Poštnina plačana v gotovini. (ena 2 din Leto I. Ljubljana 15. februarja 1940 Št. 7. Terra Willy Birgel jo 'v vlogi kneza Sclnvarzenberga, avstrijskega diplomata, partner Paule Wessely. Oba velika umetnika dajeta Terra-filmu »Maria Ilona« veličasten izraz Nekaj, kar velja za vse ŽENSKA VRLINA »Katero svojstvo cenite najbolj pri že¬ ni,« je nekoč vprašal londonski dnevnik »Dail Mai.1«. Eni so bili za lepoto, drugi za molk. Vendar to še ni moški ideal, kajti od 17.500 odgovorov se jih 15.000 strinja v tem, da si žele pri boljši polovici v prvi vrsti zanesljivih kuharskih spretnosti in sposobnosti. * Izulin pri sladkorni bolezni se da uva¬ jati po novem ne samo v obliki injekcije, temveč tudi skozi usta. V tem primeru pa ga mora človek v treznem stanju je¬ mati z mnogo masla in nekoliko čreslove kisline. * Množina mleka pri doječi ženski v teku enega dne niha med pol in poldrugim litrom. * Najmanjšo redilno vrednost ima krom¬ pir v solati, nekoliko večjo ocvrti krom¬ pir, naj večjo pa krompir v oblicah in krompirjev pire. * Za kavno žlico sladkorja ustreza 5 g, za navadno žlico 15 do 25 g sladkorja. * V vodi je za trideseti do pet in dvajseti del zraka, v posebnih okoliščinah znaša količina zraka v vodi celo dvajsetinko skupne količine. Razmerja so odvisna od vremenskih prilik. 400 funtov soli se dobi iz 1 tone vode iz ameriškega Slanega jezera. * Suha substanca krvi znaša pri moških 21.6 odst., pri ženskah 19.8 odst. Nad 5 ton so tehtali vsi dividendni od¬ rezki, ki so se 1. 1930. izplačali 600.000 del¬ ničarjem ameriške telefonske in telegraf¬ ske družbe. * Jetika je človeku le izjemoma priroje¬ na; običajno se ž njo okužimo pozneje in sicer pred vsem z dihanjem. * Modra barva pomirja, rdeča draži. * Bolniki s sladkorno boleznijo izločijo vsak dan s sečjo lahko pol do 1 kg slad¬ korja. * Strah vstvar ja infekcijskim boleznim ugodnejše pogoje, ker slabi organizem in povečuje dispozicijo za obolenje. * Očesno jabolko ima premer 20—25 m. Pri zlatenici pade število utripov od nor¬ malnih 72 v minuti na 40. To je v zvezi s prehodom nekih soli v kri. * Človeško črevesje ima skupno dolžino 1194 cm maksimalno, 507 cm minimalno. * Kri zamorca ofo ravniku ni niti za dese¬ tinko stopinje toplejša od krvi Eskima na ledenem severu. Iveri Človek ne trpi, ker se mu želje ne iz¬ polnijo, temveč zato, ker preveč visi na njih. Čim manj smo. mislimo nase, tem srečnejši rt Življenje je kompromis z usodo. * Pravo življenje nam postane očito ka¬ kor simfonija šele v svojim finalu. »FILM«, 15. FEBRUAR 1940 ŠT. 7. lise Werner v novem Ufinem filmu »Bal pare Požar na oceanu Giinther Rittau je to pot prvič režiser. Njegovo naziranje in namen ustvariti film, ki naj bi ne bil kako fotografirano gledališče, temveč pravi »filmski film«, zagotavlja njegovemu podvžetju veliko zanimanje. Poleg tega se ob stiku najrazličnejših značajev in- usod sprošča dejanje velike napetosti. Borba je za nafto in zlato — in za vprašanje, kaj je jačje: veliko tovarištvo ali varljivi dobiček, Hans Sohnker in Rene Deltgen predstavljata dva moža, med katerima povzroči lepa žena (Winnie Markuš) in nevarni intrigant (Rudolf Fernau) nevaren kon¬ flikt, po katerem dobiva film silno stopnjevanje in dramatičen konec. V nadaljnih večjih vlogah nastopajo še Alexander Engel, Michael Boh- nen, Uršula Deinert in Karl Platen. Rokopis filma so napisali Richard Billinger, Werner Eplinius in Wolfgang Frank. Caribian Oil Company vrta ob srednjeameriški obali za petrolejem, S kop¬ nega je treba v vodo in ladja mora pinti vedno dalje na morje, dokler potapljač Tom Finberg končno ne najde na dnu morja asfaltne plasti. In kjer je asfalt, tudi petrolej ni daleč. Me Go\vn, šef družbe in njegov družabnik Don PedrO', sta se oddahnila, kajti denar, ki sta ga vtaknila v podjetje, se jima je zdel že skoro izgubljen. Toda petrolej je ležal dokaj globlje, kakor pa so domnevali in nastopiti je moral potapljač v posebnem oklepu — Nick Dorland, Tomov najboljši prijatelj. Spravil se je na delo, razstrelil debelo plast asfalta na morskem dnu in našel za- željeno zemeljsko olje. Prav rad pušča Tom svojemu prijatelju Nicku sloves uspeha, toda niti naj¬ manj mu ne prija, da se Nick z uspehom zaljubljeno spogleduje z Don Pedrovo nečakinjo, lepo Juano. Juana pride celo na petrolejsko ladjo k Nicku in to je za Toma najgrenkejši doživljaj v življenju. Kakor je vredno polnega moža, se Nick porazgovori s Tomom in hoče z ladje proč od Juane. Poslovi se od nje, in tedaj se utrga iz dekletca: Ljubi ga, ljubi samo njega... Tom je tesno ob tein dogodku, samo tenka stena iz desk ga loči od obeh. Med tem je Don Pedro doznal za načrt dviganja neke potopljene ladje, ki leži v območju petrolejskega vrelca. Stari pomorščak, katerega posmehljivo imenujejo »Keptn Golci«, ker zmerom pripoveduje o zlatu, ki naj bi tičalo v trebuhu potopljene ladje, je opozoril oba potapljača na zaklad na morskem dnu — a Tom o tem ni molčal. Don Pedro, zmerom v denarnih zadregah, izjavi, da leži potopljena ladja na njegovem petrolejskem polju in je potem takem njegova. Toda Nick ga za¬ vrne: Kar leži v vodi, je last tistega, ki najde. Don Pedro si zna pomagati. Gre k do besnosti razjarjenemu Tomu in ga tako naščuva na Nicka, da je takoj pri¬ pravljen sodelovati z Don Pedrom pri dviganju potopljene ladje. Dvigalna ladja zaplove k bojam petrolejskih vrelcev. Nick in Tom si stojita nasproti in kratki dialog med njima se konča s tem, da prisoli Nick svojemu nekdanjemu prijatelju boksarski udarec in Tom se zvrne kakor vreča po tleh. »Zdaj delaj s tem prokletim zlatom kar hočeš!