&.1JS RIO A gJX. • gtev. 228 (2538) jhSKI dheywik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedeljo 27. septembra 1953 Cena 25 lir besede in informovske propagande isevasu 59 se ton F%a nde 0Tntnf°rmtstične penili J’Jav Posebno X“»»» .m* ” “ ^ Jugosl omilili na sociali-to iespri^109^0' sodimo ^inormn l* Zdi• d“ * ^ilo Z0 0 vodstvo spre-**k £°]e stalme do vpra- 5® »"ojeJV6 prUagodil° HHh reiifo i2ra2i “»iti n (> uveljavljenje 'teu STo*0001*06 *n ustano- hlft* . i . ^ duhM // ni-vM k "liti ? naroiof:ltia ■ due?l sosed" d vato naka- ,P|'>’ fca-iti 2a,Ue" fNn« ,, ”0" uveljavljenje iS ta?Pi0°dbe P°mcni P o-tf-havTt nadaljnje re-. 0 ni za Vida- -JL*« 5tdar* ee govori k n, ■ Pr‘jateljstva, sp-So g***-*®« sožitja med phjn . u0°slavijo. ti i^Wilf * z°°dilo samo to. ,l 5 tržaškimi so-ii *'**» nf,n°krati opozarja r«Dj torka na tržaški * t* * Je _,;Ce smo tocnt, Ol) skoraj 43 ... , —j ™ odst., ' tjj #e Vasovalo za STO. hČ^eva vna"lrei zUodil°- h “o s- .Pttnj or mistično ..ioi>il0 glasove, ki jih 0„a zadnjih volitvah, N % S: ^.2d S1’0. Tržaško rst™ ■3e tn0„ priit ’ a 30 ,re' *«** ««o',B! feomin/or‘ S, 0 er>krat SV03im m l0. 0 *»■’ - at Nto';-rat 2au2el° dvo- liiij?' treb„ ’ ceš da teh gla-hosr)„Pr!“teti it iredenti0 STo tistim, ki ' ‘u idz',,^01 je videti, je precejšen. stališča «!t * vprašnt- vodstva fn*"”10 tak*9 ST° Iskrena deli Cen manever? \?*ekak0°rtOVo kmalu vi- Pa, naj gre za ali • ;tič. Ne * ,»t«i»e»er RH| 'tik P,t te, ““ 'lc' so k , ° tJi0aJ ,sPremembi od-tt«, *dn° , delavske sile, ki ¥brie*iu Usrnerjajo k 'i^llif^doTbill S®Po»'azu0d'Cl b'U trajen, •».niitn. ftu med državama. %y>na SR,«« obema — n * — Celo dL^inTs?^ 07n'nformov- Nteb j*it n'„“UBOSl“ttije in , v sovraštvu Cne Jugosl N'.'? t>Pr«”a. enostransko j1’ tno0ni itoiii ? ugoditvijo " N1 Odte ”5^ u,ade,l se vom 'lai ,tljiv za raz-Zaradi te- ^dal^kvd spodaj ‘ o„ie bo!i ■ - občuten, J, No- Sn^Uju 5°k hkS ki ’n it«, to i*. ,3c icot K >Sl*eld \l°i *>U i!"10 formal drUnU ie Uaucn0 V. oporeL. ati ^>e.Sn:N‘ ^0d" ie mogo-' Vu "S bnSTO *lb v;.ov aC‘Nie_na 2»- ki NN tN Prite- ra. Da smo točnejši: nima smisla sklicevati se na spoštovanje mirovne pogodbe in ne reči niti ene besede proti gospodarskim in carinskim sporazumom iz marca 1948, ki so bili sklenjeni med ZVU in rimsko vlado in ki kršijo mirovno pogodbo, predvsem pa jemljejo Trstu vsakršno gospodarsko, s tem pa tudi politično neodvisnost. Na drugi strani ne gre reči, da pomeni londonski sporazum iz lanskega leta prevaro Za. italijansko ljudstvo. Boriti se je treba, da se rimski upravniki pri ZVU, ki so prišli v Trst kot kolonizatorji in s točno določenimi protitržaškimi nalogami, vrnejo domov in da zavzamejo njihova mesta domači ljudje. Kdor pa govori o prevari, kaže samo, da mu je žal, da se italijanski vladi v Londonu ni posrečilo izsiliti večjih koncesij v svoj prid. Nadalje. Kominformovsko vodstvo Enotnih sindikatov n. pr. noče borbe za eno samo socialno zahtevo, ki ne spada v okvir sindikalne borbe v edržavnemn okviru, se pravi, v Italiji_ Absurdno bi bilo, ko bi hoteli ostati ob strani v splošni sindikalni borbi v italijanski republiki, kajti italijanskemu vladajočemu razredu se je posrečilo, in prav s pomočjo tržaškega kominformovskega vodstva, spremeniti Trst v navaden privesek Italije in torej tudi njenih problemov. Toda v Trstu so in morajo biti tudi posebni problemi, lastni Trstu in njegovi funkciji. Za te probleme, ki so za Trst osnovnega pomena, vodstvo Enotnih sindikatov ni zganilo niti s prstom, temveč se je doslej omejevalo na prilagajanje formulam in organizacijski strukturi v «državnem okviru». Ta vprašanja in še druga podobna pomenijo bistvo vprašanja STO in so torej preskusni kamen, na katerem se preverjajo besede in dejanski nameni kominformovskega vodffVn EUGENIO LAURENTI Churchill še vedno za konferenco štirih NEWCASTLE, 26. — Laburistični poslanec Tom 0'Brien, ki se je zadnje dni razgovar-jal s Churchillom v Cap d’Ail, je nocoj izjavil, da Churchill ni opustil misli na konferenco štirih za omilitev mednarodne napetosti. Dodal je, da je Churchill pripravljen tudi odpotovati v Moskvo Ne more pa se boriti z ene strani proti ameriškemu upiranju njegovemu načrtu, z druge strani pa proti ruskemu upiranju. 0'Brien je dodal, da bermudska konferenca ni bila odpovedana toliko zaradi Churchillove bolezni, kakor zaradi nedopustnega pesimizma Chur. chillovih svetovalcev v Angliji in preko morja, češ da konferenca ne bi dala nobenega rezultata in da se zaradi tega ne bi smela sklicati. GOVOR MARŠALA TITA PO ZAKLJUČNEM DEFILEJU ENO TJLA JLA JE TRDEN INSTRUMENT MEOPUISMOSTI IM HIIBMEGft BftZtfOJft „Mi ne ogrožamo nikogar, toda imamo sredstvo* ki bo znalo udariti po tistem, ki bi segat po naši domovini" - Mogočen mimohod dela enot, ki so se udeležile manevrov - Napisi na topovskih ceveh: „7ujega nočemo, svojega ne damo i Cone A ne damo! Trsta ne damo /" ZAGREB, 26. — Maršal Tito ca, kakih 40 km od Zagreba v je imel danes na paradi smeri proti Bjelovaru, veličast-govor, v katerem je v prvi j na parada nekaterih enot, ki vrsti poudaril enotnost in \ so sodelovale v jesenskih ma- celovitost Jugoslovanske ljudske armade na manevrih, pri katerih je sodelovalo skoraj 75 odst. rezervistov. To edinstvo, je dejal maršal Tito. me je neverjetno globoko impresio-niralo, ker se delo služečih v kadru ni moglo razlikovati od dela rezervistov To je bilo prvo veliko presenečenje vseh nas, ki smo od začetka ustvarjali to armado. To nas je nav. dajalo s ponosom. Drugo, kar nam je zapustilo velik vtis. je bil neverjetni elan, ki je prišel do izraza na manevrih. Kljub velikim težavam, maršem, nevšečnostim, dežju in mrazu smo ta elan in to odpornost občutili pri naših enotah od1 začetka do zaključka manevrov. Tretjič, naši ljudje so v pol-ni meri obvladali vojaško tehniko, in to tako, da nam lahko zavidajo mnoge moderne in razvite armade. Tovariši, to je bilo zaradi tega ker ste vi ar-mada ljudstva, armada države, kjer se gradi socializem. Vi ljubite svoje delo, ljubite dolžnosti, ki vam jih ljudstvo na-laga. Naša armada je mlada. Prav gotovo so nekateri zaradi tega gledali nekoliko skeptično, kako se bodo zaključili manevri tako velikega obsega Videl sem že manevre, toda pouda-riti moram, da sem bil prijetno presenečen, ko sem gledal celoto zamisli in izvedbe te zamisli na manevrih. Tukaj je prišla do izraza lastna iniciativa komandantov enot. Ti ma. nevri so tudi šola za našo armado ki je že na visoki stop nji in se bo na osnovi zabeleženih izkustev dvignila še na višjo stopnjo, tako da nihče ne bo mogel reči, da mi nismo sposobni za to ali ono. Mislim, da so se o tem prepričali tudi inozemci, ki so se udeležili j manevrov. To so ljudje, to je komandni j sestav, ki je po večini šel skm ’ zi vojno. Ti ljudje, je nadalje, val maršal Tito. imajo bogate izkušnje iz bojevanja. Opremljena z najmodernejšim orož. jem je postala naša armada nepremagljiva armada socialistične države. Naši narodi so lahko srečni in ponosni, da imajo tako armado. Njihova bodočnost in mirni razvoj sta zagotovljena Mi smo ^ustvarili trden instrument naše neodvisnosti in mirnega razvoja. Mi ne ogrožamo nikogar, toda imamo sredstvo, ki bo znalo nevrih JLA. 2e navsezgodaj so pričeli proti Lonjici voziti številni avtobusi in kamioni, ki so prevozili nekaj tisoč Zagrebčanov in okoličanov na prostor, po katerem so se pomikale vojaške enote. Se pred osmo uro so bili okoli slavnostne tribune zbrani vsi generali in drugi visoki oficirji JLA, takoj za njimi pa so se pripeljali člani tujih vojaških delegacij in vojaški atašeji. Medtem ko so jugoslovanski generali zasedli levo stran tribune, so gostje odšli na desno, nasproti, onkraj ceste, pa so se na posebni tribuni razvrstili visoki oficirji, ki so na manevrih imeli vlogo opazovalcev m razsodnikov. Nekaj minut pred pol deveto uro je pred tribuno izstopil iz avtomobila vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Tito. Maršala je sprejel in mu ra-portiral poveljnik manevrov generalni polkovnik Kosta Na-gy, ki ga je nato spremil v sredino slavnostne tribune, kamor so prišli tudi državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak, načelnik generalštaba JLA Pe_ ko Dapčevič, člani Zveznega izvršnega sveta E. Kardelj, Mo-ša Pijade, dr. Ivan Ribar, predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Miha Marinko, predsednik hrvatskega sabora dr. Zla-tan Sremec in drugi. Medtem ko Je maršal stopil na tribuno, so zadonele topovske salve, potem pa je vojaška godba odigrala državno himno. Cim je končala, je defile otvo-ril poveljnik parade generalni podpolkovnik Djoka Jovovič, za njim pa se je v desetih jee-pih vozilo vodstvo manevrov. Sledili so v jeepih člani štaba korpusa ter štab divizije «rdečih» enot. Navdušeno pozdravljeni so s paradnim' korakom prikorakali prvi ešeloni «rdečih» enot. Na čelu so bile zastave ter oficirji, nato z brzostrelkami in strojnicami oboroženi vojaki, katerim je sledila ostala pehota. Ko so trije ešeloni odkorakali mimo tribune, so se že pojavila pehotna težka orožja, težke strojnice in lahki topovi. Sledili so zopet trije ešeloni pehote ter oddelek s težkim orožjem, potem pa se je zvrstil pred tribuno «rdeči» partizanski oddelek, ki je med manevri operiral v ozadju modrih. «modrih» enot. «Modri» so bili v defileju razvrščeni tako kot rdeči,_ le ob zaključku so za topništvom v galopu prihajali trije eskadroni konjenice, ki so končali prvi del parade. Po kratkem presledku je bilo opaziti goste oblake prahu, nekaj minut kasneje pa so se pojavili prvi kamioni s padalci, ki so otvorili motorizirani del parade. Za njimi so se zvrstili kamioni s pehotnimi enotami, vozila za zvezo in sa-nitetske enote. Niso še te od- drvele, ko so se že opazili ka- ure drvele mimo tribune in mioni, ki so vozili protitankov-1 množice, ki je tankiste navdu- H. IH. IKCELJ ii nsiu TRST, 26. — Danes predpoldne je obiskal Tnst podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije dr Marijan Brecelj. Odličnega gosta je na postaji sprejel šef delegacije FLRJ v Trstu, opolnomočeni minister prof. Jože Zemljak. Dr. Brecelj se je med drugim zadržal v daljšem razgovoru s podpredsednikom glavnega odbora OF dr. J. Deklevo in nato v popoldanskih urah odpotoval. ske in protiletalske topove. Kolonam teh enot skoraj ni bilo kraja, . končno pa je prišel na vrsto motorizirani artilerijski polk z raznovrstnimi topovi, potem pa metalci min velikega kalibra in težko protiletalsko topništvo. Zatem so začele drveti z brzino kakih 40 km na uro vozila, ki so vlekla za seboj topove velikega kalibra. V enotah težke artilerije se, na skoraj' 10 metrov dolgih topovskih ceveh opazil razna gesla, med temi tudi napise: «Tujega nočemo, svojega ne damo! Cone A ne damo! Trsta ne damo!