leto xxx., št. 40	Ptuj, 13. oktober 1977	CENA 3 DINARJE
yu issn 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Po vrednosti vleženega dela (stran 2) ^
Komunisti morajo biti v prvih vrstah (stran 3)
Programer s čopičem (stran 7) '
Prvo plastično jadralno letalo (stran 9)
Uspehi združitve (stran 12)
Predsednik skupščine občine Ptui, Branko Gorjup je ob
dnevu artilerije JLA - Z oktobru, v delavskem domu Franca
Krambergerja, pripravil sprejem za starešine ptujske vojašnice.
Ob tej priložnosti jim je v imenu delovnih ljudi in občanov
ptujske občine, čestital ob njihovem prazniku. S priložnostnim
srečanjem pa so dan artilerije zabeležili tudi v ptujski vojašnici
MG
Predstavniki skupščine občine v pogovom s stareanami ob
njihovem prazniku.
Foto: Kosi
Ob dnevu
kovinarjev
vptujski
M	«
obam
10. oktober 1910 je zabeležen
kot začetek Titovega revoluci-
onarnega dela; tega leta je amreč
tovariš Tito postal član sindikata
kovinarskih delavcev. Blizu
800.000 delavcev v industriji in
predelavi kovin ter drugih
gospodarskih panogah se je v letu
proslav Titovih in partijskih
jubilejev odločilo, da postane 10.
oktoter - praznik vseh kovinar-
ddh delavcev ter s tem tudi naš
skupen praznik.
V okviru praznovanja dneva
kovinarjev so se zvrstile številne
prireditve in manifestacije tega
revolucionarnega pomenika tudi v
ptujski občini. Poleg tega, da so
praznik kovinarjev praznovali v
številnih kolektivih, so zlasti
pester program pripravili tudi v
srednješolskem zavodu - poklicni
kovinarski šoli Veljko Viahovič.
Za vse dijake so organizirali obiske
v kovinskih delovnih kolektivih
ptujske občine; pripravili pa so še
vrsto športnih srečanj z mladimi
delavci teh kolektivov. V šoli so
odločili, da bodo za prihodnje
teto pripravili še obseženejši
propam manifestacije dneva
kovinarjev.	mG
Sejakomt^OKZKSPUf
Bomo do konca leta
kos vsem nalogam
Vprašanje ni naključno, temveč zelo resno, kajti
gre za konkretno vprašanje o uresničevanju zakona o
združenem delu v občini Ptuj. Danes žal uresničuje-
mo zakonska določila manj navdušujoče kot smo
recimo z navdušenjem razpravljali o osnutku zakona
o združenem delu. Komisija za spremljanje uresniče-
vanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj, vodi jo
Oton Polič, je ocenila dosedanje delo.
Tako so na seji komiteja OK ZKS Ptuj v sredo, 5.
oktobra 1977 razpravljali tudi o teh problemih.
Komisija je opravila veliko dela in kot je ocenil Oton
Polič, je opaziti tudi prve rezultate, na področju
organiziranosti združenega dela. Zal pa povs^
organiziranost še ni v skladu z zakonom. Največji
problem povzročajo dislocirani obrati, teh je v občini
kar 46, nadalje nekateri zavodi, ustanove in srednje-
šolski zavod v Ptuju.
Komisija nadalje opozarja na boljšo in
skladnejšo organiziranost v Kmetijskem kombinatu
Ptuj in še v nekaterih organizacijah združenega dela.
Ustrezna organiziranost je namreč temelj dobrih in
trdnih dohodkovnih odnosov. Skoraj v vseh orga-
nizacijah združenega dela ta čas iščejo vzorce samo-
upravnih sporazumov, vendar pa pravih vzorcev in
rešitev ni, če pa so že, pa le-ti niso v skladu z za-
konskimi določili. Zato bi bilo potrebno, da se v
akcijo uresničevanja zakona v polni meri vključijo
strokovne službe v združenem delu, višje in visoke
šole ter nekateri instituti. Tudi slabo poznavanje
zakona je eden izmed vzrokov za prepočasno
uveljavljanje. Zato bodo v občini organizirali skupen
posvet vodihiih, vodstvenih organov ter članov komi-
sij za uresničevanje zakona. Na posvetu bi temeljito
pregledali zakon in pripravili konkretne predloge za
uresničevanje določil iz zakona.
Sedaj ni več časa za čakanje na vzorce. Potrebno je
sodelovanje med vsemi organizacijami združenega
dela v občini, še posebej pa se morajo povezovati
strokovne službe. Pri samoupravnih sporazumih o
nagrajevanju po rezultatih dela ni po dosedanjih
ocenah opaziti kvalitetnih in vsebinskih premikov.
Pripravljeni osnutki so v organizacijah združenega
dela samo ,,podaljšani" sistem dosedanjega nagraje-
vanja oziroma plačevanja delovnih mest. Doda se le
nekaj novih izrazov iz zakona, nekaj členov in na ta
način zaključujejo razpravo samoupravnega sporazu-
ma o nagrajevanju po delu.
Člani komiteja so bili mnenja, da se akcija uresni-
čevanja zakona o združenem delu še pospeši, da se v
njegovo uveljavljanje vključijo strokovne službe.
Sredi novembra pa bi v občini morali že konkretno
ocenjevati kdo ima in kdo nima pripravljenih vseh
potrebnih samoupravnih aktov, kot jih določa zakon
o združenem delu. Časa je zelo malo, zato ni zaman
bojazen, če bomo do konca leta v vseh organizacijah
združenega dela v občini Ptuj kos vsem nalogam.
zk
Tradicionalno srečanje
štirih pokrajin tokrat
v Ptuju
Preko 120 atletov Šaleške
doline, Koroške, Pomuija in
Ptujskega polja se je v nedeljo
pomerilo v 15 atletskih discipli-
nah. Ob lepem vremenu in dobri
organizaciji je bilo pričakovati
odlične rezultate, vendar go ta
pričakovanja le redki uresničili.
Pričakovanja so bila toliko večja,
ker se je na stadionu v Ptuju
pomerilo več članov državne in
republiške reprezentance. Med
temi so bili Andreja Šverc, Josip
^u, Boris Režek (vsi AK
Velenje), Igor Petrnel in Milan
Balek (oba AK Pomuije), Nada
Sober AK Ravne in med Ptujčani
Miki Prstec, Milan Zohar, Niko
Makovecki, Marna Horvat, Alenka
Šolar in drugi. Lahko bi rekU, da
je najbolj slavil Dušan Koren, član
AK Ptuj, ki je s 196 cm izstavil
nov rekord ptujske občine v
skoku v višino.
Sicer pa je bilo v nedeljo
opaziti, kHub zelo skromnemu
številu obiskovalcev, da je atletika
med mladino ptujske občine
priljubljena, predvsem zaradi
številnih mladih atletinj in atletov,
ki so s trdim delom pokazali, da
tudi športniki naše občine sodijo v
sam vrh slovenske in jugoslovan-
ske atletike.	N. D.
Takoj v razpravo med delavce
Vsi najodgovornejši predstavni-
ki občin, skupščin in družbeno-
političnih organizacij podravske
regije, so se 6. oktobra 1977 zbrali
na posvetovanju v Mariboru in
obravnavali uresničevanje ustave
in zakona o združenem delu.
Posvetovanje sta sklicala medo-
bčinska sveta ZKS in ZSS Mari-
bor, prisostvovali pa so mu pred-
stavniki CK ZKS, RS ZSS, nosilci
odgovornih funkcij v medobčin-
skih organih in družbeni
pravobranilec samoupravljanja.
Posvetovanje je vodil Alojz
Gojčič, sekretar MS ZKS, ki je na
kratko ocenil dosedanje delo in
ugotovljene slabosti pri
uresničevanju določil zakona o
združenem delu, obenem pa je
nakazal vprašanja, na katera bi
naj poročevalci iz posameznih ob-
čin konkretno odgovorili, zlasti:
—	kako je s procesom
organiziranja temeljnih organiza-
cij, povsod tam, kjer so za to
pogoji;
—	do kakšnih rešitev smo se
dokopali na področju dohodkov-
nih odnosov;
—	katere so osnovne dileme
vrednotenja in nagrajevanja dela;
—	problemi svobodne menjave
dela, na relaciji: gospodarstvo —
družbene dejavnosti — krajevne
skupnosti;
—	vprašanja samoupravnega
planiranja in stabilizacije;
—	kako pomagati tistim delov-
nim organizacijam, za katere že
danes ocenjujemo, da ne bodo
sposobne do roka opraviti
zahtevanih nalog;
—	kje smo pri organiziranju
krajevnih skupnosti in še zlasti v
interesnih skupnostih.
V prvem delu smo med uvodni-
mi poročevalci iz vsake občine
poslušali bolj splošne referate o
dosedanjem delu v posameznih
občinah, med katerimi je bil še
najbolj konkreten in najbliže
uvodoma nakazanim vprašanjem
Milan Ritonja, sekretar komiteja
OK ZKS Ormož. Živahnejši,
zanimivejši in kritičen pa je bil
drugi del razprave, morda smo
delno pogrešali nekoliko več
samokritičnosti.
Odločno je bilo postavljeno
vprašanje odgovornosti komuni-
stov, zlasti še tistih, ki so na vodil-
nih mestih. Nekaj značilnih stav-
kov, ki smo jih slišali v razpravi,
to dovolj zgovorno dokazuje:
,,Doslej smo direktorje le boža-
li, odslej pa bomo dosledno
zaostrili njihovo odgovornost do
uveljavljanja določil zakona o
združenem delu".
,,Sedaj je čas akcije, ki terja tu-
di celodnevno delo tistih, ki so
odgovorni za naloge, zapisane v
akcijskih programih".
,,Da se delo vodilnih in strokov-
nih delavcev ne da ocenjevati,
govorijo tisti, ki svoje nedelo
skrivajo, ker se bojijo, da bodo
ostali brez sedanjih visokih oseb-
nih dohodkov".
,,Na črni borzi so se pojavili
osnutki samoupravnih sporazumov
in raznih pravilnikov za manjše
delovne skupnosti, kar stane 30
novih tisočakov".
Pa še več podobnih ,,cvetk" z
razumljivimi stališči, da je proti
vsakemu poskusu omalovaževanja
prizadevanj na tem področju ali
izkoriščanja neznanja v posamez-
nih delovnih sredinah, treba takoj
in najodločnejše nastopiti.
Posvetovanje so končali z
naslednjimi konkretnimi sklepi:
Vodstva občinskih organizacij
Zveze komunistov in Zveze
sindikatov so dolžna takoj
napraviti selekcijo organizacij
združenega dela, krajevnih
skupnosti in interesnih skupnosti
na tiste, ki bodo po oceni sposob-
ne same opraviti naloge do posta-
vljenega roka in na one, ki tega sa-
me ne bodo sposobne.
Za pomoč tistim, ki tega ne bo-
do sposobni sami opraviti,
organizirati strokovno usposoblje-
ne ekipe, ki jih naj sestavljajo čla-
ni komisij pri občinskih skupšči-
nah in organizacijah ZKS, ZSS,
SZDL, pravniki, ekonomisti in
drugi usposobljeni, jim določiti
vsebino in jih konkretno zadolžiti
za posamezne temeljne organizaci-
je in skupnosti.
Vse kar je že narejeno in sproti,
kar bo narejeno, takoj dati v
razpravo med delavce in sicer naj-
prej osnovnim organizacijam ZKS
in ZSS, potem pa med vse delovne
ljudi, da bodo tako imeli delavci
sproti možnost dajati pripombe in
da bodo sploh vedeli, kaj in kako
se na tem področju dela.
V okviru občin organizirati
razgovore in izmenjavo izkušenj
zlasti o celotnem spletu dohodkov-
nih odnosov in o nagrajevanju
vloženega dela. Uresničevanje teh
nalog bo pomenilo za občinska
vodstva prehod od sedanjega
ugotavljanja stanja na konkretno
organizirano pomoč.	FF
Juhuhu, mošt že teče!
Trgatev bo kmalu za nami. V
nekaterih kleteh mošt že lepo
,,vreje". Tisti, ki so grozdje že po-
brali, pravijo: malo ga je letos, pa
je zato bolj sladko, kot lani. O
kvaliteti drugič kaj več, važno je,
da bo grozdje pobrano pravočasno
in da bi bilo vreme za trgače čim
lepše. Kar priznajte, ni ga lepšega
v tem ljubem jesenskem času, kot
sedeti ob ognju, peči kostanj, vmes
pa srkniti malo sladkega, še ne či-
sto zavretega mošta. Obilo užitkov
vam želimo ob tem!
Fotovest: M. Ozmec
Priznanja najuspešnejšim
vojakom in starešinam
Praznik 7. oktober, Dan
artilerije, so svečano proslavili tudi
v Slovenski Bistrici in Slovenskih
Konjicah. Ti dve občini Že vrsto let
Uspešno sodelujejo z vojaki in
starešinami v garnizonu Pohorski
bataljon Slov. Bistrica na številnih
področjih, od delovnih akcij preko
izmenjave kulturnih programov,
medsebojnih srečanj, skupnih
nastopih v medobčinskih tekmova-
njih v športu pa tudi na kvizih. Iz
takšnih sodelovanj so se
največkrat vračali z najvišjimi
odličji.
Letošnje praznovanje dneva
artilerije je bilo ponoven dokaz
prijateljstva med vojaki in občani.
To so dokazali tudi na dan pred
praznikom 6. oktobra, ko se je na
osrednji svečanosti zbralo v
kasarni veliko število mladih iz
bistriške občine, med njimi pa so
bili številni tudi predstavniki
družbenopolitičnih ter drugih
organizacij občin Slovenska
Bistrica in Slovenske Konjice.
Na osrednji svečanosti so podelili
najzaslužnejšim starešinam in
vojakom posebna priznanja za
dosežene delovne in uspehe na
področju obrambnega usposablja-
nja v preteklem letu.
Svečanosti so nadaljevali na
športnih igriščih, kjer so se pome-
rili vojaki in mladina bistriške
občine. V soboto 8. oktobra pa so
skupno z mladimi in tudi starej-
šimi prebivalci KS Crešnjevec
pripravili kresovanje s kulturnim
programom.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
trenutek iz osrednje svečanosti ob Dnevu artilerije.
2 ~ DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. oktober 1977-
TEDNIK
Ustvarjalno
razmišljanje
pred kongresi ZK
Govoriti o pripravah na osmi kongres ZK Slovenije pomeni obe-
nem govoriti o pripravah na enajsti kongres ZK Jugoslavije. Te pripra-
ve prehajajo v drugo fazo, ko je treba razgibati, ne le članstvo ZK, tem-
več celotno druibo za uresničevanje stališč, ki smo jih ie sprejeli na
prejšnjih kongresih in zapisali v ustavi in v zakonu o zdruienem delu.
Gre torej,,za poglabljanje in uresničevanje sprejete usmeritve, za-
to tudi ni pričakovati spektakularnih novih stališč..." je povedal
Lojze Briški, sekretar odbora za pripravo 8. kongresa ZKS in član IK
predsedstva CK ZKS, na nedavnem razgovoru s slovenskimi časnikarji.
Posebnost kongresov, ki so pred nami bo v tem, da bodo zidali na te-
meljih, ki so bili čvrsto postavljeni ie na prejšnjih kongresih. To obe-
nem kaie, da smo prišli do idejne, politične in akcijske enotnosti, daje
ZK trdno začrtala pot nadaljnjega razvoja naše druibe in kar je še po-
sebej pomembno, za to smer, ki jo je začrtala Zveza komunistov, so se
množice naših delovnih ljudi in občanov plebiscitarno odločile.
Kljub temu pa nas to ne sme odvračati od ustvarjalnega razmišlja-
nja, kako graditi naprej, kako najbolj dosledno uresničevati vsebino
zakona o zdruienem delu, kako razvijati naprej vladavino združenega
dela, kako razvijati celoviti politični sistem socialističnega samouprav-
ljanja na delegatskem sistemu. Za uresničevanje teh nalog bo potrebna
kar najširša pritegnitev vsega članstva ZK in skozi njihovo delo vse or-
ganizirane socialistične sile, vse naše delovne ljudi in občane.
Če ZK hoče razgibati ves delavski razred, celotno druibo, zlasti or-
ganizirati celotho zdruieno delo za uresničevanje teh ciljev, se mora
tudi ustrezno organizirati, najti take metode dela, ki bodo to omogoča-
le. To je tudi eno od osrednjih vprašanj, na katerega bo dal kongres od-
govor. Objektivno bo treba oceniti, kako daleč smo v delegatskem si-
stemu, ki je temelj vsemu in se je ie uveljavil v zavesti delovnih ljudi,
kako se druibeno-politične organizacije vključujejo v razreševanje vseh
tistih problemov, s katerimi se srečujejo delegacije. Vse to zahteva bist-
vene premike v metodah in oblikah dela vseh druibeno-političnih orga-
nizacij, zlasti pa Zveze komunistov.
Dosedanja praksa kaie, da komunisti imamo stališča do konkret-
nih rešitev, toda manjka nam metode, kako to v okviru demokratične-
ga sistema uresničiti. Vemo, kako bi morale delati delegacije, toda sami
se kot delegati ne obnašamo tako. Komunisti se često dogovarjamo,
zavzemamo trdne sklepe in stališča, toda nismo učinkoviti pri uresniči-
tvi. Konkretno, komunisti v okviru SOZD Unial so se dogovorili za sta-
lišča, enako komunisti v SOZD kmetijsko prehrambeni kombinat, toda
ostaja le pri teh stališčih, tisti organi, ki bi morali ta stališča uresničiti,
jih ne uresničujejo pa čeprav imajo komunisti v njih odločilno besedo.
Podobno je tudi na drugih področjih. Niso redki primeri, da član sveta
ali konference ZK zastopa ozke interese, se obnaša v tem forumu kot
,,advokat" svoje tozdovske organizacije.
Taki in podobni pojavi pomenijo globoka vsebinska vprašanja, na
katera bo dal kongres odgovore. To bo delno zajeto tudi v dopolnitvah
statutarne organiziranosti. Zveza komunistov bo morala biti navzoča
povsod, kjer se odloča. Osnovne organizacije ZKS v krajevnih skupno-
stih in v temeljnih organizacijah bodo morale biti bolj vpete v delega-
cije, enako za druibeno-politične skupnosti kot za skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti, zlasti v zborih uporabnikov. Vse to pa v
najtesnejši povezanosti z delovnimi mnoiicami v interesu delavskega
razreda.
V novi strukturni opredelitvi ZK bo šlo predvsem za bolj proine, a
hkrati za bolj trdne oblike povezovanja. Nove oblike zbiranja komuni-
stov morajo zagotoviti predvsem enotnost nastopanja v interesu zdru-
ienega dela. V tem bo še zlasti pomembna organiziranost komunistov v
krajevni skupnosti, zato je tudi nujno čimprej organizirati krajevne
skupnosti v skladu z ustavno opredelitvijo. Na našem območju o tem
bolj intenzivno razmišljajo le na območju KS Ptuj. Temeljno statutar-
no načelo bo, da je v vsaki krajevni skupnosti osnovna organizacija
ZKS, ki bo imela svojo delegacijo tudi v svetu KS, nadaljnja oblika pa
bo zbor komunistov KS, konferenca ZK s svojim izvršnim organom in
podobno. Skupno z drugimi druibeno-političnimi organizacijami, bo-
do tako organizirani komunisti lahko uspešno reševali vsa tista vpraša-
nja, za katera so delovni ljudje in občani neposredno zainteresirani.
Prav zato moramo izbirati v vodstva take ljudi, ki bodo s svojo
sposobnostjo, voljo in prepričanjem zagotovili razvoj v smeri, ki jo ie-
limo. Uresničevanje določil zakona o zdruienem delu, vsebinska in
pravna ureditev dohodkovnih odnosov in nagrajevanje vloienega dela
in ureditev drugih nalog, ki jim je zakon določil rok 1. 1. 1978 je po-
membna preizkušnja, odločilni test, kdo je pripravljen in sposoben
uresničevati demokratično dogovorjena in sprejeta stališča. Enako ve-
lja za priprave na volitve, za uresničevanje druibenega planiranja in za
vrsto drugih nalog na vseh področjih našega iivljenja in dela.
Če bomo uspeli vse te naloge opraviti vsebinsko dobro in pravo-
časno, potem bomo tudi uspešno opravili,,izpit"predkongresne aktiv-
nosti in zagotovili uspeh kongresa — tako ZK Slovenije, ki se bo sestal
v začetku aprila v Ljubljani — kot ZK Jugoslavije, ki bo v prvi polovici
junija v Beogradu. To bo obenem tudi največje jamstvo, da bomo še
naprej dosledni pri uresničevanju nalog, kijih bosta začrtala oba kon-
gresa.
Franc FiderSek
Po vrednosti vloženega dela
Medobčinska sveta ZKS in ZSS Maribor sta bila sklicatelja tudi
širšega posveta, ki je bil prejšnji četrtek popoldne v Mariboru. Na njem
so izmenjali izkušnje o eni najpomembnejših nalog uresničevanja zakona
o zdruienem delu, to je o dohodkovnih odnosih in o nagrajevanju na
podlagi vloienega dela, povezano z merili za ovrednotenje tega dela.
Poleg predstavnikov občin in
medobčinskih organov, so bili na
razgovor povabljeni predstavniki
delovnih organizacij in SOZD
„Jože Kerenčič" iz Ormoža, TGA
Kidričevo, IMPOL Slov. Bistrica,
KPK (žal so bili navzoči predstav-
niki iz delovnih organizacij iz
Maribora, ne pa tudi od KK Ptuj),
KLEMOS od Lenarta in kolektivi
iz Maribora: TAM, MTT, TIMA,
METALNA in ELKOM. Pred-
vsem torej tiste delovne organiza-
cije, ki so po oceni sklicateljev
kadrovsko in organizacijsko med
boljšimi v regiji, da bi tako
njihova razmišljanja in ponekod
tudi konkretne rešitve koristno
služile še drugim.
Uvodno razpravo je začel
predstavnik delovne organizacije
TAM, za njim so se zvrstili
poročevalci iz IMPOL-a, ,,Jože
Kerenčiča", KLEMOS-a in TGA
Kidričevo. Svoja tehtna prispevka
pa sta dala tudi predstavnik RS
ZSS, tov. Godina in predsednik
komisije za ekonomska vprašanja
pri predsedstvu CK ZKS, tov.
Mlinar.
Poročila so p)okazala, da v vsaki
od navedenih delovnih organizacij
iščejo izvirne rešitve za urejanje
dohodkovnih odnosov in za
nagrajevanje dela. Nekoliko
neprijeten vtis je napravil
predstavnik iz Impola, ki je
opozoril na nekatere probleme,
vendar iz značilnega tehnokratske-
ga gledišča. Ta razprava je poka-
zala, kot je dejal Franc Fistrovič,
predsednik medobčinskega sveta
ZSS Maribor, da je še cela vrsta
stvari v zakonu o združenem delu
o katerih v tej delovni organizaciji
niso dovolj razmišljali. To je sicer
poskušal ublažiti drugi razpravlja-
lec iz Impola, vendar ni izzvenelo
preveč prepričevalno. Za tem se je
razvila še razprava, v kateri so s
krajšimi prispevki sodelovali tudi
predstavniki ostalih vabljenih
delovnih organizacij.
Predvsem so se zadržali pri
iskanju oblik za nagrajevanje
delavcev v vseh sredinah na
podlagi vloženega dela. Čeprav v
posameznih delovnih organizacijah
različno, vendar na dokaj sprejem-
ljiv način, ki ga zahteva vsebina
zakona o združenem delu, so se v
posameznih sredinah lotili nalog.
Predvsem gre za objektivna merila
za delo in ovrednotenje količine in
kakovosti dela. Pri tem so povsod
izhajali iz temeljnih meril: 1)
usposobljenost — znanje, 2)
odgovornost, 3) zahtevnost —
napor in 4) pogoji dela. Pri tem pa
so zlasti pomembni trije veliki K
— KAJ, KOLIKO in KAKO kdo
dela. Te rezultate bodo povsod
ugotavljali, odvisno od vrste dela
in povezanosti delovnega procesa,
na podlagi posamičnih ali skupin-
skih učinkov. Ni odveč pripomniti,
da imajo razmeroma dobro
zastavljene koncepte prav v
delovnih organizacijah ,,Jože
Kerenčič" iz Ormoža in TGA
Kidričevo.
