Leto VIII.» š*ev. 64. Celte, sobola 12. Junija 1926. Poftnina plačana v gotosiii. Naročnina Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozemstvo: letno 240 Din. Posarneznu fttevitka I Oin. izttaja v tor«K, Četrteb fin tobou». Redakcija in iipravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel. 9ač.p.-č.zavoda 10.666. t . OqI»sI pv stalnem ceniku. -«'ITl. V Glasovi o ruskih razmerah. Štirje angleSki poslanci, ki so obiskali Rusijo in se nedavno vrnili, so podali o razmerah v Rusiji poročilo, ki je vzbudilo splošno zanimanje in našlo glasen odmev v vseh časopisih. Poročilo poslancev, ki pripadajo kon- servativni struji, apelira ob koncu na vlado, naj čimpreje poišče pot za di- plomatske in trgovinske dogovore s sovjetsko Rusijo, da Zedinjene države in Nemčija in drugi konkurenti ne iz- rinejo Anglije z ruskega trži§ča. V po- ročilu navajajo sicer, da sloni gospo- darstvo sovjetov izključno na nasilnem režimu, toda pripominjajo, da je bila sovjetska vlada prisiljena dovoliti kme- tom dalekosežno zasebno-kapitalistično svobodo, ter da se je mogel le v me- stih brezobzirno izvajati sovjetski režim. Poročevalci so prišli po izčrpnem obravnavanju vseh panog administracije, gospodarstva i. dr. do nasledniih skle- pov: Danes ne more obstojati noben dvom več, da sovjetska vlada ostane stalna institucija. Ob političnem in go- spodarskem razvoju, kakor se vrši sedajr se kaže povsem jasno, da bo sovjetska vlada v nekoliko letih mogla zahtevam 160 milijonskega naroda za- dostiti v vsakem pogledu. Komisija predlaga angleški vladi naj bi v od- noSajih napram Rusiji uvaževala na- slednje štiri glavne točke. 1. Protisov- jetska propagenda naj bi preriphala. 2. Ruska vlada tnora pripoznati za- sebne predvojne dolgove. 3. AngleSka vlada mora siliti na to, da sovjetska vlada tarn naloženi zasebni angleški dehar povrne čim hitreje. 4. Trgovina med Anglijo in sovjetsko Rusijo se mora dvigniti, da se bo brezposelnost v Angliji uspešno pobijala. Nemčija in Amerika ste v tern pogledu že daleč prehiteli Anglijo. Zato mora angleška vlada dogodkom v sovjetski Rusiji posvečati največjo pažnjo in ne sme zamuditi nobene prilike za vzpostavo trgovskih in diplomatskih odnošajev. Poročilo razpravlja nato o splošnem političnem in gospodarskem položaju Rusije ter zaključuje z ugotovitvijo, da sovjetska Rusija preživlja v tern tre- notku proces evolucije, ki se giblje v povsem zdravi smeri. Po poročilu se je neki zastopnik ruske drž. banke napram Angležem izjavil: »London ima denar, ne veruje pa v rusko vrednost kredita. Berlin pa veruje, da smo vredni kapi- tala, nima pa denarja. Mora si ga torej direktno ali indirektno nabaviti v An- gliji, kar je tudi že storil.« Poročilo strokovnjakov priporoČa zato, naj se dovolijo sovjetski Rusiji trgovski kre- diti na dolge roke, ki bi jih mogla Rusija uporabljati za nakupovanje go- spodarskih strojev in tekstilnega blaga v Angliji, kar bi bilo neizmernega po- mena za angleško industrijo in za po- bijanje brezposelnosti. Del angleškega tiska nima pravega zaupanja v ugodne izjave poročevalcev. Pravi namreč, da j» pri vseh pogajanjih z Moskvo velika težava v okolnostih, da je beseda Moskve brez vrednosti. V tej zvezi omenjajo ti listi tudi Angliji sovražno propagando, ki se je baje zelo razmahnila v času splošne stavke na Angleškem. Sicer pa trde ti glasovi, da je želja po pridobitvi ruskiN tržišč za Angiijo oslabila kritične spo- sobnosti poročevalcev. Sploh pa so vsa ta glasila mnenja, da možnost za obe stranki zadovoljivega diplomatskega in gospodarskega gibanja ni dovolj pod- I krepljena z dokazi. Porota. Celje, 10. juniju. NEP0B0LJŠLJ1V TAT. Razprava proti 30-letnemu Fran- cu Hriberšku je trajala včeraj od 16. do 18.30. Porotmiiki so potTdil'i vtpraša- nje glede hudodelistva tat vine in pre- stopka vlajcugarstva, nakar je biJ Hri- beršek obsojen na 5 let tezke ječe in na pri&iilno delo po prestani kazni. * Danes predseduje senatu viš. dež. sod. svet. dr. Premschak, votanta sta dež. sod. svet. Tiller in okr. sodnik Bre- lih, javno obtožbo zastopa drž. pravd- nik dr. Rus, zagovarja dr. Kalian. TIMOR PRI VELIKI PIREŠICI. Pred porotniki stoji 24-letni Vin- ko Vasle, sin posestnika Franca Vasle- ta na Stebovniku pri Veliki Piresici, radi hudodelstva zavratnega umora in naipolijevanja h krivemu price van ju. Pri Vasletovem očetu, ki je zelo premožen kmet na Stebovniku, je slu- Mo celo leto 1925. za deklo codno 22- letno dekle Francieka Verdev. Bila je na glasu kot pridina in poštena in jo je hvaliila tudi njena lnačeha. Vinko je za- čel z Verdevovo ljubezensko razmerje, kar potrjuje Frančiška Razdevšek, ki je istocasno služifa pri Vasletovih. Vec- krat je videla domačega sina zahajati pod okno svojc ljubice na poinenke. Nekoč je tudi slišala, kako je Vinko ob- Ijubl'jal Verdevovi v hlevu zakon in jo nagoviarjal k intimnemu občevanju. Verdevova je odhajafa ž n.jkn na par- no, kjer je on prenočeval, iai se vračala vselej šelo po par urali. Na Teiovo 1925 sta bila »koro celo popoklne v su~ sÜTiüci, kjor sta jiu zalotiia obtožončeva stairša ter ju okregala in pretepla. Ver- devova jL Razdevškovi večkrat pritz.ua- la, da ima razmerje z Vimkoin, ki jo bo tudd porocil. Povedala ji je, da j.o Vin- ko večkrat naJašč prelepe vpričo svojili staršev, da prikriijeta pred njimi lju- bavnio razmerje. Razdevškova in Verdevova sta pozneje druga za drugo zapustiii službo pri Vasl'etovean ocehi. Frančiska Verdevova je letos v marcu piisala Va&letu, da je od deceni- bra noseca. Ta ji pa ni hotel verjeti >'n ji je pisal pismo, v katerern pravi, da si ne more