«. Taki in drugi napisi so bili tudi na težkih sa-mokretnih topovih, ki so s svojo mogočnostjo zbudili splošno občudovanje množice. Medtem ko so drveli po cestah topovi, so se v zraku pojavile najprej eskadrile lovskih letal, nato pa bombnikov. Ko smo že mislili, da je letalske parade konec, so se v trenutku pojavile nad tribuno eskadrile letal na reakcijski pogon, ki so v nekaj sekundah izginila na obzorju. Defile so zaključile tankovske enote nekaj sto tankov, velikih in srednjih, ter enote drugih oklopnih vozil, ki so z izredno veliko brzino nad pol šeno pozdravljala. S tem je bil defile zaključen. Videli smo, da je jugoslovanska vojska odlično oborožena z najmodernejšo tehniko, da zna to tehniko uporabljati in da ima vojake, s katerimi se po srčnosti, požrtvovalnosti, pogumu in predanosti ne more primerjati nobena vojska. Na nekem tanku je bilo napisano: «Vojna pripravljenost naše armade naj bo opomin vsakemu napadalcu!« s čimer je pravzaprav vse povedano. Po končani paradi je maršal Tito pozdravil jugoslovanske generale in oficirje nato pa še člane tujih vojaških delegacij, šel skozi množico, ki ga je navdušeno pozdravila in se nato odpeljal proti Zagrebu, kjer je bil na kosilu v domu JLA. E. K- MARGATE, 26. — V Marga-te že prihajajo delegati, ki se bodo udeležili letnega kongresa laburistične stranke, ki se bo začel v ponedeljek. Jutri bo veliko zborovanje, na katerem bosta govorila Attlee in Bevan. Tudi konservativna stranka se pridno pripravlja na svoj kongres, ki bo tudi v Margate in se bo začel 8. oktobra. I M hujska dohomuke H sumi rHnsmn mgtriallzni Novi dokazi protislovenske politike San« tinove škofovske kurije in Vatikana San ti ti zmerja duhovnike iz cone B, da so »oportunisti** in »strahopetci** » »<* VK*: il 7*n»r*bll« Offidio pnrrocchial« dl C&raas* 31 oojsunio* * C«d,7«n,BfTlelo,p*r ojportura Infomazion« «nehe dl tuttl gli ta tri aacurdotl • » « al«v«nl lntaronatl, oh« 1» Sacra Congrega^iona h* riepoato aTTa imuni, p*rchi foaa« conoessa. la facolta di aiia.luir.trare la b. C resica ad \m alti*© saoardot#: "ftfffl Sara (julndl neoaanario prsnder« aeccrdl coa 11 Revmo Kons.Preposlto Capitolar« KI 1>\ EVI Na današnji dan je bila leta 1943 ustanovljena Goriška divizija. w s LJ Danes, nedelja 27. "0** Damijan. Radomira Sonce vzide ob 5.57 in z« 0 ^ nJ 17.54. Dolžina dneva 11»'; £3, vzide ob 20.06 in zatone ta Jutri, ponedeljek 2*. Venčeslav, Vidica ŠK EM IKIK t/ SPOSOBNOSTI THŽAŠKElifl L/ULMIELMISKKGfl »SI.B.Il Brezhibna splovitev novega velikana tržaške ladjedelnice Splovitev motocisterne 4:Mare Adriacum» je sama na sebi trajala komaj 52 sekund - Prisostvovalo je več tisoč ljudi - Iredentistično okolje z italijanskimi zastavami - Izjave ministra Tambronija Seja odbora za zgraditev Huliurnega domavirsiu Na svoji redni seji dne 25. t. m. je odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, po poročilu blagajnika, ugotovil, da je zbrani denar za zgraditev Kulturnega doma v Trstu naložen proti primernim obrestim v tržaškem denarnem zavodu. Denarno stanje je naslednje: Osnovna vloga 31. lir decembra 1952 . 7.059.930 — Dvignjeno 7. marca 1953 za poravnavo stroškov za tiskovine . . 131.769.— KRASEN ZAČETEK LE10ŠNJE GLEDALIŠKE SEZONE Nepozaben uspeh ljubljanskih umetnikov v Avditoriju Danes popoldne ponovitev komedije Pygmalion Saldo 30. jun. 1953 7.089.068 — Odbor nadaljuje akcijo za čimprejšnjo primerno rešitev naloge, za katero je bil izvoljen, t. j- za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. Včeraj opoldne ob 12. uri so splovili v ladjedelnici Sv. Marka petrolejsko turbo-ladjo «Mare Adriacum# — po vojni največjo ladjo zgrajeno v tržaških ladjedelnicah. Ladja ima 32.000 brutto registrskih ton. je dolga 200,0 metrov, široka 26,2 in visoka 13,9 metrov. Ze te številke govore o velikosti nove ladje, številni gostje prisotni pri splovitvi pa so lahko na lastne oči videli, da imamo opravka z grandioznim pomorskim objektom. Pri splovitvi so bili prisotni predstavniki tržaškega gospodarskega in političnega življenja in italijanski minister za trgovsko mornarico Tambroni. Prisotni so bili tako skoro vsi italijanski funkcionarji ZVU, medtem ko se je opazila odsotnost Angležev in Ameri-kancev. Ni bil prisoten poveljnik cone in je zavezniški del vojne uprave zastopal le kapetan Paul Williams. Točno ob 12. uri je gospa d’Amico, na poziv ing. Carli-nija, direktorja gradnje', prerezala svilen trak, nakar se je razbila steklenica šampanjca ob ladijskem boku in kolos je počasi spolzel v morje. Splovitev je tehnično potekla brezhibno, kar je zasluga tržaških delavcev in inženirjev, ki so vnovič dokazali, da odlično obvladajo svoj posel. Ob zvokih siren in navdušenem ploskanju prisotnih delavcev in njih družin — skupno je bilo pri splovitvi prisotnih nekaj tisoč oseb — so zavlekli novo ladjo vlačilci ob obalo, kjer jo bodo dokončali in uredili vso notranjo opremo. Takoj po splovitvi petrolejske ladje, ki nosi konstrukcijsko številko 1776, je velik žerjav položil na prazno splovišče gredelj nove ladje s konstrukcijsko številko 1805 To bo prva izmed obeh projektiranih ladij za Tržaški Lloyd in bo plula proti Belgijskemu Kongu. Včerajšnja delovna slovesnost pa je bila žal kaljena z iredentističnimi, neumestnimi pojavi Tako nova petrolejska ladja kot prvi kos železa za ladjo Tržaškega Llo.vda sta bili namreč okrašeni izključno z italijanskimi trobojnicami. Italijanska zastava je bila upravičena na petrolejski lad. ji »Mare Adriacum#, ker gre v tem primeru za italijansko ladjo. Pa tudi tu bi že osnovni pojmi olike predpisovali, da se postavi tudi tržaška zastava, saj je slovesnost potekala v tržaški ladjedelnici in je bila ladja zgrajena v Trstu. Nova ladja za Tržaški Lloyd pa je grajena skoraj izključno s sredstvi ZVU. in sredstvi tržaške pomorske družbe, zato ne vemo. kaj ima z njo opraviti Italija. Po slovesnosti, ki je trajala le nekaj minut — »Mare Adria. cum» je polzela v morje točno 52 sekund — je uprava ladjedelnice priredila v prostorih hotela Exce!sior svečan sprejem in kasneje kosilo v čast gostom. Pred splovitvijo se je minister Tambroni udeležil sestanka na sedežu ((Krščanske demokracije« (DC) v palači Diana, kjer je v prisotnosti najvišjih lokalnih iredentističnih eksponentov od De Castra preko Vitellija do voditeljev DC, razpravljal o nekaterih podrobnostih politično-gospodar-ske problematike Trsta. Minister Tambroni je izjavil, da je treba misliti na dokončno povezavo Trsta z drugimi (seveda italijanskimi, op ur.) ja- dranskimi pristanišči. Minister I nju sestanka predstavnikov ja-Tambroni je dal tudi svoj pri- dranskih (italijanskih) prista-stanek na načrt DC o sklica- * nišč v Trstu. Od 4. do 11. oktobra »Teden našega dijaka" Kakor vsako leto, bo tudi leto? od 4. do 11. oktobra Dijaška Matica organizirala »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKAii. V tem tednu naj vsak zaveden tržaški Slovenec s svojim prispevkom za revnega slovenskega dijaka dokaže, da mu je pri srcu rast naše študirajoče mladine, naših bodočih intelektualcev. Letošnja gledališka sezona za nas tržaške Slovence bi se le težko mogla lepše začeti, kot se je začela s sinočnjim nastopom članov ljubljanske Drame v Avditoriju s predstavo «Pygmaliona». Ta živahna, domiselna in psihološko poglobljena komedija z močno ostjo na družbene odnose je že takoj v prvi sceni pred vhodom v gledališče, kjer se nam predstavijo domala vse nastopajoče osebe, pritegnila pozornost številnega občinstva, z razpletom dogajanja se je kontakt med igralci in občinstvom stalno stopnjeval bodisi zaradi duhovitosti dela samega kot zaradi resi odličnega umetniškega podaja- I nja. I Naloga našega poklicnega ; kritika bo, razčleniti in oceniti tako celoto kot posamezne vloge; mi pa moramo priznati, da nam je šele sedaj po premieri razumljivo, kako je mogla ta komedija doživeti v lanski sezoni v Ljubljani kar dvajset repriz in zakaj bodo na splošno zahtevo tudi v tekoči sezoni še vsaj tolikokrat perdvajali Pggmaliona. Občinstvo je umetnike iz Ljubljane po vsakem dejanju toplo pozdravljalo; po zadnji sceni pa navdušenega odobravanja kar ni hotelo biti konec. Izrazi priznanja so dosegli višek ko se je na odru zbral ves SAMOVOLJA DELODAJALCEV DOSEGLA VIŠEK j PISMO SESLJANCANOV GEN. WINTERTUNG Rau nate ilisluo raline rije Standard nap oue dalo nrehiniii m ottuaoia Z nesramnim izsiljevanjem hočejo prisiliti delavce, da nehajo s stavkovnim gibanjem ■ Stavkovno gibanje proti odpustitvi 12 delavcev v rafineriji Esso Standard traja že 26 dni. Ravnateljstvo podjeja ni hotelo prav nič popustiti; zato so bila tudi pogajanja na uradu za delo brezuspešna. Delavstvo je tako odločno nastopilo v obrambo odpuščenih tovarišev, ker so odpusti popolnoma neupravičeni, saj ne izvirajo iz pomanjkanja dela in naročil. Zaradi nepopustljivosti ravnateljstva, ki je izvajalo tudi pritisk na odpuščene delavce, so delavci napovedali stavko tudi za prihodnji ponedeljek, in sicer od 6. ure zjutraj do 6. ure zjutraj v torek. Ko so to sporočili ravnateljstvu, je poklicalo člane tovarniškega odbora in jim izjavilo, da smatra vse delavce za začasno odpuščene ter da se neha produkcija, kar pomeni, da se prekine obratovanje rafinerije vse dotlej, dokler delavci ne nehajo s stavkovnim gibanjem. To nasilje ravnateljstva, ki mu v poslednjih letih sploh ni primere, je silno ogorčilo vse delavstvo, ki je ponovno izjavilo, da ne bo popustilo, dokler se krivični odpusti ne prekličejo. Delavci ne morejo dopuščati takega izsiljevanja in samovolje, saj bi jih tako oropali vseh sindikalnih svoboščin in jim odvzeli tudi pravico do stavkanja. Delavstvo rafinerije je že dalj časa od tega imelo vtis, da meni vodstvo podjetja v Genovi sploh nehati z obratovanjem, saj si drugače tudi ni moč razlagati trdovratnosti delodajalcev, proti takim nameram pa bi morale nastopiti tudi oblasti in preprečiti, da se še poveča že tako visoko število brezposelnih. Nasilju vodstva Esso Standard pa bi morali odgovoriti s stavko tudi vsi petrolejski delavci v Trstu ter podpreti svoje delovne tovariše tega podjetja, ki se že tako dolgo borijo proti odpustom. Seji conskega upravnega odbora Na svojih zadnjih dveh sejah je conski upravni odbor med drugimi običajnimi u-pravnimi zadevami proučil tudi nekaj sklepov splošne važnosti. Odbor je odobril: novi stalež za upravno osebje otroške bolnišnice »Burlo Ga-rofolo«, nova pravila za začasno razporeditev delavskega osebja združenih bolnišnic ter zvišanje občinske trošarine na električni tok za razsvetljavo, kakor je sklenil tržaški občinski svet preteklega julija. Nesreča na delu Na ortopedskem oddelku tržaške bolnice so sprejeli 33-letnega Ivana Armanija iz Ul. San Maurizio 12. Ponesrečil se je v Briščikih pri postavljanju električne napeljave za podjetje Bandelli. Ko je nesel neki steber, se je spotaknil in padel ter si poškodoval nogo. Nedopustno zanemarjanje