Največ nerazjasnjenih stvari pa
je na področju nagrajevanja
minulega dela. Tu so bila iskanja
od izstavljanja potrdil delavcem za
naložbe v minulo delo, do
enostavnih rešitev iz sindikalne
liste z dodatkom na delovno dobo.
Vsi pa so si bili enotni v zahtevi,
da je treba v okvira republike
pripraviti okvirna merila za
vrednotenje minulega dela, ker je
to občutljivo področje treba
obravnavati bolj ali manj enotno.
,,Ni slučajno, da so v razpravi
govorili predvsem strokovni
delavci iz posameznih delovnih
organizacij" — je v sklepnih
ugotovitvah poudaril Alojz GojčiC,
sekretar MS ZKS, ,,to obenem
postavlja vprašanje, da partijski
sekretarji in direktorji stvari ne
poznajo ali pa se izogibajo
odgovornosti!"
V	sklepnem dogovoru, ki ga je
oblikoval Franc Fistrovič,
predsednik MS ZSS, je bilo
poudarjeno, da nas vežejo roki,
določeni z zakonom o združenem
delu, da pri tem ne bo NOBENIH
ODSTOPANJ, zato je pred vsemi
odgovorna naloga, da stvari
pravočasno uredimo, da dosedanje
osnutke dopolnimo s spoznanji
tega posveta in z gradivi, ki jih
pripravlja republiški svet ZSS,
zlasti prispevek Romana Albrehta.
V	vseh občinah je treba organizi-
rati podobne posvete in izmenjave
izkušenj. Za uresničitev te naloge
so odgovorna občinska vodstva
ZKS in ZSS, pritegniti pa je treba
tudi klube samoupravljalcev in
druge strokovne organe ali posa-
meznike, ki bi lahko delovnim
organizacijam kar najbolj
neposredno pomagali. Pri tem se
je zlasti treba zavedati, da je
DELAVEC SUBJEKT CELOT-
NEGA DOGAJANJA, zato je
treba vse že pripravljene osnutke
TAKOJ dati v javno razpravo med
delavce, seveda organizirano po
organizacijah ZK in sindikatov. FF
Najprej štarca, potlej krav'ca - ali obratno?
Združeni zdravstveni dom Ptuj je
s pomočjo solidarnostnihs sredstev
republiške in regionalne zdrav-
stvene skupnosti ter z visokim
deležem lastnih sredstev uspel že
skoraj zgraditi novo zobno
ambulanto v Ptuju, ki je poleg
novih prostorov splošne ambu-
lante. Dosedanji prostori so
namreč v adaptiranih stanovanj-
skih r stavbah, zobozdravstvena
služba pa dela v nemogočih
pogojih s skrajno zastarelo in
izrabljeno opremo.
Objekt zobne ambulante je v
zaključni fazi. Vse lepo in prav.
Problem je v tem, da zgolj stavba
ne pomeni veliko. Potrebna je še
notranja oprema. Med tem, ko so
zagotovljena sredstva za to
prepotrebno investicijo komaj
zadoščala za zgraditev objekta
samega, je sedaj v celoti ostalo
odprto vprašanje financiranja
nabave delovne opreme v novih
delovnih prostorih. Kratkomalo —
denarja je zmanjkalo.
Zaradi opisanih težav se je
TOZD zobozdravstvena služba
obrnila na organizacije združenega
dela s prošnjo, da jim na osnovi
posebnih samoupravnih sporazu-
mov pomagajo z namenskimi
sredstvi. Edini pozitivni odgovor je
podala delovna organizacija
Perutnina Ptuj. Solidarnost vseh
ostalih v združenem delu je
zatajila.
Delavci zobozdravstvene službe
so poskušali na več načinov. A
zaman. Sedanja oprema je že tako
in tako dotrajana, preselitve ne bi
prenesla. Kljub skoraj nerešlji-
vemu problemu so nekateri ostali
optimisti, manj skeptični, kot
ostali. Predstojnik TOZD zobo-
zdravstvene službe, dr. Jožica
Suhadolnik nam je o tem pove-
dala: ,,Glede na to, da nam do
sedaj združeno delo ni priskočilo
na pomoč, pričakujemo to pomoč
po zaključnem računu za leto
1977. Prepričani smo, da bodo
tudi ostale delovne organizacije le
našle kakšno možnost, da bi nam v
neki meri pomagale.
Potrebovali bi še najmanj 5
milijonov. Uspeli smo najti
trenutno rešitev. Podjetje
Jugodent iz Novega Sada, ki je
proizvajalec potrebnih aparatur, je
pripravljeno kreditirati nabavo
naših osnovnih sredstev pod tako
ugodnimi pogoji, da smo se odlo-
čili za to možnost, kljub temu, da
smo skoraj brez sredstev.
Jugodent nam je omogočil, da
nam ni treba plačevati 20 "^o
pologa, prva anuiteta pa zapade v
plačilo šele po šestih mesecih po
dobavi opreme. Pogodbo za ta
aranžma smo že sklenili, pri tem
pa upamo še na podporo samo-
upravne interesne skupnosti za
zdravstvo.
Jugodent pa na žalost daje kredit
le za svoje proizvode, tako, da je
še vedno odprto vprašanje za
nabavo ostale opreme."
Kakorkoli že, iz vsega tega je
razvidno, da pregovor: najprej
štalca, potlej kravca ne drži
zmeraj. Prepričani pa smo, da bo z
dobro voljo rešen tudi ta problem.
Ali pa bo potrebno potrkati na
solidarnost ptujskega združenega
dela kako drugače?
M. Ozmec
Nova zobna ambulanta	foto JOS
Pred 31. oktobrom - mednarodnim
dnevom varčevanja
Oktober je mesec organiziranih akc« na
področju varčevanja. Prve ideje o varčevanju so se
pojavile z uveljavitvijo denarja kot plačilnega
sredstva. Hranilniška misel^ sega daleč nazaj v
preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz
He|os Delestre nakazal potrebo no organiziranem
varčevanju prebivalstva. Leta 1978 so v Hamburgu
ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v
svojih pravuih poudarila, da je »ustanovljena za
dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni
prihranki v hudih časili veliko pomenijo, z nekaj
obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in
varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi. • .'
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih
dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike.
Le^a 1924 so v Milanu ustanovili mednarodni
institut za varčevanje. Takrat so sklenile: 31.
oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po
vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila
načela in ideje varčnosti."
Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja
vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost
čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo
posainezne gospodarske celice, vse^a naroda in vsega
človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni
slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že
v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s
socidistično družbeno ureditvijo.
Varčevanje razvija pri človeku občutek
zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje.
\šak varčevalec je nasprotnik razsipništva in^ se ne
zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka
skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v
korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za
varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti.
\6rčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za
blaginjo svojih bližnjih.
Vsak, ki ima prihranek na hranilni knjižici,
občuti določeno neodvfcnost, samostojnost,
samozavest, občuti določeno varnost v življenju in
delu ter brezskrbno gleda v bodočnot.
Z vidika ^ družbene skupnosti varčevanje
dopolnjuje družbeno akumulac^o, ker se preko
bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo,
doprinasa razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju
proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za
materialni in kulturni napredek družbe.
Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je
treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne
zavesti posameznika: pričeti je treba že pri
najmlajših. Znano je, da kdor se namreč ni naučil
varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi
ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.
Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na
poti k blaginji, napredku in dostojaristvu vsakega
posameznika. Varčevanje naj resnično postane
navada, potreba in vrlina vsakega člana naše
(i-užbene skupnosti-
PEKARNE,, VmO REŠ" PRED
POMEMBNIMJURILEJEM
29. oktobra bodo zaposleni
v INTES - TOZD „Vinko
Reš" Ptuj s priložnostno
slovesnostjo delovno in ust-
varjalno obeležili 30 letnico
ustanovitve podjetja.
Ob ustanovitvi leta 1947 je
podjetje zaposlovalo le pet ljudi
in posedovalo le minimalna
osnovna sredstva v vrednosti
28000 dinarjev; v minulem ob-
dobju pa je zabeležilo velik
razmah tudi prek raznili spojitev
in tako lahko vzpodbudno razvi-
jalo ustrezne kapacitete. Kolektiv
si je v tem času pridobil tudi
nove proizvodne prostore in v
skladu z možnostmi vnašal novo-
sti v tehnološki proces proizvod-
nje. Začetni promet je ob
ustanovitvi znašal 480.000 dinar-
jev letno; danes pa je v
družbenem bruto proizvodu za-
stopan s prek 30 milijoni
dinarjev.
Jubilej Pekarne „Vinko Reš"
bo potekal tudi pod naslovom
proslave velikih jubilejev, ki jili v
letošnjem letu praznuje naša
družba. V podjetju so se dogovo-
rili, da bodo na slavnosti, W bo
29. oktobra, podali izčrpen
prikaz delovnih zmag skozi 30 let
ob poudarku prihodnjih delovnih
načrtov. Med temi vidno mesto
zavzema gradnja nove pekarne in
modernizacija pekovskih proda-
jaln. Prav tu kolektiv pričakuje
pomoč širše družbene skupnosti,
lastna sredstva akumulacije ne
zadostujejo. Povedati moramo, da
je podje^e skozi vsa leta ustvarja-
lo le minimalna sredstva akumu-
lacije tudi zaradi ..odmerjenih
cen". To pa se je odrazilo v
vrzelih tehnološkega razvoja.
Priložnost jubileja bodo izkori-
stili tudi za trenutek kulturnega
nastopa, v katerem bodo sodelo-
vali učenci osnovne šole »Bratov
Reš" Desternik. Spomnili pa se
bodo tudi zasluženUi delavcev
kolektiva in jih nagradili z
diplomami in priznanji. V celotni
slovesnosti pa bodo udeležena
tudi športna srečanja.	MG
Že prihodnje leto kruh iz nove pekarne	Foto: OM
TEDNIK
- 13. oktober 1977
DEl EGATSKA SPOROČILA - 3
Komunisti morajo biti v prvih vrstah
Kot smo že poročali, so v teh dneh v vseh osnovnih
organizacijah zveze komunistov v TOZD, DSSS in DO volilne
konference, na katerih člani ZK ocenjujejo svoje dosedanje delo
ter volijo nove sekretarje 00 ZK, namestnike, sekretariat,
evidentičarje, člane aktiva delavcev komunistov iz neposredne
proizvodnje ter člane občinske konference ZKS Ptuj,
dogovarjajo pa se tudi o ohlikati novega programa dela
organtacij ZK za naslednje mandatno obdobje. Mpd temeljnimi
organizacijami v DO TGA Kidričevo, v kateri ježe bila izvedena
volilna konferenca 00 ZK, je tudi 00 ZKS TOZD tovarne
glinice
Komunisti so se že predhodno
teme^ito pripravili na volilno
konferenco ter jo tudi uspešno
izvedli. Toda tuka se delo kom^
prične. Po formalno opravljenih
točkah dnevnega reda ic članom
ZK te TOZD podal obširno
poročilo o dosedanjem delu
sekretar OO ZK Radenko
Salemovič, ki je orisal delovanje
organizacije oziroma članov ZK v
nunulem dveletnem obdobju.
Takoj moram poudariti, daje bilo
poročilo dovolj kritično in
samokritično, saj je nakazalo vrsto
negativnosti v dosedanjem ddu,
kar bo seveda še kako dobra
osnova za izdelavo konkretn^a
programa dela na dosedanjih
Enmerih in izkušnjah. Seveda bi
ilo krivično, če bi govorili Ic o
negativnosti, saj moramo sprego-
voriti tudi o u^ehih, ki so jih
člani te 00 Z K dosegli v minulem
mandatnem obdobju. Takoje bilo
nakazanih vrsto konkretnili akcij,
ki so jih izvedli komunisti, kot
akcije za prizadete ob povodnjih
in potresih, akcije za ceste, za
pripravo in izvedbo referenduma
za uvedbo samoprispevka v občini
Ptuj za izgradnjo srednješolsk(^a
centra v Ptuju in reševanja
problematike na tem področju v
naši občini nasploh. Uspešne so
bile tudi priprave za izvedbo
referenduma o združitvi TGA
Kidričevo z IBT Trbovlje, ki je
žal, kot je našim bralcem znano,
propadel iz dokaj dobro znanDi
vzrokov, vendar so prav člani ZK
v tej TOZD storili vse, da bi le-ta v
celoti us)cl (kar tudi v TOZD
tovarne glinice je), bi to bUo v
veliko skupno korist obeh DO kot
naše sdcupnosti. Mimogrede še
omenim, da bo kmalu stekla nova
akciga za ponovno izvedbo
icferenduma za omenjeno združi-
tev, ki bo predhodno pripravljena
tako, da bo razumljiva prav vsem
zaposlenim v TGA Kidričevo in
IBT Trbovlje (delo verjetno že
teče). Prav tako ne gre prezreti
akcij, ki so jih izvedli člani OO ZK
v TOZD tovarne gUnice oziroma
so pri njDi sodelovali To je pri
raznili tolmačenjih določenih
samoupravnili ^orazumov na
zborih delavcev ter sprejemanje
različnili samoupravnili aktov
delovne organizacije kot celote.
Že v začetku sem omenil, da so
člani 00 ZK v tej TOZD poleg
uspešnili akcij soddovali tudi pri
nekaterih akcijali, kjer se niso v
cdoti upali pojaviti kot zagovor-
niki naprednega razvoja, kar je
seveda imelo tudi svoj določen
pomen oziroma reakcijo med
ostalimi, ki budno spremljajo
akcije članov ZK in seveda imajo
mnogo pripomb, čeprav sami prav
mnoge akcije negirajo oziroma si
jili razlagajo po svoje, svoja
mnenja in stališča pa želijo vsiliti
tudi drugim. No, prav v te\ smeri
nekateri dani ZK v ^inici (pa tudi
v TGA) le niso izpolnili svojih
dcižnostL, ki jili nalagata tako
program kot tudi statut ZKJ oz.
ZKS. Tako je seveda bilo precej
dela za posameznike, ki razuni-
^ivo niso mogli v celoti odigrati
svoje vloge, v kolikor pa so jo, so
pozneje večkrat bih kritizirani,
ker delo oz. akcije le niso bile
tako kvalitetno izvedene, kot če
bi jih izvedla skupno celotna
organizacija ZK. Tudi razprava po
poročilih, ki je dala konkretno
oceno dosedanjega dveletnega dela
članov ZK v OO v gluiici je
potrdila, da niso vsi člani ZK
vključeni v aktivno delo, da se
celo v svoji organizaciji in TOZD
ter DO otep^o raznili funkcij ter
nalog z izgovori, da so
obremenjeni v kraju oz. KS kjer
živijo, kar pa se je v mno^h
primerih izkazalo za neresnično,
saj so prav v tistih sredinali kjer
živijo govorili nasprotno ter se
izogibali dela, ki bi ga kot člani
ZK morali izvrševati. Čeprav so to
le m^hni problemi oz. primeri, jih
je le bilo treba obravnavati. Še
vedno namreč niso redki primeri
(in to ne le v FOZD ^inice), da so
tx'kateri člajn ZK zelo obreme-
njeni in vpreženi vsepovsod,
medtem pa drugi takorekoč
vedrijo, kot temu pravimo, in se
izredno pasivno obnašajo do
reševanja problematike tako v
svoji TOZD, DO, kot tudi v KS
kjer živijo. Prav tak odnos in
način je potrebno čimprq
odpraviti in člane aktivirati ali pa
jih odstraniti iz organizacije ZK,
če se ne zavedajo svojih nalog in
le-teh tudi ne izvršujejo. Že v
prejšnjih letih so namreč opravili
določene ankete in analize
delovanja članov ZK v DO in
izven nje, vendar celovitega stanja
le ni bilo možno dobiti, kar seveda
pomeni, da bi pri tem morala
največjo vlogo odigrati prav zavest
sleliemega člana, ki se mora
zavedati svojih nalog in obveznasti
prevzetih s pristopom v članstvo
ZK in zato tukaj ne more biti
izjem. Mnogo pikrih je moč slišati
s strani nečlanov na delo in
aktivnost članov ZK, ki so večkrat
objektivno resnične, mnogo krat
pa so to le natolcevanja, kar
Seveda pomeni, da je treba prav
takim z aktivnim delom dokazati
nasprotno, saj je prav to najboljše
orožje v rokah sfchemega
člana-komunista, ki bi morali biti
vedno v ospredju dogodkov in ne
v ozadju. No, upam, da bo
prestoječi program dela OO ZK v
TOZD tovarne glinice, ki bo
izdelan tudi na osnovi razprav na
volilni konferenci in predlogih ter
stališčili članov, mnoge zadeve le
dokončno spravil na pravi tir, vse
v smeri in okviru doskjdnega
izvajanja zakona o združenem
delu ter programa in akcijskih
zasnovah vseh 00 ZK oz. članov
zveze komunistov, ki morajo biti
avantgarda vseh družbenopolitič-
nili dogajanj v TOZD in DO. O,
tem pa bomo konkretneje
pregovorih v eni naslednjih
stevuk, ko bomo predstavili tudi
novo vodstvo OO ZK TOZD
tovarne glinice, kajti upamo, da
nam bodo za naše bralce
TEDNIKA tudi kq povedali o
bodočih nalogah pn izvajanju
sprgetega progama dda. Za
danes zaključujemo s prepriča-
njem, da je volilna konferenca
članov 00 ZK v gUnici v celoti
uspela. O nalogah organizacije v
naslednjem obdobju pa drugič!
France Meško
Kaj menijo delegacije
o kulturnem centru v Ljubljani
Kulturna skupnost občine Ptuj je konec avgusta
poslala vsem delegacijam v javno razpravo osnutek
Družbenega dogovora o izgradnji in financiranju
kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v
Ljubljani. Družbeni dogovor je pripravil iniciativni
odbor za izgradnjo kulturnega centra Ivan Cankar v
Ljubljani in ga kot predlog posredoval Kulturni
skupnosti Slovenije, le-ta pa ga je kot osnutek posre-
dovala vsem občinskim kulturnim skupnostim v
razpravo. Tudi kulturna skupnost Ptuj zastopa stali-
$če, da je potrebno kot vse druge dokumente tudi ta
dokument sprejeti po dvostopenjskem postopku.
Podpisniki tega dogovora Izvršni svet Skupščine
SRS, Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, Izvršni
sveti vseh petih ljubljanskih občin, predsedstvo
republiške konference SZDL Slovenije, predsedstvo
mestne konference SZDL Ljubljana, Gospodarska
zbornica Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije,
Ljubljanska kulturna skupnost, RTV Ljubljana, Lju-
bljanska banka. Iskra — združeno podjetje elektron-
ske industrije, SOZD Emona Ljubljana, Investicijski
zavod za izgradnjo Trga revolucije in podjetje za
PTT promet Ljubljana so soglasni, da je izgradnja
kulturnega centra v Ljubljani nujno potrebna in
družbeno vsestransko utemeljena. Pobudo za gradnjo
kulturnega centra, ki naj bi se imenoval po največjem
slovenskem književniku, je dal odbor za proslavo
100-letnice rojstva Ivana Cankarja pri Republiški
konferenci SZDL Slovenije. Center naj bi bil zgrajen,
kot je razvidno iz družbenega dogovora, do 9. maja
1979. Z izgradnjo centra pa bi se ne samo razširile
možnosti za kvalitetnejše sprejemanje kulturnih do-
brin in izboljšali pogoji za delo delavcev v kulturi,
temveč bi novi prostori omogočili boljše pogoje za
delovanje delegatskega sistema, omogočili bi orga-
nizacijo pomembnih strokovnih in znanstvenih se-
stankov ter drugih srečanj in ne nazadnje tudi omilili
pomanjkanje ustreznih prostorov, s katerim se sreču-
jejo pri svojem delovanju družbenopolitične orga-
nizacije, SIS v mestu Ljubljana in republiki. In kak-
šen je odmev o družbenem dogovoru med delegacija-
mi v naši občini, saj so le-te preko občinske in repu-
bliške kulturne skupnosti podpisnice tega dogovora?
Odmeva pravzaprav ni, če odštejemo deset pripomb,
ki jih je kuhurna skupnost Ptuj dobila. Delegati petih
delegacij se strinjajo z izgradnjo kuUurnega centra,
vendar pa želijo, da se v družbenem dogovoru navede
točen znesek, ki ga bo za kulturni center prispevala
Kulturna skupnost Slovenije, to je 50.000.000 din.
Ostalim petim delegacijam ni bilo popolnoma jasno,
kaj in kako z družbenim dogovorom, vendar nobena
od teh ni zahtevala od občinske kulturne skupnosti
dodatnih pojasnil niti ni na sejo vabila predstavnika
kulturne skupnosti. O družbenem dogovoru so prav-
zaprav razpravljale delovne skupnosti oziroma delav-
ski sveti, in tako nekateri odklanjajo podpis družbe-
nega dogovora, ker niso podpisniki in ne sprejemajo
nobenih obveznosti. Sev^a niso neposredni podpis-
niki, so pa kot delegati preko Kulturne skupnosti
Ptuj v Kulturni skupnosti Slovenije podpisniki tega
družbenega dogovora, saj se bodo sredstva za kultur-
ni center v Ljubljani, ki bi jih naj dala Kulturna
skupnost Slovenije, zagotovila iz skupnega programa
Kulturne skupnosti Slovenije in za ta skupni program
združujejo sredstva tudi delovni ljudje ptujske obči-
ne. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da je ta doku-
ment šel mimo delegacij skoraj neopazno.
N. B.
Izvajanje akcije „Našo obrambo v
vsako družino" v občini Ptuj
v sodelovanju z Republiškim odborom ZRVS SR Sloveni-
je je bila 7. oktobra 1977 razširjena seja občinskega odbora
ZRVS občine Ptuj, na kateri so sodelovali predsedniki odbo-
rov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih
skupnostih, predsedniki osnovnih organizacij ZRVS, člani
sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
skupščine občine Ptuj in predstavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij. Na seji je sodeloval tudi sekretar republiškega od-
bora ZRVS SR Slovenije Bojan Fertin.
Svet predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo je letos
razpravljal o vlogi obrambno-vzgojnega in obrambnostro-
kovnega tiska, ki ima zelo pomembno mesto pri usposablja-
nju vseh struktur prebivalstva ter je tudi sprejel načrt akcije
,,Našo obrambo v vsako družino". V zvezi s tem je svet za
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske
skupščine Ptuj na svoji seji 28. septembra 1977 razpravljal o
vlogi obrambnovzgojnega tiska in o možnostih za izvedbo
navedene akcije na območju občine Ptuj. Revija NASA OB-
RAMBA izhaja od leta 1968 ter je za njo značilno poljudno
obravnavanje obrambnovzgojne problematike, ki je po vse-
bini in pestrosti zanimiva vsem kategorijam prebivalstva.
NASA OBRAMBA objavlja gradivo s področja doseženih
izkušenj na področju obrambnih priprav in družbene samo-
zaščite, prikaze o najnovejših dosežkih na področju vojaške
tehnike, prispevke o JLA, vojaških šolah in poklicih, o iz-
kušnjah iz n^e NOV in drugih revolucionarnih in osvobodil-
nih gibanj in druga zanimiva vprašanja.
Nosilci akcije ,,Našo obrambo v vsako družino" so v kra-
jevnih skupnostih odbori za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito v sodelovanju in ob podpori vseh družbenopoli-
tičnih in družbenih organizacij v krajevni skupnosti. V
skladu s tem bodo imenovani poverjeniki po posameznih va-
seh, zaselkih in ulicah, ki bodo pristopili k zbiranju naročni-
kov in obiskovali posamezne družine. Skrb za razširjanje
,,Naše obrambe" je naloga vseh vodstvenih organov v
krajevnih skupnostih in v občini, kjer je nosilec akcije svet za
ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sodelo-
vanju z družbenopolitičnimi organizacijami. V razpravi je
bilo poudarjeno, da je treba akcijo speljati in tako zagotoviti
podružbljanje obrambnih priprav v čim večjem obsegu ter
zagotoviti stalno obrambno usposabljanje vseh struktur pre-
bivalstva.	S. M.
