 1. oljnat ali smolnat rastlinski proizvod; 2. italijanski spolnik, 3. števnik; 4. oblika glagola vzdramiti; 5. kratica za akademski naslov; 6 .ozračje; 9. pastirsko in gozdno božanstvo; 11. glavni števnik; 15. bivališče; 16. napačna, toda pogosto rabljena oblikr nedoločnega zaimka; 20. žensko filmska ime; 22. lepa ptica, * * •
Rešitev nalog 13. t. r*.;
225.	Ukelele je glas jlio na strune s Havajev.
226.	»Bona fide« \ -meni: v dobri veri
227.	Prva azijska vojska, ki je uvedla smučanje, je bila Japonska in <?:cer že leta 1909.
228.	Za r a rudarje.
79-r57*=84V»; 84*/«=84Vs.

ŠPORT
V. kolo domačega prvenstva
Jutri spet dve tekmi, in sicer Hermes — Mars in Mladika — Korotan
Kakor smo na kratko poročali že včeraj, se b„- domače prvenstveno tekmovanje spet nadaljevale jutri, m sicer z običajnim popolnim sporedom, v V. kolu. to je z eno tekmo za točke v vsaki diviziji.
Izmed četvonce kandidatov, ki se potegu* jejo za naslov ljubi lanskega prvaka, bosta mo-rr' danes na teren enajstorici Hermesa in Marsa. Medtem ko je Mars že pred sezeno saino, pa tudi v svojih dveh prvenstvenih ra-stopih kazal stalen napredek in dobro formo v splošnem, je šla pn Hermesu ta krivulja v nasprotno smer. saj so Hermežan' pri prvih letošnjih nastopih obetali zelo iepo. potem pa so zasl; v krizo, ki jih je stala nekaj nerodnih porazov. M.slimo. da je pri njih še zmerom tako. da tudi jutri ne bodo mogli nastopiti pol-noštevilnc. Po vsem tem bi že morali sklepati, Ja Hermežanom v jutrišnji tekmi ne do šlo prav iahko in se bodo morali zelo paziti, če ne bodo hoteli doživeti kaj podobnega, kakcf se je jim primerilo pred 14 dnevi na istem igrišču.
V drugi diviziji bo jutri na vrsti najzanimivejše srečanje v prvi polovici tekmovanja, saj bosta nastopila oba najmočnejša predstavnika tega razreda, in sicer Mladika m Korotan. Tre* nutno je Korotan z boljšo razliko golov uvrščen pred Mladiko, toda kolikor smo utegnili zasledovati kakovost obeh enaj&toric. bi kar mirno lahko dejali, eia je ta vrstni red bolj ali manj slučajen in da bo Mladika v jutrišnji igri dokončno pokazala, da si svojega najboljšega mesta v tej družbi ne da vzeti. Seveda so tc računi brez krčmarja!
Ves nogometni spored te nedelje bo odigran na Hermesovem stadionu, in sicer po naslednji razdelitvi:
ob 14: prjateljska tekma rezerv Hermesa in Marsa,
cb 15: drugorazredna prvenstvena tekma Mladika—Korotan,
cb 17: prvorazredna prvenstvena tekma Herrr. es—Mars.
Z Gorenjskega
Nemški finančni minister grof KrosigK-
Schvverin je, kakor smo poročali, prispel v nedeljo na Gorenjsko. V spremstvu okrožnega pokrajinskega vodje dr. Rai-nerja se je čez Ljubelj pripeljal v Kranj, kjer je bil svečano sprejet. Pe>dal se je na mestno pokopališče, kjer je položil venec na greb padlih mož carinske obmejne straže. Sledil je uradni pomenek v poslopju deželnega svetnika. Nato se je finančni minister odpeljal do nemško-ita. lijanske meje pri št. Vidu, kjer je nadzoroval carinske obmejne postojanke. Opoldne se je zglasil v gradišču pri Dobu, kjer se šola moštvo obmejne carinske službe. Minister je tečajnike ogovoril m izrazil zadovoljstvo, da je lahko spoznal obmejno službo na jugu Nemčije. Zvečer je bil minister gost na Bledu, kjer mu je napil dr. Rainer. Minister je odovoril, da je njegovo potovanje zelo koristno, ker je lahko razpravljal o važnih vprašanih politike, tujskega prometa in gospodarstva. V ponedeljek si je minister ogledal podjetja na Jesenicah. Nato se je odpeljal v Planico, da si ogleda skakalnico, M je največja na svetu. Od tod se je čez Korensko sedlo odpeljal v 3eljak, kjer se je poslovil od koroških predstavnikov ta se vrnil v Berlin.