« Njuno prijateljstvo je končano. Nick se spusti v svojem potapljaškem oklepu na morsko dno, da zakrpa pre¬ trgani petrolejski vod. Juana je na krovu ladje in v neznanskih skrbeh radi Nicka. Ta jo pomirja, da bo v desetih minutah gotov in spet na krovu. A v teh desetih minutah se zgodi nekaj strašnega. Nori »Keptn Gold« spusti svojo svetilko v morje in petrolej, ki vre v debelem curku iz pretrganega voda, se vname. Morje gori. že švigajo plameni na krov ladje. Vse beži v čolne in k dvigalni ladji, Juana prosi Toma pomoči. In zdaj spozna Tomi, da je bil le orodje v Don Pe- clrovih rokah. Preseka vrvi, na katerih je bila privezana potopljena ladja in med¬ tem se »Keptn Gold« in Don Pedro med borbo zvalita v morje. Še je privezana potopljena ladja, a zdaj je presekana poslednja žična vrv in razbitina se potopi v globino, iz katere je nihče nikdar več ne bo dvignil. Med ognjem in dimom se spusti potem Tom na morsko dno in reši Nicka.„iz globine. In konec? •- m Nihče ne govori več o petroleju in zlatu. Krepak stisk roke zadostuje prija¬ teljema. Leta 1830. so igralke v Parizu na odru pokazale, kako se kade cigarete. Trajalo pa je še dobro desetletje, preden je iz igre nastala vsakdanja navada najširših ljudskih plasti. »Niirnberški lijak«, katerega priporo¬ čajo bedakom — je bila knjižica, izišla 1. 1647. in je vsebovala navodila, kako se v šestih urah more naučiti nemškega pe- snikovanja in rimanja. 2 Prizor iz filma »Tik ob sreči«, Tobi v katerem nastopajo Ralph Arthur Roberts, Hilde Hildebrand in Grethe Weiser USODA Vzorec za življenjski roman ogromne večine ljudi bi se prav preprosto dal se¬ staviti iz desetih ali dvanajstih časopisnih oglasov, n. pr. Rojstva. Ernest Alexander Pillier, in- ženjer, in Marisa Quittaird imata prijetno dolžnost naznaniti, da se jima je rodila hčerka Marinetta. Pariš, 268, rue Legendre 18. marca 19.... Službo dobe. Išče se pestunja z dobrimi spričevali, ki zna šivati in ima rada otroke. Predstaviti se samo z. resni¬ mi dokumenti pri Pillier, 268, Rue Le¬ gend re. Službo dobe. Išče se za desetletno deklico angleška učiteljica, po možnosti z maturo, ki pozna tudi kaj glasbe. Pozimi v Parizu, poleti pri morju ali v hribih. Pisati na Pillier, 312, Bld. Malesherbes. Stanovanja. Išče se ljubka vila na normandski obali z razgledom na morje, kopališče, plin, elektrika, štiri sobe, salon, kuhinja, po možnosti vrt. S posredovalci se ne pogaja. Ponudbe na M. Pillier. 312, Bld. Malesherbes. O s m r t n i c e. Vdova Pillier-Quittard in hči Marinetta v globoki žalosti javljata kruto in prezgodno izgubo nadvse dobre¬ ga, blagega, nepozabnega soproga odn. očeta, g’. Ernesta Alexandra Pillier ja, ki je zatisnil svoje trudne oči 15. nov. 19... v cvetu moške dobe. Pariš, 168, Rue Ste. Anne. Sobe. Mirna rodbina odda resni, solid¬ ni osebi majhno sobo z razgledom na dvo¬ rišče, svetlo in zračno, ev. tudi s hrano. Pariš, 168, Rue Ste. Anne. Ugodna prilik a. Prodam moški ko¬ žuh iz astrahama, tri promenadne obleke, frak, smoking, šest parov moških čevljev, amerikanski pisalni.k, omaro za knjige, moško kolo, fotografski aparat, vse v naj¬ boljšem stanju in dobro ohranjeno. Vpra¬ šati 168, Rue Ste. Anne. Pouk. Vdova Pillier-Quittard daje lek¬ cije iz glasbe in petja pri sebi ali pride na stanovanja. Zmerne cene. Obrniti se na 168. Rac Ste. Anne. 3 Gospodična 'Marinetta Pillier, diplomira¬ na filozofka, daje lekcije iz angleščine in španščine. Najboljša izgovarjava. Vpra¬ šati 168, Rue Ste. Anne. Osmrtnica. Gospodična Marinetta Pillier, diplomirana filozofka, z žalostjo obvešča vse znance in prijatelje o bridki izgubi ljubljene matere, vdove Pillier- Quittardove, ki je 6. oktobra 19... mirno v Gospodu zaspala v petdesetem letu. Po¬ sebna obvestila se ne bodo pošiljala. Službe iščejo. Gospodična, diplo¬ mirana filozofka, ki dovršeno govori an¬ gleško in špansko 1 , išče mesto prodajalke ali tipkarice. Skromne zahteve! Ponudbe na M. P. Q. poste restante. U go d na prilik a. Proda se par uha¬ nov s safirji in briljanti, zlata ženska ura, prstan s smaragdom in briljanti. Vprašati: 168, Rue Ste. Anne. ANEKDOTA Ruskega generala in državnika, grofa Rastopčina (1765—1825), ki je dal I. 1812. zažgati Moskvo, da bi prisilil Napoleona k umiku, so nekoč vprašali, zakaj ni knez. — Tega je kriva huda zima v Rusiji. — Kako to? — Prav lahko. V Petrogradu so ponu¬ dili očetu knežji naslov ali topel kožuh iz sobolovine. Ker je bilo takrat zelo mrzlo, si je oče rajši izbral kožuh. WINNIE MARKUŠ nov obraz v filmu. Novi film podjetja Terra »Požar na oce¬ anu«, katerega je režiral Gunther Rittau, vsebuje poleg številnih zanimivih moških vlog le eno večjo žensko 1 vlogo. Dolgo so iskali pripravno igralko. Sele zelo mlada, še nepoznana filmska naraščaj niča, ki je šele nedavno prestala zadnjo skušnjo na igralski šoli, se je pokazala na poskusnem nastopu za primerno. Bila je VVinnie Markuš. Pri snemanju zunanjih posnetkov pri otoku Rujani, sem spoznal mlado igralko: Ljubka s svežini in naravnim ponašanjem si povsod takoj osvaja vse simpatije. Se¬ dela sva skupaj v sončni pripeki vročega dne v avgustu. VVinnie je bila našminkana in oblečena za snemanje, njeni plavi lasje so bili zdaj temni, kajti v filmu »Požar na oceanu« igra