MLADI SAMOUPRAVLJAVCI OCENILI
DOSEDANJE REZULTATE DELA
v začetku oktobra je obiskal občino
Slovenska Bistrica predsednik konfe-
rence mladih delavcev pri RK ZSMS
Slovenije Ciril Sitar. V enodnevnem
obisku v bistriški občini se je najprej
pogovarjal s predsedniki osnovnih or-
ganizacij ZSMS in člani predsedstva
konference mladih delavcev pri OK
ZSMS Slov, Bistrica.
Nato je obiskal še nekatere delovne
organizacije v katerih je zaposleno večje
število mladih. Med njimi tudi OZD
IMPOL Slov. Bistrica, kjer so v ta
namen organizirali poseben razgovor ža
okroglo mizo.
V Impolu, kot tudi drugih sredinah,
kjer delujejo mladi proizvajalci, so v
razgovorih posvetili posebno pozornost
nalogam mladih v pripravah na deseti
kongres ZKS in problematiki mladih v
TOZD in dosedanjim obravnavam in
ugotovitvam pri uresničevanju določil
zakona o združenem delu, še posebej
vlogo in mesto mladih. Ob tem so opo-
zorili na problem produktivnosti in
vlogi mladine, izobraževanju mladih na
delovnem mestu in ob delu, zaposlova-
nju in družbenem standardu mladih.
Široko so osvetlili idejno-politično
usposabljanje mladih v delovnih kolek-
tivih, njihovemu vsestranskemu obve-
ščanju in obveščenosti, vlogi mladih pri
uresničevanju določil zakona o združe-
nem delu kot tudi njihova prizadevanja
v pripravah na volitve v letu 1978 v
samoupravne, občinske in republiške
vodstvene organe.
Ocenili so dosedanje uspehe konfe-
rence mladih delavcev pri OK ZSMS
Slov. Bistrica ter se dogovorili za neka-
tere kadrovske spremembe v vodstvu
konference.
Sprejeli so tudi nekatere pomembne
napotke za delovanje mladih v okviru
delovne organizacije kot tudi v sredinah
, kjer preživljajo svoj prosti čas.
Viktor Horvat
VOLILNA
KONFERENCA
00 ZKS PTUJ II
v preteklem tednu so imeli tudi člani 00 ZKS Ptuj II svojo volilno
knferenco. Kritično so oceniU svoje delo in ugotovili, da so zastavljeni
program dosledno izpeljali. Kljub temu pa niso zadovoljni s svojo
aktivnostjo v okviru krajevne skupnosti. Ugotovih so, da bi morali prav
člani osnovne organizacije bolj povezano delovati v terenskih
organizacijah socialistične zveze, saj osnovna organizacija pokriva kar tri
terene. Prav gotovo pa bo reor^nizaciia krajevne skupnosti pripomogla k
Večji aktivnosti komunistov, saj bodo stevUčno manjše organizacije lahko
bolje delale.
Eden izmed sklepov konference je bil, da bi imenovaU posebno
trojko članov, ki bi obiskovah na domu tiste člane osnovne organizacije,
ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo redno hoditi na sestanke m delati
na terenu. Takih članov je v osnovni organizaciji 10 in so oproščeni
sestankov. Prav gotovo je ta sklep posnemanja vreden, saj je v naši sredini
lepo število komunistov, ki zaradi starosti ne morejo več tako aktivno
cfelati, četudi jih delo zanima in bi kot dolgoletni člani Zveze
komunistov še vedno radi sodelovali. Člani osnovne organizacije so dali
razrešnico dosedanjemu sekretariatu in izvoliU nove člane, ki jim je prva
naloga — pripraviti program dela za naslednje obdobje.
N. D.
Velike naloge na področju povezovanja
turistične ponudbe
v tem času že lahko pregledamo
prve podatke o uspehih na pod-
ročju turistične bere ptujskega ob-
močja. Prvi splošen podatek, s
katerim razpolagamo, pove, da se
delež turizma in gostinstva v struk-
turi družbenega proizvoda iz leta v
leto povečuje. Po zadnjih podatkih
(podatki so iz leta 1975!) je njun
delež v družbenem proizvodu obči-
ne znašal 3,4 odstotka ali 60,6
milijona dinarjev.
Statistika je v prvih šestih mese-
cih zabeležila, da je bilo v tem ob-
dobju 16.667 gostov, od tega 4040
tujih; prenočitev pa je bilo v tem
času 22.737. Indeksni prikazi nam
povedo, da je število vseh gostov
doseglo 224 točk; porast prenoči-
tev pa je bil zabeležen s 140 in-
deksnimi točkami. Podatke pa
osvetlimo še s tem, da je bila pri
tem izkoriščenost prenočitvenih
kapacitet le 44,7 odstotka.
IVIožnosti za še uspešnejše utrje-
vanje turistične in gostinske po-
nudbe našega območja je veliko.
Kako jih v našem prostoru znamo
ali ne znamo izkoristiti, pa je
vprašanje zase. Široka turistična
ponudba pa se v svojem spletu
sooča tudi z urejenostjo naselij,
ohranjenostjo naravnih lepot, či-
stostjo okolja, urejenostjo pro-
metnih poti, dostopnostjo raz-
ličnih kulturno-zgodovinskih
spomenikov itd. ,,Naš turistični
bum" ob navedbi gornjih podat-
kov ne bi smel biti zgolj slučajen.
Povedati pa moramo, da šepamo
na področju organizacijskih oblik
turistične ponudbe. V občini sicer
poleg ostalih turističnih dejavni-
kov, dela nekaj društev in pa ob-
činska turistična zveza; v razpravi
pa je predlog ustanovitve turistične
poslovne skupnosti.
Posamezni členi v turistični
ponudbi bolj ali manj uspešno
opravljajo svojo vlogo. Občutek
imamo, da se nekateri na pod-
ročju, za kateraga so odgovorni,
ne ,,znajdejo"! Zavedati se
moramo, da turistična društva in
občinska turistična zveza kot
koordinator dela številnih
negospodarskih organizacij ter
društev, ki s svojim delom posega-
jo na področje turizma; ne
zmoreta zadovoljiti vseh potreb
turističnega povpraševanja! Turi-
stična zveza še ni dala željenih
rezuhatov, predvsem zato, ker je
šele pred meseci zaživela in pa tudi
zato, ker je finančno zelo siro-
mašna (praktično brez denarja); ne
razpolaga pa tudi z zadostnim šte-
vilom ,.turistično izobraženih
ljudi".
Njena vloga se odraža zlasti kot
skrb in pomoč pri oblikovanju
novih turističnih motivov in pri-
vlačnosti, organizaciji ali sodelo-
vanju pri organizaciji ter dajanju
pobud za organizacijo pomemb-
nejših turističnih, kulturnih, za-
bavnih in drugih prireditev ter ma-
nifestacij, ki bogate motive za tu-
ristični obisk občine...
Specifičnosti našega območja, ki
jih in bi jih lahko še izkoristili v
turistični ponudbi, je še veliko.
Značilnost že uveljavljenih turi-
stičnih prireditev pa je taka, da le-
te premalo nastopajo v širšem
družbenem prostoru in bi morale
prerasti meje določenega okolja ter
imeti večji značaj v smeri možnosti
ustvarjanja dohodka. Turistična
prireditev te ali one oblike bi se naj
v bodoče pojavljala kot reden pro-
izvod gospodarskega cilja. Ugo-
tavljamo pa tudi, da še vse prema-
lo izkoriščamo možnosti za izlet-
niški turizem.
Večja turistična odprtost je tudi
eden izmed vzpodbujevalcev
hitrejšega splošnega razvoja.
Ob razpravi predloga o ustano-
vitvi turistične poslovne skupnosti
je treba poudariti, da je za prevla-
dovanje turistične funkcionalne
dejavnosti potrebna. Skupnost je
najustreznejše mesto za povezova-
nje gospodarstva in občanov v
širokem spektru povezovanja inte-
resov ostalih dejavnikov, ki sode-
lujejo v turistični ponudbi; njen
osnovni cilj je enotnost nastopa na
turističnem trgu. O njeni ustanovi-
tvi pa teče razprava tudi v ptujski
občini. Se pred organizirano
razpravo pa je treba opozoriti na
nekatera še odprta vprašanja: teri-
torialno opredelitev posameznih
poslovnih skupnosti, način pove-
zovanja le-teh v širšem družbenem
prostoru, vsebino, delo, članstvo
itd.
Organizacijske oblike in poveza-
ve, že uveljavljene na turističnem
trgu, kot rečeno, vsebinsko v celoti
ne ustrezajo potrebam turizma. Če
bomo hoteli čez čas zapisati, da
smo v ptujski občini prešli že obi-
čajne okvire turistične ponudbe,
bomo morali brez običajne
zamudnosti, pristopiti k uveljav-
ljanju novih organizacijskih oblik;
ob tem pa ne pozabiti, da nosijo
levji delež na turističnem področju
gostinske organizacije!
MG
V teku akcija za ustanovitev
mladinskih pohodnih enot
Republiška konferenca zveze socialistične mladine
Slovenije je začela z akcijo pregleda dela na področju
mladinskih pohodnih enot. Akcija pa je nujna tudi iz
razloga, da se delovanje mladinskih pohodnih enot
postavi v enotne okvire. Zabeležba njenih delovanj
pa se bo odrazila tudi v ,,odličju 22. december", ki je
skupek ocen delovanja mladih na področju sodelo-
vanja z JLA, ZRVS in ZZB NOV. Njeno osnovno
poslanstvo se odraža v oživljanju tradicij NOB,
utrjevanju samoupravne misli, bratstva in enotnosti
itd. V ptujski občini bomo k ustanovitvi mladinske
pohodne enote pristopili v naslednjih dneh; prav tako
pa tudi k izdelavi prve ocene sodelovanja mladih z
JLA, ZRVS in ZZB NOV.	MG
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
13. oktober 1977-
TEDNIK
Urejanje vodotokov in obramba
pred poplavami
Za vzdrževanje obstoječih in urejanje vodotokov ob reki
Dravi skrbi Vodnogospodarstvo Maribor TOZD Vodnogospo-
darska enota Drava Ptuj. Zaradi narave dela sodijo med delovne
organizacije posebnega družbenega pomena. Med njihove
osnovne naloge sodi vzdrževanje in urejanje vodotokov, to med
drugim pomeni pridobivanje novih zemljišč z melioracijami in
varstvo pred poplavami, ki so v preteklih letili povzročale tudi
pri nas veliko gospodarsko škodo. ,
Obiskali smo direktorja Vodnogospodarske enote Drava
Ivana Krapca. Q nastanku sedanje delovne organizacije je
povedal naslednje:
„Z ZakoncHTi o vodah leta 1974
je prenehala delovati Vodna
skupnost Drava-Mura in sta
nastali dve območni vodni
skupnosti To sta območna vodna
dtupnost Drava s sedežem v
Manboru in Območna skupnost
Mura s sedežem v Murski -Soboti.
Ostali, operativni del, se je
pieimenov^ v Vodnogospodarska
podjetje Maribor. Na podlagi
ustavnih dopolnil smo piičdi z
ustreznim organiziranjem Vodno-
gospodarskega podje^a. Taje tako
sestavljen e štirih teme^nih
o^anizacij združenega dela. Med-
nje sodi tudi naša."
- Z novo organiziranos^o ste
seveda razdelili tudi področja
dela.
jJ^ri novi organEiranosti, for-
miranju TOZD, smo težili za tem,
da bi dobili zaokrožene celote.
Ker je dejavnost Vodnogospodar-
skega podjetja posebnega (firužbe-
nega pomena, izvajata naša in
temeljna organizacija s sedežem v
Mursfo' Soboti naloge iz tega
okvira. Mednje sodi vzdrževanje m
urejanje obstoječih vodotokov in
osnovna naloga, varstvo pred
poplavami-
Da bi te naloge uspešno izv^ali
imamo v nasi TCED rečno
nadzomo službo za območje
hidrosistema Pesnice, desnega
brega Drave za Dravsko polje m
dolino ob Dravinji in zgodnji del
Drave z Mežo in Mislinjo. T^o se
naše področje dela razteza na
celotnem območju reke Drave v
SR SlovengL" ,
— Katere naloge trenutno
opravljate in katere so pred vami?
„Naša naloga je, kot sem že
omenil, vzdrževanje vodotokov in
to imenujemo redno vzdrževanje.
To poteka zlasti • na vodnem
sistemu Pesnica, manj del je na
Etavi, ker bo z izgradnjo
Indroelektrame Fonnin v celoti
izkoriščena in je vzdrževanje
ikoraj v celoti s pomočjo strojev,
in seveda dela vzdrževanja in
urejanja na ostalUi vodotokih kot
so zavarovanje in urejanje komu-
nikacq in ureditev osnovne
odvodne mreže.
Kot veste smo letos pričeli z
urt^anjem Poldcave in sicer od
Trzca in smo trenutno z deli pri
mostu v Apačalu Urediti moramo
osnovno odvodno mrežo in s tnn
cmiogočiti začetek melioracij, v
letu 1979, na površini okrog 2000
hcktaijev. Ziaven teh del nižje od
Maribora pa smo trenutno pri
urejanju industrijskega predela in
ureditvi Homšnice v Slovenj
Gradcu." ,
- PovedaU ste, da je ena vaah
osnovnih nalog obramba pred
poplavami. Katere naloge na tem
področju dela izvajate?
„Pred leti sovs^oletne poiiave
povzročale precejšnjo gospo-
darsko škodo. ,Z ureditvijo ^
vodnega sistema Pesnica pred
nekaj leti, smo na tistem področju
možnost poplav zelo zmanjšdi.
Popolnoma odpraviti nevarnost
poplav ni možno nikjer. Onienil
bi, da po letu 1972 ob Pesnici ni
bilo poplav. Po letu 1972 smo na
vodnem sistemu Pesnica marsikaj
dopolnili, Eboljšali in spremenili
tako, da nas takšne poplave ne
morejo več presenetiti.
Z izgradnjo hidrodektrame
Formin m ostalimi na Dravi se je
vodni režim tako spremenil, da
poplav nižje od Maribora ne bo, v
zgornjem ddu j>a jih tako ni več.
Ost^a nam se območje Polska-
ve in Dravirge. Polskava in njeni
pritoki bodo kot osnovna odvod-
na mreža urejeni na desetletno
varnost To pomeni možnost
enkratnih poplav v desetih letih. V
nadednjem srednjeročnem ob-
dobju, ko bo že končana osnovna
odvodna mreža, bomo sistem
odvodnje dograjevali z zadrže-
valniki na zgornjem območju
Pdskave in Frama ter tako dosegi
tridesetletno varnost
Vsakoletne poplave so v dolini
Dravinje. V tem srednjeročnem
obdobju nam zagotovljena sred-
stva ne omogočajo odprave poplav
na tem področju. Predvidevamo le
zadrževždnik Perovec v občini
Slovenske' Konjice, ki bo zadržal
visoki val Oplotnice in v spodnjem
toku poplave uHažiL Z zadrževal-
nikom v dcJini Ličnk;e pri
Poljčanali bi poplave ob Dravinji
laliko odpravuL Vendar v bližnji
prihodnosti potrebnili srestcv ne
bomo uspdi zbrati." ,
-	b. dosedanjega razgovora
laliko povzamemo, daje področje
vašega dela zdo široko, v več
občinali. Laliko poveste še nekaj o
tem?
„V naši temdjni organizaciji
združenega dela nas je trenutno
126, Z oeirom na naravo dela
imamo zaposlenili cJcrog 70
odstotkov nekvahficiranin in
polkvalificiranih delavcev. Naše
ddo poteka na celotnem območju
reke Drave v Sloveniji, torej v
desetih občinali, ker vodno-
gospodarske dejavnosti ni mogoče
dehti in omejiti po posameznili
občinali. Prav zaradi tega je za
zbiranje potrebnih sredstev usta-
novljena območna vodna skup-
nost." ,
-	Pred leti ste večino dd na
vzdrževanju in urejanju rek in
pritokov izvajali ročno, skratka
bilo je veliko fizičnega dela. Kako
je s tem sed^, ko je urejenili že
precej obrežij?
„Res je, da smo takrat, ko je
bilo težišče dela na urejanju in
vzdrževanju Drave, opravljali dela
več ali manj ročno. Z,ureditvijo
Drave, z izgradnjo hidorelektram,
se je narava vzdrževalnih del tukaj
spremenila. .Ročnega oziroma
čistega fizičnega dela bo vedno
manj, v pretežni meri bomo
vzdrževarge oprav^ali s strojL
Tako se bodo vzdrzevalna dda na
Etovi zmanjševala in bo težišče na
urejanju ostalih vodotokov. S
sodobno mehanizacijo si lahko
veliko pomagamo pri vzdrževalnih
delih, manj pa pri ureianju
vodotokov," je razgovor zaključil
Ivan Krapec.	^ ^^^^^
Urejevanje potoka	Foto: D. Klobučar
Vsa društva pod
skupno streho
v Ormožu se skoraj vsa društva srečujejo s prostorskimi problemi.
Zato ni naključje, da so se predstavniki vseh društev krajevne skupnosti
Ormož dogovorili, da s skupnimi močmi zgradijo dom, v katerem bi svoje
prostore imeli lovci, ribiči. Avto moto društvo in še kdo.
Dolgotrajna želja se je začela uresničevati. Člani Združenja samostoj-
nih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov so se zato odločili, da prično
z gradnjo doma društev krajevne skupnosti Ormož. Glavni investitor in
izvajalec vseh del bo Združenje samostojnih obrtnikov, soinvestitorji pa
še Lx)vska družina, Ribiška družina ter Avto moto društvo.
Načrtovalec projekta, Dušan Moškon, je že napravil idejni projekt no-
vega doma, ki bo po lokacijski dokumentaciji stal nasproti Veterinarske
postaje. V domu bodo društveni in klubski prostori ter večja prireditvena
dvorana. Vrednost teh del je ocenjena na približno 2 milijona dinarjev. In
kot je dejal šef knjigovodskega servisa pri Združenju samostojnih obrtni-
kov, Kondrad Prejac, bodo z deli začeli že kmalu.
zk
foto: JB
Maketa nove zgradbe
Foto: J. Bračič
Razstava ob jubileju
Med vrsto aktivnosti Društva
upokojencev Ptuj, s katerimi seje
društvo ob svojem jubileju
predstavilo širšemu krogu delovnih
ljudi in občanov; zavzema vidno
mesto društvena razstava pod
naslovom: ,,Slike in fotografije
77". Razstavo je ob prisotnosti
večjega števila članov društva, 10.
oktobra dopoldan, odprl predsed-
nik društva Mihael Guček. Na
razstavi se s posnetki življenjskih
trenutkov predstavljajo: slikarja
Janez Korošec in Lojze Kirbiš ter
fotograf Alfred Bradač. V društvu
so se odločili, da bodo tudi v
bodoče prirejali take in podobne
prikaze aktivnosti članov društva.
Prvi vtisi z razstave so več kot
ugodni pa čeprav gre za razstavo v
skromnih okvirih.
MG
ZAKAJ TAKO?
Ponovno se moram oglasiti v zvezi z prodajo sadja. Pri Kmetijskem
kombinatu v Ptuju, za gradom, prodajajo jabolka in hruške za takojšnjo
uporabo, oboje po 7 dinarjev. Pred dnevi so bile hruške za takojšnjo
uporabo po 5 dinarjev. Zakaj razlika v odkupni ceni? Ampak to Se ni hud
problem, ker smo potrošniki že tako povsod vajeni spremembam cen.
Problem je v tem, da pri njih ne smeš izločiti nagnitega sadja, kot se je to
meni primerilo. Tovarišica mi ni dovolila in jedrnato rekla: ,,Kaj si pa
mislite, kdo pa bo te hruške kupil, ko pa smo jih že mi sami prebrali."
Na to lahko trdim nasprotno. V trgovini, če opaziš pokvarjeno (nagnito)
sadje, ga izločijo. Ena tovarišica je vprašala katera kvaliteta sadja je v
zabojih. Tovariš je odgovoril, da druga. Cena je bila za I. kategorijo 6
dinarjev in za II. 4 dinarje. Ko je omenjena tovarišica dala jabolka na
tehtnico, je tovarišica, ki tehta, rekla: ,,Ta jabolka so debelejša in lepša,
pa jih boste plačali po 5 dinarjev," kar je tudi storila. Vprašamo se, če je
cena določena in ali jo lahko spreminja nekdo, ki ni za to pooblaščen?
Navajeni smo plačevati sadje, kljub neodgovorni kvaliteti ter visoki ceni.
Pri KK pri VURBERGU pa dobiš enake hruške za takojšnjo prodajo po 5
dinarjev in si jih tudi lahko izbereš. Jabolka pa enako po izbiri za 4
dinarje (lahko si jih prebereš). Ali ni to ista delovna organizacija in zakaj
takšna razlika v ceni ter odnos do potrošnikov, ko pa poslušamo reklamo
po radiu ali TV za prodajo sadja, da bo za L kvaliteto cena največ 5,50
dinarj^ev, pri nas pa skoraj ne razlikuješ 1. od 11. kvalitete?
Cez čas pa bomo zopet razpravljali, kam s sadjem, ki leži v zalogi, ali
pa še celo v sadovnjakih, skratka, ne znamo gospodariti takrat, ko je to
potrebno, da bi jabolka prodali res po ceni, ki tudi ustreza kvaliteti!
Kaj menijo o takšnem odnosu v KK Ptuj?
Opomba: dogodek se je zgodil dne 5. oktobra 1977 ob 15.30
Kondrad ZOREČ
Kidričevo
MLADI NA SEJMU
ELEKTRONIKE
Dijaki četrtih letnikov gimnazije
Dušana Kvedra in SCGU, ter
tretjih letnikov so obiskali sejem
elektronike na ljubljanskem gosp-
odarskem razstavišču. Z zanima-
njem so si ogledovali nove dosežke
na področju elektronike. Zraven
zdo znanih tujili razstavljalcev,
kot so npr. Blaupunkt, Siemens in
drugih, so razstavljali tudi naši
znani proizvajalci kot so RIZ iz
Zagreba in Gorenje iz Velenja, ki
je že zelo znano ime ne samo na
domačem ampak si utira pot tudi
na zahodnoevropsko tržišče.
Vsak izmed učencev je s
posebnim zanimanjem opazoval
stvari, ki so ga bolj privlačile.
Nekatere so zanimali televizorji,
druge računalništvo, tretje pa
mešalne mize za disko, saj jih je
bilo Veliko.
Mladi, ki so si z velikim
zanimanjem ogledali sejem elek-
tronike, upajo, da to ne bo zadnja
poučna ekskurzija in da bo še več
zanimivih.
D. Klajnšek
S skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
V	torek, 11. oktobra dopoldan so se v delavskem domu Franca Krambergeija v Ptuju sestali na
skupni seji ddegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj.
Osrednja točka dnevnega reda je bila gotovo obravnava poročila o poslovanju občinske zdravstvene
skupnosti in zdravstvenih delovnih organizacij v ptujski občini.
V	živalmi razpravi je bila rečena marsikatera kritična beseda na račun neurejenih zadev v zdravstvu.
Kljub istemu obsegu zdravstvenega varstva kot lani, morda celo večjem, je namreč prispevna stopnja za
zdravstvo v ptujski občini nižja, celo najnižja v regiji nasploh. Več o tem preberite v prihodnji številki
TEDNIKA.	J J	F	F	_0M
Sredstva za dedka Mraza v
skupen sklad!