misliiti; kako bi se bilo to zgod'ilo, in jo je povabil na beto nedeljo k Cosarjevi žagi, da se bosta vse po- trebno dogovorrla. V pismu ji je zabi- čal, naj nikomur nič ne pove ion naj mu odgovori, darli pride. V odgovoru naj se podpiše za Franca Ograjenska, da ne bodo domaci vedel/i, da je pismo od nje. Na belo nedeljo ob dsveh popoMne je «la. Verdevova, kakor pritpovoduje prica Katarina Ograjenßkova, po str- mem potu s Ktanca navzdol proti Ce- sarjevi žagi. Biila je procoj dobre volje, se smejala in šalila ter priči na njeno vpraišan,je odgovorila, da gre k šivilji. Ker je deževalo, si je Verdevova poprej iKposodila pri Ograjenškovi dežnik. Po pretüku one ali dveh ur je sre- caJa Ograjenškova Verdevovo, ki ji jo vrriiila dežnik. Verdevova je bila videti kakor piijana in se je hudo opotekala. Alojz Gokan je videl, da je dekle naen- krat padlo na tLa, zopet vstalo, napra- vilo še kakih pet korakov in zopet pa- dto. Takoj so priiliiteli k nji Alojiz in Ja- kob Gokan, Franc in Frančiiška Ogra- jenšek, Andrej Super, Franc Jevnišek in Katarina Ograjenšek, ki jim je Ver- devova pri polni zavesti povedala, da jo je Vkiko Vasle zvabiJ k Gosarjievi žagi in jo zastrupil s sLadkorjem. Takoj nalo so jo zvili grozni krči, spaciJ se ji je obraz, iz ust in nosa pa so ji priiha- jale goste belorumenkaste krvave po- ne. Navzoce je še dobro poznaJa in j.ih prosrla, naj Vasleta naznanijio orožni- kom, da bo kaznovan. Za njo se ni tro- ba več brigati, ker bo iiak umrla, Ver- devova je bila kot članica Marijine dru- žbe šele na velikonocno sredo pri sipo- vedi. Kakih deeetkrat je povedaJa, da jo je Vasle s pismom zvabid k zagi, kjer mu je še enkrat povedaJa, da je ž njim v nasečem slanjiu. Dala mu je tudi v žep [)omarančo za pisanko, on pa ji je porinil v usta sladkor, ki je moral biti zastrupljen. Kmalu nato so j.o prepe- ljali na dom njenili .staršev, kjer je po par ininutah unirla. Scdni zdravniki so pri raztelesenju dognafi, da je umrlia Verdevova na po- sledicah zastrupljenja. V njenem telesu so našli 0.4826 gramov popolnoma ohranjenega strilmina. Ta koiičina bi zadoščala za u&mrtiitev htwih oseb. Ver- devova je morala zavžiti še večjo mno- žino strihnina, ker so se bisti gotovi procenti striihnina do raztelicsenija že razkroji'K. Vasle je orožnikoma Alojizu Šter- rminu in ALojzu Kravčarjiu druigi dan pri aretaciljfi tajiiil sestanek z Verdevovo pri Cesarjevi žagii. Šele, ko sta mu po- kaxak njegovo la&tno pLsino», je sesta^ nek priznal. Na vprasanje, zakaj je de- kle zastrupil, je odgovoril, da ga je za- čela Verdevo\-a doLžkti očetovstva in ji je hotel, ker se je bal svojiiih starsev, otl- pravJfti pfod. Glede strupa je prvotno trdil, da je kupil v neki celjiski lekarni kislino in v njo namočil sladkor. Poz- neje pa je to preklical in povedal, da je vze? očetu stnilinin za Lisice in ga po- mešal s sLadkorjem. Orožnikom in pre- iskovalnemu sodniku je tajii, da bi bil nameraval Verdjevovo umoriti, im izr povedal, da je hotel Verdevovi brez nje- ne vednosti odpraviti telcsni plod (pri raztefesenjai se je ugotovilo, da je bil plod že precej raxvit im moskega spo- la), ker je nekje .slisal, da se da strih- nim za to uporabHi. Teden dni po tej izpovedi pa je zaioel. vse tajiiti, ceš da ni imel z Verdevovo nobenega razmerja, da ona ni biia njegova Ijiubica, tenivec jo je celio sovražir, da se je dekle naj>- brž samo zastrupil'O in ga obdolžiJo iz jeze in maščevanja, ker ni priznal oce- tovstva itd. Iz preiskovalnega zapora je hotel Vasie iztihotapiti Lastnoročna pijsma na svojega očeta, v kateriJi priznava očetu svojo dejanje. Tako piše med drugim siedeče: »Dragi oče! Ker me prašate, ali sem ji dal strup notrk to Vam po- vem, da sem ji jaz dal resnično; jaz sein kupill sladkor, na ka-terem sem ji dal v srediino sladkorja strup, da ga je pojedla. Jaz sem ji dal strup zato, ker je vedno hodi/la za menoj, da se je ni- sem mogof niikakor brani/ti drugace.« Ko mu je preiskovalni sodnik to pismo predocil, je Vasle dejal, da ne ve, zak;ij je tako piiisal, ko pa vse to ni res. V na- daljnih piismiJi je hotel pripraviti očeta, naj iizpove pod priisego, da je imel le oce struip, ki ga je rabil za riske, in da je bil ta strup vedno pod kljmčem. V enem piKmu je pieal ocetu clobesedno tako-le: »Vi pa naprosirte eno pričo, ka^- tera bo takole govorila, kakor Vam bom jaz napisal: da je hodila pniča ž njo (namreč s Frančiško Veixlev) skupaj in da je ona (Verdevova) rekla, da je tako jezna, da se bo»kar zastriipila, ker da že ima nekaj takega v roki in d;i bo za gotovo hin,, če se pa ne bo do tiistega časa, bo pa že na enega dala, vem, na katerega sem jezna, naj pa gre po moji smrti v arest sedet. Pa tista prica mo- ra biltii got ova, da bo po kriivem pri- segla, vseeno če ji daste kak tavžent kron, sanio da je gotovo. Mogoče bi ho- tel biiti Hrifcerslc, al'i pa Hriiberski Tone, da bi ja gotovo bila. če pa Vi za katero boljšo veste, potern jo naprosiite, ker ja« ne obstojkn sedaj nie, da sem j>i jaz dal, in potem bodo miiisLili, da je stun a . . ., da ne bodo potem vedelii, aii sem jo jaz, aid pa se je ona sama, da ne bo- do imeli dokaza, kako je res ... In to prico bi morali podkupiitt, da bi bila gotova, da bd: tudi prisegla . . . In ee bo- dete sli v Ljmbljano, potem naj uredijo tako, kakor bo boljse za mene, da ni bila ona s strupom zastrupfjena..... Zatorej vzemite odvetnika in ce je mo- goče dva, Baj siajiiota, kolikor hoce, in tudi porotnikom morate govoriti poprej in nijim ])ovedati, da to ni resnicno, kar price pi-aviijo, da ne bodo verjeli teni lažnijiaim prpčain, ker drugace bi bilo slabo za mene . . . .