turističnih potreb Sesljana Kljub večkratnim intervencijam svetovalcev LSS občinska uprava ni poskrbela za ureditev perečih vprašanj Svetovalci liste slovenske skupnosti za nabrežinsko-de-vinsko občino so na iniciativo prebivalstva Sesljana in Vižo-velj v občinskem svetu že večkrat sprožili vprašanje turističnih izboljšav predvsem v Sesljanu, Toda za vsa ta vprašanja je devinsko nabrežinska občinska uprava pokazala izredno malo razumevanja, kar je pri prizadetem prebivalstvu zbudilo razumljivo in u-pravičeno nezadovoljstvo, ki je končno privedlo do tega. da so prebivalci sami v preteklih dneh naslovili na generala Wintertona pismo s prošnjo, da se pozanima za uresničitev navedenih potreb, ki presegajo značaj lokalnosti glede na to, da je Sesljan ena izmed redkih turističnih postojank na Tržaškem. Pismo je podpisalo 89 družinskih poglavarjev. V njem prebivalci najprej ugotavljajo, da je Sesljan znan kot turistično naselje že iz časov Avstro-Ogrske in da se kot tako vedno bolj uveljavlja tudi sedaj, predvsem zaradi svojih naravnih lepot, odličnega podnebja in prijetnih kopališč. Podpisniki pravijo, da ni slučaj, da je v preteklih dneh neki tuji turist izrazil začudenje, da se tako malo skrbi za to krasno turistično naselje. Podpisniki so generalu Win-tertonu predložili naslednje najnujnejše potrebe: a) razširitev, zravnanje in tlakovanje ceste od postaje proti Sesljanu, kj je sedaj taka. da se na njej pogosto ne moreta izogniti dva avtomobila, kadar se srečata; b) pred 2 letoma je občina vzdolž nove ceste Ses- ZAN1M1V1 PODATKI IZ «MESEČNE REVIJE MESTA TRSTA» Kaj je s predlogom o zgraditvi 5000 stanovanj v štirih letih? Rimski birokrati so za letošnje drugo polletje znižali proračunsko postavko za gradnjo stanovanj za tretjino, prošenj za stanovanje pa je 8500 J\lad 70 tisoč članov izključenih iz DZ Nadzorni odbor Delavskih zadrug v Trstu je na zadnji seji, na podlagi predpisov piedsednika sodišča, sklenil, d i se črta iz seznama članov Delavskih zadrug 74.635 oseb, ki niso do 19. t. m. prijavile svoj pristanek na povišanje članskega deleža od 100 na 500 hr Izključeni člani imajo čas 30 dni, da lahko vložijo na tržaškem sodišču priziv proti izključitvi. Po tej izključitvi o-stane v seznamu članov Delavskih zadrug samo še 17.500 članov, ki bodo imeli pravico glasovanja na prohodnjih skupščinah Delavskih zadrug. V zadnji številki «Rivista mensile della citta di Trieste«, ki jo izdaja tržaška občina, je demokrščanski svetovalec Franzil, ki je tudi načelnik statističnega urada pri ZVU, objavil članek o položaju sta. novanj v Trstu, na podlagi ankete organov ZVU. Pisec začenja članek z objavo izvlečka resolucije, ki je bila sprejeta v tržaškem občinskem svetu 10. oktobra 1952, o nujnosti zi. danja najmanj 5000 novih stanovanj v štirih letih V ta na. men bi bilo potrebno nakaza-ti poseben znesek 10 miljiard lir, razdeljenih po 1 milijardo 250 milijonov lir na šestmeseč-je. Dodati je treba, piše svetovalec Franzil da v gornje vsote niso vključena nakazila za zidanje stanovanj za ezule, nakazila za zgraditev in nape-ljavo vseh potrebnih uslug za nove stanovanjske bloke (odtočni kanali, ceste, vodovodne napeljeve, plinske napeljave itd.), nakazilo za zidanje stanovanjskih hiš za izgnane dru. žine (sfrattati) — to je, v korist ustanove »Burlo - Garofo-lo«, nakazilo za sklad posojil »Aldisio« ter nakazila za zidanje stanovanj po raznih ustanovah (INCIS INAIL, itd.). Na podlagi ankete organov ZVU je bilo ugotovljeno da ži. vi v tržaški občini 72,5 odst družin v najetih stanovanjih, 10,9 odst. v podnajemu: 1 odst v zasebnih stanovanjih; 5.6 odst. pa uživa brezplačno stanovanje (šolski sluge, bančni čuvaji itd.) Tedaj je bilo ugotovljeno tudi, da je na vsem področju 86.289 družin z 286.194 prebivalci. Od teh živi 2.338 družin s 5.775 člani v velikih stanovanjih da jim stanovanjski prostori ostajajo; 50.404 družin s 152.382 člani živi v «zadostmh» stanovanjih. Ostali del prebivalstva je bil ocenjen, da živi v »nezadostnih stanovanjih« in sicer: 23.751 družin s 87.465 člani živi v »nezadostnih stanovanjih«; 5.621 družin s 23.474 člani živi v «zelo nezadostnih stanovanjih#; 4.175 družin s 17.098 čla. ni pa živi v «popolonma neza-dostnih stanovanjih#. Pri tem je treba pomisliti, da se o-gromna večina omenjenih stanovanj nanaša na stanovanja v tržaški občini in posebno še v samem mestu. Omeniti je treba tudi, da bo slika pomanjkanja stanovanj v tržaški občini bolj jasna, da se za »zelo nezadostna# stanovanja smatrajo tista stanovanja, kjer je na razpolago manj kot 1 so. ba (vključno kuhinja) za 2 stanovalca; «popolnoma nezadostno# stanovanje pa se smatra tisto, kjer pride manj kot 1 soba (vključno kuhinja) na 3 in več oseb. Gornje številke dovolj zgo-vorno dokazujejo sedanjo stanovanjsko krizo, ki vlada v naši občini. Zato se danes sprašujemo kako namerava oblast rešiti to krizo, ki je iz dneva v dan vedno večja, kar nam dokazujejo zadnje številke komisije za dodeljevanje stanovanj, ki ima v svojih pre. dalih vloženih nič manj kot ljan-Vižovlje zgradila vodovod, jarek pa je še danes pokrit z debelim kamenjem, ki ogroža varnost kolesarjev in drugih vozil; c) na isti cesti ni nobene električne žarnice, kar ovira promet na postajo (električno napeljavo so medtem začeli graditi op. ur.); c) v vasi je potrebna pitna voda. Na sredi vasi, kjer se ustavljajo vozila ni nobene pipe in avtomobilisti si morajo preskrbovati vodo v privatnih hišah, pogostokrat tudi ponoči; d) prav nič ni poskrbljeno za higienske naprave in med drugim manjka neobhodno potrebno javno stranišče; e) o-krog kopališča pogrešajo tujci klopi za oddih, prav tako pa se spotikajo nad pomanjkanjem olepševalnih del. Podpisniki pisma generalu Wintertonu dodajajo, da so prisiljeni obrniti se nanj, zato, ker vse kaže, da se župan iz nerazumljivih razlogov noče zavzeti za potrebe Sesljana, kar bi končno bilo predvsem v interesu občine. Sesljančani zaključujejo pismo s prepričanjem, da bodo s svojimi potrebami naleteli na razumevanje. 8500 prošenj. V tej številki pa niso vključeni vsi tisti ki gle-de na sedanje stanje zidanja novih ljudskih stanovanj, niso niti vložili prošnje, ker bi morali čakati na rešitev najmanj 10 let, če pomislimo, da so in bodo v tem letu sezidali naj-več okrog 700 novih stanovanj. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kako je z gornjim predlogom tržaškega občinskega sveta za zidanje 5000 stanovanj v štirih letih. Doslej sicer nismo bili še obveščeni da bi kdor koli I Sv. Ivanu. V UL Giulia mu je Poplava v stanovanju Družini Rositti z Drevoreda Sonnino štev. 68 se je pripetil včeraj kaj neprijeten dogodek. Neki družinski član je šel v kuhinjo in odprl vodovodno pipo. Ker pa so tačas na ce-ati popravljali glavno vodovodno cev, voda ni pritekla. Zaradi pozabljivosti je ostala pipa odprta, vsa družina pa je nato odšla iz stanovanja. Ko so na cesti popravili cev, je seveda zopet pritekla voda in kmalu je bilo stanovanje Ro-sittijevih vse poplavljeno. Stanovalci v spodnjem nadstropju, ki jim je pritekla voda na glavo, so vsi vznemirjeni poklicali policijo in gasilce, ki so se dolgo trudili, da so s črpalko pobrali vodo. Tatvina Škarij 25-letni trgovec Edo Grizzet-ti iz Bergama je javil policiji, da so mu neznanci odnesli iz avtomobila pred hotelom San Nicolo v noči med petkom in soboto kovček z vzorci Škarij ter mu povzročili tako 100.000 lir škode. Prometne nezgode 23-letni Giovanni Botteri iz Ul, Cunicoli se je včeraj zvečer peljal s svojo vespo proti gostujoči ansambel, obdan s številnim cvetjem. Danes popoldne bodo gostje iz Ljubljane komedijo ponovili in zato opozarjamo vse ljubitelje slovenske dramske umetnosti, da si v teku dopoldneva priskrbijo še redke preostale vstopnice in si tako zagotove res izreden umetniški užitek. Našim dragim gostom ■— umetnikom iz svobodne domovine izrekamo v imenu vseh gledalcev ponovno iskreno zahvalo za nepozabno uprizoritev, ki je še en dokaz visokega umetniškega nivoja osrednjega slovenskega narodnega gledališča v .Ljubljani. TRADICIOIIALIII PEVSKI KGKGERT V SEMPOLAJU Danes, v nedeljo, ob 15.30 uri bo v Sempolaju 8. tradicionalni pevski koncert v priredbi prosvetnega društva «Zarja v svobodi#. Poleg domačinov bodo pri koncertu sodelovali pevski zbori iz bližnjih vasi in drugod. Prireditelji javljajo, da je poskrbljeno tudi za prehrano in pijačo Vabljeni vsi ljubitelji prelepe slovenske pesmi, da se udeleže tega tradicionalnega kon. certa in da s svojo udeležbo dajo zasluženo priznanje marljivim prosvetnim delavcem iz Sempolaja. Ljudska prosveti* S HP Z Seja Klavnega odbora SHPZ bo v četrtek 1. oktobra ob 17. uri v običajnih prostorih. Odbornike prosimo, da pridejo točno. Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH« Danes 27. t. m. sestanek filatelistov z običajno zamenjavo znamk od 9. do 12. ure v prostorih kluba. Delitev revije Nova filatelija št. 9. BREZPLAČNI TEČAJ ANGLEŠČINE Narodna in študijska knjižnica vpisuje do vključno ponedeljka 28. t. m. med uradnimi urami. Izleti IZLET V IDRIJO IN BOLNICO »FRANJA* Motoklub «Skedenj» organizira 11. oktobra t. 1. zangniv in poučen izlet z obiskom rudnikov v Idriji in ogledom partizanske bolnice «Franja» pri Cerknem. Prehod bloka pri Fernetičih bo ob 6. uri zjutraj 11. oktobra. Potovalo se bo po cesti Sežana - Ajdovščina — Crni vrh, na povratku pa po cesti Zelin - Sv. Lucija-Nova Gorica — Vipava - Trst. Izleta se lahko udeležijo člani in simpatizerji vseh motoklubov na Tržaškem. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 20.30 ure do 1. oktobra. MOTOKLUB »JADRAN# OPČINE priredi 11. oktobra izlet v Postojno in Ljubljano Vpisovanje na sedežu v torek 29. in sredo 30. septembra ter v četrtek 1. oktobra. P D T organizira 11. oktobra izlet na Crni vrh-Javornik. Vpisovanje do 2. oktobra na sedežu. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico so darovali: Danila Hrast 1.000 lir. Andreja Marušič 550 lir, Zofija Gustinčič 550 lir, Marija Legiša Iz Slivne-ga 500 lir, Alojz Kobler 300 lir, Angela Leban 150 lir. N. N. daruje 1.100 lir za Dijaško Matico. Ob 9. obletnici smrti sina in brata Gorazda Modrijana daruje družina 1.000— lir za Dijaško Matico DRAMATIČNO DRUŠTVO V TRSTU Gostovanje Društva slovenskih dramskih umetnikov (Člani ljubljanske Drame) v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. del Teatro Romano) Danes 27. septembra 1953 ob 15.30 uri Bernard Shaw Fygmalion Pravljična igra v petih dejanjih Prevedel: Janko Moder Inscenator: ing. arh. Ernest Franz. Režiser: Vladimir Skrbinšek. Osebe: Henry Higgins - Vladimir Skrbinšek, Stane Potokar; Polkovnik Pickering - Lojze Drenovec; Freddy Eyns-ford Hill - Demeter Bitenc; Alfred Doolittle -Pavle Kovič: Gledalec -Aleksander Valič; Pikri gledalec - Maks Bajc; Eli-za Doolittlova - Tina Leonova; Gospa Eynsford-Hillova - Mileva Ukmarjeva; Gospodična Eyns-ford-Hillova - Duša Počkajeva; Gospa Higginso-va - Mihaela Saričeva; Gospa Pearceova - Elvira Kraljeva: Hišna - Vida Levstikova. Ljudje na cesti: NStane Cesnik, Drago Makuc; Branko Miklavc, Dušan Skedl, Jože Zupan in slušatelji Akademije za igralsko umetnost. ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola in s sodelovanjem pianistk Lucije Romanini, Nini Perno in Aurelije Catella, ki bo danes ob 11. uri. Program obsega dela Bacha. Schuberta in VVagnerja. NEDELJA, 27. septeB>*>rJ .1 IJBOSliOV A"8™1!4* CONA TU#** 254.6 m ali U78 KC 8.00 Poročila. 8.15S1OT66 rodne. 8.30 Za naše ™%po. 9.00 Robin Hood. 3 nad.^ ročila. 13.45 Glasba P» S 15.00 Od melodije do m * 15.30 Narodne pesmi 1(jt Godi se v Londonu. Vstopnice so v prodaji v Ul, Roma 15/11. danes od li. do pričetka predstave, v nobenem primeru pred Avditorijem. Zaradi izredne dolžine predstave (4. ure) bo pričetek točno ob napovedani uri. Vstopnice so še na razpolago. N- PREDSEZONA MIG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sredo 30. septembra 1953 ob 20. uri V četrek 1. oktobra 1953 ob 20. uri gostovanje v Ljudskem gledališču v KOPRU z Žižkovo ljudsko igro v treh jdejanjih (devetih slikah) Ker si naše lanske velike uprizoritve »Miklove Zale# na prostem mnogo občinstva ni moglo ogledati, bo s priredbo tega dela za uprizarjanje v dvoranah ustreženo tudi občinstvu iz oddaljenejših krajev. •— Bari LOTERIJA «5 9 33 58 -• 46 Cagliarl 44 61 30 49 54 Flrenze 85 37 9 90 6(1 Genova 56 60 53 71 67 Milano 88 7 3 74 29 Napoli 41 88 86 48 87 Palermo 57 12 64 29 46 Roma 58 64 71 15 87 Torino 88 67 85 7 4 9 Venezia 33 61 48 14 44 Rossetti. 15.00: «Trade Horn#, E. Booth, D. Renaldo. Excelsior. 14.00: ((Vrnitev Don Camilla#, Fernandel, G. Cervi. Nazionate. 15.00: »Nevarna roka#, R. VVidmark, J. Peters. Filodrammatico. 14.30: ((Človek, bestija in čednost#, po slavni Pirandellovi komediji. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 14.00: «Salto morta-le». F. March, T. Moore. Astra Roiano. 15.00: »Trg z ženskami#. Grattacielo. 15.00: »Prepovedane ustnice#, Y. Šanson, J. Galter. Alabarda. 14.00: «Največja predstava sveta#, B. Hutton, J. Ste-wart, C. VVilde, D. Lamour. Ariston. 14.00: «Shaw Boat», A. Gardner. K. Grayson. Armonih. 14.00: ((Veliko puškar-jenje#, B. Britton. R. Conte. Aurora. 13.30: «Snežišča na Ki-limandžaru#, G. Pečk, S. Hay-word. Garibaldi. 14.00: «Dnevnik obsojenca#. R. Hudson, 3. Adams. Mladini izpod 16 let prepovedano. Ideale. 14.30: «Velika strast#, T. Power, A. Blyth. Impero. 14.00: ((Snežišča na Ki-limandžaru#, G. Pečk, S. Hay-vord. Italia. 14.00: «Največja predstava sveta#, B. Hutton, J. Stewart, C. VVilde. D. Lamour. Viale. 14.30: ((Spomini Don Juana#, M. Monroe. Kino ob morju. 15.00: »Fanfan la Tulipe#, G. Philipe, G. Lollo-brigida. Massimo. 14.00 «Deželanka», G. Lollobrigida, G. Farzetti. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: ((Postaja Termini#, J. Jc.-s, M. Clift. Savona. 14.oj: ((Pričakuj me nocoj#, B. Grable, Mc D. Carey. Vittorio Venelo. 14.00: »Plavolaske#, D. Morgan, V. Mayo, G. Nelson. Secolo. 14.00: «Jantar», L. Dar-nell, C. VVilde. Azzurro. 14.00: «Missourski lovec#, C. Gable, R Montalban. Belvedere. 15.00: »Okrvavljene kolesnice#, R. Scott, J. Carter. Marconi. 14.00: «Quebec», J. Bar-rymore. C. Calvet. Novo cine. 14.00: «Trinidad», R. Hayworth. Odeon. 14.00: «Zivio Zapata#, M. Brando. Radio. 13.00: «Proti vsem zastavam#, E. Flynn, M. 0’Hara. KINO NA PROSTEM Arena dei flori. 19.30, 21.30: »Sijajna negotovost#, M. 0’Hara, C. VVilde. Ponziana. 19.30, 22.00: «Hrast gigantov#, S Hayward, Van He-flin. lo.jo i»aruuiic . zbor »Prešeren# iz K »J 'RJ0. Naši kraji in ljudje. r»ian drama: B Nušič - «“IjlkiW 18.30 Male skladbe — »“b' stri. 18.45 Klavir m h*nWn|| ritmu. 19.00 Večerne vetu ^ Glasba za lahko noč. nja poročila. trst u. 306.1 m ali 980 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILI SO SE: trgovec Giovanni Dario in gospodinja Leonii-da Grego, težak bruno Jurič in gospodinja Marija Glavina, mizar Silvio Crasso in uradnica Cornelia Verbas, elektrlcist Ma-Tio Benci in gospodinja MaTia Albanese. filmski operater Giordano Bassi in gospodinja Anna Pontini, uradnik Silvestro Genova in gospodinja Maria Damia-nis, težak Alberto Bellini' in gospodinja Gaetana Perrelli, mizar Bruno Fontanin in gospodinja Marija Dolenc. UMIRLI SO: 58-letni Bartolo- meo Starec. 52-letni Vito Basile, 61-letna Irene Pietzuk por. Trobiš, 61-letna Adele Padovan vd Pelos, 69-letni Alberto Gugliatti, 76-letnl Riccardo Randieri, 59-letni Mario Boschini. Mali oglasi POOBLAŠČENA SOFERSKA SOLA KRALJ (Carli) prt Pertotu v Nabrežini. Kamnolomi (5. Za pet-intridesetletnico popust cenam tečaja za 50 odstotkov. Tečaj za avto 3.000 lir, za motorna vozila 1.000 lir. Vpisovanje pri Pertotu v Nabrežini in na Opčinah prt Kralju, Avtostrada Bani 40. Najemnina avtomobilov za krste in poroke 1.000 lir. OPREMLJENO SOBO za eno alt dve osebi oddam. Naslov na upravi lista. ČISTILKA ZA URAD ali za hišno pomočnico išče delo. Naslov na upravi lista. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ta predlog sploh prouči). Nasprotno. V proračunu letošnjega drugega šestmesečja, so rimski birokrati, ki imajo na podlagi protizakonitih gospo, darskih in finančnih sporazu-mov med ZVU tn italijansko vlado od marca 1948 škarje in platno v rokah pri odločanja o področnem proračunu, znižali postavko za zidanje stano-vanj za več kot tretjino postavke prvega šestmesečja V prvem polletju je bilo nakaz-nih 1 milijarda 385-milijonov lir za stanovanja, v drugem polletju pa samo 900 milijonov lir, to je 485 milijonov lir manj. Na podoben način je nemogoče reševati stanovanj, sko vprašanje. Odkar so prišli v Trst rimski emisarji, gre vse tržaško gospodarstvo rakovo pot. Proračuni se krčijo, trgo-vina pada pristaniški promet je vedno nižji, brezposelnost vedno večja, stanovanjska kriza narašča vse to v slavo raz. nim Vitellijem, ki po nalogu Rima, tako ((materinsko# skrbijo za Trst. presekal pot 69-letni upokojenec Rodolfo Padovan iz Ul. Cologna 26. Vespist se je zaletel v starčka in oba sta se seveda zvrnila. Mladeniču se ni nič zgodilo, starček pa se je nekoliko potolkel in je moral iskati pomoči v bolnišnici. Posledice padca pa niso bile hude, saj bo ozdravel v petih dneh. * * * Na cesti Trst-Tržič se je včeraj ponesrečil 40-letni Qnorino Pozzaro iz Tržiča, ko se je peljal s svojim motoskuterjem »Cucciolo# proti domu. Pred njim se je namreč peljal z avtom 48-letni Guido Donati iz Trsta. Ko se je pripeljal do kraja, kjer je bar «Alla tenda rossa», se je Donati ustavil, da izpije kozarec piva. še prej pa je to naznačil z rdečo puščico. Pozzaro pa tega ni opazil in se je zaletel v blatnik avtomobila ter padel na tla. Prepeljali so ga z avtom RK v tržaško bolnico, kjer so mu ugotovili rane na obrazu in na nogi. Zdraviti se bo moral 40 dni. Šele v tretjem avtu iztaKnil vreden plen Premeleneqa m že večkrat kainovanega latu je ves čas opazoval improvizirani detektiv in končno nanj opozoril policiste #Obtoženec, dvignite se» je zadonel predsednikov glas v polni razpravni dvorani kazenskega sodišča. Obtoženec Giuseppe Sirza, brez stalnega bivališča, ki nikakor ne kaže svojih 33 let, se je počasi dvignil s klopi in se zazrl v predsednika. Mirno je zrl pred sebe, kot da se njega zadeva ne tiče. Tudi govoril ni dosti; s kratkim «da» je priznal, da je 6. septembra letos poldrugo uro po polnoči izvršil dve tatvini, medtem ko se mu je ena ponesrečila. Prav tedaj ko je Sirza s kamnom razbil šipe avtomobila last Uga Margona stanujočega v Šalita Trenovia je prihajal z Opčin in je bil namenjen domov neki Ermanno Pagliaga. Delno iz radovednosti in delno iz strahu se je slednji, ko je zaslišal ropot razbitih šip, skril in neopaženo opazoval Sirzo pri delu. Opazil je, da je Sirza vstopil v avto in prazen izstopil. Vsaj tako se je po izjavi dr. Zana samega, ki je prišel tudi pričat, 75.000 lir. Zadovoljen s plenom se je Sirza odpravil proti mestu, medtem ko mu je Pagliaga sledil kakor senca. Na Trgu Li-berta pa se je improvizirani detektiv naveličal zasledovanje ter je poklical policijske agente. Ti so se takoj približali neznancu, ga identificirali in mu zaplenili ukradeno blago ter ga seveda odpeljali s seboj na policijo, kjer je Sirza vse takoj priznal. Po zunanjosti in mirnem vedenju sodeč, bi človek mislil, da je obtoženec prvič zapadel skušnjavi. Toda njegov kazenski list je podal drugačno, sliko: Sirza je bil že večkrat obsojen v Italiji na daljše in manjše zaporne kazni predvsem zaradi tatvin in poleg tega so ga že v Livornu obsodili zaradi roparskega napada na 4 leta zapora. Prav ta njegova preteklost je bila usodna tudi tokrat. Sodišče, ki je spoznalo, da ima njemu zdelo, medtem ko je j precj seboj premetenega in sko- lastnik avta pojasnil, da sta mu tedaj zmanjkala dva para naočnikov, ki zanj nista imela nobene vrednosti. Pagliaga je nadalje s svojega skrivališča opazil, kako je nočni tat razbil še nekaj šip na avtih Bruna Višina in dr. Ernesta Zana. kjer je končno našel nekaj vrednega. Sirza si je tedaj prisvojil radijski aparat znamke «Autovox», para rokavic, para sončnih naočnikov in voznega dovoljenja vse skupaj vredno, raj nepoboljšljivega nepridiprava je sklenilo obtoženca ostro obsoditi. Za tri tatvine, ki mu niso prinesle nikakega dobička, bo moral Sirza presedeti nič manj kot 4 leta in 8 mesecev zapora ter plačati poleg sodnih stroškov tudi 27.000 lir globe. Tudi obsodbo je Sirza sprejel ne da bi trenil z očesom. Mirno je stegnil roke agentom, ki so ga vklenili in jim skoraj zadovoljno sledil. MAMICA 1 Obveščamo Te, da Je danes izšla prva letošnja številka «Cicibuntv> Žrtvuj za svojega malčka 20 lir in dom bo obogatel za pravljic, slonov, veveric, palčkov in kraljic 100. . nK JUH* 8.00 Jutranja glasba. tijska oddaja. 9.15 Sio^, pesmi. 9.45 Franck. “llevj variacije, n.iu i kuhi* pricci. 11.30 Globočnik- ^ p Kaj nam pa morejo- _^ u bavna glasba. 13.00 Gla^ ljah. 14.30 Lahke melodU t t Mozart: Koncert za ,a]p ' orkester. 16.00 Ma*o z rt PfJ malo zares. 17.00 Kon jiJl skega zbora iz cjavnl l£ Plesna čajanka. 18.10 S god60 ci. 18.30 Izbrana iVS na pihala. 19.00 iTitivi. ta. 20.00 Slovenski mod orng0lj Športna kronika. 20.35 iojjoo ■“ Koncert v D-duru za ^ orkester. 21.00 PucciTJ'l* 03.05 ^ opera v treh dejanjih, gi in valčki. T 11 S T 15.(0 11.15 Gl asba po želja s, Operna glasba. 16:f30PrS]ni»n$; gometne tekme. 17.30 a osi koncert, dirigira , ytl 21.05 Glasbeni variete. M I. u V K 1» ‘ J * 327,1 m, 202,1 m. ^ L/x,?r t«* s* v _ __ riiešir)'; šalci. 12.10* 20 minul danski simfonični k9b“r‘j, tjj; Jonathan Svvift: Gulivu ,t putu. 11.40 Kratke orKs po# skladbe. 12.00 Pogovor K£jti» šalci. 12.10 20 minut z ma Sidney Torch^m 12.30 Poročila. P odaja.,!! kmetovalce. 