Družbena prizadevanja za ,,enakovredno" prazno-
vanje dedka Mraza so se tudi v ptujski občini obliko-
vala v samoupravni sporazum o združevanju
sredstev, organizacije in praznovanju novoletne jelke
in prihoda dedka Mraza. Po tem sporazumu se bodo
sredstva, namenjena najrazličnejšim prireditvam ob
prihodu dedka Mraza, združevala v skupnem skladu
in se tudi ,,enakovredno" delila. Pristop k samo-
upravnemu sporazumu izhaja iz pridobitev socialis-
tičnih vrednot, ki dajejo dedku Mrazu bolj
socialistično vsebino in poudarjajo njegovo vzgojno
poslanstvo. Sporazum bo treba sprejeti in ne samo
to; tudi delati po njegovih določilih.
Dedek Mraz v sedanjem trenutku ne more in ne
sme biti zgolj preobleka bodisi bogastva bodisi
revščine določene sredine. Izkušnje iz preteklosti
kažejo na to, da je dedek Mraz prepogosto hodil
naokrog z različnim obsegom dobrot in jih tudi raz-
lično delil: odvisno od bogastva sredine. Ti stavki naj
letos ostanejo le bežnost misli in značilnosti
določenega trenutka!
Zrelost, ki smo jo dokazali s to pomembno odlo-
čitvijo, naj bo samo ena izmed naših stalnih prizade-
vanj za pravilno in družbi sprejemljivo vrednotenje
prireditev in proslav ob vstopu v novo koledarsko
leto, ki so še zlasti izjemno doživetje za mladega
človeka.
MG
FRANC GABRIJEL 90 LETNIK
Ptujčanom dobro znani in
priljubljeni Franc GABRIJEL,
rojen 3. oktobra 1887 v St
Jakobu v Rožni dolini na
Koroškem je obhajal 90. obletnico
svojega rojstva. Kot vesten in
dcromen mož, je tudi ta veliki
ži\ijenjski jubilej proslavil skrom-
no v Domu upokojencev med
svojimi sooskrbovanci.
Proslavo so popestrili pevd
pevskega zbora upokojencev v
Ptuju, pod vodstvom pevovodja
Rudija Kreutza. Zapeli so 8 lepo
zvenečih pesmL Odcrbovanci
doma upcA:ojencev so pevce z
navdušenjem poslušali in sproti
nagrajevii z aplavzL Predsednik
društva upokojencev Miliad Gu-
ček je s toplimi besedami čestital
visokemu jubilantu, mu zaželel
dočakati še več jubilejev, posebno
še enega pomembnejšega čez 10
let V, imenu oskrbovancev Doma
upokojencev pa mu je izrekd
čestitko Jože Meško.
Jubilant Franc Gabrijd se Je
prav ganjen vsem iskreno zahvalil
in se prisrčno rokoval z vseini
člani pevskega zbora, nato pa še
sam izvedel dva solospeva.
Svojo nerožnato mladost je
Franc Gabrgd preživd v rojstnem
kraju, kjer je tudi obiskoval
Huddco šdo z odličnim uspehcmi.
Že kot šolarček osnovne šde je
materi pomagal čistiti šolske
prostore m si tako že sam prislužil
košček kruha za v šdo. O, kaki
šolski malici takrat ni bilo govora.
Vse do 15. iejta je mali Franček
pomagal materi pri vzdrževanju
družine.
Ker pač v družini ni bilo
aedstev za nadaljnje šdanje, se je
151etni uka in izobrazbe željan
mladenič podal v jeseniško
ždezamo, kjer je pdeg kovinarst-
va v mrzli valjami, deloval v raznih
društvih in se • izobraževal v
tečajih, kar dokazujejo njegova
številna priznanja in odliko-.?anja.
Hitro se je uvrstil med napredne
ddave m se boril za pra\dce
delavcev, zato je skoraj prišd
pred puškine cevi. C^ smdikata
kovinagev je postal že leta 1907.
Po pm svetovni vojni ga
najdemo v Borovljah na Koroškem
kot poverjenika in agitatoga ob
jiebiscitu za Jugoslavgo. Po
propadlem plebiscitu je bil leta
1920 premeščen v Ptuj, kjer je
takoj začd ddovati pri takratnem
pevcem društvu „Naprej". Kot
upravitdj pri soci^nem zavaro-
vanju m potem referent za
pokojnine si je nabral vehko
zaslug za ddavski razred, zaradi
tega so ga kot proletarskega
agitatorja premestili v Maribor.
1950. leta je stopil v zasluženi
pokoj, 1967 je ustanovil pevski
zbor upcrfcojencev in je še danC^
častni predsednik. Pred dobrim
tetom se je preschl v Dom
upokojencev, kjer preživlja ob
strani svoje dobre življenjske
družice, vesde in zadovoljne dni
svojega življenja. Šc na mnoga,
zdrava, krepka leta - dragi
jubilant!
Jože Meško
Franc Gabrijel
Foto: OM
TEDNIK
—13. oktober 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Srečanje gozdarjev v
znamenju zelenega bora
Ptigske gozdarje so 7. oktobra obiskali gozdarji iz sosednjih
slovenskih in hrvatskih občin, s katerimi jih veže že tradicionalno
sodelovanje na področju izmenjave izkušenj gozdarske proizvodnje.
Srečanje je bilo letos že četrto po vrsti in je potekalo v »znamenju
zelenega bora". Srečame so letos pripravili: GG Maribor - OK
(jozdarstvo Ptuj, KX - TOZD Gozdarstvo in Trgovsko podjetje Les -
TOZD Lesna industr^a.
Udeleženci srečanja so se med svojim bivanjem v Ptuju srečali s
praktičnim prikazom sečnje, spravila in transporta zelenega bora ter
prikazom lusčenja v tovarni furnirskih sodov; seznanili pa so se tudi z
uporabnostjo in vrednostjo zelenega bora in njegovim prispevkom v
bogatenju »siromašne zemlje".
^ Srečanje so zak^učili na Gorci in se dogovorili za prihodnje
srečanje, ki bo kot dosedanja, delovnega in ustvarjalnega značaja.
MG
Gozdagi na obisku v tovarni fumuskih sodov
Foto: JOS
v tej prenovljeni z(;radbi pri Tomažu so dobili otroci svoj novi prostor.
Foto: JOS
Skrb za najmlajše
pri Tomažu
Pri Tomažu, v ormoški občini,
so v okviru tedna otroka, ki je bil
od 3. do 10. oktobra, odprli
prenovljene prostore za vrtec v
katerem bo našlo svoj drugi dom
60 otrok iz tega območja občine. V
Ormožu se lahko pohvalijo, da
trenutno ni krajevne skupnosti v
kateri ne bi imeli svoje vzgojno
varstvene ustanove.
Po zadnjih podatkih je v
organizirano predšolsko varstvo
vključenih 22 »/o vseh otrok v
občini. Zanj pa se vse bolj odloča-
jo tudi kmečke družine, saj vidijo
veliko prednosti, ki jih lahko
otrok z organiziranim varstvom v
vrtcu, pridobi v predšolski dobi.
mš
PRIPRAVE NA AKCIJO
SKOZI VSE LETO
v okviru pedagoške enote gospodarsko-upravne šole so mladi pred
dnevi ustanovili MDB ,,Jože Lacko", katere osnovna značilnost je, da
mladega človeka skozi ves čas trajanja šolskega leta načrtno pripravlja na
akcijo. Brigada je prva te vrste v naši sredi in je že ob ustanovitvi v svoje
vrste pritegnila več kot 50 brigadirjev. Dejavnost brigade je široko zasno-
vana in obsega poleg načrta udeležbe na akcijah lokalnega značaja tudi
dejavnost mladih na idejnopolitičnem in drugih področjih delovanja mla-
dih. Celodnevne dejavnosti brigade bodo ob sobotah in nedeljah, ko je
pouka prost dan. Program usposabljanja brigade je tesno povezan s pro-
gramom občinske konference ZSMS Ptuj in njenimi nalogami na pod-
ročju utrjevanja organiziranega prostovoljnega mladinskega dela.
Kot smo že zapisali, je izhodišče dela udeležba brigade na akcijah
lokalnega značaja. Brigadirji brigade ,,Jože Lacko" bodo v uresničevanju
svojih ciljev iskali stike tudi z DPO, krajevno skupnostjo in drugimi. Na
brigadni konferenci, ki je bila pred dnevi, so že formirali ustrezne komisi-
je, skozi katere bodo mladi tešili svojo radovednost na najrazlišnejših
področjih življenja in dela naše skupnosti; izvolili pa so tudi vodstvo bri-
gade. Za komandanta so izvolili Rajka Kuharja, za predsednika brigadne
konference Srečka Irgla itd. Komandant nas je seznanil s tem, da so se v
brigado vključili tudi brigadirji, ki so letos sodelovali na akcijah v
Posočju in Brkinih in, da se bo brigada udeležila ene izmed zveznih akcij
v letu 1978.
Brigada si je že nabrala prvih izkušenj na akcijah, ki so jih v minulih
dneh izvedli v okviru šole. Delali so na ureditvi sobe, ki jim bo služila za
razna srečanja. Soglašali so, da se bodo udeležili tudi akcij v okoliških
krajih. Na brigadnih konferencah, ki jih bodo sklicevali mesečno, se bodo
sprotno dogovarjali o sodelovanju na akcijah.
Poudarimo naj, da je samo stalno usposabljanje mladih že prvi temelj
za uspešno akcijo.
MG
Trenutek z delovne akcije Slovenske gorice 77
Foto: OM
„Pot do naziva docent je težka in dolga"
28. junija letos je fakultetni svet
Medicinske fakultete v Ljubljani
izvolil prim. dr. Jožeta Neudauerja
iz Ptuja za docenta interne medici-
ne. Obiskali smo ga, da bi nam
povedal, kakšna je pot do tega na-
ziva. Tako nam je pripovedoval:
„V ptujsko bolnišnico sem prišel
na staž leta 1951. Tu sem stažiral
dve leti, nakar sem moral na teren
v zdravstveno postajo Središče,
kjer sem bil tri leta šef. Leta 1956
sem prišel nazaj v bolnišnico na
specializacijo iz interne medicine,
ki sem jo končal leta 1959 in opra-
vil specialistični izpit. Med spe-
cializacijo sem se izpopolnjeval
deloma na svoje stroške v času
rednega letnega dopusta na univer-
zitetnih klinikah v Ljubljani, Za-
grebu in mesec dni v Beogradu.
Zanimala so me predvsem tista
področja, na katerih sam pri delu
nisem dobil zadovoljivega znanja
iz literature in sem moral iskati
pomoč pri profesorjih omenjenih
fakultet.
Ze takrat sem pričel pisati stro-
kovne članke, ki sem jih objavljal
v jugoslovanskih strokovnih
zdravstvenih revijah. Leta 1957
sem bil imenovan za primarija, le-
ta 1974 pa sem obranil doktorsko
disertacijo s področja zastruplja-
nja s svincem. To temo smo obde-
lovali 10 let in našli stvari v labo-
ratorijskih izvidih in v klinični
sliki, ki niso običajne in zato tudi
niso opisane v knjigah. Prav zara-
di tega sem se odločil za obdelavo
v disertaciji. Ker pa mora vsaka
disertacija prinesti nekaj novega v
mozaik znanosti, sem raziskoval
stvari, ki so bile opisane pri živa-
lih, na človeških jetrih pa še ne.
Uspelo nam je najti tudi pri ljudeh
iste vložke v jetrnih celicah. Pri
tem so mi seveda pomagali stro-
kovnjaki, ki se razumejo na histo-
logijo, to je na gledanje organov
pod mikroskopom in jih znajo za
te preglede tudi pripraviti. In rav-
no posebna priprava mi je dala
možnost najti te vložke.
Po opravljeni disertaciji sem se
Se naprej ukvarjal s pisanjem član-
kov, tako da sem vsega skupaj
napisal 27 strokovnoznanstvenih
člankov, 14 poljudnoznanstvenih
in številne priložnostne članke iz
našega območja. Obenem sem
sodeloval v uredništvu Zdravstve-
nega vestnika in ponudili so mi, da
lahko z ozirom na svoja dela, vlo-
žim prošnjo za izvolitev za docen-
ta. Postopek za to, da lahko po-
stane docent, je tak, da mora pro-
silec za to imeti strokovne pogoje,
gotovo število objavljenih člankov,
ki jih pregleda posebna komisija
pri fakultetnem svetu, le-ta pa
poda mnenje ali prosilec izpolnjuje
pogoje za ta naslov.
Prošnja in mnenje komisije gre
nazaj na fakultetni svet, ki preda
vse habilitacijski komisiji, ki pre-
gleda vso delo in ostale pogoje.
Tako se je v mojem primeru habi-
litacijska komisija Univerze stri-
njala s habilitacijsko komisijo Me-
dicinske fakultete. Fakultetni svet
je na podlagi tega mnenja imeno-
val komisijo, pred katero sem imel
tričetrt ure predavanje, potem pa
je sledilo še uro in pol spraševanja
in zagovarjanja pr^avanja.
Tako je bil postopek končan in
me je fakultetni svet na podlagi
dokumentov in opravljenih obvez-
nosti izvolil za docenta interne
medicine.
S tem nazivom si ne obetam no-
benih koristi, temveč samo večje
dolžnosti, če bom hotel pridoblje-
no zaupanje Se naprej razvijati.
Moral bom predavati na kongresih
in na fakulteti tiste teme, ki mi jih
bo zaupal učni načrt in obenem
skrbeti za svoje strokovno izobra-
ževanje. Do sedaj ni bilo lahko in
vem, da tudi v bodoče ne bo nič
lažje," je zaključil pripovedovanje
o svojem delu prim. dr. Jože Neu-
dauer.
N. D.
PARTIZANSKO SLAVJE
NA POHORJU
JuriSi slavne XIV. divizije so prinesli na Pohorje
nemir, boj in upor. Ta boj je bil toliko bolj neusmil-
jen in junaški, v kolikor bolj se je v smrtnih krčih
zvijala podivjana nacistična zver tretjega rajha, ki je
bila ena sama zelena jeklena čelada in zlikani
okrvavljeni Skornji. Ta naS boj za svobodne zarje je
zahteval krvav davek padlih in ranjenih, bolnih bork
in borcev NOV ter aktivistov OF. Podivjana
krvoločnost nacistične soldateske se ni ustavljala pred
nikomer in ničemer, tudi ne pred ranjenci in bolniki.
Zato je NOV v vsem svojem revolucionarnem narod-
no-osvobodilnem boju izpovedovala vedno in povsod
svojo človečnost. Posebno skrb smo posvečali ranje-
nim in obolelim.
Na Pohorju so zrasle partizanske bolnišnice, ki so
nudile toplo streho, varnost in zdravniško nego
ranjencem in bolnikom. Za hrano, obleko, obutev,
sanitetni materijal so skrbeli ekonomati. Med njimi
ekonomat sektorja P2 Zmagovih partizanskih
bolnišnic v Repu pri Jugovem v KS Kebel, KO ZB
NOV Oplotnica.
V soboto, 24. septembra 1977, smo v neposredni
bližini ekonomata, terenske apoteke Granit in
čevljarske delavnice odkrili spominsko obeležje. Kot
smo bili v tistih najtežjih dneh zaradi posebnosti svo-
je naloge, skrbeti za ranjence in bolnike, tihi in
predani svoji NOB, tako smo v tišini pohorskih goz-
dov odkrili obeležje.
Zbrali smo se od blizu in daleč nekdanji borci
ekonomata, nekateri ranjenci in naši pohorski aktivi-
sti ter mladina, da bi odkrib večen pomnik vsem, ki
smo se bili na tem koščku svoje zemlje, vsem pohor-
skim kmetom, ki so nam nesebično pomagali in
vsem, ki so tedaj vedeli, kaj so čast, ponos in zvesto-
ba. Pomnik pa naj priča vsem, ki jih bodo še pozno
za nami poti vodile tam mimo, da je živela v letih
1944—45 tu majhna družina neustrašnih borcev, ki
je kljub strahotnemu nasilju rešila življenje in zdravje
tolikim in tolikim ranjencem in bolnikom.
Pozno odkrivamo spominska obeležja, saj je
minilo od tistih let že več kot trideset let. Vseeno pa
nam je toplo pri srcih, saj smo odkrili pomnik v letu
velikih jubilejev tovariša Tita in Zveze komunistov.
Vso zahvalo za ta pomnik smo dolžni predvsem
sledečim tovarišicam in tovarišem: Jarnovič Božu-
Mihi, partizanskemu ekonomu in njegovi ženi
bolničarki Angelci, ki sta bila pobudnika za pomnik
ob sodelovanju Stanka Lipovca in Ota Albrehta,
direktorju TOZD Cezlak Granitolom Rudiju Vebru
in delavcem Francu Strnadu, Janezu Klančniku in
Matiji Crešnarju, ki so pomnik brezplačno izdelali in
ga postavili kot proletarci, ki iz granita delajo kruh.
Ob odkritju so govorili in obujali spomine Milan
Ivanuša, predsednik KO ZB NOV Oplotnica, Kirn
Rajko-Pero, komisar partizanskih bolnišnic, Jarnovič
Božo-Miha in Dušan Cokl, borec ekonomata.
Pomnik je prevzel v varstvo predsednik KS Kebel
Rudi Levat v imenu kebelske skupnosti in predvsem
kebelske osnovnošolske mladine, ki bo ob tem
pomniku vedela in čutila, da je svoboden rod
neuklonljivega partizanskega Pohorja, ko bo vztraja-
la na zemlji svojih partizanskih dedov in očetov.
Po slavnosti, ki je bila res skromna, smo se po
partizanski navadi ogreli ob topli in gostoljubni kme-
čki peči trdnega in zavednega pohorskega kmeta-
partizana Milana Kov^eta in njegove žene Marice.
Pomnik naj ne ostane osamljen in tih! Predvsem
šolski mladini priporočamo, da ga obišče in si ob
njem utrjuje zavest, da se v preteklost vračamo zara-
di prihodnosti zato, da bi bodočim ix)kolenjem
prihramli smrtno obsodbo, kakršno je slovenskemu
narodu izrekel Hitler in bi jo verjetno še hotela
ponovno se oživljajoča naci-fašistična zver.
Dušan Cokl
Kako uresničujemo
družbeno samozaščito
v zadnjem času se v vseh krajevnih skupnostih in tudi v delovnih
organizacijah oz. temeljnih organizacijah zdruienega dela ustanavljajo
odbori za ljudski odpor in druibeno samozaščito ter istočasno ie
sprejemajo statutarne sklepe in poslovnike o delovanju odborov. Global-
no se seznanjajo z obrambnimi načrti in z nalogami, ki jih ima sleherni
občan in delavec v KS oziroma v DO in TOZD.
Velika aktivnost v tej smeri je
bila v zadnjih nekaj tednih tako v
KS Kidričevo kot tudi v OZD TGA
in v vseh TOZD in DSS, kjer so se
redno sestajali odbori in
razpravljali o konkretnih pripra-
vah programov, kar še predvsem
velja za vse družbeno-politične
organizacije in društva na
območju KS in ustanovitve narod-
ne zaščite, njeni člani pa smo
pravzaprav vsi občani.
Ker si mnogi še vedno niso pov-
sem na jasnem, kaj je družbena
samozaščita in kaj &limo z njo
doseči je prav, da o tem napišemo
nekaj vrstic za naše bralce.
Osnovni namen družbene
samozaščite je zagotoviti varnost
ustavnega recla, družbene lastnine
in varstvo samoupravnega
družbenega razvoja nasploh. Že
doslej so namreč naši državni
organi izredno uspešno opravljali
svoje naloge, kar pa ob razvoju
družbenih odnosov in njihovi
zahtevnosti ter ob uveljavljanju
oblasti delavcev in občanov posta-
ja premalo. Prav zato je še kako
nujno, da vsi delovni ljudje in
občani tako kot sami urejajo vse
družbene zadeve, tudi sami
postanejo vaskodnevni nosilci in
uresničevale! družbene samozašči-
te.
Tudi na sestankih odbora za LO
in DSZ v KS Kidričevo, in tudi v
TGA so večkrat ugotavljali mnoge
napake in vrsto problemov, ki se
še vedno pojavljajo v vsakdanjem
življenju občana in delavca.
Skušajmo nekoliko pogledati
okrog sebe in ugotoviti, kako se
sami obnašamo do tega izredno
pomembnega vprašanja, kar še
zlasti velja za KS in občino kot
celoto. Pri tem mislimo predvsem
na to, kako se obnašamo kot
posamezniki v našem vsakdanjem
življenju bodisi na ulici, v bloku,
na delovnem mestu, kot udeleženci
v prometu ali na javnih prostorih
in podobno.
Ce pričnemo pri stanovanjskih
blokih kaj hitro vidimo, da imamo
vse zidove popisane in popackane,
šipe v vežah in na kletnih oknih
polomljene, okolico neurejeno, da
ne govorimo o uničenih zelenicah
okrog stanovanjskih blokov, da
ponoči ne zapiramo vežnih vrat s
čimer se daje široka možnost tis-
tim, ki ljubijo tujo imovino. Svoje
avtomobile parkiramo vsepovsod
tudi po zelenicah, peremo jih v čis-
tih potokih in ne vem kaj vse bi Se
lahko naštel.
Skušal sem prikazati le tisti naj-
osnovnejši delček s katerim se
vsakodnevno in povsod srečujemo,
da bi tako tudi tisti vedeli nekaj
več o tem, ki jim kot pravijo, ni še
jasen cilj in namen družbene
samozaščite. Postavimo si tudi sa-
mi vprašanje, kaj smo naredili sa-
mi, da bi take pojave preprečevali
in jih čimbolj omejili. Verjetno
bore malo, ker se preprosto boji-
mo, da se ne bi temu ali onemu
zamerili, da nam je pa odnos do
družbene imovine kaj malo mar.
Večkrat vidimo, kako se otroci
igrajo okrog blokov z vžigalicami,
kurijo po kletnih prostorih ali
podobno, v sedanjem času tudi ob
gozdovih, kjer pečejo kostanj in še
drugo. Toda spet se bojimo zame-
re, da bi staršem povedali, naj
svoje otroke nekoliko bolj vzgaja-
jo in jih opozarjajo na strahotne
posledice hišnih ali gozdnih poža-
rov.
Seveda je Še mnogo takih prime-
rov, toda nakazal sem le nekaj tis-
tih, ki so najbolj prisotni v našem
vsakdanjem življenju in o katerih
bomo morali voditi nekoliko več
skrbi, kajti to je nele naša obveza,
ampak državljanjska dolžnost.
Mnogo bi lahko napisal podob-
nih in še drugih pojavov v delov-
nih organizacijah in na delovnih
mestih v TOZD, vendar smatram,
da to bolj sodi v glasila delovnih
organizacij, čeprav ne bi bilo od-
več, da tudi ostali občani vedo kaj
več o tem. Vsak delavec v združe-
nem delu ve, kakšna je njegova
dolžnost pri upravljanju z družbe-
no imovino, ki jo imajo delavci v
upravljanju, kakšen mora biti
njihov odnos do dela in proizvod-
nje, do samoupravnih in tovariških
odnosov, do spoštovanja vseh
samoupravnih aktov, preprečeva-
nje odtujitve družbene imovine in
podobno. Skratka tako kot za
občane v krajevnih skupnostih
velja enako tudi za delavce
zaposlene v združenem delu, kajti
prav vsi smo na eni strani občani
KS na drugi pa delavci v združe-
nem delu, zato nas veže kar dvojna
obveza in dolžnost.
Mnogo bi še lahko nakazal
problemov iz kriminalitete, o
varstvu okolja, požarne varnosti in
podobno, toda menim, da vse to
bolj sodi v pristojnost nekaterih
drugih organov. Zadržal sem se le
na konkretnih primerih, ki jih vsi
srečujemo vsak dan ob vsakem ča-
su, žal pa jih vse premalo vidimo
in se v določene akcije vključuje-
mo.
Ko smo v KS Kidričevo in v
TOZD v TGA ocenjevali varnost-
no oceno, smo ugotovili še vrsto
nepravilnosti in pomanjkljivosti o
katerih bomo v bodoče morali še
mnogo spregovoriti in ukrepati,
saj nam to nalaga naša ustavna
samoupravna dolžnost, ki smo jo
vsi, ob slehernem času in ob vsa-
kem stanju dolžni dosledno izvaja-
ti, saj je to naša državljanska
dolžnost v samoupravni
socialistični svobodni Jugoslaviji.