Sprejem odlikovanca v Celovcu. Stand-artni vodja SS Oton Kumm, ki je odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križ-cu, je bil preteklo soboto svečano sprejet v celovški maglstratni dvorani. V navzočnosti vseh mestnih svetnikov ga je pozdravil celovški župan dr. Franz. Pri sprejemu je bil tudi okrožni vodja dr. Pctctschnig. Koroški odlikovanec se je vpisal v zlato knjigo celovškega mesta.
šolanje občinskih uradniKov. V koroškem pokrajinskem šolskem zavodu v Gozdu-Martuljku so se zbrali okrožni in občinski uradniki in nameščenci z vsega Gorenjskega. Predavali so jim okrožni vodja Kuss iz Kranja, okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice in pokrajinski komunalni vodja Kraus iz Beljaka.
V Gozdu-Martuljku so bili 8. in 9. t. m.
sklicani v zbor okrožni personalni vodje kakor tudi krajevni skupinski personalni vodje. Vrstila so se predavanja o vodstvu personalnih uradov.
Nesreča. Pn padcu s kozolca si je zlomil nogo posestnik Janez Cesar iz Stare Fužine. Ponesrečenec je bil bojevnik v prvi svetovni vojni n je zdaj kot invalid predsednik krajevnega združenja invalidov. Prepeljan je bil na Golnik.
Spodnja štajerska
Odlikovanje. Z železnim križcem 2. stopnje je bil odlikovan na vzhodni fronti Karel Kamnikar, sin rudarja Henrika Kam-nikarja iz Lok pri Trbovljah.
Zaščitni jarki. Po navodilu maršala Go-ringa ki se je nedavno mudil v Gradcu, je treba tudj na štajerskem zgraditi zaščitne jarke. Izgraditi jih mora prebivalstvo, material pa dobavijo uradi ministra Speera. Zaščitni jarki so dolgi, ozki, pokriti, izpeljani v krivuljasti črti izven območja ruševin, povzročenih po letalskih napadih Široki so 1.40 m, globoki pa 1.95 m; pokriti so s plastjo zemlje v debelini pol metra, ob straneh pa je poldrugi meter nasipa Podrobna navodila govore o zračenju, o opremi z električno razsvetljavo in o gasilnih sredstvih.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 51-letni trgovec Ivan Plaška. 77 letni urar Bogomir Anrather ter 5 letni Teo Mlinaric. Na Dobrni so umrli: 72 letna Katarina Ven-guštova, 69 letni Mihael Cvikel, 60 letna Frančiška Glušičeva, 65 letna Marija Grabnar jeva, 43 letni Franc Podpečan, 77 <etn* Jernej Gorečan in 81 letna Helena Grobel-nikova. V občini Braslovčah so umrli: 52-letna Marija šlandrova iz Pariželj, 77 letna Polona Pcvšetova, 91 letna Marija Erjavčeva in 69 letni Vincenc Grenko.
P°roke. V Braslovčah so se poročili: Pavel Rovšnjk in Marija Očanova, Anton Dob-nik in Marija Rihterjeva. V Selnici ob Dravi sta se poročila Ivan Flajšer in Terezija Ranerjeva, oba iz Kapfenberga.
Koncert v Trbovljah. V nedeljo, 16. t. m. priredi okrožna glasbena šola v Trbovljah koncert, na katerem bodo zastopani skladatelji Schubert, Rossini, Hermann, Han-del, Mozart, Dvorak, Marx in vodja glasbene šole.
ženski tečaj v Celju. Preteklo soboto in nedeljo so bile Sklicane v Celje voditeljice socialno-političnih uradov celjskega okrožja. Najprej'jim je govoril vodja socialnega skrbstva za celjsko okrožje dr. W o 11 o -s c h e g g, nato pa je Engelhardt predaval o skrbstvu za družino in domači kraj. ženski uradi v celjskem okrožju bodo v kratkem pregledali gospodinjstva, katerim bodo dodeljena tista dekleta, ki morajo opraviti obvezno pomožno službo na kmetijah. Zlasti bo letos treba mnogo vkuhati, da bo narod pripravljen za novo zimo.