Winnie Markuš mlado juž¬ njaško lastnico haciende. Prav tedaj je snemal Gunther Rittau na krovu petro¬ lejske ladje prizor z Rene Deltgenom in mladim črncem Jamesom Baircherdom, ka¬ terega že poznamo iz filma »Moški mo¬ rajo biti taki«. Ker se VVinnie kljub dolgi pavzi med snemanjem ni mogla odtrgati na hladilno kapelj, ker je kmalu nato že Terra. Mlada deklica med pustolovci, iskalci pe¬ troleja in zlata, Med konflikti in senzaci¬ jami: VVinnie Markuš igra v filmu pod¬ jetja Terra »Požar na oceanu« 4 morala nastopiti, sva poralbila to prilož¬ nost in se malo p o razgovori la o dejanju filma in o nji sami. Rojena je v Pragi, kjer je živela do pred kakimi petimi leti. Potem se je mu¬ dila na Sudetskem in leta 1937. so se pre¬ selili njeni starši na Dunaj. Že kot mala deklica je pripovedovala, da hoče postati igralka. Toda njene želje doma niso kaj prida upoštevali in tako ni več tvegala govorjenja o tem. Študirala je medicino, toda hrepenenje po gledališču ji ni dalo miru in lepega dne je stopila pred mater, da hoče postati igralka. Na igralski šoli je bilo prijavljenih 32 kandidatk, toda le sedem je bilo spreje¬ tih, med njimi Wkinie. Po prvem uspehu na odru je prejela glavno vlogo v nekem krajšem filmu in potem še neko manjšo vlogo v drugem fil¬ mu s Kiithe Dorsch. >Potem je bilo treba delati, delati, sko- ro neprestano delati, kajti bila sem šele začetnica, da sem sc spopoln jevala. Seve¬ da sem se vloge Juane silno razveselila. ta vloga je zame, v nji moram pokazati vse in režiser Giinther Rittau — le po¬ glejte ga — odigra vsak prizor najprej sam in mu je le treba slediti. Tako bi člo¬ vek jedva mogel v kakem prizoru odreči, če ima le količkaj talenta.« A. * NOS, KI OVIRA Pesnik Grabbe je užival radi svojega talenta splošne simpatije številnih častil¬ cev. Leta 1825. je zaprosil L. Tiecka v Draždanih, naj bi ga sprejel kot igralca na tamošnje dvorno gledališče. — Ni vloge, ki bi se je ne upal v krat¬ kem času naučiti in zaigrati! — Bojim se, da vam bo hodila priroje¬ na napaka v nosu vendarle v napotje, če boste hoteli doseči karijero še kot igra¬ lec, je zvito odvrnil ravnatelj. Grabbe se je začuden ozrl v zrcalo in vprašal: — Nos naj bi me oviral? — Mislim da, je pritrdil Tieck. ker ga vihate previsoko. Med sanjami in prebujenjem občuti Maria Ilonu — glavna junakinja novega Terra Terra-filma — še enkrat vso srečo ljubezni in začetek novega življenja Foto; Terra Ljubimkanje s sobarico v Terra-filmu »Operni ples« Fita Benkhoff igra v velikem Terra-filmu sobarico, ki cmi za vsascega možakarja posebne simpatije. Na sliki se z uspehom približuje Paulu Horbigerju, a tudi Theo Lingen in Will Dolini nista varna pred njo ANEKDOTA O OČESNI MERI Fritz van Domgen, glavni predstavljale v številnih filmih družbe Tobis, naj bi po¬ stal po volji svojega očeta inžinjer. Radi tega se je odločil za dveletno prakso pri neki nemški tvrdki. Seveda mu je delalo neznanje jezika velike težave. Prvi dan zaposlen ja se je pojavil eden vodilnih inženjerjev. Dolgo je opazoval risbe na risalni deski tega »novega«. Potem reče zmajevaje z glavo: »Ljubi prijatelj, izberite si rajši drug poklic. Kje le imate vašo mero na oči?« Fritz van Dongen je smisel teh besed le deloma razumel in trepetal v vznemirjenosti. Končno se je opogumil h kratkemu pojasnilu: »Oprostite, svojo očesno mero sem po¬ zabil doma na Holandskem.« »Tako?« se je smejal inženir temu ne¬ sporazumu in napotil mladega novinca k skladiščniku po drugo »očesno mero«. »Očesno mero hočete?« se je dušil skla¬ diščnik v smehu. In v naslednjem hipu so se vsi prisotni smejali z njim. Potem so razjasnili Van Dongenu, da se ta izraz ne nanaša na kako orodje, temveč na pri¬ rojeni čut za dolžino in razdaljo. »Saj sem vedel, da za ta poklic nimam nobenega talenta,« je pripovedoval Fritz van Dongen. »Očesna mera je torej pri¬ rojena in kriv je moj oče, če mi ni dana. V takih okornostih sem zlahka presedlal in postal kar sem hotel. Igralec brez očes¬ ne mere, toda s pravim pogledom na živ¬ ljenje.« * KOLIKO JE KINEMATOGRAFOV? Češkoslovaška jih je še nedavno 1 imela 1833, Švedska 1581. Ostale države imajo opazno manj kinogledališč. Švica 340, Ju¬ goslavija 336, Norveška 225, Luksemburg pa 22. 6 imenuje sreča, temveč za tem. kar daje človeku železna volja in pamet: Za pra¬ vim ciljem. In ta cilj je zdaj dosežen. Kajti v žepu nosi spodoben sveženj ban¬ kovcev, ki bo zadostoval, tudi če bi podrl ves Joibshagen in ga znova dvakrat pozi¬ dal. To je torej sreča, o kateri nravi Ste¬ fani, da je le izgovor slabičev, teli, ki nik¬ dar ne dosežejo svojega cilja. Žarometi so ugasnili. Kamero prenesejo i/. salona na teraso. Med to pavzo- sem se utegnil nekoliko ozreti okrog sebe. V Šte¬ fanu sem zdaj spoznal igralca Alberta Matterstocka (njegovo sliko smo objavili na notranji strani 6. številke). Režiser Fritz Peter Bach, avtor in režiser tega novega Tobis-filma je pravkar obravnaval s llei- deniarie Hatheyer v vlogi Julije mimično reakcijo na Štefanove besede: »Kar kdo hoče, to mu uspe...