France Meško
6-IZNASIHKRAJEV
13. oktober 1977-
TEDNIK
Napredek v živinoreji ptujske občine
Zadružna zveza Jugoslavije je
ob zaključku letošnjega kmetijske-
ga sejma v Novem sadu podelila
najuspešnejšim kmetovalcem,
kmetijskim strokovnjakom in
kmetijskim delovnim organizaci-
jam iz vse Jugoslavije posebna
priznanja.
Na predlog Zadružne zveze
Slovenije so iz območja ptujske
občine ta visoka priznanja prejeli:
Jože Meglič, kmetovalec iz Skorbe
za najvišji pridelek koruze, Viktor
Pislak, kmet — kooperant iz Lešja
pri Majšperku za uspešno vzrejo
telet, ter dipl. ing. Vladimir
Tumpej, priznan kmetijski
strokovnjak, pospeševalec, zapo-
slen v Obdravskem zavodu za
veterino v Ptuju.
Ker smo v naši prejšnji številki
že objavili razgovor z Viktorjem
Pislakom, enim izmed nagrajen-
cem, smo tokrat povabili k raz-
govoru dipl. ing. Vladimirja
Tumpeja, ki je o novostih v
kmetijstvu na ptujskem območju
povedal:
,,V zadnjih letih smo uvedli pre-
cej novosti v naši živinoreji. Naj
omenim pitanje bikov s perutnin-
skim nastiljem in z nastiljem
brojlerjev in uvedbo siliranja v
zasebnem sektorju kmetijstva. V
začetku smo uvedli siliranje v
betonske stolpe, v zadnjih dveh le-
tih pa smo uvedli nov cenen način
siliranja v kupe pokrite s plastično
folijo. Pričeli smo z uvedbo proste
reje krav molznic. To je novi na-
čin reje, ki nam omogoča veliko
storilnost dela in higiensko pri-
dobivanje kvalitetnega mleka."
Osebno ste na vseh teh
področjih delovali z vso zavzetost-
jo, bi sedaj podrobneje obrazložili
te novosti in njihove koristi?
,,Ze leta 1965 smo pričeli z
uvedbo pitanja mladih govedi s
perutninskim gnojem. Ko smo
videli, da se je dobro obneslo, smo
to začeli širiti tudi med našimi
kmetovalci. Prednost tega načina
pitanja je v tem, da imamo v
perutninskem gnoju obliko
beljakovinske komponente, ki je
najdražje krmilo nasploh. No, to
uspešno kombiniramo s koruzno
silažo, na ta način dosežemo cene-
ne in pa razmeroma visoke prirast-
ke. Okoli 1000—1100 gramov na
dan.
Precej smo bili aktivni za uved-
bo siliranja, ki je bilo še pred do-
brimi 6 leti praktično nepoznano
pri nas. Vsi so bili prepričani da je
ta način spravila krme rentabilen le
v večjem družbenem posestvu, mi
pa smo ugotovili in tudi uspeli
uveljaviti tak način tudi pri zaseb-
nih kmetovalcih. Tako sedaj na
ptujskem območju silirajo letno
visoke količine silaže. Posebej
zanimiv je postopek siliranja v
kupe, ker je pristopen skoraj za
vsakega kmeta.
Menim, da je to za nas eden
velikih uspehov, kajti sedaj lahko
izkoriščamo genetski potencial, ki
smo ga kmetom dali na razpolago
preko osemenjevalnega centra.
Kot novost pa je uvedba proste
reje krav molznic. To je pravza-
prav uvedba hlevov, kjer krave ni-
so več privezane. Krave so v
posebnih boksih, ki so široki
1,20 m, dolgi pa 2,20 m. Krava
lahko leži, obračati se ne more, ta-
ko, da je lahko boks in živina zelo
čista. Tako dosežemo tudi boljšo
higieno mleka, ni toliko vnetij vi-
men. Največja prednost pa je v
tem, da je tak sistem zelo ugoden,
tako za krave, kot za človeka.
S 30 kravami imamo dnevno
največ 4 ure dela. Zjutraj 2 in zve-
čer 2 uri. Tu je mišljeno krmljenje,
molža in pa čiščenje stroja. Čišče-
nja ni, kajti gnoj pada v jamo, ki
je pod betonskimi rešetkami.
Prvič v Jugoslaviji smo uvedli
izmolžišča tudi v zasebnem sektor-
ju. To je poseben prostor izven
hleva, kamor pride krava. Kmet ne
hodi več s strojem po stojiščih.
Vsekakor so to velike prednosti."
Tako je zaključil naš sogovor-
nik, Vladimir Tumpej. Pri njego-
vem ustvarjalnem delu mu^želimo
še več podobnih uspehov!
M. Ozmec
Vladimir Tumpej: lahko trdim, da
smo dosegli zelo lepe uspehe,
predvsem na področju kmetijstva.
Foto: M. Ozmec
Več solidarnostnih stanovanj
Čeprav vsako leto odvajamo
ogromna sredstva za izgradnjo
družbenih stanovanj, še vedno
mnogi stanujejo v raznih larakah
in bivanju neprimernih prostorih.
Med take vsekakor sodi tudi
naselje Kidričevo II, v katerem
stanujejo mnoge družine v nič kaj
pijetnih in ugodnih okoliščinah,
kar bi bUo potrebno sčasoma tudi
rešiti ter tem stanovalcem nuditi
stanovanja primerna za današnji
čas. Čeprav so si v zadnjih letih
mnogo sami uredili, je vsebolj
opazno, da se zastarele barake in
zidanice več ne dajo urediti, saj vsi
dobro vemo, čemu so služile med
drugo svetovno vojno in po njej. O
tem so pregovorih tudi člani
sveta krajevne skupnosti ter
menili, da je skrajni čas, da
pristopimo k reševanju stanovanj-
ske problematike teh stanovalcev.
Menili so, da bi si predstavniki
Samoupravne stanovanjske skup-
nosti ali člani kakšne komisije ah
odbora ogjedali dejansko stanje
ter ugotovi, če so ti stanovalci
resnično potrebni solidarnostnih
- novih stanovanj. Zato bo
potrebno razmisliti in tudi izvesti
gradnjo sohdamostnih stanovanj v
Kidričevem I - ali pa na zemljišču
za novogradnjo v Njivercah, kajti
čas je, da tem ljudem končno
nudimo dostojna stanovanja.
Odlašanja pa res ne bi smelo biti,
kajti čas nas je vse že davno
prehitel, saj smo za te ljudi štorih
bore malo!
F. Meško
Ali bodo tudi stanovalci naselja II v Kidričevem kmalu v novih
stanovanjih?	Foto: K. Zoreč
Za kmetovalce je mesec oktober
resnično najbolj bogat, vinograd-
niki trgajo sladko grozdje, izpod
preš teče v kadi sladki mošt, v
sadovnjakih trgajo ali pobirajo
različno sadje, gozdovi so polni
kostanja in kdo bi naštel vso bo-
gastvo narave, ki jo nudi jesen.
Čeprav so mnogi vinogradniki
že obrali grozdje v septembru, je
vseeno še precej ostalo za oktober,
saj topli sončni žarki še prispevajo
k večji sladkorni stopnji. Tako sta
s kolegom, ki je obenem tudi foto-
graf, pred kratkim obiskala Turški
vrh in uživala ob lepem jesenskem
dnevu in ob sladkem grozdju. Na-
pravila sva tudi nekaj posnetkov.
F. Meško
Čeprav je mnogo pridelka vzd
spomladanski mraz, je vseeno še
nekaj sočnega grozdja.
Foto: K. Zoreč
TUDI PIONIRJI UDARNIKI
Ker je pri gradnji vodovodnega omrežja ostalo še nekaj kilometrov
nezasutih jarkov, kopali so jih brigadirji lokalne mk Jinske delovne akcije
,,Ormož '77", so se pionirji osnovne šole iz Ormoža odločili, da organizi-
rajo udarniško akcijo. Tako je okoli 150 pionirjev prejšnji teden zakopalo
okoli dva kilometra vodovodnih jarkov.
Akcija je zelo uspela in sodi v okvir letošnjih praznovanj 35-letnice
pionirske organizacije. Udarniško akcijo pa je organizirala občinska kon-
ferenca ZSMS Ormož in kot ocenjujejo predstavniki mladine, je akcija
uspela in marsikateri pionir bi si lahko pridobil udarniško značko.
zk
Potrošniku večja zaščita
Predvsem spoznanje, da
potrošniški sveti tudi na območju
občine Slov. Bistrica ne delujejo
tako kot je bilo pričakovati,
osnovni vzrok temu pa je, da se
člani teh svetov pri obravnavanju
svojega pHjdročja ne znajdejo do-
volj, je bil vzrok, da so pri občin-
ski konferenci SZDL Slov. Bistrica
ustanovili svet za svete potrošni-
kov. Ta je organiziral seminar za
vodstva svetov pri krajevnih kon-
ferencah SZDL.
Na seminarju so bili domači
predavatelji, družbenopolitični
delavci občine. Udeleženci so po-
svetili največ pozornosti spoznava-
nju vloge potrošniških svetov, me-
stu inšpekcijske službe in medse-
bojnemu sodelovanju potrošnika,
potrošniškega sveta in inšpekcijske
službe. Na osnovi prikazanih po-
treb bodo podobne seminarje or-
ganizirali tudi v prihodnje.
Viktor Horvat
Prva brazda lepšega otroštva
v četrtek, 6. oktobra je bila v
naselju Zg. Bistrica v Tomšičevi
ulici pomembna slovesnost ob pri-
četku gradnje težko pričakovanega
objekta vzgojno-varstvenega zavo-
da Slov. Bistrica. Na prostoru,
kjer buldožer te dni že pridno od-
stranjuje zemljo, so se na dan slo-
vesnosti zbrali številni krajani in
pr ed sta v ni k i dru žb en opo li t ičn ega
življenja mesta in občine Slov. Bi-
strica. Med najštevilnejšimi so bili
člani VVZ Slov. Bistrica in otroci,
ki bodo v novem vrtcu kmalu našh
svoj drugi dom.
Novi vrtec bo prvi tovrstni ob-
jekt v mestu Slov. Bistrica. Ob
dokončanju bo imel 1327 kvadrat-
nih metrov uporabne površine, od
tega bo 1012 kvadratnih metrov
površine namenjeno za vzgojno
delo, centralno kuhinjo, pralnico
in hkalnico. Končno pa jim bo
uspelo združiti tudi upravne pro-
store za vse vrtce v občini Slov. Bi-
strica.
V novi zgradbi bo kar devet od-
delkov za predšolske otroke in trije
oddelki jaslic. Skupno bo tako v
novem vrtcu vključeno v organizi-
rano varstvo 224 otrok. Z izgrad-
njo VVZ v Zg. Bistrici bo v vzgoj-
no-varstvenih zavodih na področju
občine Slov. Bistrica skupno 16,8
odstotka otrok, kar pa bo še vedno
daleč pod republiškim poprečjem.
Za objekt, ki je trenutno v grad-
nji, so največ sredstev prispevali
Skupnost otroškega varstva iz pri-
spevne stopnje, krajevna skupnost
Slov. Bistrica iz sredstev krajevne-
ga samoprispevka in nekatere
delovne organizacije, med njimi s
precejšnjimi sredstvi OZD
IMPOL. Skupna vrednost objekta
z opremo bo znašala nad
13,000.000.- dinarjev. Po predvi-
devanjih bodo dela končana avgu-
sta 1978. Z otvoritvijo tega objek-
ta bodo omogočili normalno delo
v oddelkih v Zg. Bistrici. Poseben
oddelek pa nameravajo ustanoviti
tudi za otroke motene v duševnem
in telesnem razvoju.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
Prva brazda na poti v lepši jutri najmlajših Bistričanov.
Kmalu brez prodajalne?
Medtem, ko so pred letom ostali
brez trgovine v Kungoti, bodo brez
nje verjetno kmalu ostali tudi
vaščani Apač. Predstavniki KO in
KO SZD Apače so namreč na seji
sveta KS povedali, da bodo
sedanjemu trgovskemu podjetju v
Apačah odpovedani prostori v
katerih se sedaj še nahajajo. Kot
so povdarili predstavniki iz Apač,
bodo o tem problemu predhodno
razpravljale in sklepale družbeno-
politične organizacije ter zavzele
dokončno stališče. Nanizali so tudi
nekatere vzroke in pomanjkljivosti
zaradi katerih po vseh obstoječih
normah in predpisih prodajalna
več ne more biti v sedanjih prosto-
rih. Tako se obeta še drugi vasi v
KS Kidričevo, da bo po vsej
verjetnosti kmalu ostala brez
trgovine.	France Meško
TEDNIK
-13. oktober 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Programerja s čopičem
„Z Julqem Ošlovnikom je Ptuj
dobil likovnega umetnika, ki suve-
reno obvlada tehniko akvarela,
ima velik smisel za tonsko uglaše-
rost in barvno i/iravnanost slike
ter prirojen kompozicijski čut, ki
ga ne izda pri nobeni motivični
predlogi, pa naj je to peisaž, tiho-
žitje, genre ali figura, ' je leta
1974, ob samostojni razstavi Julija
(Jlovnika, posvečeni 20. obletnici
proizvodnje TGA, v katalogu raz-
stavljenih del zapisal Jože Curk.
Od takrat so minila že cela 3 le-
ta in Ošlovnikove likovne stvaritve
smo ves čas srečevali na številnih
razstavah, bodisi skupinskih v ok-
viru likovne sekcije pri DPD Svo-
bodi v Ptuju ali tudi samostojnih,
med katerimi bo prav gotovo ena
naipomembnejših, danes popoldne
odprta samostojna razstava, ki jo v
počastitev 60-letnice oktobrske
revolucije organizira komisija za
kulturo in medrepubliško sodelo-
vanje pri OS ZSS Ptuj.
Ob tq priložnosti smo avtorja
obiskali na domu in z njim pokra-
mljall o njegovem likovnem delu.
Takoj uvodoma je poudaril, da
ima za začetek in razvoj njegovega
likovnega ustvarjanja največ zaslug
ptujski akademski slikar Albin Lu-
garič, ki se je ob neki priložnosti
pred leti srečal z njegovimi prvimi
likovnimi poskusi. Vzpodbujal ga
je, bodril in mu pomagal pri osva-
janju najrazličnejših tehnik tako
dolgo, da je v slikanju našel same-
ga sebe, svoj stil, ki se izraža v ak-
varelu.
„Lugariču veliko dolguje, kot
mu dolgujejo mnogi amaterji, ki
jim je tako nesebično pomagal.
Ogromno je napravil za Ptuj, saj se
je zavedal svojega poslanstva, siril
kulturo med ^udstvom," je dejal.
Na vprašanje, zakaj ne slika v
olju, je odgovoril:
,.Tehnika je predvsem odvisna
cd posameznika. Res je le to, da
če si oljar, nisi akvarelist, in obrat-
no.^ Moja prva dela so bila v olju,
in če jili danes ocenjujem, moram
reči, da so bila dokaj revna. Ko
sem se spoznal z akvarelom, za kar
ima Spet zaslugo Lug^č, sem
ugotovil, da mi najbolj leži, da lah-
ko v njem izrazim svoje občutke,
ki se mi porajajo ob pogledu na
rotiv pred seboj."
Povprašala sem ga, kaj meni o
šolanih in nešolanih slikarjih: Bil
ie kratek in jedernat:
,,Sploh se ne čutim zakompleks-
aneja, ker nisem akademik. Pre-
pričan sem namreč, da se tudi pes-
niki in pisatelji ne rodijo na akade-
miji. Akademija ti izpopolni teo-
retično znanje o tehniki, ne more
pa ti dati inspiracije, kar pa je za
slikaija najpomembnejše."
Kaj vam pomeni dikanje, sem
bila radovedna.
„Slikam zato, ker bi rad ohranil
vsaj nekaj naših zanimivosti s kate-
rim je Ptuj z okolico tako bogat.
Omenil^ bi rad stare viničarje, pro-
pad^oče domačije, ki so včasih
nudile dom in zavetišče številnim
rodovom, danes pa jih zob časa
uničuje. Razočaran sem nad vsak
dan spreminjajočo se podobo Ha-
loz, ki jo povzročajo vikendaši. S
svojimi modernimi, z vseh vetrov
pinešenimi stili, so povsem po-
kvarili celotno arhitekturo, ustvar-
jajo nov svet, ki niso Haloze. Nič
nunam proti vikendom, le njihovi
lastniki bi morali skrbeti, da ohra-
nijo stil hiše takšen, kot je bil, da
ohranijo videz naših starosloven-
skDi domačij.
Pokrajina v Slovenskih goricah
in Halozah je enkratna. Prehodil
sem Ogromno sveta, a takih lepot
ni nikjer. Če bi me po službeni
dolžnosti premestili iz teh krajev,
da z njimi ne bi imel vječ stika, bi
bil zelo nesrečen. Kakšni reveži so
slikaiji, ki živijo v velikih mestih,
ali na primer v Vojvodini lyer je
samo ravnina in kaj vem kje se vse.
Ne čudim se, če preidejo v abstra-
hizem. Redka so mesta s tako pa-
noramo kot Ptuj, zato sem srečen,
da živim tukaj, sgj najdem skoraj
na vsakem koraku motiv, ki ga la-
hko prelijem na papir bodisi v ak-
varelni ali tonski tehniki"
Kdo je njegov kritik?
„Prvi kritik je žen> Mislim, da
je kar dober kritik.^ Ce Je delo sla-
bo,^ tega ne pokaže, ce pa ji je
všeč, je takoj^ navdušena. Mislim
pa, da najboljšega dela sploh še ni-
sem napraviL '
Zaprosila sem ga za kratek živ-
ljenjepis:
„Nas rod je iz Koroške. Izhajam
iz delavske družine. Šolal sem se v
glavnem po vojni. Najprej sem
končal srednjo tekstilno solo v
Kranju, nato sem bil nekaj časa v
prosveti, pa sem spet začd študi-
rati v Ljubljani, fiziko in matema-
tiko. 1965. leta sem učiteljsko ha-
ljo obesil „na klin" in odšel v gos-
podarstvo. Sedaj delam kot pro-
gramer na računalniku v TGA Ki-
dričevo."
Koga je lažje učiti, otroke ali ra-
čunalnik? vprašam.
„Prav gotovo računalnik. Pri
otrocih je namreč tako, da se lah-
ko trudiš in trudiš, pa ni uspeha,
če pa naučiš računalnik neke ope-
racije, je rezultat takoj viden."
Kakšna se mu zdi današnja mla-
tina?
»Današnja mlada generacija živi
drugo življenje kot smo ^a živeli
mi. Predvsem zna boljše živeti. Je
pa še vedno zlata mladina, k^ub
kavbojkam^ dolgim lasem in kaj
vem čemu se kar druge moti."
Takšen je torej dikar Julij Ošlo-
vnik. Skromen, tih, včasih deluje
morda zelo resno, a če se spustis v
razgovor z njim, sploh ne opaziš,
da iiDd v rojstnih podatkih zapisB-
no, da se je rodfl leta 193 L Z njim
lahko klepetaš o avtomobilih, ar-
hitekturi, modi in kaj vem o čem
še, skratka srečanje z njim je do-
godek, ki se vsakomur vtisne v naj-
lepši spomin. Zato ne zamudite
danes popoldne ob 16. uri, ko ga
lahko srečate na otvoritvi njegove
samostojne likovne razstave v de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja.
BesedUo in slika:
SILVA BRODNJAK
Tako nastajajo Ošlovnikovi akvareli.
PRENOVA ZGODOVINSKEGA JEDRA
MESTA PTUJA
Zgodovinsko jedro Ptuja, ki predstavlja danes neločljiv del
sodobno razvijajočega se mesta, že več desetletij ogroža zob
časa in daje pečat dotrajanosti stavbnega in s tem
stanovanjskega fonda, kar pogojuje tudi izredno slabe
stanovanjske razmere. Vse to je dovolj zgovoren razlog, da v
najkrajšem času začnemo s prenovo zgodovinskega jedra
mesta ter s sistematično in dobro organizirano akcijo rešimo
propadajoče zgradbe, prebivalcem v njih pa omogočimo
dostojne življenjske pogoje v primemo urejenih stanovanjih.
S prenovo stanovanjskega fon-
da t>omo pridobili tudi vrsto
poslovnih prostorov, ki bodo
lahko imeli posebno vrednost
predvsem zaracU lokacije v samem
mestnem središču. Skupaj z
ureditvijo stanovanjskih in delov-
nih razmer, bomo obenem ohra-
nili zgodovinsko vrednost starega
Ptuja kot nedeljive sestavine nase
kulturne dediščine. To ni samo
dolžnost odgovornih kulturnih in
zgodovinskih institucij, to je
naloga širše družbene skupnosti,
obveznost slehernega delovnega
človeka in občana.
Na osnovi samoupravnega spo-
razuma o osnovah plana stano-
vaniskih skupnosti v SRS za
področje stanovanjskega gospo-
darstva v obdobju do leta 19»0,
sodi med temeljne družbene cilje
SRS tudi pospeševanje prenove in
obnove vsega stanovanjskega skla-
da, ki že lep čas ne ustreza
sprejetim stanovanjskim standar-
dom (Ur. Ust SRS 21/76, 4.
člen).
Ptuj je urbanistični kulturni
spomenik le kot mesto v celoti in
ne toliko po posameznih zgrad-
bah, določena oblika mestnega
prostora, ki je v njem v celoti
ohranjena in predstavlja nepre-
cenljivo vrednost širšega družbe-
nega pomena. Sanacijski ukrepi
morajo težiti predvsem k zago-
tovitvi urbanističnega funkcioni-
ranja mesta kot celote z vključe-
vanjem vseh vrst objektov v
prostorsko urejeno celoto.
fti reševanju stanovanjskih
vprašani je potrebno poleg uvaja-
nja sodobni standardov upošte-
vati zahtevo, da ima vsako
gospodinjstvo v prenovljeni stavbi
zaključen stanovanjski prostor.
Pogoj za izvedbo načrtovane in
prepotrebne prenove starega Ptu-
ja pa je delo na večjem
kompleksu, to je kareju ali tako
imenovanem stavbnem bloku, ki
predstavlja skupino stavb, ki jih
zaokrožujejo mestne ulice in trgi.
Iz dosedanje prakse je moč
zaključiti, da je lahko le poeno-
tena tehnologija, serijska izdelava
potrebnih vzidnih elementov in
pravilni poseg v kulturni spome-
nik porok, da uspeh ne bo izostal
in da bo delo racionalno in
uspešno opravljeno.
Delavci zavoda za spomeniško
varstvo Maribor, ki pripravljajo
spomeniškovarstvena izhodišča za
prenovo zgodovinskega jedra me-
sta Ptuja, so mesto razdelili na
štirmajst karejev. Prvi kare, ki ga
fe podrobno obdelujejo, je kare
9 A na območju Prešernove
ulice. Jadranske, Cvetkovim
trgom in Cankarjevo ulico.
Samoupravna stanovanjska
skupnost mora na osnovi zakona,
posvetiti vso pozornost problemu
prenove mestnega zgodovinskega
jedra in vanjo vključiti vsa
sredstva, ki se zberejo na osnovi
sedanje in bodoče zakonodaje.
Povsem je razundjivo, da ne
bomo mogh celotne prenove
opraviti v loratkem času, niti v
sedanjem srednjeročnem obdob-
ju, ker so zanjo potrebni načrti
izdelani s skrajno odgovornostjo
in z velikim poznavanjem mestne
specifike, v vehki meri pa zaradi
objektivno omejenih sredstev, ki
jih bo lahko Samoupravna stano-
vanjska skupnost v ta namen
pridobila.