Starček se je ponesrečil s kolesom. 84-letni Peter Majhen, doma iz Spodnjega štajerskega, je tudi v sivih letih še izvrsten čevljarski mojster in navdušen kolesar. V nedeljo ga je pa zadela nesreča. Peljal se je s kolesom v graško okolico obdelovat svoj vrtič. Nasproti je pridirja-la mlada kolesarka in ga podrla. Starček je padel in ker je bil precej hudo poškodovan, so ga reševalci pripeljali v bolnišnico.
Dve smrtni nesreči. Dva podčastnika sta se odpravila v spremstvu nameščenca Ka-tholniga na goro Wilde Klamm. Pri plezanju je kamen padel na podčastnika Oskarja Ratza. Ranjenec je zgrmel 25 m globoko v potok. — Na Semeringu je vlak povozil sprevodnika Jožeta Glaserja, ki je kmalu nato izdihnil v bolnišnici v Miirz-zuschlagu.
Nesreče. V sredo dopoldne se je zgodila na cesti proti Trestrnicj huda nesreča. Tovorni avto, naložen z lesom, je podrl dva delavca nekega mariborskega podjetja. Prvi delavec je bil laže poškodovan in se je sam odpravil domov, njegov tovariš 39-letni zidar Franc škorjanc iz Ilovice, občina Vojnik, pa je dobil hude poškodbe na glavi, ogrebetine in rano na hrbtenici. SmrU nenevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Tam se zdravijo še naslednji poškodovanci: 28 letni hlapec Miha Verbošt iz Maribora si je pri naprav-ljanju drv odsekal tri prste na desnici; 17-letni viničarjev sin Franc Pajtler je padel z drevesa in si zlomil desnico; 25 letni skladiščnik Viljem Rat si je v Studencih poškodoval hrbet pri skladanju železnih drogov; ključnico si je nalomila pri padcu s kolesa 33 letna Terezija Brajndlova iz šent Lenarta v Slov. goricah; 21 letna Emilija Kovačičeva s Pobrežja si je zlomila nogo na športnem igrišču.
Križem sveta
Granada je poklonila generalu Francu posnetek sablje kralja Ferdinanda. V
Granadi so imeli te dni navdušen sprejem španskega državnega poglavarja generala Franca. Ob tej priliki so krajevne oblasti v Granadi izročile generalu Francu posnetek sablje, kakršno je nosil kralj Ferdinand Katoliški.
Leningrajska vojaška akademija premeščena v Sibirijo. Iz Ankare poroča »Tages-post«, da je bila leningrajska častniška šola premeščena za Ural v Magnitogorsk. Ob 25 letnici obstoja ji je vrhovni svet Sovjetske zveze nadel ime »Molotov« in je bila odlikovana z Leninovim redom. V Sibirijo premeščena častniška šola velja kot naj-
LEPOTNA PENA
pospešuje krvni obtok v koži
Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva
$axoMC
do pomCadiC
Dobi se v drogerijah in parfumerijah
ibb: l .: i j ii-i t tifi i ti u	ij-ti i rth; ioi i ill? i h.
večje vzgojevališče za častnike pri oklopnih četah.
Življenjsko gibanje v Budimpešti. Bu-
dimpeštanska policija je izdala statistiko za lansko leto, ki je ugodna. Kljub vojni se je število rojstev tako močno in nenadno dvignilo, kakor le redkokdaj v preteklosti. Lani je bilo 23.345 porodov. To je tako visoko število, da enakega že od prve svetovne vojne dalje niso zabeležili. Novorojenčkov je bilo lani 3535 več kakor smrtnih primerov. Porok je bilo lani manj kakor prejšnja leta. tretjina od teh je bila sklenjena med pripadniki različnih veroizpovedi. Odkar so v veljavi židovski zakoni, je število židovskih porodov padlo.