13.15 _5jjjsKa '{j, kmečke žene. 15.45 ^ m n». — Bernard Shavv: Cio«*, ,# človek. 16.25 PriljubU l0 pre slovenske romantike. prii‘lL menadni koncert. 1“-* zabavo! 20.00 Riccardo t Francesca da R>m*?!;„ dejanjih. 22.00 Poročna. ^ ^ PONEDELJEK. 28. sept'®,,» .iriiOM.OVA*’,, A CONA “ * . 254,6 m ali U78 ,, (»J 7.00 Poročila. 7.10 Ju!T g fire ba. 13.30 Poročila. IV.mafi skega platna. 14.40 17 pevi v izvedbah solistov, in zborov. 17.30 30 m . jj Vd ške godbe na Pihala',ahKe ln «t ponedel.jski spored ^.»erti* j bavne glasbe. 19.00 ]at,K0 S sti. 23.10 Glasba z* 23.30 Zadnja poročila, ba za lahko noč. Or. HLAVATTf j - h v n zobozdrav*1 na OPČINAH št. Narodna ulic* ZOPET ORDINIRA U* ADEXJZ 10. in U. oktobf* izlet v OPATIJO VIPAVO AJDOVSKO KANAL ob E? MOST na SO^1 TOLMIN K0BARI0 BOVEC in 1,3 REH° ok< • _ t, o*4 Vpisovanje do U pri «Adria-ExP>tej jjjt* F. Severo 5-b - A Izleti, ki s" *10t>r» ! vršiti 3. in * . jn f.. PULO, ROVINJ „a 1 a™. » *£> DARILNE PA K E svojcem v JUGOSLAVIJI odpremlja hitro in najceneje zastopal'0 General 'irading Jnc, Illinois, RUNE Export Import - Trst, Ul. Ghega 2/jJgL p#I Odpremlja direktno in najhitreje po 1 ril' L gojih iz proste luke prvovrstno blago: K®0torI* Id druga živila, kompletna kolesa In Prib0j'.„ opBtB |,gt. vrst in jakosti . vespe, lambrete - '%e n» eiiod. glasbila, Irigidaire, šivalne stroje, StedilnO: te sv m tok - plin - premog In gospodinjske Pre„,e ter H dje moško in žensko blago za obleke in suknj pr in obuvala, gradbeni material, kmetijske s irebe' in potrebščine vseh vrst za domače R ,M(1! PRIZNANO HITRA. SOLIDNA IN UGOONAj^^ 2 A H VA L A Ob nenadomestljivi izgubi naše drag6 SONJE in li11 let to r • za izražena sožalja in sočustvovanja bmede prisrčno zahvaljujejo vsem. j„ Žalujoči: Družini DEMARK ^53 Zagreb, Kranj, Ricmanje, Boršt, 27. sep „ v e 00 * ir Maša zadušnica za drago pokojm60 .eIn&r farni cerkvi v Ricmanjih v sredo 30. s ob 7. uri. IZ TRAGEDIJE V FARSO, IZ FARSE V TRAGEDIJO S1938 - MIIIHEI1953? alcem Povojne Ev- faati vs-e boli vsi' W 3e’ da ima- dr-zavniki ne 2Clo temveč predvsem ne JJek spomin, sicer bi nam« mti sumljivo. še Mj mLmoff°.?e' d« se 7co-Hbuj. , n° *5 lef po miln-ii f} kapitulaciji (28. do *&6mbra 1938> Pred ig”1™ izsiljevanjem pobi letošnjem septem-»«£?* rr?ia dogodki, Iti •i!? s?°Jem dogajanju, toiica, bcfrantanju s tolstim /ukaisnjega pre-kinela in Pravicami za-^nrJ!J,eJU90slaviie, na jlh je i metode in Sitter's^X ^ ?e uPorabljal Kuon vo katerih so od-Mi zaPadni državniki 1 kn LTazkosanje CSR in Hhrerj snemu nemškemu ločili d nePosredno omo-^mJeia^asledn1eya h $$$ ~........... Zdbel drugo ,flo0oa , J° leta 193» - •i no k, d° so sicer zna- zvezi s češko nm0 Pa< če jih oh-Slo, (ja p obenem pokaže- ^tih" JotnaPadaici v mk*todah in načinih Plulo rrJll ™ed seboj kaj Ko ,e | „“3e3'°- n marcu 1938. «... Avstrije skoro po-'""'■uK.raUrJ t:jkrat najbolj Nišo rhJ , ln najkultur-:tJ>rešpi V0 Srednje Evrope, s!cok vUJM CSR v zadnji le vrotfl^6. Zbesnele co-kkl z oseheda ni iz-iZ V1 priznanjem j!ec . 'raperlalističnih za-,eešfl JJ'ma pač zavzet-yaian-t„ il° nadaljnja Strini w vo. Bismarckovi ■ r°Po ?;„La iTna v oblasti [esh nnv.T,,kdor obvladuje W0 7, *i/UrvtUy 1 Ivv 'Mtrnn< KamPanje so bili j s° imen sv£etski Nemci, teniokratiJ,JSR ninogo vel \civjvjji. Pravic kot . tej sami. Samu %e iokl demokraciji v % nS}Lo možno HeitVe-J*Dokot odkrita nemškega nar fot],„ upi Hitlerjev argu- >iio mrsi vovfana 5 Z VToti nem" MhJJ^nos * 2 dvema Mr j Paktoma. %rrif, . vodja nemškega SSJ* od španske dr- ir%osfVOjne vaien po-hS J vpadnih demo-]gRd maja do sep-Ibojno- neprikrito gro-Z% ™° w uprizarjal na C!str«ciZa\ vojasbe de-, kakor jih se-■;Jl Stq Vnzarjati na me-jJnU ohln Jugoslavije v pffiega n°vljenega itali- kJ Tcdnrnveriallzma 3 Hi at ZaJ,Jamesto’ da bi i»?5 A^uf velesile, zla-tsn 3 ja’ energično i>Ja’ je dadaljnja izsilje-W L. v najbolj kritih- Sfci objavil «Times> Francije je do kraja opogumila pobesnelega nemškega diktatorja, da je 12. septembru pred 15 leti na zboru svoje NSDAP (Parteitag) v Niirnbergu formuliral svoje zahteve po vključitvi sudetskih predelov v Nemčijo, da bi s tem odrešil zmeine drei Milionen Deutschev. Naslovil je na CSR in njenega uglednega predsednika dr. Beneša celo ploho prostaških napadov, kot jih tudi danes slišimo od italijanske struni na račun Jugoslavije in maršala Tita, za-padnim demokracijam pa zahtevo, naj njegovim zahtevam ustrežejo, sicer da bo problem rešil sam, n svoj Klil «c£' v. svetu An0Uje m vojni, smatra to za zgodo vinsko krivico in ne za pravično plačilo. Njegova poli tika po porazu ni politika pomiritve, temveč politika revgnše. Dokler je še slab ali vsaj misli, da ni dovolj močan. je njegova taktika iz siljevanje, njegov program pa ponoven napad. Ko za čuti, da ima nekje kritje ali vsaj ne dovolj odpora, prične rožljati z orožjem. Čeprav je v začetku taka vojaška demonstracija lahko cirkuška, kot je v Okroglici dejal maršal Tito, postane kaj lahko taka farsa začetek nove tragedije človeštva. Vsa povojna italijanska politika ni pokazala v zadnjih letih prav nobene originalnosti v primerjavi s Hitlerjem v dobi do septembra 1938. Njen prvi neposredni zahtevek je Tržaško ozemlje, za njim Istra in izjave v Italiji dokazujejo, da je Trst le prva etapa. Zato je odpor proti italijanskim zahtevam do Trsta vprašanje odpora proti napadalnosti, ki meri daleč preko tržaških mejnikov. Sedanja Italija seveda ni tako močna kot je bila pred 15 leti Nemčija, pa tudi Jugoslavija ni predvojna CSR, temveč država, ki se je navadila kljubovati v vojni združenemu nacizmu in fašizmu, po vojni nasilnemu sovjetskemu imperializmu in ji seveda italijanske demonstracije ob meji ne morejo resno imponirati. Tega se v precejšnji meri zaveda tudi Italija sama, zato zapadnim velesilam ne grozi, da bo pričela z vojno, če se ne u-resniči zaenkrat tristranska deklaracija. Njena grožnja se glasi sedanjim razmeram primerno drugače: ali izpolnitev tristranske izjave ~~ ali pa odpovemo sodelovanje v atlantskem paktu ali (Nadaljevanje na 6. strani) J' CARVEK M (M/A i MSTiTUTE Spomenik, ki so ga letos svečano odkrili V čast in trajni spomin zaslužnemu ameriškemu črncu in znanstveniku Georgeu VVashingtonu Carverju v Diamondu, (zvezna država Mis-souri). Carver se je rodil leta 1864, pet let preden so v Združenih državah odpravili suženjstvo staršev in se je kot študent sam preživljal s poučevanjem, da je potem kot odlični kemik pomagal svojemu ljudstvu, da je zboljšalo svoje kmetijstvo in se gospodarsko osamosvojilo. Pred spomenikom vidimo (s klobukom v roki) ameriškega notranjega ministra, Douglasa McKaya, ko sprejme iz roke znanega ameriškega kiparja Issaca Scotta Hathawaya, poldolarski kovanec, ki so ga kovali v spomin na Georgea VVashingtona Carver j a r RAB: ŽIVA PRIČA KULTURE IN CIVILIZACIJE" ITALIJANSKEGA OKUPATORJA .J ZDRAVILI" II če so tu pa tam koga le sprejeli v bolnišnico, si videl obupne pojave ljudi-okostnjakov, polnih ran, gnoja9 smradu, zamazanih od človeškega blata ter ožrtih od bolh in usi Do avtomobila so jih na samokolnicah za gnoj odvažali torarisi ■ vozili so živi gnoj VIII. Taborišču kakršno je bilo v oktobru in novembru 1942 in v katerem je bilo okrog 13.000 internirancev, skozenj pa šlo skoraj 15.000 ljudi vseh starosti in obeh spolov, bi bila glede na opisane razmere nujno potrebna obširna bolnišnica z nekaj sto posteljami in ambulanta z vsaj sto posteljami. Toda bolnišnico so {(organizirali)) prav do srede junuarja 1943; pravi čudež je bil, če je bil kdo izmed množice inter^ nirancev sprejet v bolnišnico. Najprej so odprli bolnišnico «Adria», prejšnji hotel z osemdeset posteljami. V pritličju so bili otroci od dojenčkov do desetletnih otrok. To pa ni zadostovalo za veliko število obolelih in so zato natrpali kar po tri do štiri otroke na eno posteljo; na ^«bran-de», to je na vojaške železne postelje z napeto jadrovino, pa so dali dvč otroka. Ležali so med črvi Osebnega perila otroci po-večini niso imeli in so ležali goli Ker je bilo največ otrok grižavih in perila niso dovolj hitro menjavali, so se pod otroki zaredili črvi; nase bolničarke so jih odstranjevale izpod otrok po cele kepe. Za umivanje vseh teh otrok bila na razpolago le ena skleda, vrhu tega pa niso sme-menjavati vode. Hrana otrok ie bila pri dojenčkih namesto mleka nekakšna beljena voda. pri več-iih pa kruh, namočen v vodi. Italijanska sestra Lucija je branila dajati otrokom večjo količino te hrane, da so povečini umirali od lakote in žeje. Za skupino po dvajset otrok je bila na razpolago le ena steklenica in en cucelj. Spočetka so umirali po trije štirje otroci na teden; kmalu’ pa je število smrtnih primerov naraslo na štiri do pet otrok dnevno. Porodnice so ležale druga za drugo Niso jih umivali, ne preoblačili; za hrano so dobivale štiri dni riž na vodi, nato pa običajno hrano kot vse druge. Čudno je, da ni bilo pri takih razmerah še več primerov zastrupljenja Rodile so pod šotorom Kakor smo že omenili, so spočetka ravnali z interniranci silno ostro. To so občutile tudi porodnice. Zgodilo se je, da ie taboriščni zdravnik ukazal odnesti porodnico izpod šotora v ambulanto. Ko pa je za to zvedel komandant Cu-iuli, je ukazal, naj nesejo nazaj pod je tudi rodila. Oktobra in v začetku no vembra 1942 so se začele pri ljudeh močno pojavljati posledice sestradanja. mraza in ujodnih bivališčnih razmer. Nekateri so jeli obupavati in so zamrli v svojih šotorih, iz katerih se sploh niso ganili drugi pa so se shujsani in zelenkasti v lice trudoma in mukoma premikali po taborišču kakor sence z drugega sveta, zr°č * fupom v bo-dočnost. Le malo Jih je bilo, kiso "ohranili videz izčrpanih I sicer zdravih ljudi. Ce-dLlje več je bilo v lice zabuhlih internirancev, pri katerih « P°d zateklimi vekam, komaj zazri oci. Tudi griža, pravzaprav trebušni katar. zaradi mraza in slabe hrane, je delala svoje Obupni so bili prizor, na la-trinah, kamor so se nekateri mukoma še nekako Povlekli in tam še počepnili,. dvigniti pa se niso mogli več in so jih morali odnesti tovariši, pomrli in so ostali živi samo ljudje trdnejšega zdravja. Konec oktobra 1942 se je pojavilo umiranje ljudi v čudni obliki. Mladi, na videz popolnoma zdravi ljudje so zvečer brez kakih posebnih znakov obolenja ali bolečin legli spat, zjutraj pa so jih sosedje našli mrtve pod šotorom. Diagnoza, ki so jo zdravniki od takih primerih navadno napisali v uradno listino, se je glasila; colasso cardiaco (srčna kap). Ce je nekdo , obolel za trebušnim katarjem ter je moral v vetru in dežju begati ven, na odprto latrino, je bil zaradi prehlada zlahka zapisan smrti, zlasti pa vsi tisti, ki so bili brez sukenj in toplega perila. Tako je zaradi lakote, mraza. golazni in bolezni od oktobra 1942 do marca^ 1943 umrljivost ljudi naraščala v geometrični postopici; dostikrat so zjutraj v enem samem sektorju