« Vasletov oce ni imel strupa tako zaklenjenega, da bi obtoženec ne mo- gel do njega. Res je tudi, kakor pripo- vedujejo price, da si je hotela Verdevo- va odpraviti plod in je prišla nekoc k Lovrencu Cokamu po rastlimo >zjigl- špajn«, češ da bi jo rabili doma za bol- ne svinje. Poskusala je tudi druga sred- stva, lopatiko itd., da bi odpravüa plod. Va^Le tudii pri razpraW taji, da bi bil' iinel namen Verdevovo lunoriti in odlocno iKJavlja, da je hotel Verdevovi samo odpraviti telosni pfod. Zaslišanih jc billo oikrog 15 priß, ki so Lzpovedale za Vasleta večinoma neugodno. Raz- prava je biJa ob 13. prekinjena in se je nadaJjjevala ob 15.45. Med zaeliseva- njem price Frančiske Razdevškove, ki je iizpovedaJa za obtoženca ugodnejše nego pri prvem za^slitsanju, je bifa raz- prava tiijna. Popoldne je bil dovoLjen v»top v porotno dvorano le na karte. Ra^prava je bila po zaslisanju vseh prit: ol) 18.30 vnovič prekinjena in se je nadaljevala ob 20. 15. Državni pravdnik je v poldi'ugo uro trajajočem juiridiično izvrstuo osnovajjuem in lepoti slovenske zemlje slavo pojočetn govoru izčrpno uteu>^r ijeA'al obtožbo. M. dr. je oineaiil, da je cei'jska jetniwnica pravi evropski kul- tuirni Skandal, ki ga bo treba z novo zgradiK) koncno vendar že odpraviti. PovdariJ je tiwli, da v?o nekateri duhov- niiki s svojo imtoleranco v veliki meri krivi sLabega socijalnoga polozaja ne- zakon.sikiih mater. Z zelio l'ogiicniinii in ucinkovitimi utemeljevitvami je dr. Kaian izpodbijal obtožnico. M. dr. je naglasal, da bo treba končno razčietiti nezdrave razmere, ki vladajo v celjski jetnišnicii. Po teh dveh govoriih sta se drz. pravdnik in zagovornik se enkrat ogliasiilia k besedi. Od 24. do 1. ponoči je trajal pravni pouk porotnikom. Porotniki so se nato posvetovali 20 minuit. VprašarLJe glede hudodelstva umora so zanikati z 11 proti 1 glasu, soglasno pa potrdili viprašanje glede hiiidodelwtva uboja, odprave telesnega plocla iai poskušane golijufiije (paskuša- nega napeljevanja h krivemu pričeva- njiu). Ob 1.40 je sodni dvor ob splošni napetasti razglasif obsodibo: Vimko Vasle se kaznuije z 10 leti težke ječe in v povračilo stroškov, všte- je se mu pa preiskovalni zapor od 12. aprila do 11. juniija. Zanimivo je, da je bil pred 24 leti v astern krajiu kakor Vasletov zločm (v Socki pri Vet. Piresieii) iizvršen uinor, ki ga je iizvršil neki kramar Peršolja na .sivoji ženi'. Vasle je bil clan orlovske organiizaciije na Zg. Ponikvi. Razpravi je prieostvovala ves ča« zelo velika mmožica poslusaJcev, ki je vztrajala do kanca razprave (ob 1.45) v dvoranii. * Celje, 11. joinija. Senaitn predsediuje viš. dež. sod. svet. dr. Bračič, votanta sta vis. dež. sod. svet. dr.. Stepančič in okr. sodnik Kompara, javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Rus, zagovarjajo odvet- niki dr. Jos., Vrečko, dr. Ogriizek in dr. Božič, zdravniška sodna izvedenca sta dr^Raisp in dr. Hočevar. ZV ERIN SKI UMOR V KASAZAH. Dve SMRTNI 0BS0DBI. Danes se razpravlja pred celjisko poroto triideseti slučaj umora po pre- vratu. Današnjii shičaj prekaša po zve- rinetvu in okrutnoati vse ostale. .°?ran 2.. .»NOVA DCS At Štev. 64. 26-tetnii Josip Kokol, rudar v Ka- sazaii pri Petrovcah, 46-letna vdova Marija Steiner, pasestnica v Kasazah in njen 1(>-I»etiii sin Josip Steiner so obtoženi, da so v soboto, due 27. mar'- ca t. 1. zveeer v skiiipnem, clogovorje- nem namenu uismrtili 70-let.no revo Marijo Selmaj«ter, ki je stanovala pri Šteinerjevih. V nedeljo, dne 28. marca zveöer je prišla Marija Šteinerjeva v petrovški občlnski urad in naprosila Alojza Eberlinca za rnrtvaski ogledni list, češ da je pri nji stanujoca reva Selmajster ponoei ob dveh unirkt. Šfa je tudL k dr. Bergmannu v Žalec in prosida za po- trdilo, da je unirkt starka na španski bolezmi. Obvestila je o tern župnika Iva^- na Kranč iča im ga naprosiia za pogreb. Drugi dan j-e prišel mrtvaški oglodnik pogledat mirliča in opaiziil, da ni bil pri- praivljen noben mrtvaški odea* in da je biia krsta že pokrita. Šteinerjiovi nje- goiv prihod nilkakor ni bil prije-ten. Zar cela je takoj vsa zmedena pravi/ti, da se je priipetila ponoci nesreca z mrličem. Ko je bedela že drugo noč pri mrliču in vsled utrujjenosti zaspala, so prišTe mack« skozi okno v sobo in obgriizle po- kojnici obraz. Ogledndk je dvignil s po- mocjo Šteinerjeve krsto in opazil, da manjka mrtvecu skoraj eel obraz in tu>- di nekaj kosti. Poklical je orožnike, Šteinerjevi pa dovofrd prepeljati truplo v mrtvašniico v Griže. Sodnd zdiravniki so pri raiztelesenju truplla ugotovili, da je bi'La Selniajistrova umorjena. Poleg nestetih lahkih poškodb na gkuvi, ro- kah iiii prsiii je iimela na vratu pofno manjšjh prask, ki so vse nastale pred smrtjo, ker so biLe podpliuite s krvjo, ran samih pa so se držalie tudi manjise ko- liičine strnjene krvi. Jezična kost je bi- la zlomljena, kar znači, da j,e bifa Sel- maijstrova zadavljena s kako močnejšo vrvjo ali pa ostro ruto. Na lieu, iz- vzemši čela, levega «enca iln okolice oeesa, je bila ena sama vefrika rana, ki je bila nastala očiividno so pred smrt- jo. Manjkala je popolnoma desna če- ljiuist, deloma tudi leva, nebna kost, obe nosni kosti, desni uhelj iln vsi mehki deli na tej strani Fica. Te poskodbe ka- žejo, da je bila poko.jin.ica zadavljena, potern \idarj,ena s težkim orodjem in koneno še zrezana z nožam. Oroziiiiki so nasli po razteiesenju pri preiiskavi na gnojišču pri Šteiner- jeviili krvavo slamo in cunjo, pod jasli v hlevu, kjer je Selimajstrova naivadno ležala pa v slami skriito prazno skode- liico in precej veliko