Cilji prenove so družbeni,
ekonomski in prostorski, pri
čemer je potrebno poudariti, da
gre le za anahtično delitev
prepletene in nesporno odvisne
problematike. Ah povedano z
dru^mi besedami - gre za
vračanje mesta njegovim prebival-
cem, ki so njegova neločljiva
celota in brez njih nima vredno-
sti. Prek^ tega procesa bomo
lahko prišli do močnejše eko-
nomske rasti mesta in posamezni-
ka, ki pogojuje tudi socialno
stabilnost prebivalstva, ne da bi
se bilo pri tem potrebno zatekati
k ukrepom, ki bi bili v nasprotju
z družbenimi in prostorskimi cilji
prenove.
Delovna skupina, ki jo je
imenovala skupsčina občine Ptuj,
je predlagaj omenjeni kare za
detaljno priprava na obnovo kot
prvo fazo prenove zgodovinskega
jedra.
Program prenove bo gotovo
sprejela tudi skupščina občinske
Samoupravne stanovanjske skup-
iDsti, ker njene vse tri samo-
upravne enote: za graditev,
gospodarjenje s stanovanjskim
skladom in za družbeno pomoč,
fe sedaj sodelujejo pri obnovi
posameznih stavb in tudi vodijo
stanovanjsko pohtiko v teh
predelih. Tako'bi na skupščini
morah določiti tudi enoto, ki bo
nosilec - investitor te naloge.
V celotnem zgodovinskem jed-
ru Ptuja je zajetih 250 stanovanj-
sko-poslovnih stavb razUčnih veli-
kosti. Po predvidevanjih bi lahko
po obnovi v njih pridobih okrog
175.000 kvadratnih metrov kori-
stne površine. Od tega odpade na
stanovanjske površine okrog
100.000 kvadratnih metrov, na
poslovne prostore pa ostalih
75.000. Pri tem ^e upoštevana
tudi izraba podstresij za ureditev
stanovanj. Na osnovi temeljite
analize pa je lahko zapisano
razmerje še spremeniti v korist
stanovanj.
Po nekaterih podatkih je bilo v
letu 1976 izračunano, da je
mogoča prenova tega stanovanj-
skega in poslovnega prostora za
ceno 2.000 dinarjev za kvadratni
meter. Po tem izračunu bi bila
vrednost celotne investicije
350.000.000 dinarjev.
Predno bomo pristopili k
izvajanju sanacije, morajo biti
Opravljene anahze mesta kot
celote do posameznih stavb ter
podrobno začrtana izraba danega
prostora. Vrednost tega dela je
pa sedanji oceni 15 milijonov
dinarjev. V okviru te naloge je
zavod za spomeniško varstvo
Maribor, določene naloge že
opravil v vrednosti okrog dveh
miUjonov dinarjev.
Za takojšen začetek reševanja
opisane problematike v starem
Ptuju bi morah takoj po sprejetju
družbenega dogovora o prenovi
mesta, pristopiti še k izdelavi
dolgoročne strukture financiranja
načrtovanja in izvedbe prenove
mesta, zagotoviti sredstva za
izdelavo načrtov prenove za kare
A 9 in začeti s prenovo lega
kareja v letu 1978.
pripravil: M. Šneberger
Slovesna premiera v
ptujskem gledališču
v petek, 8. oktbbra je bila v
ptujskem gledališču slovesna
premiera drame Pavla Kohouta
VELIKA LJUBEZEN, ki jo je
režiral Peter Malec, igralec Mirko
VAUPOTiC pa je v tem odrskem
delu praznoval svoj 25-letni jubi-
lej.
Pavel Kohout je dramo Velika
ljubezen (Takovš lask^) napisal le-
ta 1957 in je bil dve leti kasneje po
njej posnet tudi film. Pisatelj je po
rodu Ceh, ki že dobri dve desetletji
angažirano spremlja družbeno
življenje in ga na svojstveno zani-
miv način predstavlja mednarodni
javnosti.
V delu VELIKA LJUBEZEN si
je pisatelj zgradil dogajanje na
obrazcu sodne obravnave in na
zanimiv način prepleta dogodke
preteklosti s sedanjostjo kar
močno razgiba dogajanje na odru,
vzburja gledalca in ga drži v tisti
napetosti, ki je značilna za sodno
obravnavo.
Pavel Kohout je izrazit privrže-
nec gledališča kot moralne ustano-
ve, zato je tudi drama Velika
ljubezen, razreševanje velikega
moralnega problema. Njegova
ostrina se vseskozi brusi ob
postopku sodnega procesa, kot je
v gledališkem listu zapisal dr. Bru-
no Hartman.
S petkovo premiero, ki pomeni
začetek dela ptujskega gledališča v
sezoni 1977/78, je proslavil 25-
letnico razdajanja gledališkim des-
kam igralec Mirko Vaupotič, ki se
je predstavil v enem osrednjih li-
kov — Petra Petrusa in tudi to pot
svojo nalogo vestno opravil.
K jubileju mu je najprej čestital
predsednik gledališča Ptuj in reži-
ser Peter Malec ter mu izročil
spominsko darilo, ki mu naj da —
kot je rekel, novih spodbud za
nadaljnje delo v hramu boginje
Talije, ki mu je že do sedaj name-
nil 25 let trdega dela, svojega
prostega časa, za katerega mu je
bilo edino plačilo prijazen sprejem
občinstva in občutek, da je naloga
dobro opravljena.
Mirku Vaupotiču se ob jubilej-
nem nastopu izrekli čestitke še
predsednik DPD Svoboda Ptuj
Andrej Fekonja, ki mu je izročil
tudi častno diplomo Svobode,
predsednik lO Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj Stane Sta-
nič ter njegovi sodelavci iz osnovne
šole Franca Osojnika.
V delu Velika ljubezen, s kate-
rim bodo ptujski gledališčniki
gostovali še v Ljutomeru in Kra-
nju, na domačem odru pa bo tudi
vrsta predstav za delovne kolekti-
ve, tokrat nastopajo tudi Lojze
MATJASIČ, NataUja MESARIC,
Stane HORVAT, Branko STRES
in novinci Valerija IVANUSA,
Jožica NOVAKOVA, Diana
FELETOVA in Vinko ZEMLJiC,
ki zaradi vojaških obveznosti na
premieri ni nastopil in je bil potre-
ben ,,vskok" drugega igralca v
zadnjem trenutku.
Ob tem je predvsem razveseljivo
dejstvo, da si je ptujsko gledališče
pridobilo nekaj novih sodelavcev,
ki se lahko razvijejo v dobre igral-
ce in pomenijo pravo poživitev za
ansambel, ki se že nekaj let ukvar-
ja s problemom naraščanja, ki ga
ne more, ali pa tudi ne zna prido-
biti.	mš
VIDA ROJIC
UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(18. nadaljevanje)
SEPTEMBRSKI DOGODKI V PTUJU LETA 1908
V obdobju pred prvo svetovno vojno so pomenili septembrski
dogodki v Ptuju leta 1908 višek slovenskega narodnostnega boja z Nemci
in nemškutarji.
Metode, ki jih je nemštvo uporabljalo v stari Avstriji za svoje
imperialistične cilje, smo obravnavah že v nekaterih poglavjih tega spisa.
Kazale so se v germanizaciji, utrditvi nemških gospodarskih pozicij ter
močni politični propagandi. To velja posebno za severovzhodno
Slovenijo, kamor sodijo Slovenske gorice. Nemštvu je pri teh ciljih
pomagala država sama, glavna nosilka imperialističnih teženj. Zato bi
bila pot k cilju brez notranjih ovir, če ne bi naraščala narodna misel
tlačenih avstrijskih narodov, ki se je razvijala močneje od leta 1848 dalje.
Slovenska narodna zavest se je krepila ob političnem programu Zedinjene
Slovenije. Ko sta se tudi v Slovenskih goricah razvijala proti koncu 19.
stoletja dva politična tabora, liberalni in klerikalni, sta oba nastopala v
boju proti nemštvu.
Germanizator je spoznal, da so njegovi imperialistični načrti ogroženi
tudi na slovenskih tleh, ker ne more zajeziti, kar se v slovenskem narodu
prebuja zdravega — njegovo stremljenje k politični, gospodarski jn
kulturni svobodi. Nemci in nemškutarji so bili zato obsedeni od jeze in
sovraštva do slovenske revolucionarne zavesti. Septembrski dogodki so
izraz te politične psihoze pred izbruhom prve svetovne vojne.
Kako so potekali septembrski dogodki v Ptuju?
Dne 12. in 13. septembra 1908 so se zbrali v Ptuju delegati Ciril-
Metodove šolske družbe na redno letno skupščino. Pripeljali so se z vlaki
iz vseh slovenskih pokrajin. Prvi udeleženci skupščine so prispeli v soboto
12. septembra, največ pa v nedeljo zjutraj, 13. septembra, tik pred
začetkom skupščine. Na vseh vlakih so jih pričakali Nemci in nemškutarji
iz Maribora, Celja, Ormoža, Gradca in seveda, največ ptujskih, ki so pod
varstvom ptujske, celjske, mariborske, celovške in beljaške policije —
napadali skupščinarje. Oblegali so jih že na železniški postaji in hiteli ob
njih po ptujskih ulicah z glasnimi psovkami, oboroženi s palicami. Vanje
so metali gnila jajca jn črnilo.
Okoličanom iz Slovenskih goric. Ptujskega in Dravskega polja ter iz
Haloz, ki so na okinčanih vozovih hiteli na popoldansko veselico ptujske
čitalnice, v počastitev skupščine, so nemškutarji preprečili prihod.
Pričakali so jih na cestah pred vhodom v mesto in jih surovo nagnali
nazaj.
Tudi ob večernih vlakih so Nemci in nemškutarji nadaljevali z napadi
na skupščinarje, ko so se ti vračali domov. Oba dneva pa so razbijali
okna na hišah zavednih Slovencev, v Ptuju. Skupščinarji so poslali
zastopnike na ptujsko okrajno glavarstvo, da bi preprečilo nemško
ponašanje. Obljubili so jim, da bodo uvedli red, a tega niso storili.
Septembrski dogodki v Ptuju so odmevali v septembrskih dogodkih v
naslednjih tednih v Celju in Ljubljani. V Ljubljani so nemški izgredi
zahtevali dve smrtni žrtvi: Adamiča in Lundra.
Septembrski dogodki leta 1908 so med Slovenci vzbudih še večje
ogorčenje nad nemškim nasiljem. Mnogi mlačneži so spoznali, kaj lahko
pričakujejo od nemškega imperializma, kar jih je privedlo v bojne vrste
za pravice svojega naroda.
MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Kakor drugod po slovenskih pokrajinah, je tudi Slovenske gorice
prizadjalo gorje prve svetovne vojne, čeprav ni bilo na tem ozemlju
vojaških spopadov. Gorje so domačini prestajali, ker so njihovi sinovi
umirali na bojiščih za avstrijski imperializem, ker so zavedne Slovence
oblasti preganjale in so občutili pomanjkanje, ki ga je prinesla vojna.
Politično osveščeni prebivalci Slovenskih goric so dobro vedeli že več
let pred prvo svetovno vojno, da Avstro-Ogrska in Nemčija želita razširiti
svojo državno posest in da je Balkan most na njuni poti h kolonijam v
Aziji in Afriki. Vedeli so, da čakata le na ugoden trenutek, da bi z
oboroženo silo pridobili nova ozemlja. Ta se je ponudil 28. junija 1914,
ko so ubili mladinci iz gibanja ,,Mlada Bosna", porojenega v Srbiji —
avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo v Sarajevu.
Avstrija je zato napovedala Srbiji vojno 28. julija 1914, kar smatramo za
začetek prve svetovne vojne, saj so se v vojno vpletle ne le mnoge
evropske, ampak tudi mnoge države drugih kontinentov.
Ze avgusta 1914 je sledilo prvi vojni napovedi enajst novih napovedt
raznih držav, nato pa do konca 1917 še dvanajst.	i -
Japonska je stopila v vojno že avgusta i914 na strani antante, to je
Francije, Anglije, Rusije ter njihovih zaveznic, Združene države Amerike
in Kitajska pa leta 1917 tudi na strani antante. Antanta je bila v veliki
premoči, saj je bila na njeni strani domala vsa Azija, Severna Amerika in
več kot polovico Južne Amerike, skoro vsa Afrika, razen nemških
kolonij, ki pa niso predstavljale niti osmine tega kontinenta. Na strani
Nemčije in Avstro-Ogrske so bile le Bolgarija, Turčija in štiri afriške
kolonije, ter Italija, ki je maja 1915 prešla k antanti.
Razumljivo je, da so osrednje sile z Nemčijo in Avstro-Ogrsko na
čelu, zaradi svojega položaja pr^videvale lahko le poraz. Vojna pa je
kljub temu trajala dobra štiri leta. Zahtevala je deset milijonov mrtvih in
tudi toliko ranjenih, od katerih je ostalo veliko invahdov. Spomeniki
padlih v 1. svetovni vojni po tedanjih občinskih središčih po Slovenskih
goricah so priče, koliko mladih fantov in mož iz te pokrajine je padlo
med prvo svetovno vojno.
V carski Rusiji je pospešila vojna, leta 1917, socialistično revolucijo,
ki je oktobra 1917 (po našem koledarju novembra) strmoglavila carizem.
Oblast so prevzeli boljševiki z Leninom na čelu. Nova država. Sovjetska
zveza, je podpisala mirovno pogodbo v Brest—-Litovskem 3. marca 1918.
Avstrija je prosila za premirje 29. oktobra 1918, Nemčija pa 7.
novembra 1918. Kapitulacijo sta podpisali 11. novembra 1918, ko je
Avstro-Ogrska monarhija že razpadla na narodne države. Razpad Avstro-
Ogrske na narodne države so pripravljali v emigraciji narodni sveti in
odbori narodov stare Avstrije. Jugoslovanski odbor se je sporazumel
julija 1917 na Krfu s srbsko vlado o združitvi jugoslovanskih dežel s
Srbijo v eno državo.
2e leta 1917 se je začelo v Slovenskih goricah močno narodnostno
gibanje v okviru majske deklaracije, ki so jo napisali jugoslovanski
poslanci v Jugoslovanskem klubu na Dunaju. V njej so zahtevah
združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki živijo pod Avstro-Ogrsko — v
samostojno državno telo pod habzburško dinastijo. Deklaracijsko gibanje
se je posebno razmahnilo spomladi 1918, ko so po občinah zbirali zanjo
podpise. Javno so se tako opredeljevali prebivalci Slovenskih goric in
drugod po Sloveniji za avtonomno jugoslovansko pokrajino pod
habsburško monarhijo, tajno pa so se ogrevali za odcepitev od Avstrije.
Pod vplivom ruske proletarske revolucije so se vojaki proti koncu
vojne začeli upirati avstrijski vojaški komandi. Poleg upora vojakov v
Judenburgu, 16. maja 1918 je izbruhnila čez nekaj dni upor 97. pešpolka
v Radgoni. Oba upora je avstrijska vlada nasilno udušila. V Radgoni je
obsodila na smrt sedem upornikov.
Nadaljevanje prihodnjič
8- NASI DOPISNIKI
13. oktober 1977-
TEDNIK
Obisk bolnišnice,Jesen"
Pionirji praznujejo svoj dan 29.
septembra. Na ta dan smo se
odločili, da obiSčemo bolnico Je-
sen. Izleta sta se udeležila tudi
medvojni ranjenec te bolnišnice
tov. Hajšek in tov. Jermovič Ro-
žo-Miha. Oba sta nam pripovedo-
vala zanimive dogodivščine iz
partizanskih let.
Bolnica Jesen je bila zgrajena
jeseni 1944. in je delovala vse do
konca vojne. Najzaneslivejše
orožje v njej je bila stroga tišina.
Bolnica je zavzemala tri prostore.
Kuhinjo, prostor za osebje in
prostor v katerem so prebivali ran-
jenci. Znotraj je bila oblečena v
belo in v prostoru z ranjenci so
stali enonadstropni pogradi. Zgo-
raj so spali lažje ranjeni, spodaj pa
težje. Zajtrk, kosilo in večerja, vse
to se je vršilo ponoči. Kajti dim, ki
bi ga povzročilo kuhanje, bi lahko
postal opazen sovražniku. Hrane
je bilo dovolj, zdravila pa jim je
prinašala desetletna deklica iz
Slov. Bistrice in okoliških krajev.
Največ k uspešnemu delovanju
bolnice so pripomogli okoliški
kmetje. Ti so jim dajali hrano in
jih opozarjali na sovr^nika.
Kmet Lesjak v bližini je imel
nalogo, da je po vsakem prenosu
ranjenca, zabrisal sledi. Ranjence,
ki so prenašali v bolnišnico, so no-
sili po potoku, ki je tekel blizu.
Pozimi je njegova temperatura
padla zelo nizko, ter je narastel, da
so morali borci do pasu v vodo.
Vsakemu ranjencu, ki so ga nosili,
so zavezali oči. V bolnici Jesen je
umrl sedemnajst-letni Gustek, ki je
dobil strel v glavo in trebuh. Umrl
pa je tudi kurir, ki pa je dobil pet
strelov skozi koleno in je prišlo do
zastrupitve. Večkrat so bolnico
skušali odkriti Nemci, vendar se
jim to ni posrečilo. Bolnišnico so
pokrivale goste deset-metrske
smreke in skale v bližini, tako, da
je tisti, ki se je približal bolnišnici,
prej otipal vogal barake, kot bi jo
zagledal. Ce pa so se Nemci preveč
približali bolnišnici, je osebje
poskrilo ranjence v bližino.
Tako se je počasi iztekalo pripo-
vedovanje obeh tovarišev. Spozna-
li smo življenje v eni izmed števil-
nih bolnišnic, ki je delovala na Po-
horju v času vojne ter obogateli za
eno spoznanje več v zgodovini. Se-
daj si bomo morda lažje
prestavljali težke pa vendar nepo-
zabne dni, ki so jih preživljali bor-
ci in ranjenci v teh krajih. Na ta
način smo dostojno proslavili Dan
pionirjev, saj smo obisk bolnišnice
zaključili s proslavo ter tako po-
častili pionirje — kurirje.
Iris Lepšina, 8/b,
0§ CIRKOVCE
Ustanovili smo šolsko
športno društvo
Ob Dnevu pionirjev smo na
osnovni šoli v Hajdini ustanovili
šolsko športno društvo. Ob tej
priložnosti smo priredili manjše
tekmovanje v rokometu in
iKJgometu. V prijateljski tekmi sta
sodelovali ekipi osnovne šole iz
Vidma in osnovne šole Ivana
Spolenjaka. Pred pričetkom tek-
me je tovariš ravnatelj podelil
dplome gostujočima ekipama in
predstavnikom KK SZDL, KS
Hajdina, TVD Partizan Hajdina in
predstavnici ptujske tiskarne pa
smo podelili grafične slike, ki smo
jih izdelovali pri likovnem pouku.
Srečanje je potekalo v prijatelj-
skem vzdugu. Tekme smo odigrali
na novih igriščih za rokomet,
nogomet in košarko. Sredstva za
igrišče in opremo so prispevale
razne delovne organizacije in šola.
Zi^valjujemo se vsem, ki so
prispevaU denar za i^adnjo igrišč
in nakup opreme. Se posebej se
moramo zahvaliti našemu tovarišu
ravnatelju, ki si je zelo prizadeval,
da smo dobili prepotrebno
opremo za igrišča- Nekaj malega
smo prispevali z detovno akcijo
tudi pionirji in mladinci mla^rh
skega aktiva Hajdina ter uredih
okolico šole in igrišč.
Sklenili smo, da bomo ustano-
vili več športnih krožkov, kjer
bomo pridno vadiU, da bi dosegU
čim boljše uspehe na tekmovanjih.
Franc Žitnik
OŠ HAJDINA
Šport v občini Slovenska Bistrica
v občinskih rekreacijskih ligah
potekajo tekmovanja v odbojki in
nogometu, zraven tega pa so
ustanovili tudi lige v rokometu,
streljanju in šahu. V odbojkarski
ligi nastopa deset klubov, v
nogometni pa devet.
Odbojka:
Rezultati šestega kola:
Polskava—Laporje 3:0, Sp.
Polskava—Pohorje 0:3, Vetera-
ni—Crešnjevec A 1:3, Crešnjevec
B—Poljana 3:0, Artiljerac—Impol
preloženo. V vodstvu je z 11
točkami ekipa Crešnjevca A pred
Polskavo in veterani, ki so zbrali
po 10 točk.
Nogomet:
Rezuhati 4. kola: Sp. Polska-
va—Impol 1:3, Makole—Prager-
sko 75 6:7, Boč A—Osankarica
1:0, Boč B—Zg. Polskava 2:7,
Oplotnica je bila prosta.
V vodstvu je trenutno moštvo
Zgornje Polskave z osmimi točka-
mi pred Pragerskim 75 s šestimi in
Impolom s petimi točkami in tek-
mo manj.
LKTOVANJA V BARU
Mnogo je dogodkov, ki sem jih
doživel v letošnjih počitnicah. Naj-
bolj so mi ostali v spominu dnevi
letovanja na morju. To letovanje je
bilo kot nagrada boljšim učencem
posameznih šol v občini. Našo šolo
sva zastopala moj prijatelj Janko in
jaz.
Odpotovali smo 29. julija zvečer
iz Maribora. Cez dva dni sva po
dolgi in naporni vožnji prispela v
Buljarice pri Baru, kjer ima naša
pobratena občina Svetozarevo svo-
je letovišče. Tam smo se seznanili z
brati Srbi in tudi z nekaj Poljaki. V
tem letovišču je bila navada, da se
je vsaka skupina predstavila s kraj-
šim kulturnim programom. Tretji
dan letovanja so se s krajšim kul-
turnim programom predstavili Po-
ljaki. Seznanili so nas z njihovo
folkloro in nam zaigrali ter zapeli
nekaj zelo lepih pesmi. Program
nam je seveda vsem zelo ugajal, saj
smo slišali mnogo lepega. Seveda
tudi Slovenci nismo hoteli ostati
kar tako. Sedmi dan po dopoldan-
skem kopanju smo se zbrali in pri-
čeli pripravljati program. Najprej
smo pripraviH darilca za tovariše in
tovarišice iz Poljske ter Svetozare-
vega. Nato smo še p^ripravili nekaj
pesmi in recitacij. Cas je bil hitro
naokrog in bližal se je večer, mi pa
smo bili vsi zelo nestrpni. Po veče-
rji smo pričeli s programom. Naj-
prej smo zapeli srbsko in poljsko
pesem kot pozdrav, nato pa še ne-
kaj slovenskih narodnih. Sledile so
recitacije, na koncu pa še zabavni
del programa. Vsi so bili navdušeni
nad našim programom in so nam
veselo ploskali.
Letovanje na morju s prijatelji in
Srbije in Poljske nam je hitro mini-
lo. V teh dneh smo se delno spo-
znali in tako utrjevali bratstvo in
enotnost. Na koncu smo se poslo-
vili in odpeljali vsak na svoj dom.
Janez Erker, 7/a,
OS Anica Cernej,
Makole
PASJI DNEVI
Tudi ta dan se je začel z vročim
poletnim soncem. Zjutraj sem vsta-
la, oblekla kopalke ter se odšla ko-
pat v Ložnico. Pri Ložnici je že bilo
veliko otrok. Večina so bili ,,din-
deki". To so ,,pokavci". Večji smo
jim izmislih ime ,,dindeki", ker jih
je veliko.
Takoj sem skočila v vodo. Voda
še ni bila topla in mi ni nič kaj pri-
jala, kajti ura je bila šele pol osem.
Ker je bilo še zgodaj, moja prija-
teljica Irena še ni prišla. E)an je bil
vesel, ker smo se lahko kopali. Se-
veda smo drug drugega tudi potap-
ljali. Popoldan sem se šla kopat v
ribnik.
Ko je bila ura pol pet, sem odšla
na rokometni trening. Zraven je šla
tudi sestra Olga.
Zvečer sem morala iti po mleko;
bilo me je strah. Olgo sem vpraša-
la, če gre zraven. Tudi vreme se je
spremenilo. Na nebu niso bile ru-
mene zvezdice, ampak grdi, temni
oblaki, ki jih je bilo zmeraj več.