« Sreča je neminljivi sovražnik nesreče: Sama sreča se nikdar ne pojavi. Kdor gre svoji sreči nasproti, mora misliti tudi na nesrečo, ki bi ga utegnila doleteti. Toda kdor misli samo na nesrečo, bo /.dvomil in bo svojini namenom nezvest... Kar kdo li o č e . to mu tudi uspe. Heidemarie Hatlieyer Tohis igra važno vlogo v Tobis-filmu »Popolni korenjak« z Albertom Matterstockom. Re¬ žija je Dr. F. P. Buclia To je bilo govorjeno na imen ju, ki je bilo tik na robu propada. Kot posmeh so se zdele te besede, ko so bili rubežniki bolj pogosti obiskovalci v Jobshagenu, ka¬ kor pa veletrgovci. In to kljub hrabri roki deklice Julije, ki je ob Štefanovem odhodu s posestva prevzela vajeti v roke, da bi ga obvarovala poloma. Tu pade sredi najne- srečnejšega časa kakor z neba neka me¬ nica in pa on sam. Slovesno da praznovati svoj povratek, pripoveduje o svojih pu¬ stolovščinah onkraj velike luže in nazad¬ nje spet ugotovi, da je sreča le izgovor slabičev. To je pojmovanje mladega moža, ki je pred leti odšel in pustil svojega starega očeta na cedilu in ž njim vse imenje, ki bi ga imel voditi s krepko roko. Toda- Štefanu je uspelo. Sedem let se je potepal po svetil. Ne sicer za tem, kar se SREČA V DRUŽBI Z NESREČO Terra Hans Moser »Popolni korenjak«, je naslov novega Tobis-filma. »Kaj neki... Sreča je izgovor slabičev! Kar kdo hoče, to mu tudi uspe —.« Te besede so bile izrečene v malem sa¬ lonu imenja v Jobshagenu, nekje na Me- klenburškem. Prav preprosto je izrekel Štefan ta stavek, toda Juliji se še zmeraj zdi, da sliši: Kar kdo Ivoče, to mu tudi uspe.« 7 |»LEPA SI, RESNIČNO LEPA...« Pivo srečanje Dunje in Minskega v filmu »Poštar« Mnogi so ji že dejali tako, veliki go¬ spodje v finih oblekah, bleščečih unifor¬ mah. Odposlanci gubernatorja, carjevi ku¬ rirji, možje z negovanimi rokami, ki še nikoli niso drgnili umazanih poštnih konj. sekali drv in dvigali umazane steklenice z vodko k ustom. Možje, ki se še v pija¬ nosti niso nikdar ponašali tako, kakor se dečaki v okolici očetove poštne postaje. »Lepa si, resnično lepa...« so ji šepe¬ tali, vzdihovali. Kaj čudnega, če se je enakomerno živ¬ ljenje zazdelo Dunji strašno dolgočasno. Vsak tujec je bil kos Petrograda, kos mo¬ žne bodočnosti, pisan in obljubljajoč, če¬ ravno nevaren. Toda Dunja zna brati iz oči moških kakor z odprte knjige, hoče cel Petrograd ali pa nič. Nji ne zadoščajo besede, katere ji šepetajo, hoče resnične ljubezni in ne le moških zahtev. dvorje poštne postaje z obrabljeno konj¬ sko opremo, blatnimi tlemi in skodlasto streho. Elegantni oficir Minski pozna življenje kot ljubljenec žensk, zmagovalec najtrših ženskih src, kljubovalec vsemu resnične¬ mu občuitju, lažnjivec v ljubezni, uživalec in vendar mu to dekletce Dunja vrača njegove ljubeznivosti s posmehom, da zar¬ deva kakor pubertetnik, ki je pripravljen za Ijubavno noč napraviti največjo ne¬ umnost. Tako stoji pred njim ta Dunjaška v pre¬ prosti obleki s širokim pasom, v postavi, ki bi jo jedva upal najti za svilenimi tan¬ čicami. Pogleduje ga s svojimi temnimi očmi, kakor bi mu hotela pogledati v dušo in le s težavo se Minski obvladuje kot svetovnjak. Dunji sicer tudi ni dosti drugače. Ta Minski je vendar nekaj drugega kakor general od včeraj, v dragocenem kožuhu: skoro je v zadregi in Minskega besede: Heinrich George in Hilde Krahl v Ufa-filinu »Poštar«, ki se dogaja na Ruskem in je prirejen po znani Puškinovi noveli. Hilde Krahl je naša rojakinja, doma v Slav. Brodu Smo v ateljeju družbe Wien-Film in vendar hkrati tudi v Rusiji, kajti filmski arhitekti so zgradili v ateljeju pravo po¬ stajo konjske pošte. Režiser Gustav Uei- cky je pravkar dal znamenje za začetek snemanja. Heinrich George je upravitelj te poštne postaje, Hilde Krahl je Dunja, Siegfried Breuer pa ritmojster Minski. Tehnična resničnost z žarometi, kulisami in vso drugo aparaturo je izginila in nič ni preostalo drugega, kot preprosto pred- »Lepa si, resnično lepa...«, ji zvene vse drugače kot sicer. Defan.jp se razpleta v dramatičnih kon¬ fliktih. Žarometi so ugasnili. Pavza. »Videli boste vse v filmu,« nas potolaži režiser. Zdaj ne utegnem; in že se razle¬ gajo glasna povelja množici delavcev, ki spreminjajo pozorišče . . . Človeku, ki ga imaš najrajši, ne za¬ upaj skrivnosti. (Japonski pregovor.) ♦ 8 (). nadaljevanje. Nekaj starčkov in kup umazanih otrok, ki komaj vedo, da imajo očete, strmi z obzidja čez morsko gladino in čaka zaman, da se jim vrnejo očetje in sinovi... par bolnih mornarjev pokašljuje na soncu in pričakuje gotove smrti... Tudi jaz sem, komaj osem let star, strmel tedne in tedne, mesece in mesece preko tistega ozidja na morje ter čakal, čakal... Moj oče je bil kurjač na parniku, ki je vozil med Reko in Severno Ameriko. Vesel, pogumen, dober mož je bil. Redkokdaj je bil doma. Izostajal je po pol leta in še dalje, a kadar se je vrnil, je prinašal denarja ter materi raznih daril, meni pa čudnih, prekrasnih igrač. Takrat sva bila z materjo nepopisno srečna. Toda le par tednov je ostal doma, se šalil z njo, se igral z mano, — a postalo mu je dolgčas, srce ga je vleklo na morje in zopet je odplul za pol leta in še dalje... Nekdaj pa je pri Orknevskih otokih razbil strašen vihar celo vrsto parnikov, in med njimi je bil tudi parnik z mojim očetom. Nikdar več ga nisva videla ... Tudi mati je hodila potem vedno le v črni obleki, malo je govorila, a mnogo jokala. Ko pa sem imel jedva deset let. je šla tudi ona za očetom. Tako sem ostal sirota, baš ko sem hotel stopiti v prvi razred na hrvaški gimnaziji na Sušaku. Pome je prišel stric iz Strenova. malega mesta na Odri v pruski Slezi j i. Težko sva se razumela spočetka, ker je svojo materinščino že skoraj docela pozabil, jaz pa nisem razumel nemščine. Ker pa je govoril tudi neko poljsko-češko-slovensko