oglodan:o konjsko kost in na de^ki veliko mliiko krvi. Na oknu solie je našel orožniik nokoMko mästen krušni nož z feamii, ki vso naj- brž izhajale iz krvi. Ko so pakficali Jo- sitpa Kokola, ki je obsekavaf lvm^lje^^ke, je ta odložil sekiiro, na kateri so bill kr- vavi znaki, toporišče pa j>e biilio sveže ostrgano in obrezano. Orožniki so aretirali Kokola, Štei- nerjevo in njenega sina. Vsi trij« osum- Tjenci so v preLskavi odločno tajiili vsa- ko krivdo na umoru. Josip Kokol in Mari ja Šteinerjeva tajita še danes, do- čini je začel mladi Jožef Šteifner pola- goma priznavati in končno skesano prLznal, da je umor zasnovala njegova mati, izvržili so ga pa vsi trije v sobo- to, dne 27. marca proti večeru. V soboto okrog 17. sta priišla Jo- sip Kokol in Jasiip Steiner po konča- nem delu iiz gozda. v Libojiah domov. Po južimi ie pozvafa Šteineriova Jasipa Kokola, naj gre sedaj Micko ubiit. Ko- kol in Šteinerjeva sta rekla tudi Josipu Štei/nerju, da mora iti ž njiima. Stopili so v hiev. Selmajstrova je stala piu vra- tih m jokala. KokoL, ki je imel pod suk- iijio skrito sekiro, je Sefmajstrovi kri- čaje ukazal, naj se vleže takoj v jasl;. kar je ta tudi storila. Mati je prijela vSelmajstrovo za obe nogd, sim pa z eno roko za obe njeni drobni roki, dočim jo j« z drugo roko držal za vrat, kakor sta mu ukazala Kokol in mati, oeš da ne bi Selmajistrova kriičafa. Kokol y? udari.1 Selmajstrovo s sekiro po obrazu. Ker je noß-reena žrtev močiio zakričala. jo je udaril Kokol z ušesorn sekk'-e po- novno po obrazu. Sekiia.vstrova. je takoj utiJmila. Kokol jl je nato s kriišnkn no- žem izrfczas obraz ter vrgel kožo, meso in ko.sti svinji, ki je vse požrla. Načrt za umor so napravili že v octrtek, dne 25. marca. Mali je takrat rekla Kok'>- hr »V soboto bomo Miicko himrihtali. Najbolje je, ce j,o udari« s sckiiro po ]i- cu in pot em obrajz z niožem jzrežeš, da se ne bo poznalo, da jo je kdio ubil.« Ko- kol je obsjub.il, da bo tako storiili, sinu pa je mati zal)]čala, da bo držal Sel- majstrovo za roke in grlo. Josip Stil- nor je sicer po ukazu matere in Koko- la po unioru vse tajiii, svoiemu 8-letn*— mu bratu Janezku, ki ga je bila ma:i pred umorom nalasc poshila nabirat regrat, pa je po\ edal, da je Kokol Mic- ko ubil. Šteiiw»rjie\a in Kokol sta s Seliuaju strovo, ki je bila nezakornska hči neke- ga avstrijsk'ega barona in vzrastla kot rejenka na VeMki PkešiJci, raiviuala ze- To kruto. jo pretepala im kLofutala ter ji odje.mala vse, kar je priiberacila. Sel- majstrova je bila pri liiši nad dvajset let in je vedrio pridno pomagala pri v^'-^y^ih. Zlasti se jie zavzemala za otroke, ki so jo irneli radi. Kokof biva že nad dve k'ti pri Šteiinerjevi. Govori se, da ima ž njo intinino razmerje. Mož Marije Steinerjeve je umrl pred leti nagLe smrti. Steiinerjeva mi kazala ta- krat n.obeii€ žalosti in se sedaj govori, da ga. je najbrž sama odstranila. Razprava, ki j,i je tudi dames pri>- sostvovalo veliko šterviTo posliuišalcev, je trajala nepr^etrgonia od 8.30 do 15.30. Porotniki so potrdili vprašanja glede hudodellstva uniora, nakar sta bila Jo- sip Kokol in Mariija Steiiner absojena na 8mrt na vešalih, Jos-ip Šteiuier pa na 6 let tezke ječe, ker je star šele 16 let. S tern je bilo polelno zasedanje celjiske porote zaključeno. ¦— rp --¦ Politika« p Nestalnost uradništva se po- daljša. Čuje se, da pripravlja vlada poseben zakon, s katerirn se poda!j§a nestalnost uradnških položajev, ki bi po činovniškim zakonu imela prenehati 1. septembra. Neki radikalni minister jt to vest indirektno potrdil, če5 da se radikali ogibajo dati uradnikom stalnost zato, ker je Stjepan Radič protipravno imenoval veliko število uradnikov, a oni nečejo, da bi se ti uradniki utrdili na svojih položajih. p Podaljšanje stanovanjskega zakona, Beograjska «pravda» prinaša informacije, da se ministrstvo za soci- jalno politiko resno bavi s podaljšanjem dosedanjega stanovanjskega zakona. «Pravda» zatrjuje, da bo zakon ostal. v veljavi do konca I. 1930. in da bo Je malenkostno spremenjen. Državni uslužbenci prve kategorije (2. in 3. skupina bodo plačevali le 9kratno predvojno najemnino. Z ozirom na to poročilo so novinarji obiskali ministra za socijalno skrbstvo dr. Milana Simo- novida, ki iim je zatrdil, da se bo stanovanjski zakon v resnici podalj^al, toda le za eno leto. Tozadevni predlog bo v kratkem predložen ministrskemu svetu, nakar ga bo skupščina sprejela. p Naš doig v Ameriki. Repre- zentančna zbornica v Washingtonu je potrdila z 80 proti 14 glasovom spo- razum za ureditev jugoslovenskega dolga napram Zedinjenim državam. Po odobritvi v spodnji zbornici pride jugoslovensko-ameriška pogodba v raz- pravo pred senat. Ootovo \e, da bo nanjo pristal tudi senat, vendar se smatra, da pride na dnevni red šele potem, ko bo senat odobril finančni sporazum sFrancijo. Kot izjavlja senator Smoot, ki je Clan ameriške komisije za dolgove, pa pride ta pogodba pred senat šele v decembru, Ce ne ratificira frimcoski parlament cirri prej pogodbe med Mellonom in Berengerjern. Ogromna večina v reprezentančni zbornici, ki je sprejela ureditev jugoslovenskega dolga, jamči, da tudi v senatu ne bo resnega odpora, ko pride to vprašanje na dnevni red. p ltalija in protislovanska fronta na Balkanu. Beograjske «Novosti» komentirajo sestanek generala Panga- losa v Santi Quaranti s predsednikom albanske republike Ahmed begomZogu. Ta sestanek se je vršil pod zaščito Italije, ki misli, da bo na Balkanu ustvarila protislovansko fronto Grkov in Albancev kot italijanasko avantgardo. V tern smislu «Novosti» komentirajo tudi imenovanje novega