Dež je že škropil. Z Olgo sva si ogr-
nih pelerini in odšli v noč. Ker je
bila noč zelo temna zaradi oblakov,
nisva skoraj ničesar videli. Pridru-
žila se nama je prijateljica Irena.
Hitele smo, ker je kazalo, da se bo
vsak čas vlil dež. In res, sredi poti
nas je dobil dež. Vlilo se je kot iz
škafa. Tako je bilo, kot že dolgo ne
pomnim. Vse tri smo začele teči. Z
Olgo sva bili v teniških copatih. Po
mleko smo šle k Habaucem, kot jih
po domače kličemo. Končno smo
prispele. Mleko je bilo že nalito in
že smo lahko šle. Z Olgo sva si se-
zuli copate in šli bosi. Bilo je kar
prijetno. Hodila sem po največjih
lužah. A ko sem se spomnila na ko-
panje, me je precej razjezilo. Jutri
ne bo nič s kopanjem. Le če bo vro-
če, se bomo mogoče kopali.
Ko sva prišli z Olgo domov, sem
videla, da je našo cesto voda čisto
razrila. Nekaj časa sem še hodila po
vodi, nato pa odšla noter. Skozi
okno sem gledala dežne kaplje, ki
so se igrale po šipi. Prenehalo je de-
ževati in na nebu so se prikazale
bele rumene zvezdice. Ze sem se
razveselila kopanja. Hitro sem od-
šla spat.
Ko sem zjutraj vstala, sem odšla
k oknu pogledat, če dežuje. Na
okno so tolkle debele dežne kaplje.
Skoraj sem planila v jok od jeze:
,,Ze včeraj je začelo deževati in še
danes kar nadaljuje!" Včeraj sem
bila mokra kot miš; pa še vreme je
pokvaril ta dež.
Tega dneva ne bom nikoli poza-
bita. To je bil pasji dan.
Dannela Lončarič,
8/a, OS Anica Crnej,
Makole
200 starejših krajanov
na izletu
Udeleženci pred odhodom
foto: M. Ozmec
Krajevna skupnost Ptuj je tudi letos organizirala izlet za ostarele
krajane. Tako je v ponedeljek zjutraj krenilo izpred ptuj:,ke pošte okrog
200 starejših krajanov iz Ptuja, ki so jih trije avtobusi prepeljali na
Pohorje, kjer so izletniki preživeli lep jesenski dan.
TEDNIK -13. oktober 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
ROKOMET
DANES OB 18. URI:
Drava-Olimpija
Odločilno srečanje članic v vzhodni skupini republiške rokometne lige
med selekcijama Posavja iz Brežic in domače Drave, ki bi moralo biti pre-
teklo soboto, je na željo gostov prestavljeno za nedoločen čas. Danes po-
poldan s pričetkom 18. uri pa bo na rokometnem stadionu zanimivo pokal-
no srečanje. V četrtini pokala SRS se bosta pomerili ekipi Olimpije iz Lju-
bljane in domače Drave. To bo izredno težko srečanje za mlado ekipo Dra-
ve, saj Olimpija tekmuje v drugi zvezni rokometni Ugi. Ob pomoči gledal-
cev in seveda dobri igri se nadejamo uvrstitve Drave v polfinale, kar bi
predstavljalo izreden uspeh. Torej bo nocoj pred igralkami in vodstvom te-
žka preiskušnja. Želimo jim veliko športne sreče in seveda uvrstitev polfi-
nale!
REPUBLIŠKA LIGA - MLADINCI:
Maribor-Drava 24:19 (14:9)
Mladinci Drave so povsem zasluženo izgubili v Mariboru kljub enako-
vredni igri v drugem delu srečanja. Največ zadetkov sta dosegla Gregorin
in Kelenc po šest.
1. kolar
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
RK Polet
-RK „Jože Kerenčič" Ormož
30:19(18:7)
Murska Sobota, igrišče TVD
Partizan, gledalcev 300
Sodnika: Bačnik in Grame —
Maribor
Tudi tretje gostovanje Ormoža-
nov v prvenstvu je bilo neuspešno.
Tokrat so izgubili s Poletom iz
Murske Sobote s precej visokim
rezultatom.
Domačini so pričeli tekmo zelo
prizadevno, ter tudi takoj povedli.
V nadaljevanju se stanje na igri-
šču ni bistveno spremenilo, še
naprej smo gledali izredno slabo
igro Ormožanov v obrambi prav
tako tudi v napadu, tako da je raz-
lika na koncu znašala 11 golov.
Postavlja se vprašanje, kje iskati
vzroke za takšno nihanje v igri Or-
možanov. Namreč prav v soboto je
bilo zelo vidno, da nekateri igralci
popolnoma izgubijo koncentracijo
v igri in ni za prezreti, da bosta
morala trenerja Ormoža v bodoče
posvetiti več pozornosti psiho-
loškim pripravam pred pomembni-
mi srečanji.
Mishm, da ni treba tega poraza
jemati preveč tragično, kajti Slo-
venska liga je tokrat tako izenače-
na, saj zmaga gostujoče ekipe
pomeni že pravo senzacijo. Vendar
si Ormožani ne bi smeli privoščiti
tako visokega poraza, prav v tem
je moralna odgovornost vsakega
igralca.
Naslednje prvenstveno srečanje
bo s selekcijo Maribora v Ormožu.
Janko Rihtarič
NOGOMET
Mercator-Drava 4:2(1:1)
Nogometaši ptujske selekcije so
se v Ljubljani pomerili z vodilno
ekipo v Slovenski nogometni ligi.
Domačini so hoteli čimprej zade-
ti mrežo gostujoče ekipe, vendar so
bili pred vrati premalo zbrani. Ves
Cas so imeli pobudo, toda zadetka
niso uspeli doseči. Kar ni uspelo
domačinom so izkoristili Ptujčani.
Izvedli so organiziran protinapad,
v katerem so domači obrambni
igralci nepravilno zaustavili Te-
menta v 16-metrskem prostoru.
Najstrožjo kazen je uspešno izvedel
Hvaleč.
Nekaj minut pred koncem prve-
ga dela igre so domačini uspeli ize-
načiti po napaki gostujočega vrata-
rja, ki ni pravilno ocenil let žoge.
Igralci Mercatdrja so v drugem
delu zaigrali bolje, vendar je gostu-
joča obramba z vratarjem Simoni-
čem večkrat odlično posredovala.
V igro je vstopil še Verdenik in vne-
sel večjo živahnost. Tako so Ptuj-
čani tudi drugič povedli z zadetkom
Verdenika.
Za tem pa so na sceno stopili so-
dniki in igralci Mercatorja, ki so
precej grobo zaustavljali igralce
Drave.
Tako so 8 minut pred koncem
dosegli drugi zadetek, nato pa do
konca tekme še dva. Tokrat je
Ptujčane zapustila športna sreča
zraven tega pa še slabo sojenje. Ta-
ko bodo v naslednji tekmi proti
Smartnem v Ptuju potrebovali po-
moč domačega občinstva, saj je ta
ekipa ena izmed favoritov prven-
stva v Slovenski nogometni ligi.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
VeseOc igralcev Drave po doseženem drugem zadetka.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
Rezultati petega kola
Rezultati 5. kola: Skupina A:
Grajena — Skorba 2:2, Kidričevo
— Hajdina 0:0, Ptuj — Gorišnica
4:4, Markovci — Aluminij 3:4, Vi-
dem — Drava 0:3.
Skupina B: Rogoznica — Kun-
gota 0:3, Gerečja vas — Lovrenc
7:1, Slovenja vas — Dornava 3:0,
Stonjci — Apače 2:1.
Skupina C: Draženci — Sela9:2,
Leskovec — Tržeč 1:2, Varnica —
Zavrč 2:4, Mladinec — Bukovci
4:1.
V	naslednjem kolu se bodo po-
merili:
V	skupini A: Skorba — Drava,
Aluminij — Videm, Gorišnica —
Markovci, Hajdina — Ptuj in Gra-
jena — Kidričevo;
V	skupini B: Kungota — Apače,
Dornava — Stonjci, Lovrenc —
Slovenja vas in Rogoznica —- Gere-
čja vas (0:3);
V	skupini C: Sela — Bukovci,
Zavrč — Mladinec, Tržeč — Varni-
ca in Draženci — Leskovec.
1. kotar
MOTOKROS
Odlična
vožnja
Habjaniča
v nedeljo je bila v Karlovcu
predzadnja dirka letošnjega držav-
nega prvenstva. Nastopili so naj-
boljši tekmovalci 1. in II. Uge. Na-
stop ptujskih tekmovalcev je uspe-
šen, zlasti pa je z odlično vožnjo
navdušil mladi, nadarjeni tekmova-
lec Simon Habjanič, ki je v obeh
vožnjah z odlično vožnjo dosegel
drugo mesto. V II. ligi je zmagal
Avbelj (Slovenija Avto), Janko
štrafela je bil 9., Spuraj in Drago
Strafela pa sta zaradi okvare odsto-
pila.
V	I. ligi je pred domačini privr-
ženci tega športa zmagal domačin
Soštarič pred Šinkovcem, Zoričem,
Globočnikom, Segulo in Vesenja-
kom. Organizacija tekmovanja je
bila odlična, prav tako odlično je
bila pripravljena tudi proga, tek-
movanje pa si je ogledalo nad 3.0(X)
gledalcev.
V	nedeljo bodo motokrosisti v 1.
in II. ligi nastopili v Zaboku, tek-
movalci v kategorijah 125 ccm in
50 ccm pa v Mačkovcih pri Murski
Soboti.
anc
Četveroboj predstavnikom Ptuja
ATLETIKA
V nedeljo dopoldan so se na
stadionu Drave v Ptuju pomerili
atleti in atletinje iz občin Velenje,
Ravne, Murska Sobota in Ptuj na
tradicionalnem atletskem kriteriju
štirih pokrajin. Tekmovanje sta
dobro pripravila Občinska zveza
za telesno kulturo in TVD
Partizan Ptuj ob pomoči nekaterih
delovnih organizacij. V lepem in
sončnem vremenu si je to
zanimivo tekmovanje in merjenje
moči ogledalo čkrog 200
^edalcev. Od doseženih izidov
velja zlasti omeniti novi občinski
rekord Dušana Korena v skoku v
višino. Na novi prevleki iz umetne
snovi, s katero je delno prekrit
stadion, je preskočil 196 cm.
Ostali rezultati:
ŽENSKE:
100 m: 1. Nada Šober Ravne
13.1	sek, Z Majda Kovačec Ptuj
13.2	sek, 3. Alenka Šolar Ptuj
13 3 sek.
400 m: 1. Nada Šober Ravne
59,0 sek, 2. Darinka Skuk Ravne
60,8 sek, 3. Marija Horvat Ptuj
61,0 sek.
800 m: 1. Andreja Šverc
Velenje 2:18,7 min, 2. Irena
Jeromelj Velenje 2:25,2, 3. Mira
Žižek M. Sobota 2:27,4.
Daljina: 1. Marija Horvat Ptuj
540 cm, 2. Lilijana Horvat Ptuj
505, 3. Vida Majhen Velenje 485.
Višina: 1. Irena Kolar Ptuj 150
cm, 2. Alda Juras Ptuj 145, 3.
Tanja Šalamon Velele 140.
Krogla: 1. Mojca Šturm Velenje
10,46 m, 2. Tanja Šalamon
Velenje 9,71, 3, Marija Jugovec
Ptuj 9,25.
Štafeta 4 x 100 m: 1. Ptuj 50,3
sek, 2. Velenje 52,8, 3. Ravne
53,1,4. M. Sobota 54,1.
Ekipno: 1. Ptuj 84 točk, 2.
¥lenje 72, 3. Ravne 58,5, 4,
Murska Sobota 39,5.
MOŠKI:
100 m; 1. Miki Prstec Ptuj 11,2
sek, 2. Milan Žohar Ptuj 11,5, 3.
B)ris Režek Velenje 11,7.
400 m: L Miki Prstec Ptuj 50,6
sek, 2. Milan Žohar Ptuj 51,0, 3.
Obrad Lazič Velenje 52,3.
300 m: 1. Josip Šamu Velenje
8:41,8 min, 2. Stanko Miklavžina
A^lenje 8:58,2, 3. Milan Balek M.
Sobota 9:30,9.
1500 m: 1. Alojz Lebar Ptuj
4:05,2 min, 2. Spasoje Tesanovič
Velenje 4:07,3, 3. Igor Petemel
M. Sobota 4:12,5.
Višina: 1. Dušan Koren Ptuj
196 cm, 2. Zlatko Marčič Ptuj
180, 3. Igor Zver M. Sobota 180.
Krogla: 1. Niko Makovecki Ptuj
12,14 m, 2. Maks Bračič Ptuj
11,67, 3. Stanko Bricman Ravne
10,73.
Daljina: 1. Boris Režek Velenje
665 cm, 2. Mitja Kadiš Ravne
655, 3. Dušan Koren Ptuj 651
Štafeta 4 x 100 m: 1. Ptuj 44,5
sek, 2. Velenje 45,7, 3. M. Sobota
46,0.
Ekipno: 1. Ptuj 110 točk, 2.
Velenje 76, 3. M. Sobota 54, 4.
Ravne 50.
Končni skupni vrstni red
atletskega kriterija:
1. Ptujsko polje 194 točk, 2.
Šaleška {Velenje) 148, 3. Koroška
(Ravne) 108,5, 4. Pomurje (M.
Sobota) 93,5.
Ob koncu naj zapišemo, da je
prireditev, posvečena tudi letoš-
njim jubilejem, uspela. Kljub
temu, da takšna tekmovanja niso
zanimiva za tiste, ki jim atletika ni
preveč blizu, smo pričakovali več
gledalcev.
1. kotar
Zelja naših jadralcev po plastič-
nem jadralnem letalu traja že nekaj
let. Največja ovira pri nabavi takš-
nega letala so bila seveda finančna
sredstva. Ker ni kazalo drugega,
smo sklenili jadralni piloti, da jih
zberemo kar sami z montažo klju-
čavnic.
Ker pa doma (v Jugoslaviji) takš-
nih letal trenutno ni za dobiti (če-
prav jih izdeluje VTC Vršac), smo
se morali odločiti za tip letala, ki bi
moral biti kar se da najboljši in pa
seveda poceni. Ker je uvoz iz zaho-
da trenutno zaprt in ne kaže, da bi
se kaj kmalu odprl, smo se obrnili
na edino preostalo možnost — na
vzhod, na poljske proizvajalce ja-
dralnih letal. Čeprav Poljska sodi v
sam vrh svetovne jadralne elite, pa
smo o njihovih prizadevanjih na
področju gradnje jadralnih letal
zelo malo vedeli. No, ko smo malo
pobrskali po prospektih, smo
odkrili, da Poljaki konstruirajo
zelo dobra jadralna letala plastične
konstrukcije, kot sta to letali tipa
JANTAR in PIK. Seveda je za nas
prišlo v poštev letalo standardnega
ali klasičnega razreda. Takšno pa je
bilo letalo JANTAR STANDARD,
ki se je na zadnjem svetovnem pr-
venstvu odlično odrezalo z drugim, ,
tretjim in petim mestom. Poleg
vseh teh vzpodbudnih lastnosti pa
je še relativno poceni in rok dobave
sorazmerno kratek. Torej odločitev
je padla, in prijazni poljski stro-
kovnjaki so obljubili, da bo v prvih
dneh jeseni letalo v Jugoslaviji.
In res, pred nekaj dnevi je
JANTAR dobil svoj novi dom na
letališču v Moškanjcih. Seveda je
bila radost in veselje, ki je vladalo
ob razveseljivi novici, nepopisno.
Vsi smo pohiteli na letališče, da si
pobliže ogledamo tega lepotca. Se-
veda je letalo napravilo na nas velik
vtis: izredno eleganten aerodinami-
čen profil z veliko in dobro pregle-
dno kabino, ki je povrhu vsega še
izredno udobna in dobro opremlje-
na.
Lahko bi rekli, da je vanj vgra-
jena najsodobnejša tehnika, ki jo v
tem trenutku premore svet na tem
področju. V potrditev tega naj na-
vedem, da ima letalo uvljačljivo
kolo, vodobalast v krilih, značilen
„T" rep in še vrsto drugih novitet.
Bralcem ne bom navajal tehničnih
podatkov letala, ker bi to bilo za
laika nezanimivo, povem pa lahko,
da so veliko boljši od vseh naših le-
senih letal in pa še od vrsto drugih
zahodnih plastičnih jadralnih letal.
Torej letalo je tukaj in, ko bodo
pilotje osvojili vso to tehniko lete-
nja, lahko pričakujemo od njih, da
se bodo priključili v sam vrh slo-
venske oz. jugoslovanske elite tega
športa — morda pa še dlje! Seveda
bo vse to mogoče šele z bolj načrt-
nim in strokovnim delom, kajti sa-
mo letalo željenih uspehov ne more
prinesti.	Danilo Starček
Jadralno letalo JANTAR STANDARD
BK Ptuj-
BK Mladost (Osijek) 12:4
v okviru drugega kola tekmova-
nja v jesenskem delu hrvatsko-slo-
venske lige so boksarji Ptuja zane-
sljivo premagali goste iz Osijeka.
Borbe si je v športni dvorani Mla-
dika ogledalo okrog 300 gledalcev.
Srečanje sta vodila, seveda v ringu,
sodnika Mirkovič in Založnik iz
Maribora z napakami, ki pa niso
odločilno vplivale na končni izid.
Rezultati:
Bantam: Matijašec S. — Klasič
0:2, peresnolahka: Svenšek — Zelj-
ko 0:2, lahka: Matijašec M. — Ga-
jič 2:0, polvelter: Lešnik — Kova-
čevič 2:0, velter: Veit — Kolak obo-
jestranska diskvalifikacija, pol-
srednja: Mere — Smetanin 2:0,
srednja: Brumen 2:0 b. b., poltež-
ka: Karahasanovič 2:0 b. b., težka:
Novak — Curilo 2:0 t. k. v 1. run-
di.
Kljub temu, da domači tekmo-
valci niso bili fizično najbolje pri-
pravljeni, z boksarji Mladosti niso
imeli težav. Posebno velja to za,
lahko trdimo, ljubljenca ptujskega
občinstva, olimpijskega kandidata
in balkanskega mladinskega prvaka
Novaka, ki je boksal s poškodbo.
Kljub temu je nasprotnika prisilil k
vdaji že v prvi rundi. Gledalci so ga
nagradili z burnim ploskanjem. Za-
nesljivo je zmagal tudi Mere v pol-
srednji kategoriji. V srednji in pol-
težki kategoriji gosti niso imeli
predstavnikov.
V naslednjem kolu gostujejo
boksarji Ptuja v Novi Gradiški. V
soboto se bodo pomerili s tamkaj-
šnjim klubom Strmac. 1. kotar
Ekipa BK Ptuj pred sobotnim srečanjem Foto: M. Ozmec
V Ptuju prvi selekcijski turnir
pionirk
v športni dvorani Mladika bo v
sobote in nedeljo prvi selekcijski
turnir pionirk za prvenstvo SRS.
Od predstavnic namiznoteniškega
kluba Petovia iz Ptuja bodo sode-
lovale Džankičeva, Kersnikova,
Kampuševa, Udovičeva in Meško-
va, ki si je nastop zagotovila na
kvalifikacijskem turnirju v Trbov-
ljah. V Ptuju bo nastopilo 14 naj-
boljših pionirk, tekmovanja pa se
bodo pričela v soboto ob 14. uri in
v nedeljo dopoldan ob 8. uri.
Med novicami iz namiznega te-
nisa moramo vsekakor omeniti
uvrstitev članov NTK Petovia v
republiško lip, kar je njihov do-
sedaj največji uspeh. Prav tako tu-
di uspeh Džankičeve, ki je na
republiškem selekcijskem turnirju
članic osvojila četrto mesto. Ob
tem velja omeniti, da je Sanja še
pionirka!	1. kotar
Teniška sekcija TVD Partizan Ptuj
Teniška sekcija je bila ustanovljena novem-
bra 1975. Danes šteje okrog 50 članov, od tega
je okrog 40 odstotkov mladih. Sekcija se
financira sama in je neodvisna, kljub temu, da
deluje v okviru TVD Partizan Ptuj. Vsi starejši
člani, ki so zaposleni prispevajo 300 dinarjev
članarine letno, študentje 20 dinarjev, srednje-
šolska mladina in osnovnošolci pa članarine ne
plačujejo.
Največji problem sekcije so teniška igrišča.
Člani so v preteklem letu s prostovoljnim delom
in s svojim denarjem uredili obe teniški igrišči v
Kidričevem, sedaj pa eno uporabljajo sami,
drugo pa člani sindikata TGA Boris Kidrič
Kidričevo. Mladim, ki nimajo svojih sredstev
pomagajo tako, da jim dajejo že rabljene teni-
ške žogice, sicer pa si vsi člani kupujejo opremo
sami. Igrišče, ki ga uporabljajo v Kidričevem je
glede na število članov odločno premalo. Za
razna tekmovanja, pa tudi za trening sicer
uporabljajo teniška igrišča v Ptujskih toplicah,
vendar je najemnina za te precej visoka, tako
da jih lahko uporabljajo le tisti, ki imajo denar,
saj je potrebno za eno uro uporabe odšteti 30
dinarjev. Upravni odbor sekcije se že dogovarja
s Kmetijskim kombinatom, da bi jim za določe-
no odškodnino odstopili oziroma dovolili
uporabo igrišč za treninge in tekmovanja, tako
da bi lahko tudi mladi pričeli s sistematsko vad-
bo.
Zadnji čas je namreč opaziti, predvsem po
nedavnem evropskem prvenstvu v Mariboru, da
zanimanje za ta nekoč ,,elitni" šport med
mladimi narašča. Seveda pa zaenkrat o masov-
nosti ne moremo govoriti, ker trenutno niso da-
ni pogoji, da bi lahko res vsi, ki jih ta šport
zanima, izpopolnjevali svoje znanje in redno
vadili. Seveda pa so člani sekcije nadvse
hvaležni Kmetijskemu kombinatu za razumeva-
nje, saj so z njihovo pomočjo lahko organizirali
dva turnirja, pri čemer so jim finančno
priskočile na pomoč nekatere ptujske delovne
organizacije pa tudi obrtniki.
Sekcija občasno prireja dvoboje s Teniškim
klubom Železničar in Teniškim klubom Branik
iz Maribora. Vendar se teh srečanj udeležujejo
le starejši člani, ki se lahko pomerijo z igralci
teh klubov.
Ker člani sekcije želijo ustanoviti tudi
mladinsko in pionirsko vrsto, so se odločili
organizirati teniško šolo v zimskem času. V ta
namen jim je TVD Partizan odstopil športno
dvorano Mladika, kjer lahko ob sobotah in
nedeljah, če ni nobene prireditve, vadijo. Tako
člani sekcije upajo, da bo ob razumevanju
Kmetijskega kombinata in vseh ostalih, s
katerimi že sodelujejo, postal tenis v ptujski
občini množičen šport, saj se za to, da bi mla-
dih navdušencev zmanjkalo, ni treba bati.
N. D.
10-ZA RAZVEDRILO
13. oktober 1977-
TEDNIK
HUMOR
— Očitajo nam, da smo birokrati včasih slepi za probleme
graditeljev hiš, toda še nikoli nisem spre^edai, če je bila vloga
pravi no kolkovana. ..
- Se ti dopade moja sestra, kq? Pa veš, da ona sjJoh ni tako
lepa, ampak samo tako vun vidi...
— Le počakate, ko bo sprejet samoupravni sporazum,
boste tudi kadili v skladu s svojo socialno kategorijo...
— Saj pravim, poštenemu
doveku zaprejo pred nosom
cdo lastna vrata... hk, je to
pravica na svetu!
— Enega za krompir, enega za
sadje, enega za zdenjavo,
enega. . - ja hudiča, za ozim-
nico pa mi ne bo nič ost£lo..