čobodro, sva se dogovorila vendarle, da materino hišico z. vsem skupaj prodava ter da se nato jaz za stalno preselim k njemu. Rad sem šel. Stric je bil premožen samec, v Str e no vem je bil sodnik, dober, bister, dovtipen mož, pravi brat mojega rajnega očeta. Prav rad me je imel in dobro se mi je godilo pri njem. Toda mož si je vbil v glavo, da moram tudi jaz postati učenjak. S jem pa jaz nisem bil zadovoljen. Namesto da bi se ubijal z matematiko in fiziko, sem čital rajši Jules Vernove romane, razne poto¬ pise in čudežne doživljaje, namesto da bi se prepariral na Salusta in Homerja, sem se rajši potikat po gozdih in logih ter sanjaril. Profesorji so me mrzili, me tožarili stricu ter izpremenili raj moje mladosti v peklo. Pa sem nekega popoldne prodal vse svoje šolske knjige starinarju ter se odpeljal v Hamburg. Tam sem se vtihotapil v skladišče za premog nekega angleškega parnika ter se pojavil šele na Atlantiku na njegovem krovu. Najprej so mi dali jesti, potem so me pre¬ tepli. Toda ostal sem na parniku. Osem let sem se vozaril po morju in se potikal po svetu: bil sem na ladji natakar, potem snažilec čevljev, potem poganjač kamel, potem sem prevažal pivo, nato sem bil redar, potem covvbov v Teksasu in nato kurjač na parničku. ki je vozil po Mississipiju! V Krišen sem zbijal zaboje, po New Orleansu sem prodajal sandvviche. In zopet sem bil na ladjah kurjač, mornar, ?teward, nosač premoga in celo blagajnik. Po Kitajskem sem tihotapil opij ter bil v Odesi bolniški strežnik v baraki v kateri so ležali za kolero oboleli mor¬ narji. Potem sem bil član potujoče igralske družbe na Balkanu ter igral baje zelo dobro komične in zelo slabo tragične vloge; zato sem postal klovn ruskega cirkusa, ki je potoval po Ogrskem ter dospel prav do Trsta. Tam pa sem ušel zopet na angleški parnik. Ker sem vrgel kapitanu svojo skledo s črvivim fižolom v glavo, so me v Iquique vkovali v železje ter me vrgli v ječo. Toda četrtega dne sem bil že zunaj, v steni ječe na je ostala velika luknja. Potem sem postal pisar v Kev Westu, knjigovodja in blagajnik v Bostonu, končno žurnalist v Providenci. Ko pa sva midva prvič govorila na parniku »Ladv Grace«, sem bil zopet pravcat tramu, ameriški vagabund... Newyork je bil moje zadnje zatočišče: mesece sem bil že brez zaslužka; prodal sem poslednje svoje imetje, potrošil poslednji dolar, a tudi v Newyorku nisem našel ničesar zase. Da bi se znova vtihotapil na kak parnik ter vlačil premog, ne, — dovolj sem že prestal. Tako sem sklenil, da napravim konec ter grem - za očetom, za materjo. Že sem stal na brooklynskem mostu z brovvningom. Takrat pa ... o. miss. kako neumno in vendar kako krasno je to naše življenje!« Utihnil je in naslonil glavo v roko. 11 Iii takrat?« je vprašala Poliv in sladka slutnja je prešinila vse njeno telo. »Kaj se je zgodilo?« »Nit, prav nič, samo... samo domislil sem se neke prijazne dame, ki mi je v hipu mojega najstrašnejšega obupa zaklicala: »Srečno, mister!« »To sem bila jaz? Priznajte: jaz sem bila? — in zato niste izvršili svojega groznega namena? — O Bog, kako čudna so vendar tvoja pota!« In v prekipevajočem čustvu je pobožno sklenila roke, v očeh pa so se ji za¬ bleščale solze. »O, mister, pomislite: kaj vse bi »e dogodilo, če bi bili izostali edini moji dve besedici- ,Srečno, mister! 1 !? \i mrtvi jaz. mrtva! In moj striček... O Bog. niti mislih ne smem dalje!« Tena Oklepni potapljač se spušča na dele. V veliki globini morja, kamor ne tvega nihče drug, razstreli morsko dno in najde ukani petrolej. Slika je iz Terra-filma »Požar na oceanu«, ki bo gotovo najdramatičnejši in najzanimivejši film sezone Poskočila je in zaklicala: « Hajdiva! Hajdiva!« ; « In šla sta po parku... dospela do Pol ly nega avtomobila in se odpeljala zopet v mesto . . . Še tisto uro je imel Jack — ki so mu Amerikanci poangležiti pošteni slovenski priimek v Bella —- v rokah dekret, s katerim je bil nastavljen za uradnika \ šefovem tajništvu. Ko pa se je zvečer \ hotelu »Savov pri koncertu zabavala najbogatejša in najelegantnejša chikaška družba, ni bilo v vsej razkošni dvorani veselejše družbe, kakor okoli mize, za katero je sedela trojica: Hegan, Poliv in Jack. 12 Terra l?( Deltgen in Hans Sohnker igrata glavno vlogo v Terra-filmu »Požar na oceanu«. Predstavljata dva prijatelja potapljača Jackovo junaštvo je razbobnala Spl ar kova sestra še izdatneje kot časopisje, in Jack je bil tega večera objekt splošne pozornosti. »Dainmed!« je klel Hegan, »in vi občudujete naše amerikanske živce! Smešno! Kdor je toliko doživel in pretrpel, a si ohranil pri vsem tern še toliko humorja in podjetnosti... vrag trie vzemi, jaz vas zavidam! Živeli, mister Bell!« In trčil je z Jackom. »Počasi, počasi, striček!« je svarila Poliv. »Saj vendar veš, da ti škoduje!« In narahlo je dvignila svojo čašico ter se posmejala s svojimi velikimi modrimi očmi Jacku, rešenemu svojemu rešitelju... VI. Tatvina. Dve leti sta minili. Jack Belič-Bell je bil že deset mesecev najsrečnejši zakonski mož zlatolase in modrooke Poliv. Zunaj Chicaga, tam na obali Michiganskega jezera, sta živela v prekrasni vili. Na treh straneh je obdajal v ilo gozdiču sličen park, na četrti strani pa se je valo¬ vilo ogromno jezero. Raj okoli mladega parčka — raj v njunih srcih! Nekega večera pa sta Oliver Hegan in Jack Bell, njegov prvi blagajnik, sedela »uma pred velikansko, s šesterimi oklepnimi gurmi v četrtem nadstropju. Le troje električnih žarnic je še gorelo v vsem orjaškem poslopju. Pri njihovem svitu pa sta moža znova ugotovila, da v blagajni nikakor ni dveh milijonov do¬ larjev, ki jih Heganova banka mora vsekakor plačati že jutri Dicku Pattonu. veletržcu z bombažem. Sedela sta, zrla v blagajno, kimala in se molče praskala za ušesi. »Striček, vi ste tat!