italijanskega poslanika v Tirani. Celjska kronika. c NEMŠKI 0BISK V GELJU. V nasih kraj in so se že večkrat mudili za- stopniiki velikih neinškiih liistov. Te dni potuje po Sloveniiiji uredinik lxirtitnKke- ga dnevnlka »Tägliche Rundschau;« g. F. H. Reimasch s soprogo in njegov brat, znani illustrator g. R. Reimesch. Gospoda se je oglasila tudd v Gelju, da si ogled a nase kraje in da se spozna z razmerami. Videti je, da so nemski pot- ruiki o na.a priideno pouiceni in nadeja- mo se, da pokaižejo svojemu narodu dejanske razmere v pra\ii luči. c LETOVIŠCARSKA SEZONA V GELJU se letos zaradi nestalnega in doslej bolj hiadnega vremena ne more tako iiiitenzivno .razviti, kakor bi bilo (o želeti. Tujcem, ki se hočejo zii nekaj časa nastaniti v Gelju, je pa vse na razpolago k po razmeronia ixiizkiih ce- nah. Ima jo tudi jako lepe zveze z av- tomobisi in z železnico v ra^na zdiuvi- li^ča ini kopališča, kakor na l)ol)rno, v Rogaško Slatino, v TopoLscico pri so- stanjiu, na Laško in v Rimske toplice. Vsa pojasnilla glede tujskopronietnih zadev daje radevolje pieanui Tujsko- proniotnega drustva v Getju, v prosto- rili podružniice Prve hrv. štedioniice. c V0DNIK0VA DRUŽBA kna do- slej v Gefju že 5 ustaniovniih in. nad 400 redniih članov. Ker hocc- gkivno pover- jeništvo v kratkem zaküuciiti lelašnje nabiraiije članarine in ustanovnine, naj se vsakdlo, ki se hoče postati clan adi iuNta.novn.ik Vodinikove družbe, zgla- si v piksarni Zvezne tiiskarne v Strass- niayerjßvi uluci. Naj niliče ne zamudi priä'ike jx>stati žo kar prvo Leto clan draizbe, ker dobi za razmeroma nteko wsoto 20 Din na jesen pratiko ter 1 knjigo prirmloslovne in 2 leposlovne vsebine. Imeni naših odliemih pisateljev Vlad. Levstika in I. Koizaka že jiunčite, da bodo knjiige po vsebini res prvo- \mstne. c ZA RAZŠJRJENJE GESTE NA DOLGEM POLJIT, kjer so zida novo šolisko paslopje zii Gelje-okoiiico, je bifo potrebno, da pridobi mestna obcina kos /.^mljißca, ki je last g. lekarnarja Voj- ka Arka. V svesti si velike važniosti, ki jo ima celjska okolizka sofa, je g. Arko odstoj)il ta kos zemlje mestni občini bre/pkično. Ob cesti je že zasajena no- va aleja iiz lipovih drews. G. Arku gre priznanje za njegov dai\___________ Kupife in poskusite Bat'a čBvlje Y samoprod&ji Glavni trg. c Gradbeno gibanje v^ Celju. Mestna hranilnica celjska je S-daj na svoji redni seji upravnega odbora so- glasno sprejela predlog, da kupi na vogalu Kral ja Petra in Vodnikove ulice obe stavbišči od Mestne občine ter da v 1. 1927. in 1928. izgradi na tern mestu dve trinadstropni hiši in s trgov- skimi in obrtnimi lokali ter primernimi stanovanji. Mestna hranilnica se prav dobro zaveda težkih žrtev, ki jih do- prinese javnosti z gradnjo teh hi§, ki jih zase ne potrebuje, stori pa to v svesti si svojih velikih nalog, ki jih ima v mestu Celju. Ta korak Mestne hranilce pozdravlja vse celjsko prebi- valstvo, bo dela in zaslužka za obrt in delavstvo, na mestu pa, kjer stare podrtije zapirajo ulice bodo vzrasle nove, solidne palace, ki bodo odprle nov del mesta na drugem najvažnejSem križiSču. lstoČasno pa je Mestna hra- nilnica, da odpre gradnjo his, dovolila uradniški in splošni gradbeni zadrugi poceni gradbeni kredit, kar istotakoiz stališča splošnosti pozdravljamo in Cesar se moremo v Celju same radovati, ker je to delo velikega pomena in sploSne koristi, ki ga vrši Mestna hranilnica. c N0VINARSK0 KL0P V P0- ROTNI DV0RANI bi bilo treba raz- siiritii, ker ne zadošča potrebam. Klop l)i moraJa biiti rc'zerv urana sanio za no- viinarje, pubLika pa naj bi bila Icrena od sprednje potovice sodne dvorane z ograjio. Tako bi bilo lažje vzdrževa.ti: red zlasti ob veliikem navalu občimstva. c OLEPŠEVALNEMU IN TUJ- SK0-PR0METNEMU DRUSTVU je dar oval a Ljudska hraibiilniica v Gelju 500 Din, iBtotako je daroval naraosto venica umrl emu g. Bra.ciC'ii g. Duisan Zangger 2(K) Din. c S. K. CELJE, fahkoatletska sek- ciija, skliicujo za sredo 16. t. m. ob 20. uri v sah.ov.ski sobi hotela »Evrope« ser stanek \iseh lahkoatletov. Vabi tudi vse druge, ki se za lahkoatletiko zaniimajo. — Odhor. c NA DRŽ. REALNI GIMNAZI- JI V GELJU bodo sprejiemni izpiiti za 1. razred dne 24. junija in sieer od 8. do i). vpiBovanje, nato pa izpiit. Uoenci mora jo pri/nesti s seboj krstni List in šolsko izprioevalo. Sprejemmi izpiti za 2.—8. razred se bodo vršili dne 30. ju- ni|ja od 8.—12. — Ravnateljstvo. c DEGO NA M0RJE. Vse, ki so deco piüghisili pismenio, prosimo naj potrpšjo na odgovore. Urediti je treba še mareikaj preden baino mogli dati točen odgovor. Vsekakor pa bodo naj- maii'j 10 dni pred odhodom obveščeni, da bodo pravi čajs z vsemi pripravami brez teikoč goto^i. — Kolo jugosk>venu .skill sestor v Gelljiu. c KNJIŽNIGA ŽENSKEGA DRU- STVA je itzposodi/k v mesecu maju 662 knjig, v tekočem l'etu pa vsega 4096. Posluije vsak cetrtek od 6.—7. ure, ob nedeljah od 10.—12. ure. c KLUB SLOV. K0LESARJEV priredi v netlieljo dne 13. t. m. propa- gajidnto diirko v ŽaJec km 8. Dirka se v treh vskupinah. Start za seniorje ob 2. popoklne, zii junitorje ob 2.10 in gLavna d'iirka 2.20. Za izlotniike je odliod ob pol 2. uri popoldne. Zbii'aliisce ob pol 2. uri v hotei'u »Balkani«. Ker ima ta dirka namen mstanoviiti v Žalcu kol. odsek našega kl'uba^ se naprošajo vsi prija- telji kolesarskoga sporta, bodiisi člani alt nečlani, da se v čiim vecjem številu udel-rai.jo te diirke in izl'eta. Ob 4. uri po- pnWne zanniiva polževa diirka na 100 melrov po trgu. Za najboljšega jte raz- p'sano lepo darilo. V slučaju slabega vremena se vrši dirka pniihodmijio no- dol'jo. Sestanek čLa,uov ki dirkasev v sch boto ob 8. uri zvočer v hotei'u »Balkan«. — Tajiiiik. 