Izbruh ognjenika. Na otoku Reunion vzhodno od Madagaskarja je začel spet delovati vulkan Piton de Nedres. Mesto Saint-Denis je bilo na debelo posuto s pepelom. Promet je skoro popolnoma ustavljen
črnoborzijanci bodo poslani v Bolgariji na prisilno delo. Bolgarska policija je odredila, da bodo v bodoče vse špekulante s črne borze in druge gospodarske saboterje poslaUi v koncentracijska taborišča na prisilno delo, kjer bodo dnevno zaposleni 16 do 18 ur pri regulaciji Donave.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 15. MAJA 1943-XXI
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini 11.50—12.20: Ura za vojake. 12.20—12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčka. 13.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.25: Znane pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert medijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šija-nec; Operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 17.15; Koncert tria »Emona«. 17.35: Komorna glasba. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini, 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 20.40: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Zeme. 21.35: Koncert ljubljanske komornega tria (M. Li-povšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. šedlbauer — čelo). 22.10: Orkester Ce-tra vodi dirigent Barzizza. 22.45: Poročila v italijanščini
Možje sužnji svojih žen
čudni običaji plemena Menangkabu na otoka Sumatri



Japonci so naleteli na Sumatri na mnoge primitivne šege in običaje domačega prebivalstva. Zlasti zanimivi so običaji plemena Meangkabu. Možje tega plemena so sužnji svojih žena in nimajo nobenih pravic. Ce gre za skupne zadeve in koristi plemena, nimajo možje nobene besjde. Oni tudi nimajo nobenega premoženja, ime in premoženje se podeduje izključno v ženskem rodu. Dočim počiva gospodarica doma v senci eksotičnih dreves, mora mož v silni vročini begati od jutra dc večera, opravljati vsa dela in skrbeti za dom. že poročni obredi kažejo kako kla-verno je življenje mož plemena Meangkabu. Mladenič, ki doseže za ženitev primerno starost, se mora ukloniti volji in odločitvi svoje matere, ki ga kratkonialo oženi z dekletom, izbranim po njeni volji in okusu. Sin nima pri tem prav nobene besede. Od doma dobi skromno doto in s tem je vse opravljeno. Pač pa dobi ženi-nova rodbina od nevestine matere bogata darila, denar, bisere in slonovo kost.
Poročne svečanosti v čast neveste trajajo več dni. V dragoceni poročni obleki in vsa v nakitu predstavlja nevesta pone>s in bogastvo svoje hiše, ženin pa sedi ta čas tiho na svoji slamnjači v hiši svoje matere in misli težke misli o svoji bodo-
čnosti, ki ga čaka v novem domu. Poročni obredi trajajo navadno šest dni Zvečer šestega dne gredo po ženina. Ce je sin bogate matere, ga odneso štirje možje na nosilnici iz materine hiše v nevestino hišo. 2e od začetka zavzema mož v novem domu podrejen položaj. Docim stanuje žena s svojci v najlepšem prostoru, odkažejo možu tesno izbo, kjer pričakuje, da ga počasti žena s svojim obiskom. Sam si niti jedi ne sme vzeti, temveč mora čaka*-ti, da mu jo odmeri žena.
Pravico do ločitve ima samo 'ena. Toda redko se pripeti, da bi se žena ločila, ker noče izgubiti zanesljive delovne moči. Saj itak lahko počne z možem kar hoče. Namesto, da bi poslala moža nazaj k njegovi materi, ga raje zamenja za drugega. Pogosto si sosede može kar medsebojno izposojajo, da si slajšajo življenje. Edina ugodnost, ki jo ima mož je ta, da je navadno poročen s tremi ali štirimi ženami tako da ni izročen na milost in nemilost samo eni. Tako roma od ene gospodarica do druge. Star običaj zahteva, da ostane pri vsaki približno mesec dni. Može plemena Meangkabu bi torej lahko primerjali s troti, samo da jim žene, potem ko so opravili svoje delo, vsaj ne kratijo pravice do življenja.
Anglija dobi srebro iz Amerike
Angliji je začelo primanjkovati srebra. Njene zaloge bodo baje do 1. junija izčrpane. Ker pa potrebuje srebro v razne industrijske svrhe in za kovanje denarja, ji ga bo dala Amerika, in sicer 3 milijone unč. Dve tretjini te količine srebra dobi Anglija iz Amerike čim bo mogoč prevoz čez morje.
Japonci so varčni
Japonci so zelo varčni. Japonski finančni minister je te dni uradno objavil, da je prekoračila narodna varčevalna akcija za leto 1942-43. prvotno določen znesek 23 milijard jen za 457 milijonov. Ta rekord je povečal celokupno narodno varčevalno akcijo od začetka vojne proti Kitajski na 69.829,000.000 jen.
Nemške pokrajine na razstavi v Madridu
Pod pokroviteljstvom Nemško kulturnega zavoda je bila pred velikonočnimi praz-nki v Madridu otvorjena razstava španskega akvarelista Santiaga Escudera, ki je razstavil svoja najboljša dela, prikazajoča nemške krajine in mesta. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki nemškega poslaništva v Madridu in mnogi španski dostojanstveniki ter predstavniki kulturnega življenja..