« je dejal nato Jack z največjo ravnodušnostjo, si pogladil rjavo, kratko brado, ki si jo je pustil rasti, odkar je bil zakonec, nato pa segel po cigareti. »Da, čisto navaden tat! Tekom enega leta ste vzorno solidno firmo Oliver Hegan okradli za dva cela milijona dolarjev, ker ste neumno špekulirali! Svaril 13 sem vas..;, niste me ubogali... po pravici hi vas morali zato zdajle kar precej vtakniti v luknjo! Da, v luknjo! — No. tu, striček, — prižgite si smotko!« In pomolil mu je škatlo s smotkami. Nič ni ugovarjal Ilegali, samo s kislini obrazom je pokimal in segel po smotki. Poznal je govorico svojega -zvestega Jacka, zato ni bil čisto nič razžaljen, nego si je mirno zapalil ter kadil. »Vsaka vaša špekulacija je bila polomija,* je nadaljeval Jack. »In zdaj, striček, vam ne preostaja drugo, kakor da se lotite depozitov.« »Nikdar!« je vzkliknil Megan in dvignil levico, kakor bi se branil. »Napovem konkur/,... pa vzetni zlodej vse sku pa j! I.otim se kupčije z žitom... v par letih se že spet dokopljem na suho.« (Dalje prih.) LJUBIMKANJE S SOBARICO Fita Benkhoff o filmu »Operni ples« Naša Manni je najdražestnejša sobarica na' svetu. Sijajno ji pristoja naškrobljeni ovratniček na vitkem vratu s široko črno pentljo. Prav tako tudi naškrobljeni pred¬ pasnik— vse se tako popolno sklada s plavolaso kodrasto glavico in z drznim obrazkom, ki ga obvladujejo velike modre oči. Živa je kakor mlada mačica in kako se zjutraj ziblje s svojimi vitkimi udi in vso koketnostjo po sobah, je treba le vi¬ deti. Potem boste gotovo priznali, da ni nič dražestnejšega na svetu. Prav poseben užitek pa jo je opazovati dopoldne, kadar misli, da je sama. Takrat pušča, da ostane prah kakor je, sede za klavir in igra — malo diletantsko sicer, toda igra iz. srca in si prepeva, da pozabi sluga Filip na krtačo za parkete in drvi k nji, da poslu¬ ša njene zaljubljene pesmi. Potem takem ni čuda, če opušča tudi Filip svoje dol¬ žnosti in s polzaprtimi očmi občuti polju¬ be, katerih nikdar ne dobi. Manni si nam¬ reč ne stori dosti iz njegovih prizadevanj in vrača njegovim zaljubljenim vzdihlja¬ jem jedva pomilovalen smeh. Za zdaj si¬ cer še ni gotovo, če dela to radi tega, da bi ga potem laže ulovila ali pa ji resnično ni nič do njega. Manni se večkrat zelo prestraši in temu je vzrok njeno slabo srce, kakor pravi sa¬ ma. Vendar bodo vzroki kje drugje. Slabo srce ima res — in mogli bi reči: Žal! Kajti kjerkoli se pojavi kak možakar razen Fi¬ lipa, zapade v usmiljenja vredno sramež¬ ljivost. Neprestano je zaljubljena. Pred gospodarja se upu le s sramežljivo pove¬ šenimi očmi in če je obisk pri družini, ni možno vzdržati z njo. Gospodje dobivajo celo grmovje cvetja v spalnice in zmerom se kaj zgodi. Včasih se primeri, da mora pomagati Filipu pri serviranju in takrat se kaj lahko pripete strašne reči. Doživeli smo že, da je vtaknila mlademu gostu, ki je bil na glasu kot nadarjen komponist, v žep, seveda nepodpisano pismo, v kate¬ rem mu je naznačila sestanek. Težko je z našo Manni, toda človek se ne more jeziti na njo. Saj je še tako mlada in lepega dne bo vendar šla za Filipa pred oltar. Kajti v jedru je dobra deklica in kmalu bodo odpadle vse njene male sla bosti — o tem naj bomo prepričani. Vse¬ kakor pa ima še eno napako; v resnici je namreč ni. saj je le sobarica v Terra-filmu »Operni ples«. Oživljena po Kiti Bankhoff in sluga Filip je Tlieo Lingen. Radi tega ni kakršnakoli Manni, temveč naša soba¬ rica Manni. nad katero bomo imeli ob pred¬ stavi vsi neznansko veselje. F. M. Reinhardt. Tobis Grethe Weiser NJENA ŽELJA Torej, draga moja, moški bi bila rada. Le kaj bi napravila potem pametnega?« »Svoja ženo bi obsipala z dragotina¬ mi.« - « Človeška neumnost nas bolj in bolj du¬ ši. kar je prav za prav glupo: kajti to sc pravi jeziti se na dež... Flaubert. Prvi zvočni film na svetu je bil predva¬ jan v New Volku 17. februarja 1913. 14 OBOJE - PRAV IN V REDU Maršal Wrangel (1784—1877), pruski voj¬ skovodja, je nekoč pregledoval svojo voj¬ sko, v kateri je imel tudi mnogo Polja¬ kov. Ker je bilo že precej znano, kaj mar¬ šal vprašuje, in Poljaki niso znali nemšči¬ ne, so častniki in podčastniki kar naučili vojake, kako naj odgovarjajo, in sicer: Na vprašanje, koliko ste stari, naj od¬ govorijo: 20 let! Na vprašanje, kako dolgo služite, 2 leti in na vprašanje, ali dobivate kruh in pla¬ čo v redu, oboje prav in v redu, vselej s pristavkom »gospod general«. Wrange! je prišel kot običajno, spraše¬ val pa je to pot v drugačnem redu. — Kako dolgo služiš? — 20 let. — Ka¬ ko to? Koliko si pa star? — 2 leti. — Be¬ dak, ali si ti ali jaz? — Oboje — prav in v redu, se je odrezal krepki sin polj¬ ske matere. * Zaradi tridesetletne vojne je padlo pre¬ bivalstvo Nemčije od 16 na 4 milijone. Saška je zi g ubil a v enem samem letu 900 tisoč duš z.aradi vojne, lakote in bolezni. Prebivalstvo Wiirtenberške je v sedmih letih padlo od 400.000 na 50.000. M. Foto: Tobis (Wmisdi) Mozart in Constanca prizor iz filma o Mozartu »Serenada«, ki ga je izdelala družba Tobis FILM »BEL AMD NA HOLANDSKEM