658. c ZAPRISEGA ŠE NE ZAPRI- SEŽENIH V0JAŠKIH OBVEZNI- K0V rojstnih letniikov 1876 do 1905 ter v iniišo vojisko sprejetiih in nesprejeith rezervnih oficirjev, ki še niiso položili priisege, se bo vršila od 9. do 22. t. itl V smislu raziglasa, ki je bil v tej zadevi izdan, se imajo vsi priizadeti javiiti z Mojaskimi izkazi pri mestnem lnagis- stratu. c DODATEK K GESTN0-P0LI- (riJSKEMU REDU. (Razglas.) Občm- ski svet je v svoji redni javni seji dne 20. niaja (. 1. sklenil: Blago stavljati na ogled je dovoljeno samo v trgoviaii, v i,zliožbah iai med vhodnimi vratmi; dru- gano razobešanje blaga, ki bi sogalo v ozračje na cesto, je za.branje.no.« Ta prepoved stopi takoj v velijavo. — Me- stnii' niagistrat celjski, dne 6. junija 1926. — Župan: dr. Juro Hrasovec s. r. c PRIJAVA 0BVEZNIKOV ROJST- NIH LETNIKOV 1876 do 1900. (Raz- gki«.) V smisiu čl. 27 pravilnika o re- krutovanjiu pozivam vse v mestu Getju bivajoče vojaiške obveRiiike rojistniili let— ni'kov 1876 do 1900, ki se čutiijo ^led bolezni ali drugih hib za vojaisko slu- ibo nespoRobni, kakor tudi one obvez- nike rojstnega letnika 1895, ki so bili od strani vojaško-pregledniih komisij spoznani zčičasno nesposobnini, da se v javijo od 9. junija t. L. do vkfjuično 15. junija t. 1. pri podpisanem uradu v so- bi št. 14 im siicer med ura-dniimi urami, to je od 9.—12. u're dopoMne. K pri- javi je s soboj prinasti vojaske doku- inente. Stalini wl zacasni vojai invalidi ne pridttjo po prediujem v poštev. Ne- vednost o tern razglasu ne opra.vičuje. — Mestni niagistrat celjski, voj. odd., dne 7. junija 1926. — Zupan: dr. Hra- sovec »' r. c PRIJAVA MOŠKIH BIGIKL0V ZA VOJAŠKO EVIDENC0. (Razglas.) Komandiant vojnega okrožjia v Gellju je izdal pod broj-om 16.773 z dne 27. mar ja t. i. odlok, gkisom katerega mora tukajšnji urad prediložiti do konca te- kočega meseca .spi.sek wseh v mestu Ge- lju bivajocih la^tniikov moskih biciklov. Vsled tega pozivam vse, v mestu Celju bLvajoce lastnike moskih biciklov, ne glede n a prktojnast, da so osobno pri ja- vijo v to svrho radi \fi)sa v zadev no e\'idenco pri podpisanem uradu v sobi štev. 14, I. nadslr. od 10. jwnija t 1. do vkfjučno 24. jiunija t. 1., izvzcansi ne- delje in 17. t. m. med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldine. K pri- javi m-ora vsak s seboj prinesti na list- ku napi^ano števitlko in znamko bi- cikla, po mož.nosti tudi krs.tni list in domovnico. Pozivam vse po prednjem v poštev prihajajoče lastnike, da se te- mu ])ozivu do določenega termina to5- no odzovejo, ker sicer zapajdejo »trogi kazni. Nevednost o tern raizglasu no opravičuje. — Meslni magistrat celjski Stev. 64. »nova'doba« Strap 3. 'vojfiski oddelek), due 9. jumija 1920. — Zupan: dr. Ju.ro Hrašovec s. r. c TATVINE V KÖNIGOVI TRGO- VINT. K tej notiici, ki je izšla v našem zadnj-em Histu, smo prejeli od tvrdke sarnie poja'.sniilio, da tatvin niso iizvrše- vafr trije munaščenci, ampak neki va- jenec, kateremu pa so takoj' prišLi na sled. Radi popravlijama v tern smiisLu. Kino« MESTNI KINO. Pojiavno opozar- jamo cenj. obiiskovatfce nasega kitna na najivečje atrakcijiski Luciano Albertini- film: »Človek iz zel'eza«, kateri se rav- nokar predvaja z največj.im uispehom. Ne zaiintudiiite priiLike! Ogledajite si iz- ložbe! Ciitajte lepake! KINO GABERJE. Samo še v pe- tek in soboto viidite srekano Lyo de Putti v filniu »Malva«. V nodd'jo pa se itfra filun »Piratova zaročenka« ali »Ladja smrti«. Podrobneje na lepakih. Gospftdapsfvo. g Letošnja dividenda Trboveljske premogokopne družbe. Te dni se je vršila bilančna seja upravnega sveta TPD, na kateri je bila odobrena bilanca za leto 1925 in je bilo skljenjeno izplačati letos 30 Din^.(lani 50 Din) na delnico. g Trboveljska premogokopna druŽba razpošilja sledeče komunike: «Prilikom danes v Ljubljani se vršeče seje upravnega sveta Trboveljske pre- mogokopne družbe je odloži! g. Markus Rotter iz zdravstvenih razlogov svoj mandat kot podpredsednik in upravni svetnik premogokopne družbe. Odložila sta svoj mandat kot upravna svetnika tudi gospoda Claude de Seze in dr. Viktor Wutte.» g Zastopnik Slovenlje v uprav- nem odboru Narodne banke. Posmrti dr. K. Trillerja ni v upravnem odboru Narodne banke nobenega Slovenca. Za to, kdo bo zasedel to mesto, vlada med slovenskimi gospodarskimi krogi veliko zanimanje. Govori se o kandidatih kakor so gg. Niko Zupanič in Ivan Hribar. Z dobro poučene strani pa zatrjujejo, da je najresnejši kandidat dr.G. Gregorin, predsednik nadzorstvenega sveta Naro- dne banke. g Kdo bo predsednik Ljubljanske kreditne banke'? Čuje se, da bo mesto umrlega dr. K. Trillerja predsednik upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke g. Ivan Jelačin ml. kaucuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastično, ugodno hojo ter jc tembolj za vsakega praktičnegd in štedljivega človeka neob- hodno potrcbna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi cevlje brez «Palme». 