izvlekli izpod šotorov sedem do osem mrličev. „Peti sektor“ Ljudje so odhajali v «peti sektor«, kakor se ie o smrti govorilo v taboriščnem žargonu, povsem brez bolečin in ženo od-šotor, kjer Val umi^nja Prvi val umiranja je bil avgusta, drugi pa se j«i začel proti koncu oktobra 1942 in je naraščal prav do januarja 1943 ko so ga deloma zajezil z okrevališči. Sicer P* »o vsi kar jih jo bilo malo odpornih, brez večjega smrtnega boja. Interniranec je kar na lepem umrl, ko je že malo poprej srebnil kavo ali ugriznil mrvo kruha. Zgodilo se je, da so tovariši v šotoru mrliča za nekaj dni zatajili, da so lahko prejemali njegove obroke. Ce so tu pa tam koga le sprejeli v bolnišnico, si videl obupne pojave ljudi-okostnja-kov, polnih ran, gnoja in smradu, zamazanih od človeškega blata ter ožrtih od bolh in uši. Do avtomobila so jih na samokolnicah za gnoj odvažali tovariši — vozili so živi gnoj. Latrine Strašen prizor je bil nekoč v kuhinji, ko se je nenadoma zgrudil človek velikih, močnih kosti. Bil je shujšan Istri-jan. ki je prišel, da bi se ogrel, pa se je pri ognju zgrudil in umrl. V kuhinji pa so nemoteno dalje delili kavo. Podobni prizor; so se večkrat ponavljali. O kakem zdravljenju ni bilo govora: «koli-tiosepal-a-spirin« ali nekaj maže, to je bilo vse, kar so dajali takim bolnikom. Latrine v taborišču so bile višek zanikrnosti taboriščne uprave. Ze v sprejemnem taborišču so bile to navadne lope, na hitrico zbite iz surovih desk, s takimi vrzelmi v pre-graji med moškim in ženskim oddelkom, da so se moški, o-troci in ženske pri opravljanju potrebe lahko med seboj gledali. V taborišču pa še tega ni bilo. Do srede junija 1943 so bile v uporabi navadne poljske latrine. en meter in pol globoke jame s prečnimi bruni in deskami, položenimi druga od druge v razdalji po neka; centimetrov; tak prostor so ogradili z nekaj deskami, ga zamaskirali z - dračjem — in latrina je bila gotova. Nekateri šotori so bili postavljeni prav od.latrinah; interniranci, ki so b"ivali v njih, so morali opravljati stražo, da so se ubranili scanine in človeškega blata. Drugi šotori pa so bili oddaljeni od latrin tudi do d\e sto metrov. Pri pogostih boleznih mehurja, črevesja in ledvic pa ob silnem vetru in hudih nalivih je bilo to usodno tudi za večino laže obolelih, saj so morali na stranišče celo po petnajstkrat na noč, Latrine so se hitro Naš tedenski p r e g i g d polnile in preden so se Italijani zganili, da bi pripravili druge, so interniranci dostikrat zagazili v blato, kajti deske so plavale kar po vrhu in so pri potrebi ljudje čepeli kot na splavih. Pomanjkanje vode Tudi z vodo so bile težave, Dasi ima Rab veliko dobrih studencev, niso italijanski ta-šisti našim ljudem niti vode privoščili v zadostni količini. Organiziranega pranja v ta-boriču sploh ni bilo. Uporaba vode je bila omejena na tri ure dopoldne in tri popoldne; zaradi majhnega števila pip je bil naval v te pralnice tolikšen, da je bilo le s težavo mogoče oprati perilo Kadar pa so se pokvarile pogonske naprave pri vodovodu so vodo vozili v sodih in tedaj je bil lahko srečen, kdor se je prikopal do nje. S koriti pa je bilo tako, da si perilo samo napolnil z ušmi, če si ga pustil v koritu, zlasti v novembru in decembru 1942 in v januarju 1943, ko je bilo v taborišču največ golazni. (Nadaljevanje sledi) Jesensko zasedanje glavne skupščine OZN, ki se je nedavno začelo v Nev} Yorku, je zanimivo že zaradi tega, ker je to prvi splošni sestanek te največje mednarodne organizacije po znakih, da je začela napetost v svetu popuščati. Izredno zasedanje glavne skupščine. ki je bilo v avgustu, se je imelo ukvarjati le z omejenim korejskim vprašanjem,^zato je lahko dalo le približno, okvirno sliko stališča, ki ga bodo posamezne države zavzele v novem položaju. Ta prva slika z izrednega zasedanja o Koreji ni bila preveč razveseljiva. Način, kako je bila na primer volja večine bliže zainteresiranih držav glede udeležbe Indije na politični konferenci o Koreji onemogočena s srednje in južnoameriškim volilnim strojem in s še nekaj glasovi, ki so jih na ta ali oni način zbrale ZDA, ni kazal, da bi znali Združeni narodi biti docela dorasli nalogam, ki jih je pred nje postavil očitni sovjetski poraz v hladni vojni. Tudi sedanje zasedanje glavne skupščine še ni našlo poti iz tega okvira. Velesile, kot vse kaže, se še nočejo odpo vedati koncepciji «dinamične« politike. V tem se zlasti odlikujejo ZDA — si cer pa je bila «bolj dinamična» zunanja politika ena izmed glavnih postavk republikanske volilne propagande in je menda tudi edina volilna obljuba. ki jo je Eisenhovaerjeva vlada uresničila. (Načela bolj dinamične zunanje politike se zdaj oklepa — si licet parva compone. re magnis — tudi Pella v lta-liji). . Ta ((dinamična* politika pa je v glavnem podobna boksarskemu dvoboju: ko opaziš, da je tvoj nasprotnik šibkejši, navali nanj z vso silo. To pravilo, ki je obenem tudi eno izmed glavnih načel generalske znanosti, pa utegne biti kaj nevarno v politiki. Današnja svetovna politika ne bi smela biti boksarski dvoboj, _ temneč skupno prizadevanje za napredek tn čim boljše življenje človeštva. Pri tem je seveda potrebna opreznost in budnost, potrebna je tudi odločnost proti poskusom napada in napadalnim tendencam. Toda v interesu miru in napredka je nedopustno da bi se, ko so eni napadalnosti pristrižene peruti dosedanji branilec pojavil 'v vlogi dinamičnejšega partnerja. Gre za nevarno koncepcijo politike blokov, ki razume svetovno politiko kot borbo med dvema blokoma držav po na-čelu: kdo bo koga. Rezultat je hladna vojna, s stalno nevarnostjo, da ne postane bolj vroče. V sedanjem položaju gre za več kot za to, da je Moskva v hladni vojni doživela poraz in da se je morala umakniti. Naj bo ta umik taktičen ali ne, nedvomni rezultat je bil. da.se je svetovna napetost omilila. Pri presojanju položaja in nalog držav v tem trenutku bi morali izhajati predvsem iz te postavke Rezultat pravilne politike zahodnih držav bi bil v najslabšem primeru ta, da bi se jasno pokazalo, da je za usako morebitno ponovno poslabšanje odgovoren samo Kremelj. Sovjetska politika kot se je začela kazati po Stalinovi smr. ti, ni bila samo posledica neuspešnega rezultata napadalne Tržaško gospodarstvo internacionalizacijo mesta Od česa je Trst živel, od če- . Ta položaj se ni spremenil sa živi. od česa lahko živi v | niti po letu 1918, ko je bil prihodnosti? Odgovor na to vprašanje (o katerem iredentistična in sploh italijanska propaganda molči kot zakleta), je osnovnega pomena, je osnovni element pozitivnega programa za rešitev tržaškega vprašanja. Na vprašanje'o položaju, o preteklem in prihodnjem razvoju tržaškega gospodarstva pa je treba odgovoriti za razliko od italijanske propagande stvarno, to je s tistimi dejstvi in številkami, ki osvetljujejo položaj in funkcije tržaškegu gospodarstva. 1. PRISTANIŠKI PROMET Prvo od teh osnovnih dejstev je povezanost tržaškega pristaniškega prometa z zaledjem. Trst se je razvil v zadnjem stoletju v veliko pristanišče in sploh v moderni gospodarski emporij, ker je bil edini racionalni izhod svojega zaledja na morje. Zaledje, ta osnova tržaškega razvoja, pa so bile v prvi vrsti slovenske pokrajine tedanje Avstroogrske, Avstrija, Češka, v drugi vrsti pa severne pokrajine današnje Jugoslavije in Madžarska. Yes pomorski promet slovenskih pokrajin (več kot ena tretjina tržaškega prometa z zaledjem) in večidel prekomorskega prometa industrijskih območij Dunaja, Češke in Moravske je šel skozi Trst. Zato je tržaški promet do leta 1913 hitro naraščal. Tempo naraščanja je bil precej hitrejši od porasta prometa v italijanskih pristaniščih in celo hitrejši od naraščanja prometa Hamburga. Na Italijo je pred prvo svetovno vojno odpadlo manj kot 4 odst. tržaškega prometa z zaledjem. Drugače tudi ni moglo biti, saj je naravno pristanišče severovzhodne Italije v Benetkah, ne pa v Trstu, Trst priključen Italiji. V vseh letih do 1839 odpada na države zaledja (v tedanjih mejah) približno dve tretjini tržaškega prometa. Na Italijo odpade po italijanskih statistikah okoli ena četrtina prometa, toda v tej četrtini odpade največji del na Julijsko krajino, torej na etnično jugoslovansko Ozemlje. Čeprav so Trst vnovič vključili v italijansko gospodarstvo, imamo tudi po letu 1945 isto sliko: Trst je pristanišče, v katerem odpade na promet z državami zaledja — FLRJ, Avstrijo. Češkoslovaško in Madžarsko okoli 4 petine prometa. Po italijanskih statistikah odpade na promet z Italijo do 15 odst., toda tudi tukaj je znaten del tega prometa namenjen slovenskemu etničnemu ozemlju. O povezanosti tržaškega prometa z zaledjem govore tudi podatki o obsegu tržaškega pristaniškega prometa (v 1000 tonah); 1901 1890 1913 3450 1919—1938 2316 1952 4064 Po zelo hitrem dvigu do leta 1913 je prišlo do padca prometa med obema vojnama — za časa italijanskega gospostva, V tej dobi ni tržaški promet v nobenem letu dosegel obsega iz leta 1913. Padec tržaškega prometa je bil zlasti močan, če izvzamemo leti 1937 in 1938, ko je prišlo do velikega uvoza mineralnih olj za potrebe italijanske vojne mornarice. To propadanje tržaškega prometa ni posledica kakega padca gospodarske aktivnosti njegovega zaledja. Nasprotno, prekomorski promet zalednih držav se je od leta 1924 do 1929 povečal za okoli 100 odst., toda promet zaledja se je v tržaškem pristanišču zmanjšal. Medtem ko je v letih velike krize padel prekomorski promet v zalednih državah približno za tretjino, se je njihov promet skozi Trst zmanjšal za okoli dve tretjini. V času med obema vojnama je bilo 4943 4934 4952 Q ITALIOA □ AUSTPIOA g 3ULIDSKA KRAOINA 0 ČEH0SL0VAŠK* g JUGOSLAVIJA □ MAOARSKA |H 3ULI3SKA KO l OSTALE 3uG POKRAJINE SKUPA0 S OSTALI PROMET torej značilno, da je tržaški promet nazadoval za eno tretjino v primeri s prometom leta 1913, Promet je padel, ker je bilo zaledje gospodarsko ločeno od Trsta. Tega padca prometa z zaledjem Italija ni mogla nadomestiti. Za dobo po drugi svetovni vojni so značilni transporti ameriške "pomoči. Samo ti transporti so omogočili, da je Trst v zadnjih treh letih presegel obseg prometa v letu 1913. Toda ameriška pomoč hrani tržaški promet le začasno in s sedanjim zmanjšanjem pomoči se zmanjšuje tudi promet. V prvi polovici 1933 je pristaniški promet nazadoval nasproti letu 1952 za 21 odst., železniški promet pa za 34 odst, Ta padec je deloma tudi posledica povečanega avstrijskega izkoriščanja za-hodnonemških pristanišč. Današnji položaj tržaškega pristanišča torej ni rožnat: Trst je gospodarsko priključen Italiji, ki ne tvori tržaškega zaledja in ne more hraniti tržaškega prometa, medtem ko po drugi strani tržaško zaledje, zlasti FLRJ in Avstrija, v danem položaju nima interesa, da povečuje svoj promet s Trstom. Zaostajanje Trsta dokazuje tudi primerjava z Benetkami (pristaniški promet v 1000 tonah); 1913 1938 1952 Trst 3450 3380 4064 Benetke 2573 4207 5092 Podobno povečanje prometa kot Benetke so doživela v zadnjih desetletjih tudi druga italijanska pristanišča, prvič, ker so bila povezana s svojim naravnim zaledjem (99 odst. prometa Benetk odpade na Italijo) in drugič, ker so uživala ugodnejše tarife in sploh ugodnejše politično obravnavanje kot Trst. Pri Benetkah so na primer med obe- ma vojnama zgradili veliko industrijsko pristanišče s številnimi modernimi velikimi industrijami. Zaostajanje tržaškega pristaniškega prometa ni le kvantitativno. V primeri z letom 1913 so v tržaškem prometu zlasti nazadovali tisti predmeti, ki prinašajo pristanišču velike dohodke Blago, kakršno je na primer južno sadje, kava, bombaž, je predmet različnih manipulacij in pomeni za sleherno pristanišče nekajkrat večje dohodke kot ista količina čisto tranzitnega blaga. na pr. premoga ali rud In prav delež tega blaga je v tržaškem prometu od leta 1918 naprej v stalnem porastu. Tako je znašal delež mineralnih olj, premoga in rud v pristaniškem prometu; 1913 20,0% 1938 24,9 % 1952 33,6 % Delež žit in lesa 1913 13,3 % 1938 14,4 % 1952 32,5 % Večji del visokih številk za to 1952 je posledica uvoza žit iz ameriške pomoči. Drugo visokovredno blago je tvorilo v pristaniškem prometu; 1913 52,0 % 1938 44,0 % 1952 19,5 % Zlasti močno Je padel uvoz svoječasno najvažnejšega tržaškega artikla, t. j. kave. V primeri z letom 1913 je njen u-voz znašal leta 1938 1 desetino. 