Tobiis-film Bel ami je bil te dni prvič predvajan v Amsterdamu, Haagu, Rotter¬ damu in drugih mestih Holandije. Povsod je bil sprejet z največjim navdušenjem in gledališča so morala podaljšati predva¬ janje. Naši občudovalci niso torej osam¬ ljeni. * Nobena misel bi ne smela biti nekritič¬ na — in nobena kritika brezmiselna. * Na j večji slučaj je človek. * Zdravniki žive od domišljavosti paci- jentov —- pacijenti umirajo od domišlja¬ vosti zdravnikov. Čednost je lastnost človeka, da bi se upiral skušnjavi. Da zakrivajo svoje slabosti, razgaljajo ljudje slabosti drugih. Poguma ne kaže človek v umiranju, temveč v življenju. Ljubezen do narave je ljubezen do ma¬ tere. IZ UREDNIŠTVA ODGOVORI NA VPRAŠANJA Benetke. Naslove navedenih igralcev in igralk Vam bomo skušali preskrbeti. Pošljite nam 8 din v znamkah za poštne stroške. Opozarjamo pa, da nekaterih na¬ slovov proiininenitnejših igralcev ne bo mogoče zvedeti, ker se žele zavarovati pred koši pisem, ki jim dohajajo z vseli strani sveta. M. P., R. Vaši želji smo mogli ustreči, prejmete fotografijo kakor ste si jo že¬ leli. R. D., M. S. Hansu Sdhnkerju morete pisati nemško. Naslov: Terra Filmkunst, G. m. b. H., Berlin SW, Krau.senstras.se št. 31—32. Javite nam. če prejmete od¬ govor. M. Z., D. V. Naslova omenjene osebe Vam žal ne moremo sporočiti, ker smo dolžni varovati uredniško tajnost. A. R., L. .Kolikor nam je znano, ni nihče iz Ljubljane zaposlen pri nemških film¬ skih družbah, vendar Vam radi ustreže¬ mo in povprašamo, če nam pošljete 12 din v znamkah za stroške poštnine. Podatke prejmete v kakih 10 dneh. Radi izhajanja revije prečrtajte posebno pojasnilo. P. Č., C. Za »Goldfisch« nagradni na¬ tečaj se je javilo 28 kandidatk, kar je žal premalo za prayilno presojo in izbiro. Vendar smo prepričani, da se jih bo- na naslednji razpis odzvalo okrog 100. Tvrd¬ ka bo v razmerju s številom, povečala tudi nagrade. 15 T. L., P. Nek naročnik želi zvedeti za Vaš naslov. Dovolite, da ga sporočimo? H. H., M. Želite dopisovati s kako našo čitateljico. Stari ste 23 let, visoke postave in plavolasi. Imate dobro službo, a ste osamljeni na deželi. To Vašo željo spo¬ ročamo našim čitatel jicam. Dopise naj pošljejo pod /.gornjo šifro na naš naslov. K. L., H. Film »Maria Ilona« je bil šele nedavno prvič predvajan. Kdaj ga bomo videli pri nas, še ni znano. U. Ž., J. Prav občudujemo Vašo vnemo, vendar Vam svetujemo pameten premi¬ slek. Če uspe komu priti k fi.lmu, je to eden izmed tisočih! B. K., L. Malika Rokk je poročena in sicer s šefom Ufine produkcije Georgom Wittom; morda jo bo Vaše pismo kljub temu le razveselilo. K. G., K. Vsi filmski igralci židovskega poikoleoja so morali zapustiti nemški film. Slava je minljiva . . . T. R., B. Wi 1 1 y Fritsch ima brata, s ka¬ terim sta si. zelo podobna. Prav možno, da je bil prošlo leto na Bledu, ker že leta in leta zahaja v naše gore. Po poklicu je kartograf bivšega Vojno-geografskega in¬ stituta na Dunaju. Docela pa je izklju¬ čeno, da bi se sam Willy mudil na Bledu. T. G., S. Podjetje Terra je res nedavno snemalo v Dalmaciji. Nima pa v delu no¬ benega filma, pri katerem bi te snetke uporabilo. Bržkone je operater delal le za zvočni tednik. G. M„ Kr. Oglasite se ob priliki v ured¬ ništvu. B. V., S. p. K. Poslana križanka žal ne odgovarja, skušajte jo sestaviti le z last¬ nimi imeni in samostalniki in v obliki, kakor je objavljena v današnji številki. G. M., L. Mi smo prevedli po angleškem originalu »Angeli temnih obrazov«, srbo¬ hrvaški naslov filma je »Andjeli garava lica«, kar odgovarja. Sedanji slovenski naslov »Angeli garjevih lic« je skrajna neokusnost. Film s Pat OBrienom tega ni zaslužil. D. A., L. Med vsako stvarjo je nekaj plevela. Vsi filmi ne morejo biti prvo¬ vrstni in tudi zahteve gledalcev so v raz¬ nih krajih sveta različne. Preprostim lju¬ dem ne ugajajo psihološke drame in sploh ne filmi s pravo globino vsebine. Tem so všeč nora počenjanja in neslani humor Kupon za križanko v 7. štev. revije »FILM« z atentati mr človeško dostojanstvo. V Ameriki so nekoč napravili anketo, kak¬ šne filme ljudje najrajši gledajo. Učinek je bil grozovit, 88% gledalcev je hotelo imeti gangsterske filme in Toma Mixa z vso kulisarsko romantiko divjega zapada. In takrat so zaceli na debelo delati oslad¬ ne kovbojske filme, brez vsebine in res¬ ničnosti. Samo sentimentalno ščebetanje pa Evropejcem ne ugaja. G. F., Š. Rosita Serrano je Braziljanka. Začasno nima nobene vloge v kakem fil¬ mu. Zdaj nastopa v nekem berlinskem ka¬ baretu. Naslov nam ni znan. G. H., Z. Step je težak ples, vendar se ga morete naučiti po knjigi: »Step-Tanz, Selbstunterricht« s 85 slikami. Stane 3.50 nemških mark in je v zalogi knjigarne Buchversand Gutenberg, Dresden Z 405. F. L., G. G. Revija »Der Štern« ne iz¬ haja več, mesto nje izdaja založba drugo revijo pod naslovom »Erika«, ki je name¬ njena manj filmu, kot splošni reportaži. Najboljša nemška filmska revija je zdaj »Filmvvelt«. Naročite si jo potom Knji¬ garne Akademske založbe v Ljubljani. A. D., L. Brigitte Horney je stara okrog 30 let. Prečitaijte v eni prejšnjih številk, kako ozdravlja svoje občudovalce in si premislite. R. Č., M. Marika Rokk si ohranja po¬ polnost svoje postave s strogim redom, nikdar ne je izven in več, od določenih ji obrokov. Prizadevajte si jesti samo toliko, kolikor je potrebno in morda jo s svojo postavo še prekosite. T. P., F. Margit Svmo