21—3 Malinov sok zajamčeno najboljši, pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S. LUKAS, Celje. Sirom domovine. s FÜRD0VA TOVARNA V NAŠ1 DBŽAVJ. Isajvecja ameriiška tvornica avtomobilov Ford je predfožila po ;jvo- jein zastopn.'ku ininikstrstviu trgovine in industrije prosujo za dovoljenje, da sine v naši državi zgraditi svojo tavar- no avtomobilov, pred. vsem pa karose- ritf. V tovarno bi priiliajali posainezni deli avtoinobilov in bi se tu sestaivljali, karoseriije pa bi se fabricirale v tovar- ni sariii. Z ozirom na to bi za sedež to- varne prihajala v poštev samo prista- nifika mosta, pred vsem Su&ak in Spl'it. Za ^ odjo tega veliiikega podjetja bo naj- bržo Linenovan mozrrski rojak g. Joaip Goriicar. š Označevanje bivallšča v ca rinsklh dokumentlh Posamezni uvoz- niki in izvozniki navajajo v carinskih dokumentih pomanjkljive podatke. To se dogaja tudi v primerih, v katenh so točni podatki v lastnem inteie^u plačnikov, to je kadar gre za pobrano 4°/o davčno varš^ino, katero je od- premiti finančni upravi, da jo zaračuni v dobro plačniku. Vsled netočmh po- datkov zadržujejo carinarnice odprt'ino pobranih davčnih varščin, dokler ne- sporno ne ugotove identitete plačnikov vseh davčnih varAčin. Finančna uprava prejema zaradi tega pobrane varščine precei pozno. Posledica tega je, da moiajo davkoplačevalci med tem za- padle davke znova plačevati pri dav- čnem uradu, dasi bi bili poravnani z davčnimi var5činami, pobranimi nacar.- narnicah. Interesenti, ki plačujejo dav- čne varšč ne na carinarnicah, naj bi torej na carinskih dokumentih vedno točno navedli svoje bivališče. Pripominja se, da se carinski podatki ne smejo nikdar uporabljati in ukori§čati za davčne namene, to je pri odmeri davkov. Š Za hmeljarje. V svrho spozna- vanja in zatirania hmeljskih škodljivcev prireia Hrnelj. društvo v sledečih krajih poučne tečaje : Četrtek, dne 10. t. rn. ob osmih zvečer v gostilni g. Vodenika v Petrovčah ; petek, dne 11. t. m. ob osmih zvečer v gostilni «Striker» v Arji vasi ; soboto, dne 12. t. m. ob osmih zvečer v gostilni »Škorjanc« v Drešjnji vasi; nedeljo, dne 13. t. m. po prvem sv. opravilu v St. Martinu ob Paki v Soli, isti dan ob pol ednajstih dop. v gostilni g. Cimpermana na Polzeli, isti dan ob treh popoldne v gostilni g. J. Sadnika na Groblji. Hmeljarji pridite vsi ! — Društveno vodstvo. š Znlžana vstopnina na VI. Ljub ljansketn velesejmu Da se omogoči obisk te naše najveČje narodrio-gospo- darske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovlakih. in par- nikih (razen S. O. E.), je veljala prejšnja leta Din 50'—, letos pa sten samo Dili 30'—. Legitimacija se že dobi v predprodaji v uradu Ljubljanskega ve- lesejma, pri Putniku, v Ljubljanski kreditni banki in pri Josip Zidar, Du- najska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi večji denarni zavodi, tujsko prometna društva in trgovske, obrtne in industrijske organizacije v vsch večjih krajih po državi, kakor pri velesejmskih zastopnikih. Vstopnice za enkratni vstop so po Din 10"—. Rodbinska vstopnica stane Din 20*— N.kd ^ več ne \nt- njam, ampak ostanem sta- len odjema- lec za sukno v veletrgovi- ni R. Ster- mecki.Celjc kjer se letos prodaja mo- čen melton /77 Din 45.—, modern še- vijot 521—, fini kamgarn 60*—, po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100'— do 3001--. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si i2lo2be. 5 in upravičuje do enkratnega vstopa 3 oseb skupno, članov rodbine na velesejm. š Revmatizem —zahvalnalzjava. Gospodu dr. Rahlejevu, Beograd. Izvolite mi poslati s poštnim povzetjem 3 ste- klenice »Radio Balsamike«. Prve tri steklenice sem porabil. Delovale so zelo dobro. Ker imam revmatizem že več kot 10 let hočem uporabiti še 3 steklenice ter upam, da bom popolnoma ozdravel. S spoštovanjem Vučko Gra- hovac, trgovec, Banjaluka. — SpoSto- vani gospod! Porabil sem do sedaj tri steklenice »Radio Balsamika« ter sem se reSil revmatizma. Sedaj prosim, da mi pošljete še eno za drugega in to na naslov : Bratje Milanovič, trgovci, Palanka Smederevska. Vdani Lazar [lie, Banrtina, 26. avg. 1925. — Lek »Radio Balsamika« izdeluje, prodaja in raz- poSilja po poštnem povzetju laboratorij Radio Balsamika, Beograd, Kosovska br. 43. (632). Anski vrh fffajlepfta szietna točka v celi- ski okolici. Tamkaj?:nja restavracija nudi izborna do- mača vina in razna mrzla jedila. Pcxor-1 Pozoff»! Po zelo znižani ceni od 45 Din na- prej se prodajajo damski slamniki. Velika izbi**a w najnovejiih oblikah in wseh ba^vah v 5u—24 modepRi »lami. Se priporoča Franc Cerar, modisterija, Celje, Gosposka ulica St. 8« Dekleta ki obiskujejo v Celju solo, se sprejmcjo v riobri, fini hiši na h ra n o in stanovanje, Uporaba glasovitja in priložnost učenja tu- jih jezikov ter finih ročnih del. Naslov v upravi lista. Dijak se sprejme v prihodnjern šolskem Ietu na hrano in stanovanje. Naslov v upr. Meblovana soba mala in čedna, s posebnim vhodom, se takoj odda. Eventuelno tudi s hrano. Vpraša se v upravi. Proda se takoj trgovina na prometnem kraju. Na- tančneje se izve v trafiki v Gosposki 1 ulici. 2 Nameščenje želi od 3. do 6- ure pop. uradnik, zmo- žen slovenSčine, srbohrvaščine, nem- ščine itd. Ponudbe na upravo. Sppcijnie se koiitoristiiija pri zastopstvu v Celju z nastopom službe 1. julija. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo znanja poslati do 18. t. m. na upravo lista. 2-1 Večja soba lepo meblirana, mogoče s predsobo, se išče. Ponudbe na upravo pod značko »Novo poročen par«. Razgled po svetu. r KULTURNI BOJ V MEHIKI. Mehikanska vlada je sklonila, da smejo biti poslej duhovniki le Mehikancii, in sicer, ako se obvezejo, da se ne bodo vinešavali v politiko. r SPOMENIK LORDU KITSHE- NERJU. V Loiwloiiu je bis te dni v pri- sotnosti angleškega prestolonaislednika, in alevihiega obciinwtva odkriit spome- nik lordu KiLshenerjiu. r ABD EL KRIMOVI ZAKLADI. V Fez so pripeljali zkiti zaklad Abd el Kriniii. V 24 zabojiih je bilo spravlje- niJi 3(X).OOO ]iezet. r MAR0ŠKI SULTAN V PARI- ZU. Drugi sin maroškega suiUana }e dospt»! v Pariz, da priipravi vse potrel>- no za bi\anje svojoga ocota, ki we pri- pclJR v Pariz povodom francoskega na- rodnega prazndka. Razširjajte „Novo Dobo"! MoHrino 'z afrika od 350 Din naprej FYUlUi aUtJ iz žime » 1000 » » tapjcirani uložki » 390 » » velike usnjate garniture » 7000 » » Prevzomam tudi najfinejša dela ter sem cene za delo znatno znižal. — Vsled od- daljer.osti me radi razgovorov tudi iahko z dopisrtico obvestite. — Zgoraj omenjene cene bi Iahko še znižal, računati pa moram na dobro delo in blago. S spoštovanjem Ivo Jazliec, fapBfaP Gahr ']e pri Celiu. se priporoLa za solidno izdelovanjc Lewjev I« ßoirrtjih «Sfclo» vsike vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 cene nieke. 