1952 pa eno šestino. Nadalje je neugodna okol-nost, da odpade v tržaškem prometu vedno večji del na uvoz po morju in vedno manjši izvoz, kar otežkoča ekonomično kombiniranje tržaških pomorskih prevozov Druga huda izguba za Trst je zmanjšanje potniškega orometa na desetino predvojnega. (Iz «Borbe») politike. Obenem se kažejo * ZSSR tudi znaki notranjih sprememb, ki so nedvomno dokaz, da po poti stalinske birokratske despotije ni mogoče več krotiti. notranjih protislovij. Omiljenje svetovne napetosti igra pri tem v ZSSR prav tako važno vlogo kot na zahodu, P.ovsod se je pokazal močnejši zagon naprednih sil in tedenc, pa naj bodo skrite; ali celo spontane, ali pa naj nastopajo odkrito in organizirano. Povsod je notranje izsiljevanje z zunanjo nevarnostjo ' izgubilo del svojega učinka. Na zahodu lahko to lepo opazujemo na primer pri stavkah v Franciji in Italiji, v ZSSR in satelitskih državah pa pri raznih ukrepih, ki kažejo očitno popuščanje pred nezadovoljstvom prebivalstva. Nedvomno je lahko tak proces v ZSSR samo koristen; morda utegne imeti celo veli- , ke posledice. Kdaj in kako je drugo vprašanje. ki je odvisno od notranjih, pa tudi zunanjih faktorjev Ce zahodne države, zlasti pa ZDA, ne bodo krenile po pravi poti — in zaenkrat ne bi mogli reči, da so jo že ubrale — se bodo možnosti izsiljevanja s starim in obrabljenim geslom, da je domovina v nevarnosti, spet povečale in diktatura stalinskega tipa bo lahko spet stisnila svoje klešče, ki jih je bila že prisiljena nekoliko razmakniti. Ze zdaj kaže — kot je omenil tudi jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič v svo. jem govoru pred glavno skupščino OZN — da postaja položaj spet bolj napet. da smo že onkraj točke največjega popuščanja napetosti. Kdo ima od tega korist? Značilna je primerjava volitev v Italiji in Zahodni Nemčiji. V Italiji so demokristjan-ski nameni lahko prigoljufane uzakonitve reakcionarne klerikalne vladavine dosegli po. poln neuspeh. V juniju, lahko rečemo, je bilo popuščanje hladne vojne najbolj občutno, bilo je predvsem še mnogo ' upanja, da se bo razvoj nada. Ijeval po tej poti, in Italija je bila poleg tega daleč od aktualnih mednarodnih sporov. Reakcija je doživela poraz. V začetku septembra, ko so bile volite v Zahodni Nemčiji, je začel postajati položaj, — zlasti še okoli nemškega vprašanja — bolj napet. Adenauer je dosegel verjetno večji uspeh, kot si ga je nadejal. Poleg tega je tudi Moskva po. skušala direktno posegati v volitve s podporo socialnim de. mokratom. ki so od tega imeli samo škodo! Medtem ko se zdaj v lta, liji demokristjani z raznimi triki in, celo z vznemirjanjem usega speta krčevito poskusajp obdržati na oblasti, je Adenauerjev a vlada začela s frontalno ofenzivo na najmočnejšo postojanko delav. skega razreda v Nemčiji — na sindikate, ki združujejo delavce vseh političnih smeri in ki prav zaradi tega kažejo pot, po kateri bo morala iti akcija delavstva v bodočnosti, če naj ima uspeh. Cilj Adenauerjeve ofenzive na sindikate je, da jih ali spravi pod svoje nepo. sredno nadzorstvo, ali pa jih razbije z izločitvijo krščansko, socialnih struj in skupin. Dogajanje v Nemčiji je treba razumeti v neppsredni povezavi s svetovnim položajem. Nemčija je danes središče bor. be med ZDA in ZSSR, področje, kjer se vsaka oscilacija ter. mometra svetovne napetosti najprej odraža in kjer nudi obenem nerešeno nemško vprašanje obilo možnosti za notranje izsiljevanje. To se je pokazalo tudi v volilni kam. panji, ki so jo tudi socialni demokrati vodili v prvi vrsti z zunanjepolitičnimi gesli in pri tem — prisiljeni ali v zmoti — precejšnji meri pozabili na notranjo problematiko. Posledica je njihov relativni neuspeh na volitvah. Drugod se možnost ponovnega naraščanja napetosti še ne pozna toliko. Nasprotno — vse bolj je opazna želja in volja, da je treba nekaj storiti, da do tega ne pride. Ponekod pa je treba nape. tost celo umetno ustvarjati, če naj san^?jj, umaknil v Italijo m -selil na hribu Titanu, j našnji meji itall^anSMarf| krajin Romagne in ^ ^,1 Verodostojni viri Pa ,^1 zujejo, da je bila rep ^ San Marino priznana stoletju in je takrat z la svoje konzule. ^ ^ V' žavici, ki s svojim' DU . —____________ v Ei-roP1' pa sem imel le nejasn°. ^ ko po _ kazale strm hrib, jj O tej mali, samostojni v 'in km in 13.000 prebivala di med najmanjše * - a. ■ no 5 fotografijah, ^ otok sredi širne iz daljave se r6S t3SriboV' visoko, raztegnjeno . je s tremi vrhovi, n kem od njih je ka 0 s St0lPE°^ od S* p«; lepljen grad obmorskem mestu 20 km oddaljenem cesto, Marina, sem poiska j j5 ki vodi proti repu * se postavil na r>iel°' val sem namreč P° nem zastonjkarskem g0 mu — to je avt°s,° avt°' čakaš na cesti, se bU**^ zamahneš z roko m ustavi vozač dober človek, ^ in te vzame s seboj no jih gre petdeset rairnuSta- šele enainpetdeseti s^aI|aO vi. Republika San pa nima mnogo Pr sredstev, nikjer niše®^ vjj. avtomobilske tabl>ce pojo številko kot 400, -eStp tem sem pa pomaha ^, mu avtomobilu — 1 jj-značko RSM mi je se$ la, da gre tja, kam® vo-tudi jaz namenjen, ^ ^ zač me je res potegu ^ raj do glavnega m*® 3 jjj Pieve di San ^al'irl p(e’ tak način res še nl®eforuia*' stopil meje: nobenih _aioiti nosti ni organov ne in tudi )e velik® ob mf Ul' označuje, da je tu m., ;r Italijo in San Mari y9s po okrašen slavolok ... v pozdravlja: DoJ3.r° sVob01 starodavni Dobrodošel dGŽf In od meje dalje, glac podnožja hriba, kjer go- no mesto, vozi avto v stim špalirjem olean Sicer pa je zern*'*sek. ^ sama skala in Pe --11 bil8, sem videl že iz aV*°g vzPe' še bolj pa, ko sem s, d» njal navzgor, da P1.^ s s v0’ glavnega mesta, ki J . prt' 1900 prebivale^ *„( Jimi ........... gotovo eno najmanj 0 — - — - w „ _ . g 0 pritrjene na strmino qV jo hiše. Središče ®e^ ^vr daja visok zid in piše1” pim, že občutim, a, iepa več v Italiji: druga -nj 0* ki na stenah, drug v «1; pisi. Eden me zbO ;jo vabilo na komem01 ^ spomin padlim . \e‘ diranju zaveznisk v0jpo- med zadnjo svet°V" Dlarif~ - Kaj ni bil.SaVe^ nevtralen, vpraša. fav^ il» ga človeka, ki m1^ blizu - ni ŠV°it0 S« šistična Italija n ip integritete repub . jo Američani ^ Tako je bila ^ < železnica Rimini no. Bilo bi za preveliko breme, d novo zgradi, ta 0 ^eSto ■ zvezo med obenaa (j\s le avtobusna 1111 • dohodki za držav® ^ ke, prejšnja leta 0; prta Kazina, zdaj r dei kdor hoče zapra poVu A na ruleti, se m°ra ‘je * na beneški Lid° dlje' (. si®*' < Republika Je fin3 p c stojna, vendar J je zvezana z Ital')0' gjed* Li polnoma PaslV”a bšči® hrambenih P° (ujceV, K (, vedno dovolj za . se zaustavljajo Ri&l.AO ko Bližnje m z8 nai ,jjii plažo, ki velja *•, ob jadranskii de o ji odvzema doD ^\s toka gostov. t »v (r oblast izv'šoje .aggi®r pl’ nov (Consiglm vSakib ^ nerale), voljen obi*»‘ j- let. Eksekutivna t et rokah dvehj’ jU^ ntih ja je v tani regge izvoli iz svoje do šestih mes Ogledal sem S1 rzej, fS; kaj slik Ra ju«5' italijanskega jeg* bil doma iz n* V Urbina. in enega od gra daje K t ca za 60 ^ na ogled v*eh (ir nimivosti. Sall str»n kot otok sred.Pr°p, 1$ d5 ni' D!dJTseiefli. obale I II ififl val- vpi bil IV. i * o to-•st Dif je# Bi- *■/ r, 11 iof df p. S«- •OP*' sli-, (0 oral .19 zdi* bo«" VS3' pri- V lini* Sa» •sto. , i5 'oto-def iste K« ivto, ! 1* ta«' fsd- oi» ista- rlo° znih ■id«1 »S- po->stc .. * z ja časa hipenia “ Nasveti za naše gradnike, da bodo pridelali dobro in zdravo vinsko kapljico A jOŽemo Pridelati zdra- W„ pijačo' ie treba upoštevati nasled-tiiiv . samo snažno in & 0 grozdje, oziroma vsaj j§,° “eno o.d ostalega (na Jiti Z/ Je načet° P° «Pleme- *»trudn0bi»>- Ne ustrašimo loirin a’ k’ ga bomo imeli ko “Prali Sr0Zdje Pred stiskanj em bo s 'n mu odstranili gnilo-K e o potrebno. jro2d|rgajmo Poprej, dokler ni Vtrn,j. p°P°lnoma dozorelo. Preden lU’ se prav zadnje dni, ,|adkoria°nr',’- napravi naiveč •Sakaniu' pn mletju in {t02“lje čimPa21m°’ da pnde tele,. m manj v dotiko z is zm<,i' trenutka, ko grozdih pa dokler ne prikima,!- V Sod’ nai mine kar Polnit; laSa'. Zat0 ie treba tnlina t kal_n‘co takoj izpod (alina„er moat odnašati v sod 11 iznna nape'iati po cevi) spro-‘ia sam Stiskalniue. Izjema veta tr0 ° Pla črnini, ki mora iti8lsaJ’U prevr®ti, preden jo “liesim PnP°ročljivo je, da talnice iztočni žleb sti’ ie m .* k°sarice s sitom, da ta nafi preceja ter pride na v Sod VeWto manj staničja tem, (U6*' m°ramo pa tudi za %kr-Papobl‘mo vsak sod v te sinemem razd°bju; vendar tHoštom j naPolniti soda z famreč ■ V.rba’ ostati mora “oko Pnbližno za pedenj vi-praznega, prostora pod te i. . takem s h mogoae> naj bo v Vfste, 'e mošt ene same razm SiV. Vinu delujejo . ul; ■ vmu delujejo sila, Vlce bakterije in kva-, GliviCe ■ e fazJ®nostanična bitja, “n brsten nozuiejo s kaljenjem b, dfient; mikroorganizmi. „.zlnai) . all kvasila (tudi t;tr ■ ae — . »is, J.; *‘*ij Sp . ■ ^vasiict uuut li9!0 dni1I?enu^ei° snovi, ki . s° niti ,°eene oblike; torej 9 kažem lvlce niti bakterije, m8 Bravn *nake, učinke, ha’ ‘z mošt1"1 kipeniem dobiti Uničim * stanovitno vino i k‘Penje ga °kusa. Nepravil- is >noviLda manj vreden b klPeni„ Produkt. Zato 1 9viitio , .m°šta zelo važno. tii^°bre lpenie povzročajo k t* je rst.e kvasnic. Med ti 95|)iea. u^ki^Pljša eleptična S]., tirn Hn! kakih 6 tiso- PtoH6 Vrste v8' °Valne oblike kn^Ukt ki kvasnic dajo slabi duii^ttta kv"''3' Tako da n- pr' %!a okuVsaSPica vmu slab k- i lrn^nio za 1; VasniCe kvasnicami. S*?1.1*'in na grozdje ^ rt CaJo c v most ter Vv^timi ,am°botno kipenje. Ha°9t od trtpa+niCan11 pridei° tdn in , udi slabe vrste tic g‘h letih 1Ugih gllvic- v siab slabe vrste kvas-toji^itjo. zatg Vlce celo pre-V>6V dobrih S® Je vPdjala Pasem čistih |$iy Ži’ vkim i2azmnožiia m se je LV>i«ueJ,a.me pasme ^ist! Vi ice* ,vr'ke kV, dr0^iroz;rpravi- 1 ciste vinske rastej0 r” ‘tii°^am D‘P razmnože le, Ranice lahko v mo* *n se ... Pogoi' za to. Ti p0-3. p bteriin ..... ikVtopIota Stlovi )A. » »tirs4!,ilbe D« k cvi- 1 2 - ““n“ snovi t,kl^a«ikan°Pl0ta' A t>vi Je kipei'ic v Pričetku ki- itl :**dkoH°aVi za dro*e so !tn-’ " tUdnimJ: beljakovi- rsto r?sti sti^P- s StO) hnJke sm?vi. vPliva na K;‘‘ s tem tudi vPelne glivice ottu že pri io Da ra- 10 ttop ePehfio pa ra- 5 lih ur,’;i«°Pi?ta. nad t rttv; C. Jih topl°ta nad L°^ lej0kipeTnl4i- Naib°lie i,°d 20 „Peiae glivice pri hj. k? zo do on g ‘vice pri .N pa S pini Cel. C bitf*ccjšn;„ Pri kipenju v ”Pia toplota ne t«*, .,"r»s«*,kP" »> Z , v."