ACTON = angleški zgodovinar,
profesor moderne zgodovine v
Cambridgu (John, 1834-1902)
AKITA = japonska iuka na otoku
Honšu
AVOGADRO = italijanski fizik,
avtor važne teorije o lastnosti
plinov in tekočin (Amedeo,
1776-1856)
JAVATA = japonska Iuka na
otoku Honšu
KARNAK = egiptovska vas blizu
Luksorja, nasproti starih Teb,
slavna po velikanskem Amono-
vem templju
LOA = reka v Čilu, ki se izliva v
Tihi ocean
RITT = sodobni ameriški filmski
režiser (Martin, „ Dolgo vroče
poletje")
SEKEU = češko-jugoslovanski
novinar in publicist, raziskovalec
Južne Amerike (Tibor, roj. 1912)
SHANKAR = znameniti sodobni
indijski kitarist, interpret klasične
indijske glasbe (Ravi)
UNDINA = povodna vila; v
srednjeveškem verovanju povodni
duh v podobi žene
ŽUK = sovjetska umetnostna
drsalka, soproga nogometaša Al-
berta Šesternjeva (Tatjana)
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Saprofrt, troh-
noba, val, Ares, are, Taras, grad,
Ati, eta, EK, Briti, soj, ženeta,
Riom, Co, maratonec, potres,
Ast, anima, stolček. Lin, Sava,
CM, Verona, Alava, tematika,
iver, Tab, Italijani, Ela, samotar-
ka.
TEDNIK
- 13. oktober 1977
OGLASI IN OBJAVE - 11
USPEHI ZDRUŽITVE
Kolektiv dehvne oi^nizacije AGIS šteje okoli 1600
članov, ki so organizirani v 8 TOZD. Članov ZK je 130, od tega
ena tretjina neposrednih proizvajalcev. Tudi komunisti so
Organizirani po TOZD, ker pa je v dveh TOZD manjše število
članov Z K, obstaja v AGISU le 7 osnovnih organizacij ZKS.
Vsaka osnovna organizacija imenuje 5 članov za konferenco ZK
v delovni organizaciji in za sekretariat te konference.
Naš sogovornik je tokrat Franc Krabonja, sekretar
konference ZK v Agisu. O aktivnosti komunistov pri
uresničevanju nalog, ki jih pred njih postavlja zakon o
združenem delu je dejal:
,.Komunisti v Agisu smo se pr-
vič srečali z ZZD že pri samem os-
nutku, na katerega smo dali tudi
določene pripombe. Na ravni
konference ZK smo organizirali
.razprave po delih tega osnutka.
Skupina komunistov je dobila
konkretne zadolžitve, da izpelje
razprave. Takoj za tem, ko je bil
zakon sprejet, smo organizirali po-
novne razprave in pripravili osnu-
tek plana uresničevanja ZZD. No,
tisti i*vi osnutki so bili Se po-
manjkljivi, danes pa imamo ta
program že konkretno izdelan in
ga terminsko tudi uresničujemo."
Kako so urejeni medsebojni
odnosi med posameznimi TOZD?
,, Družbenopolitična povezava
med TOZD se kaže prek dela sin-
dikata, partije in mladine. Trudi-
mo se, da bi čim bolj uveljavili
trokomponentnost med družbe-
nopolitičnimi organizacijami,
samoupravnimi organi in individu-
alnimi poslovodnimi organi. Ta
povezava sicer obstaja, pri tem pa
je problematično to, da zaradi
razmeroma kratkih rokov ni
možno dobiti korektnih predlogov
iz baze. Dostikrat so sicer razni os-
nutki pripravljeni tako, da se z
manjšimi korekturami lahko spre-
jemajo. Pri tem pa je bila naša
velika slabost, da smo nekatere
stvari reševali v „ožjem krogu",
nismo pa šli v bazo, da bi se po-
govarja z delavci, našli nekakšno
skupno stališče — usklajevalni
postopek. Menim, da se to ne sme
več dogajati. Termini bodo plani-
rani na daljše roke in zato moramo
izpeljati možnost, da se delavd
vključujejo v razpravo že pri
oblikovanju osnutkov in predlo-
gov, pa vse do sprejetja."
Kako daleč ste v AGISU s
pripravo aktov za nagrajevanje po
delu?
,,Se posebej komunisti v AGISU
se v popolnosti zavedamo določil
ZZD, ki govorijo, da morajo biti
vsi akti, pa tudi dejanski odnosi,
urejeni do 1. januarja 1978. Zato
smo pravočasno pristopili k pri-
pravi osnutkov. Danes že uvajamo
nekatere izmed dejavnikov: plače-
vanje po delu, vključevanje plani-
ranja v dohodkovne odnose in de-
janske dohodkovne odnose med
posameznimi TOZD znotraj de-
lovne organizacije. Vse to, kar de-
jansko že uveljavljamo, skušamo
vnesti tudi v samoupravne spo-
razume. Torej naši sporazumi niso
in ne bodo nastali po nekem re-
ceptu od zunaj, ampak to de-
jansko oblikujemo iz prakse in
izkušenj.
Ce vzamemo za primer TOZD
Orodjarna, tam imamo že točno
določeno, kako delo planirati, ka-
ko vpliva realizacija v celotni
TOZD na delitev dohodka in oseb-
nih dohodkov, celo, kako vpliva
realizacija posamezne ekonomske
enote — skupine na dohodek itd.
Vsak posameznik je merjen;
odstopili smo namreč od stahšča
ocenjevanja in prešli na bolj
tehtno metodo, ki jo lahko doku-
mentiramo. Ta osnutek je sedaj v
razpravi. Prepričani smo, da bomo
to uredili pravočasno, saj imamo
celo dva meseca rezervnega termi-
na."
Eden najpomembnejših dejavni-
kov pri vsakem organiziranem delu
je informiranje, kako je z obve-
ščanjem delovnih ljudi v Agisu?
,,Žal moram, povedati, da
informiranost zaenkrat še ni zado-
voljiva v vseh smereh. Nekatere
stvari so urejene. Imamo interno
glasilo, formirane so informativne
skupine in informativci, ki te sku-
pine vodijo. Pa tudi prek individu-
alnih poslovodnih organov,
družbenopolitičnih organizacij in
delegatov je informiranje zado-
voljivo. Posamezniki, v družbe-
nopolitičnih organizacijah, še
posebej v ZK se ne obnašajo odgo-
vorno do svoje pomembne
dolžnosti in tako premalo odgo-
vorno obveščajo bazo. Menim, da
bo potrebno nekatere informatorje
celo zamenjati.
Lahko celo trdim, da tudi de-
lovni ljudje niso dovolj odgovorni
do tega, da bi hoteli biti informi-
rani. Ce gre na primer za vpra-
šanje o delitvi osebnih dohodkov,
bo zanimanje veliko, kadar pa gre
za kakšno politično akcijo, gospo-
darska vprašanja, organiziranost
in podobno, takrat pa zanimainje
zbledi."
Kakšno je trenutno gospodarsko
stanje v delovni organizaciji?
r
,,Menim, da je zelo zadovoljivo,
kar je razvidno tudi na SDK. Po
integraciji smo z osebnimi dohodki
že v koraku z drugimi v ptujski
občini, medtem ko smo bili pred
integracijo čisto na repu. Danes
smo celo na 2. mestu v občini. V
letu in pol smo kar 3 krat dvignili
OD. Torej lahko opravičujemo
svojo odločitev pred dvema leto-
ma, kot zelo usp^no. Dvignili smo
produktivnost, zgradili smo sodo-
ben obrat družbene prehrane,
asfaltiramo si cestišča in dvorišča,
svoj investicijski program iz-
polnjujemo v polni meri itd."
Torej so stvari znotraj delovne
organizacije urejene. Ali glede na
to še razmišljate o povezavi Agisa
navzven?
,, Razmišljamo in to krepko.
Pripravljen je že osnutek sporazu-
ma o združevanju v SOZD To-
varna avtomobilov Maribor. Raz-
govori so že tako daleč, da mora-
mo le še opredeliti, kako in na
kakšen način se bomo vključevali.
Vprašanje ali bi ali ne bi sploh ni
v^ na dnevnem redu, saj gre za
horizontalno povezovanje."
M. Ozmec
Jubilejna razstava umetniških
del Albina Lugariča
živahni in razgibani razstavni
dejavnosti pokrajinskega muzeja v
Ptuju, se je v četrtek, 6. oktobra
priključila še bogata in skrbno pri-
pravljena razstava profesorja, aka-
demskega slikarja Albina Lugariča.
Razstavo so pripravili ob
umetnikovi 50-letnici.
Ob otvoritvi, je bil razstavni pa-
viljon dobesedno natrpan z ljubite-
lji likovne umetnosti od blizu in da-
leč. Dr. Štefka Cobelj, ravnateljica
Pokrajinskega muzeja v Ptuju pa je
uvodoma dejala:
,,Med vrsto umetnikov, ki so ži-
veli in delovali v Ptuju, se kot član
te trdožive, zanimive, heterogene in
dovolj velike družine že čez 25 let
pojavlja tudi ime Albina Lugariča.
Poleg Kazimirjev, Jana Oltjena,
Janeza Mežana in drugih je tudi
Lug^ič tisti, ki visoko ceni izredne
motivske vrednosti svojega mesta v
katerem je bil rojen in kjer je živel
nepretrgano, če izvzamemo čas štu-
dija.
Poleg Ptuja umetnik odbira za
svoje slike lastnosti domače kraji-
ne, ki je neizčrpna v svoji raznoli-
kosti in lepoti ter njene ljudi, ki jih
na njegovih slikah zalotimo vedno
pri nekem opravilu. Iz tega sledi,
da je Albin Lugarič predvsem kra-
jinar, ki se je od svojih slikarskih
začetkov usmerjal in povezoval z
naravo, z njo vred pa vzljubil člo-
veka, njegove intimne in etične last-
nosti . . ."
Po tem, ko so umetniku ob nje-
govi 50-letnici čestitali pionirji OŠ
Tone Žnidarič in dijaki gimnazije
Dušana Kvedra v Ptuju, je Albin
Lugarič med drugim dej^: ,,Po-
slanstvo umetnosti je v tem, da po-
maga človeku živeti, da prikazuje
lepoto m vrednote resničnega živ-
ljenja. Tudi meni pomeni slikanje
razreševanje življenjskih proble-
mov. Slikarski motivi me privlačijo
na različne načine. Tako pride ne-
kje do izraza le črta. Takšne motive
zato rišem, s peresom in ogljem. So
pa motivi, kjer me privlači izklju-
čno barva, v vsej svoji pestrosti in
izrazni moči. Zato se izražam v
olju, akvarelu, pa tudi v pastelu.
Nikoli pa ne slikam motivov, ki jih
ne doživim.
S svojimi podobami želim člove-
ka razveseliti, plemenititi, ga učiti
in sprostiti. Želim, da postane
umetnost resnično last delovnega
floveka.
Srečen sem, da živim v tako ču-
doviti deželi in pokrajini, kjer je na
voUo toliko lepote in zdravega,
pristnega življenja. Enkratna je va-
lovita pokrajina Haloz, Ptujsko in
Dravsko polje z veselimi in vedrimi
ljudmi, to je atelje življenja in na-
rave, simfonija barv kamorkoli se
ozreš in podaš. Vse to naslikati, po-
meni živeti, dolgo, vsaj sto let in
potem začeti znova ..."
V	imenu kulturne skupnosti ob-
čine Ptuj je nato o umetniku, nje-
govem delu in neprecenljivemu pri-
spevku h kulturi ptujske občine go-
voril še Andrej Fekonja.
V	krajšem kulturnem programu
pa se je predstavil Franc Laporšček
iz Jablovca pri Podlehniku, edini in
na žalost tudi zadnji ljudski godec,
ki še zna igrati na orglice-trstenke.
Poslušanje prijetnih zvokov, ki so
prihajali iz 23 piščali tega zanimi-
vega instrumenta, je bilo enkratno
doživetje vseh prisotnih, ki so se za
tem razkropili po paviljonu in ob-
čudovali 35 umetniških del Albina
Lugariča, ki bodo na ogled do
konca oktobra.
M. Ozmec
Umetnik govori zbranim o svojem življenju, posvečenem
dikarstvu.
Foto: M. Ozmec
32 udeležencev trim kolesarjenja
Društvo upokojencev Ptuj je v okviru proslave 30-obletnice društva,
pripravilo v nedeljo, 9. oktobra dopoldan, TRIM kolesarjenje. Akcije se
je udeležilo 32 članov društva, ki so pot do Grajene in nazaj zlahka
premagali. Med najstarejšim udeležencema sta bila 76-letni Alojz Tumpej
in 75-letni Viktor Hodnik. Pot do Grajene so večkrat prekinili, in se ob
družabnih igrah ter pogovoru prijetno sprostili. Udeleženci TRIM
kolesarjenja so se o akciji pohvalno izrazili in sklenili, da slednja akcija ni
bila tudi zadnja.
mg
Udeleženci trima med postankom na Grajeni.
Foto: Alfred Bradač
V soboto vsi v Markovce!
Občinska zveza za telesno
kulturo občine Ptuj in telovadno
društvo Partizan Markovci
pripravljata za to soboto občinsko
prvenstvo v krosu. Tekmovanje je
za posamezno in ekipno uvrstitev.
Deset najbolje uvrščenih iz vsake
kategorije bo sestavljalo občinsko
reprezentanco za tradicionabii
republiški kros pod pokrovitelj-
stvom Dela, ki bo v nedeljo 23. 10.
v Žalcu.
Mlajše pionirke in pionirji se
bodo pomerili na progi dolgi 1000
metrov, prav tako starejši vrstniki.
torej starejše pionirke in pionirji.
Mladinke in članice čaka
preskušnja na 1500 metrov.
Mladinci se bodo pomerili na 3000
m in člani na 5000 metrov.
Prav je, da bi se za tekmovanje v
Markovcih prijavili predstavniki in
predstavnice iz vseh osnovnih
telesnokulturnih organizacij v
občini Ptuj. Naj vas vodi geslo: Ni
važno zmagati, važno je sodelovati
in pomeriti moči s sebi enakimi!
Torej, v soboto vsi v Markovce!
Začetek tekmovanja bo ob 9. uri.
1. kotar
,Jares dober prijem "
Vsepogosteje lahko beremo v
naših časopisih o raznih vrstah in
oblikah rekreacije, vse od tiste
aktivne do lovske in ne nazadnje
tudi ribiške ali temu px)dobno.
Poznamo vrsto šal tako iz vrst
lovcev, kot tudi ribičev o ulovu,
vendar pa se včasih pn-ipeti tudi to,
da je neka vrsta lovske ali ribiške
šale resnična. To pa naj tudi
najbolj zgovorno dokazuje lep
ulov, s katerim se je lahko postavil
ribič Ivan MAZERA iz Kidriče-
vega, ki sicer takega ulova sam ni
pričakoval pa je bilo zato veselje
ob pogledu na ulovljen plen toliko
večje. Le-tega pa je bil vesel še kdo
drug in zato v tem primeru skoraj
gotovo ne bo veljalo pravilo oz.
geslo . . . „a namesto ribk;e, za
večerjo dobil boš kafe".
Prav tako pa je to tudi lepo
nadomestilo za pomanjkanje
svinjine o kateri smo že spregovo-
rili. Torej ribiči ne hodite ob vodo
le za rekreacijo ampak tudi kaj za
dober prijem! No, pa zares vsem
prav„DOBER PRIJEM"!
F. Meško
Foto: Z. K.
Uspešen start
Pričelo se je tekmovanje v prvi
slovenski šahovski ligi, v kateri
nastopa deset ekip in sicer: ,,Kovi-
nar" in ,,Branik" iz Maribora,
,,Iskra" in ,,Svoboda" iz Ljublja-
ne, ,,Radenska" iz Murske Sobo-
te, Celje, Jesenice, Kranj, Dravo-
grad in ,,Izbira" Ptuj.
Posamezno ekipo sestavlja šest
članov, dve članici in dva mladin-
ca. Sahisti ,,Izbire" so na tem naj-
popularnejšem ekipnem šahov-
skem tekmovanju v republiki
startali zelo uspešno, saj so v
prvem kolu igrali neodločeno v
Kranju s tamkajšnjo ekipo, v
nedeljo pa so doma katastrofalno
premagali solidno ekipo ,,Brani-
ka" iz Maribora.
,,Izbira" Ptuj:,.Branik" Mari-
bor 8:2.
Podkrajšek:Tomašič 1:0, Bo-
hak:Slapnik 1:0, Seruga:Ružič 0:1,
Majcenovič:Kukovec 1:0, Marko-
vič:Segala 1:0, Segula: Kolar remi,
Vaupotič:Koren 1:0, Razlag:Lipus
remi, Polajžer:Jesenšek 1:0, Dajn-
ko:Salamunič 1:0.
Po drugem kolu vodi ,,Iskra" iz
Ljubljane s 13,5 točke pred ,,Izbi-
ro" iz Ptuja in ,,Kovinarjem" iz
Maribora s 13 točkami ter
Jesenicami in Celjem z 11,5 točka-
mi itd. V tretjem kolu se bodo
ptujski šahisti pomerili z ekipo
Jesenic.	-bj—
V	tednu od 3. do vključno 10.
oktobra Je bik) na oi^em območju
ptujske občine 5 prometnih nesr^,
v katerih so posredovali mOičniki.
Smrtnih žrtev ni bik), pri nesrečah
pa sU bile 2 osebi težje, 2 pa laiye
telesno poSkodovani. Spet so bili
glavni vzroki nesreč neprilagojena
hitrost izsiljevanje prednosti in
vinjenost.
Voznike opozarjamo na skrajno
previdno voi^o, predvsem sedaj v
jesenskem času, ko je ob jutrih in
večerih prisotna megla.
Opozarjamo tudi kmetovalce, ki
spravUajo poljske pridelke tja do
poznih večernih ur in se potem
utrujeni vračajo domov,
ni^večkrat z nepravilno naloženim
vozom, ali pa cek) neosvet^enim.
S tem ne spravljajo v nevarnost le
sebe, ampak predvsem ostale
udeležence v prometu. Nemak>krat
smo zapisali tragično nesrečo, ki se
je zgodila zaradi vožnje z
neosvetljenim vozom. Zatorej
previdnost!
NEPREVIDNOST PRI PREČKA-
NJU
V	soboto, 8. oktobra se je na
Mariborski cesti v Ptuju zgodila
huda prometna nesreča, zaradi
neprevidnosti pešca pri prečkanju
ceste.
Voznik osebnega avtomobila
Jože Jeseničar iz Sel pri Vojniku je
vozil v smeri proti Hajdini. Ko je
pjripeljal čez dravski most, je pred
njim nenadoma stekel čez cesto.
Pešec Ferdo Rakuša iz Hrvatskega
trga v Ptuju. Jeseničar kljub
nenadnemu zaviranju trčenja ni
mogel preprečiti, Rakuša je zadel
tako, da je padel po cestišču. Pri
tem je dobil hude telesne poškodbe
in pretres možganov. Zdravi se v
ptujski bolnišnici.
Na vozilu pa je nastala material-
na škoda za 4.000 dinarjev.
PREHITRA	VOŽNJA
MOTORISTA
Do hujše prometne nesreče pa je
v soboto, 8. oktobra prišlo tudi na
Rogaški cesti v Ptuju. Božidar
Janžekovič iz Rimske 4 v Ptuju je
ob 0,1 uri zjutraj vozil kolo v sme-
ri proti Hajdini. Zaradi
neprilagojene hitrosti ga je na des-
nem ovinku zaneslo v ograjo. Pri
padcu je dobil hujše telesne
poškodbe, preizkus z alkotestom
pa je povzročil sum vinjenosti.
Materialna škoda na motornem
kolesu znaša 1500 din.
TRCIL	V	VRATA
AVTOMOBILA
V nedeljo, 9. oktobra ob 2.30
uri zjutraj se je zgodila v Muretin-
cih lažja prometna nesreča zaradi
malomarnosti.
Franc Tašner iz Prvenc 5 je vozil
osebni avtomobil brez vozniškega
dovoljenja. Pri znančevi hiši je
ustavil, da bi pobral prijatelja. Ko
je ta vstopil v avtomobil ni takoj
zaprl vrat za seboj. V tem trenutku
je pripeljal mimo voznik kolesa z
motorjem, Alojz Bezjak iz Male
vasi 34, ki ni imel potrdila o zna-
nju predpisov cestnega prometa.
Bezjak je prepozno opazil odprta
vrata, zato je z vso silo trčil v njih,
ter pri tem padel po cestišču. Dobil
je lažje telesne poškodbe, na vozi-
lih pa je za 1000 dinarjev material-
ne škode.
— OM
RODILE SO:
Majda Bedenik, Doklece 7 —
Boštjana; Cvetka Imerovič, Ljuto-
merska 2, Ormož — Milana;
Danica Simenko, Krčevina 76 pri
Vurberku — dva dečka; Marija
Kukovič, Suha veja 7 — dečka;
Marija Pal, Barislovci 13 — dečka;
Terezija Žmavc, Zasadi 14 —
Natašo; Martina Vinkler, Zg.
Pristava 20 — Marjetko; Dragica
Kočevar, Dolane 31 — deklico;
IVlilena Vrečar, Drstelja 48 —
Sabino; Ana Jelovica, Središče 246
—	deklico; Hedvika Fras, Dornava
94 — Sabino; Majda Horvat, Zg.
Hajdina 65 — dečka; Terezija
Serec, Prešernova 8 — Klavdijo;
Kristina Dovečar, Stojnci 108 —
Boštjana; Katarina Božičko, Pob-
režje 40 — dečka; Marija Sirovnik,
Tržeč 13 — dečka; Angela Bratec,
Žabjak 18 — deklico; Matilda
Tetičkovič, Grajena 5 — Dam-
jana; Dragica Repe, Hajdoše 80
—	Rebeko; Ana Ceh, Podvinci 15
—	Petro; Marija Ljubeč, Dragovič
16 — deklico; Vida Bauman,
Lovrenc 126 — Melito; Ana
Cuček, Gabernik 1 — dečka;
Metka Mlinarič, Prešernova 21 —
deklico; Silva Stampar, Hardek 37
—	deklico; Marjana Svenšek,
Rošnja 9 — Barbaro; Annegret
Vinkler, Majšperk 110 — Mirka;
Irena Horvat, Lača ves 2 — Bri-
gito; Marta Zlatnik, Frankovci 8
—	Joška; Angela Obran, Zabovci
73 — deklico; Elizabeta Koren,
Vel. Varnica 88 — Nevenko;
Marija Lašič, Desnjak 23, Ljuto-
mer — Sebastjana; Alojzija
Trunk, Cvetkovci 38 — Tatjano;
Slava Veršič, Moškanjci 92 —
dečka; Bernarda Novak, Juršinci
3/b — deklico.
POROKE:
Anton Kampl, Zg. Hajdina 57 in
Danica Solina, Stojnci 126; Slavko
Valenko, Gorišnica 84 in Ana
Obilčnik, Ormož, Ptujska 2/a;
Vladimir Samprl, Zg. Hajdina
104/b in Valerija Cestnik, Sp.
Hajdina 53.
UMRLI SO:
Marija Voglar, Mestni vrh 59,
roj. 1895, umrla 1. okt. 1977;
Terezija Vindišman, Greg. drevo-
red 5, roj. 1902, umrla 29. sept.
1977; Amalija Krajnc, Pestike 30,
roj. 1910, umria 2. okt. 1977; Liza
Vrtačnik, Lackova 8, roj. 1907,
umria 3. okt. 1977; Elizabeta
Kuhar, Kajuhova 1, roj. 1912,
umrla 4. okt. 1977; Vincenc Iva-
nuša. Jadranska 17, roj. 1924,
umri 25. sept. 1977; Alojzija Kele-
mina, Grabe 11, roj. 1893, umrla
7. okt. 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost radio-ted-
nik 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Urejd uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERSeK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in -77-226. Celoletna ,
naročnina znaša 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na^
podlagi 'akona o ot>JavCevar.ju
proizvodov in storitev v pronnetu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
^ vreme
VREME DO NEDELJE, 23. 10.
Napoved: do sobote, 22. 10.,
bo lepo vreme. V soboto, 22. in
nedeljo, 23. 10. bo deževalo.
Večjih ohladitev ne bo.
Alojz Cestnik