3 Novo dospelos nogavice, rokavice in kratke nogavice v vseh barvah, maje in kratke nogavice zn dečke, sandale v vseh velikostih, gurnijasti dežni plašči po najnižjih cenah, razprodaja slamnikov kakor vse modno in manufakturno 50 blago pri 21 Fi*. Karb&ufz, Celje, »Pri čebeli«, Ki*aBja Petpa c. 3. Kupujete li auto? Ali ga prodajete? Obrnite se na novo otvorjeni oddelek za kup in prodajo rabljenih automobilov. Tehniini biro Tebin. Skladišče auto-potrebščin vsake vrste. Po- pravki in prodaja auto-gumija in akumula- torjev. Preradoviceva 18. Zagreb. Tel, 27-04. Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 lzdelouainica vsahourstnili mošhih, ^o ženshih in otrošHih čcvljev. 21 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila | po znižani ceni. Postrežba solidna. : Podružnica Žalec št. 29. Prepricajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno pripo.oča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 3 Velik postranski zaslužek dosežejo agenti, potniki. upokojenci, tudi zavarovalni zastopniki na deželi in v mestu s priporočanjem in prodajo novosti na pri- vatnike. Ponudbe pod »Visoka provizija« na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, čopova ul. zobnkovšUi, \\M0 in 12 pseb drngiti ratfmbov dobaulja in {i^Quljfl no dom 0 mestii ... ------------------ imblid Franjo 3oSt, CELJE, Aleksaadrova ol. 4 Oglašujte! Oivoriiev trgovine. Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da otvos^im v Celju v Aleksandrovi ulici trgovino z dežniki Za raznovrstna popravila in vsa v to stroko spadajoča dela se najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem .> E. Pečnik. Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 64. CEL1SKA POSOJILNICA S: Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000—. V lastni palači Narodni dom. Stanje glaunice in rezer. Din 4,000.000—. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter fIH izpletčuje fočno in nudi za iste najboljše obrestovanje in nafvecjo varnost. Izvršuje vse denarne, kredilne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnica v ŠOŠTANJU na GEAVNEM TRGU. Ali ste si že kupili pornladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloš Pseničnik, Celje kjer dobite pristno angleško in češko blago za gospode in damske obleke, kakor tudi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! v___Kupi se večja množina ===== 20 3teklentc od ktsle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. I* UNION HORLOGERE Ant. Lečnik I urar, juvellr, optik Celj«, Glavnl trg« Kupuje zlato in srebro. 56-11 a * e 5 e o 10 ¦a o « «* a a e L ON 00 Alofzij Prali pletarsko podjetje, CELJE, BRLG ST. 39. Priporočarn pletena sohne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Delo »olldnol Cene smernel Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 25 različne obleke itd. pri Ivan Mass nak u. Celje, Kralja Petra c. 15. manufaHtura in lastaa izdeloValmca oblclj. Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in kolas znamke 1°-to „Waffenrad" reparacijska ^^mj/^^h delavnica. ^y^ \l!§0 Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A. NEGER, fts^l'i'a. „JORA" slaščičarna Celje, Dečkov trg6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov in slaščic. 39s ^^ Priporoča se ^^ izdelovalnica in trgovina moškega in ženskega . p e r i I a ^^^= kakor tudi čipk. Predtiskarija, entlanje na stroj itd- Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 4 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. ML Šribar, Celje, Qosposka ul. 27. 0 T V O R I T E V, i NÄ DROBNO! NA DEBELO! Tovarha dokolade in kakaoa „S A N A" d. z o. z.y Hoče prodajalna po tovarniškili cenah CELJE, ALEKSANDROVA ULICA STEU. 2. > Daimatinslia domaca vina nndl v vsakt množlnl najceneje tvrdka 50—18 I. P. IVIatUiovic, Slomškov tr»gr X. Kavarna , .MERKUR". Celje, Krekov trg štev. 5. od V2 9. do 12. ure. Vedno nov program. Za dobro postrežbo je najbolje preskrbljeno. Za obilen obisk se priporočata IVAII in HERMINA JICHA. Inserlrajte v „NOVI DOBI"! JE^* Salmič, x Celje9 Narodni dorn. |/ Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. Delaj, nübiraj in hranil VI O c S? tn > o c > «s *-> *-* ? ir. :t < x ?r Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. In kredltni zadf. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vlo^e po 6%. Večje stalne vloge po do^ovoru naiugodneje. Pri naiožbi zneska po ?¦** Hin sp Hnhi nabiralnik na dom. ¦* Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15.. Čas je denar! Telefon §tev.75 in 76 Poštnl Ček. rač. 10.598 Podružnica : Ljubljanske kreditne h^nke v Celju DelniSka glavnlca in rczcrvc Din 60,000 000— Cenfrala v Ljubljupi Delniška glavnica in rczcrve Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Brežlce, ČrnomelJ, Gorlca. «ranj, Maribor, Metkovtč, Novl §ad, PtuJ, Sarajevo, SpIU. Trat. Sprefema Vloge na Knjlžtce in lekočl WgL Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proil ugodnemu obrestovanjü 3SSJ>5 valut in dovoljuje vsakovrstne Kredite. F»r>o