ni toliko igralka, kakor oa plesalka. Zmerom se pojavlja le v takih vlogah, kjer se more uvelja¬ viti s plesom. Vse ostale vpraševalce prosimo potrp¬ ljenja. Prostor nam je tako skopo odmer¬ jen, da ob najboljši volji ne moremo vsem hkrati ustreči. Vpraševal« naj odslej pri¬ lagajo svojim vprašanjem kupon, ki je na¬ tisnjen na tej strani. Na vprašanja brez kupona ne bomo odgovarjali. Le naročni¬ kom kupona, ni treba prilagati. IZ UPRAVE Razpečevalce nujno prosimo, da nam obračunajo prodane izvode in neprodane vrnejo, da moremo ustreči novim naroč¬ nikom. Naročniki naj nakažejo naročnino, ker sicer ne dobe prihodnje številke! Kupon za odgov. na vprašanje v reviji »Film« Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 16 Nagradna križanka 1 L I 3 I 4 5 6 41 V o d o r a v ii o : 1. nasilen prevrat, 7. veznik, 8. kraj v bližini Ljubljane, 9. dva soglasnika, 11. konec očenaša, 12. kratici za pripis v pismu, 13. irska revolucijonarna organizacija, 15. vrstilni štev- nik, 16. znanilca ekstrakta čebule, 18. egipčanska boginja, zaščitnica mumij, 19. prva in predzadnja črka abecede, 20. popivanje, 23. italijanska pritrdil- nica, 24. svetniško ime, tudi naslov Cankarjeve no¬ vele, 25. vzklik presenečenja ali nevolje, 26. arab¬ sko krstno ime, 27. soglasnik, kakor ga izgovarja¬ mo, 29. moško krstno ime, 32. prometno sredstvo, 34. zrel, zdrav, 35. pritrdilnica, 36. znamka ustne vode, 37. dva soglasnika — goltnika, 38. oseba iz Ilijade, Odisejev prijatelj, 39. del vsakega vozila, 41. filmska igralka, rojena v Slav. Brodu. Navpično: 1. rojstni kraj Primoža Trubarja, 2. ogovor v drugi osebi, 3. osebni zaimek, 4. ko¬ vina za varen je, 5. kraj v bližini Ljubljane, 6. rojstni kraj ustanovitelja frančiškanskega reda, 10. je človek, ki nima kaj delati, 12. podpora, dar, 14. kratici imena slov. botanika, 15. dva soglasnika, 17. živalsko orožje, 18. prvi letalec, 21. mesto v Italiji, 22. utežna enota na Balkanu, 25. zamisel, inspiracija, 28. pripadnik azijske rase, 30. soglas¬ nik, kakor ga izgovarjamo, 31. španska predpona, 33. močno blago, 34. plin, katerega so največ upo¬ rabljali v svet. vojni, 38. španska predpona, 40. so¬ glasnik in samoglasnik. NAGRADE 1. nagrada: Dve originalni fotografiji filmskih igralcev ali igralk po želji na¬ grajenca. 2. nagrada: Ena originalna fotografija filmskega igralca ali gralke po želji na¬ grajenca. 3. nagrada: Originalna fotografija Žarah Leander z njenim lastnoročnim podpisom. Nadaljnih pet tolažilnih nagrad pred¬ stavljajo originalne fotografije filmskih igralcev ali igralk. Vrednost posamezne fotografije 15 din. Izmed teh petih nagra¬ jencev bomo izžrebali še enega, ki bo pol leta brezplačno prejemal revijo. Rešitev je poslati v enem tednu po iz¬ idu revije. Za dan izida velja čas, ko je revija na razpolago pri razpečevalcih ali v rokah naročnikov. Neprijetne zamude v izhajanju niso naša krivda, ker nam do¬ haja materijal z znatnimi zakasnitvami. Filmska zastopstva v naši državi ne kaže¬ jo prav nobene uvidevnosti za potrebe sodobnega filmskega tiska; poslovati mo¬ ramo neposredno s centralami, kar pa je radi cenzure v vojskujočih se državah nujno zvezano z zamudami. To naj naši prijatelji, naročniki in čitatelji blagohot¬ no upoštevajo. Revija bo izhajala kljub vsem silnim oviram dvakrat mesečno kot doslej in če bo le količkaj mogoče — točno ob roku. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v 6. številki Vodoravno: baritonist, T. L. (Theo Lingen), on, K. B. (Karla Bulovčeva). Obir, ob, šum, ose, Ikar, emir, Š. A. (Šan- tel Aleks.), Eger, Ra, repatica, me, Holc. Ip, uši, ano, star, Mail, ta, Olga, K. J. (Kor- ban Josip), ab, re, Rotary klub. Navpično: bakšiš, rt. ilo, nor, in. Tibera, Bukarešta, ma, repi, Gal, e to, Erik. o m, osipalnik, Muster, ia, roba, Mark. AA, poljub, at, el. Reševalci so gotovo opazili, da se je primerila pomota v razlagi imen. Geslo 23. vodoravno, bi se moralo glasiti pra¬ vilno »veznik« in ne »egipčansko božan stvo«, kajti geslo 12. navpično »moderno poljedelsko orodje« je »osipalnik«. Ne¬ kateri reševalci so pomoto opazili in kri¬ žanko pravilno rešili, pri žrebanju pa smo upoštevali tudi vse druge rešitve, ki so bile radi napačne navedbe gesla sicer nepravilne. Tokrat je žreb izbral sledeče nagra¬ jence: 1. nagrada: Veliko stensko sliko Žarah Leander prejme Irma Kotnik, Ljubljana. Poštni predal 89. 2. nagrada: Originalno fotografijo Ko¬ sten Heiberg, z njenim lastnoročnim pod¬ pisom prejme Valter Čebin, dijak gimna¬ zije v Ljubljani. 3. nagrada: Originalno fotografijo Za¬ lah Leander z njenim lastnoročnim pod¬ pisom prejme Milica Prodnik, dijakinja v Mariboru. Tolažilne nagrade: prejmejo — vsak po eno originalno foto¬ grafijo filmskega igralca ali igralke: Lon- da Lappain, Ljubljana, Frankopanska 27. Zofka Krevalder, dijakinja Rog. Slatina, Hela Zadravec, dijakinja mešč. šole v Celju (pošlje naj točen naslovi). Rozika Duh, M. Sobota, Šolska ulica 38. Marn Perc, Radovljica — že v drugič! Po mož¬ nosti smo se ozirali na želje nagrajencev in jim izbrali fotografije njihovih ljub¬ ljencev. vsem pa žal nismo mogli ustreči. Nagrajencem izven Ljubljane smo slike odposlali, oni iz Ljubljane pa naj pridejo ponje v uredništvo. Marte Harell Terra je nov. obraz v filmu. Nadaljevaje svoje uspehe i. gledališkega odra se nam bo priljubila tudi na platnu. Lepa žena je partnerica Paula Horbigerja v Terra-filmu »Operni ples«