Razmnoževanje muh
Pridni statistiki so ugotovili, koliko potom« cev imajo muhe. En sam mušj ipar spravi v enem poletju na svet do 12 milijard potomcev. Muhe se začno pariti v aprilu in za potomstvo skrbe do avgusta. Samica zleže 70 do 100 jajčec in v 24 urah že prilezejo iz njih ličinke. V mnogih primerih pa traja ta proces samo 12 ur. Zato je razumljivo, da spravlja en mušji par samo v enem poletju na svet tako ogromno število potomcev.
Kapitalske gori v marmorju
Po poročilu prof. Beccatia so našli sledove prve upodobljenosti kapitolskih gosi, ki so rešile s svoji mgaganjtm Rim. da ga sovražnik ni zasedel. Gre za koščke marmornatih kipov, prikazujočih kapitalske gosi. Koščki izvirajo najbrže iz bazilike v Osti ji pristanišču starega Rima. Kipi anatolskih gosi so stali na gornjem hodniku bazilike. Gre za marmornat relief, na katerem so upodobljene tri gosi z razprostrtimi krili. Bazilika v Ostiji je bila zgrajena leta 152.
Dan treznosti v Rumuniji
V nedeljo bodo proslavili v Rumuniji dan treznosti. Po naročilih in navodilih vlade bodo vodilne osebnosti sanitetne in upravne službe, učitelji in vodje predvo-jaške vzgoje predavali po vseh večjih krajih o škodljivosti pijančevanja Pri akcijah bosta sodelovala tudi tisk in radio.
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
„JUTIIOVM OGLASNI ODDELEK
KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
pMMMMMMMM»M»
Umrla nam je naša dobra stara mama, gospa
PETRIČ URŠULA
gostilnicarka v Gornjem Jezeru pri Ložu
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 15. maja 1.1. ob %3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Gornje Jezero pri Ložu, 14. maja 1943.
ŽALUJOČI DOMAČI

t

Potrti Javljamo, da Je preminul naš ljubljeni soprog, najboljši oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
ANTON PERK0
ravnatelj v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. t. m. ob 16. uri iz kapelice sv. Antona na Žalah, k Sv. Križu.
tj«
Ljubljana, Kranj, Smederevo. dne 13. maja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI

A. ALEXANDER:
41
POZABLJENI APEU
.ROMAN
Izza tiste noči je bil Huntington prehodil dolgo pot. Tatič in vlomilec v nezavarovana stanovanja je bil postal slavni detektiv in solastnik zasebne detektivske pisarne Clayvills & Huntington. Zdaj je bil brezhiben gentleman, ki ni uporabljal nobenih drugih dražil mimo nikotina in kofeina. Cigaret in kave je potreboval neverjetno mnogo, in vsak, kdor ne bi imel železnega zdravja, bi bil na njegovem mestu že davno podlegel. Huntington pa se je počutil dobro samo tedaj, kadar sta dim in kava dajala njegovim izerpanim živcem novo moč.
Naslonjen na pisalno mizo, je v premišljeno izbrani in elegantni drži odpiral jutrnjo pošto ter naglo pregledoval pismo za pismom. Kdaj pa kdaj se je sklonil in si kaj malega zapisal. Večino dopisov je nato oddajal priletnemu človeku z naočniki na nosu, ki jih je kar najskrbneje urejeval. Dve ali tri pisma je spravil v žep; zadnjega je pazljivo prečital, ga skrbno zložil in ga zaklenil v usnjeno aktovko.
Z očmi je obletel nekaj nastavljencev, ki so marljivo delali za raznimi mizicami, razpostavljenimi
po prostorni pisarni, nato pa je mahoma ustavil pogled na možu z naočniki, ki mu je bil predal del došlih dopisov.
»Gospod Nissen,« je rekel kratko kakor zmerom, »nekaj vam imam povedati. Ali hočete stopiti v mojo sobo?«
Uradnik se je podvizal. Bil je dolge, mršave postave in siromašno oblečen; rokave je imel oguljene, čevlje zakrpane, pete pošvedrane. Kričeče pisana in očitno nedraga ovratnica je vplivala kakor pest na oči.
Ko sta prišla v Huntingtonovo posebno sobo, je detektiv skrbno zaprl in zapahnil vrata. Nato se je mahoma obrnil ter ošinil uslužbenca s pogledom, ki je izražal živahno nezadovoljstvo.
»Predsinočnjim so te videli v nekem lokalu sredi mesta, v družbi žensk, ki mnogo stanejo!« je strogo dejal. »Imel si frak, ukrojen po meri, lakaste čevlje, in na rokah so se ti iskrili trije prstani z velikimi, pravimi briljanti. Plačal si dve sto dolarjev računa in dal natakarju trideset dolarjev napitnine.«
Te besede so padale Nissenu po glavi kakor udarci z betom. Mož je lezel od stavka do stavka bolj vase, in na obrazu sta se mu zrcalila presenečenje in ponižanje.
»Vsako stvar pa tudi zveš!« je v zadregi zamr-mral in se posiljeno nasmehnil.
Huntington je držal roke v hlačnih žepih in z razburjenimi koraki hodil po sobi sem ter tja.
»In kakor da to ne bi zadostovalo,« je nadaljeval z jeznim, zaničljivim glasom, »si potem na cesti
opsoval nekega redarja, rekoč, da je križanec iz sove in netopirja...«
Nissenu se je zazdelo, da sme protestirati
»Saj sem ga takoj poprosil za zamero,« je dejal, »in bankovec za deset dolarjev sem mu stisnil v roko. Tako zadovoljen je bil, da je malo manjkalo, pa bi se bil sam proglasil za križanca iz... podgane in slona! Ali me je mar ovadil, zanikarne?«
»Starejšinam ne, pač pa meni!« je s temnim obrazom rekel Huntington. »Nikar ne pozabljaj, Phil, da sem bil jaz tisti, ki sem te rešil iz blata! Še pred dvema letoma si plezal po strehah in vsako noč tvegal življenje in prostost. Storil sem te svojo desno roko, ker si spreten in bistre glave; toda spomni se pogoja, ki sem ga takrat postavil in ki je še danes v veljavi: da boš živel kar najskrom-neje. Podjetje, M njegov knjigovodja zbuja s svojim razuzdanim življenjem pozornost, mora neogibno postati sumljivo. Ce si še enkrat usodiš kaj takega, se lahko takoj spet vrneš k svojemu staremu poklicu in začneš plezati po zidovih. Si me razumel?«
Nissen je s potrtim obrazom prikimal.
»Nikoli več, Gerard, bodi brez skrbi!« Stopil je proti vratom, nato pa obstal in vprašal: »Kako pa drugače? Nič novega?«
Huntington mu je mignil, naj pride nazaj.
»Po nevarnosti je zadišalo!« je rekel s pritajenim glasom. »Prihodnji teden dobimo najbrže vihar. Le glej, da boš dobro stražil.«
»Jaz sem zmerom na straži,« je Nissen samozavestno odvrnil, »kajti najina podvzetja so že od
nekdaj nevarna. A ti glej, da te bo laže razumeti: o kakšni prekleti nevarnosti govoriš?«
»Hearn ve vse o meni!« je bil zamolkli odgovor.
Nissen se je zdrznil in nehote stopil za korak nazaj, kakor bi hotel pokazati, da se ne želi zaplesti v nevarnost, ki grozi tovarišu.
»Kaj?« je vzkliknil. »Ta pes, ki je bolj prekanjen od samega vraga, ve vse o tebi, in ti si miren, kakor da ni nič ? Zakaj ne pobegneš ?... In kaj mu je vobče, da te še ni vtaknil pod ključ?«
»Knjigovodja« je razburjeno klatil z dolgimi rokami; obraz mu je žarel, oči so se mu zalivale s strahom.
»Nikar se preveč ne razburjaj,« je dejal Huntington, ki mu niso šle Nissenove besede nič kaj do živega. »Položaj je zelo resen, toda obupen še ni Vedeti moraš, da sem ga spravil v hudo zadrego: dokler Hearn ne izsledi Wilkinsa, sem tako rekoč varen.«
»Kako misliš to?« se je Nissen zavzel. »Ne razumem, kakšna bi mogla biti zveza ...«
Huntington je nastavil pajdašu usta na uho in rekel tiho, z očmi iskrečimi se od zadovoljstva:
»Namignil sem mu, da poznam Wi!kinsa. Zato je sklenil, da me pusti na svobodi, dokler ne napravim kake neprevidnosti, ki bi mu dala razbojnika v pesti.«
Nissen je z bedastim obrazom dolgo strmel v detektiva. Nato je doumel njegovo misel in poskočil z vsem mršavim telesom, da ne bi planil v grohot.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.