!k,.h Pvnia ilegreje'm ri velikih h, J C j bko t. . m°st zaradi J za * Več,Cpe “ za 20 sto- Wj! bila canit‘h <6 V Pti> četm ! Ako bi **'* - *vuttkj(n«. kipelna to. bi^čeifklu pren' alkobolno ^ b‘ ’u »»C' Vi SPice ga 8,1 e !«“» Ss.•»•»i alknh.,toploti raz- rit RUvice 0Pazi| * K°t pn da Svilno kipel- no toploto ne trgajmo v zgodnjih jutranjih urah. temvetj le potem, ko se grozdje ogreje. Nasprotno moramo v gorkih krajih trgati v hladnih jutranjih ali večernih urah. Ce sta mošt oz. drozga prehladna, ju je treba segreti. V ta namen vzamemo nekaj mošta iz soda ali kadi, segrejemo na 40 do 60 stopnj C. in primešamo ostalemu moštu, oziroma drozgi. To se ponavlja toliko časa, da nam pokaže toplomer zaželeno toploto, t. j. 10 do 12 stopinj C. za manj sladke mošte in 12 do 15 stopinj C. za zelo sladek mošt. Cim bolje. t. j. čim hitreje in pravilneje se kipenje izvrši, tem hitreje in bolje se tudi vino čisti. Zato moramo paziti, da se kipenje ne ustavi, dokler ves sladkor ne po-kipi. Posebno moramo paziti, da se med kipenjem klet ne ohladi. Kipelno klet zračimo zaradi tega le podnevi, kadar je zunaj toplo; če je treba pa tudi zakurimo, da obdrži mošt pravilno kipelno toploto. Kipenje ovirajo sredstva, ki škodujejo kipelnim glivicam in ovirajo njih razvoj. Ta sredstva so žveplov dvokis, sa-licilova kislina, ocetna kislina, alkohol itd. Pri 17 do 18 volumnih odstotkih alkohola vrenje sploh preneha. Naravno vino torej ne more imeti nad 17 do 18 volumnih odstotkov alkohola. Tudi velika množina sladkorja ovira kipenje. Zato v močno sladkih moštih (n. pr. iz sušenega grozdja) sladkor nikoli popolnoma ne pokipi in dobimo iz njih sladko vino. Najbolj znana snov, ki ovira kipenje mošta, je žveplov dvokis (SO 2), Preveč žveplani mošti dolgo ne pokipijo, zato je priporočljivo tako žve-planje le tedaj, ako hočemo ustaviti kipenje zaradi prevoza mošta. Zmerno žveplanje mošta pred kipenjem ne škoduje, kipenje se vrši potem še čisteje, ker je znano, da so slabe glivice za žveplanje občutljivejše kot dobre kvasnice, vino pa je svetle barve in se rado čisti. Zračenje v pričetku kipenja je zelo koristno, ker se kipel-ne glivice hitreje razmpože in, potem -hitč.0..del.uj,ej.9.,.Mcd kipenjem je potrebno zračiti le tedaj, ako bi se kipenje prezgodaj ustavljalo. Ker sta kakovost in. stanovitnost vina v veliki meri odvisna od tega, ali mošt dobro pokipi. je treba upoštevati prej omenjene izkušnje. Pri napravi belega vina iz zdravega grozdja napolnimo od stiskalnice tekoči mošt v sode, in sicer ne nad 9 desetin vsebine. Pri uporabi, čistih kvasnic naj bo ta prazni prostorje večji. Za kipenje je bolje rabiti večje sode, ker je mošt v njih manj odvisen od zunanje toplote, Ker se mošt v njih zaradi kipenja močno segreje, ne sme biti v začetku kipelna toplota višja od 12 stopaj C. Preden napolnimo sod z moštom, mošt žveplamo. Vrenje žveplanega mošta, tudi sullit-no vrenje imenovano, se je iz. kazalo v mnogih primerih zelo priporočljivo, zlasti tam, kjer je nevarno, da nastane nečisto vrenje, zaradi razvoja škodljivih glivic na grozdju. To je posebno v letih, kadar je jeseni slabo (deževno) vreme, grozdje se kvari (gnije) itd. V južnih krajih, kjer nastane zaradi visoke toplote lahko ocetno vrenje, bo sploh žveplanje mošta posebno na mestu. Znano je, da prenesejo dobre vinske kvasnic^ štirikrat več žveplove kisline k°t pa slabe, oziroma škodljive glivice. Zato se z zmernim žveplanjem mošta zadrži razvoj slabih glivic in omogoči razvoj dobrih kvasnic, S poskusi so dognali, da pre. preči 50 mg žveplovega dvo-kisa v litru ocetno vrenje, medtem ko prenesejo kipelne kvasnice tudi še enkrat toliko, posebno ako so v čvrstem razvoju. Ako zažgemo na vsak hektoliter soda eno tanko trščico azbestnega žvepla (4 g žvepla), posrka mošt okoli 50 mg žveplovega dvokisa. Iz tega sledi, da bo ta množina v vsakem primeru zadostovala, v navadnih primerih pa bo zadosti ako vzamemo polovico te količine. Za žveplanje mošta lahko uporabljamo tudi sulfitne soli; t, j. .natrijev ali pa kalijev metabisulfit. Kadar je sod dovolj napolnjen, ga zapremo s kipelno veho. Kipelna veha omogoča, da ogljikov dvokis ali ogljikova kislina, ki se razvija pri kipenju, lahko uhaja iz soda, ne da bi mogle vanj od zunaj prihajati škodljive glivice. Kipelna veha žabranjuje tudi izhlapevanje alkohola in buketnih (dišečih) snovi iz kipečega mošta. Ker je ogljikova kislina zdravju škodljiva in bi se v njej ljudje, zlasti v globokih kleteh, lahko zadušili, je treba klet zračiti, kar se pa mora zgoditi previdno, t. j. tako da se klet pri tem preveč ne ohladi.' Ce je hladno, vreme, moramo po prezračenju. ako je potrebno, tudi zakuriti. Ce bi kipenje prezgodaj prenehalo, je dobro mošt pretočiti, prezračiti in nekoliko segreti. Navadno pa zadostuje, da ga samo premešamo in segrejemo. S tem se dvignejo in ožive na dno padle kvasnice in kipenje se zopet nadaljuje. Pri pripravljanju črnega vi. na pa pustimo, da kipi najprej nekaj dni, (4 do 5), in v kadi na tropu, potem ga šele iztisnemo in spravimo v sode. Ako ga hočemo žveplati, moramo žveplati tak mošt že v kadi. Po končanem burnem kipenju, ki traja kakih 6 do 8 dni, pričnejo padati droie na dno soda in se vrši še mirno kipenje ali dokipevanje. V tem času napolnimo sode z enakim vinom do vrha in jih zopet zapremo s kipelno veho. Tako ostane vino do prvega pretakanja. POSODA JE PRIPRAVLJENA Midi Statistični urad Združenih narodov je v avgustovf številki svojega Statističnega mesečnika analiziral svetovni izvoz pred vojno in v zadnjih štirih povojnih letih; iz te analize posnemamo naslednje podatke; Vrednost svetovnega izvoza (brez Kitajske, SZ in držav vzhodne Evrope, ki dajejo približno 3 odst. vsega svetovnega izvoza) je narasla od 1937 do 1952 od 25-295 na 73.456 milijonov dolarjev. Toda to povečanje je v glavnem posledica naraslih cen; če to upoštevamo, znaša povečanje samo 35 odst. Pri tem pa je .treba upoštevati, da je v istem času svetovna industrijska proizvodnja narasla za 80 odst., kar pomeni zaostajanje mednarodne trgovine Po posameznih območjih znaša primanjkljaj oziroma presežek zunanje trgovine v milijonih dolarjev 1952 (v oklepajih podatki za 1951); šterlin. ;ko območje - .173.5 (1.339.6), zahodna Evropa — 2.030.3 (— 321.4). vzhodna Evropa in Kitajska 82.4 (8-0), Srednji vzhod — 213.3 (231.5). severna Amerika 5.511.9 (4.579.3), Latinska Amerika 792.3 (783.5) in Dalini vzhod — 518.7 (137.9) milijonov dolarjev. V primeri s predvojnim časom je zlasti narastel primanjkljaj zahodne Evrope, obenem pa se je še bolj povečal izvozni presežek severne Amerike. - Na drugih območjih so Iluktuacije od leta do leta prav znatne. Ti presežki alj primanjkljaji so bili izravnavanj predvsem s trgovino v okviru posameznih območij, med zahodno Evropo in severno Ameriko pa z ameriško pomočjo. Posledica tega je bilo tudi naraščanje deleža izvoza ZDA v svetovni trgovini. Kakor smo sedaj zvedeli, je bil na skupnem sestanku u-pravnega odbora Zadružne poslovne zveze in predstavnikov podjetja «Yino» v Kopru sprejet sklep, kj. daje kmetovalcem možnost, da lahko prodajo po zadrugah svoje grozdje podjetju tudi na odprt račun (v komisijo) pod naslednjimi pogoji: 1. Podjetje da zadrugi,20 dinarjev za kg grozdja kot a-kontacijo na vino. 2- Dne 1. sept. 1954 izračuna podjetje razliko med lastno ceno in povprečno prodajno ceno, ki jo je doseglo, na tržišču vino, pridobljeno-iz.pio-i danega grozdja. 3. Lastno ceno je treba razumeti tako. da ta predstavlja: a) dano akontacijo na grozdje, b) stroške predelave grozdja, c) režijo in bančne obresti od akontacije in č) stopnjo akumulacije, določene podjetju. 4. Za povprečno prodajno ceno je imeti tisto ceno, ki jo je doseglo podjetje na trgu od dne, ko je pričelo s prodajo novega vina, pa vse do 1, septembra 1954. Na temelju seštevka teh cen izra- Z novim načinom se hoče dati kmetu možnost, da dobi za svoje grozdje primerno plačilo, ki naj bi ustrezalo poznejši povprečni prodajni ceni vina Miinchen 1938 -Miinchen 1953? (Nadaljevanje s 3. strani) va se celo povežemo s SZ. V bistvu gre za varianto izsiljevanja, ki je pa žal že imela svoje učinke v popu-tičanjih glede tržaškega vprašanja. Ali naj v tej situaciji za-padne velesile, ki se sicer izjavljajo proti ^miinchen-skh diplomaciji, v vprašanju Trsta Se nadaljujejo s popuščanjem in kontno pono-ve napako izpred 15 let? Napak in krivic na račun Trsta in njegovega prebivalstva in na račun Jugoslavije je bilo že doslej preveč: če smo ze pri analogijah, pomeni tristranska izjava mnogo težio politično krivico, kot je bil pred 1$ Idi članek v Timesu». kije predlagal razkosanje CSR- AH ne sP0ml' nZ ravnanje ZVU v vsem ca. di niene uprave le preveč na vlogo lorda Runclmuna? Aaresor je agresor, naj se pojavi kjerkoli, vsak je ne-varen svetovnemu miru. j n igranje z usodo Trsta je *a- to igranje z u*°tati n)koli Trst ne sme postati ntjeolt predmet novega Mtinchena. Dr. S. P. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3, strani) majo odgovornost njihovi avtorji, na primer stari don Sturzo. Za nedeljo je namreč sklican glavni svet demokristjan. ske stranke Vodstvo stranke, ki je v tem času napletlo resne stike z monarhisti (spor v monarhistični stranki gotovo ni brez zveze s tem demokri. stjanskim prizadevanjem ,saj so razlike med Laurom in Co-vellijem glede sodelovanja z demokristjani že dolgo znane), ima slabo vest pred lastnim članstvom. Prehod na desno, ki ga poskušata izvesti Pella in Gonella ni lahka stvar že zaradi odpora v demokristjan-ski stranki; zadnje volitve so pokazale, kako zelo so se o-krepile levičarske tendence; v stranki in v demokristjanski poslanski skupini imajo leve smeri večino. Skratka, vse knle,- da Tellov poskus, da s pomočjo tržaškega vprašanja in ustvarjanja mednarodne napetosti reši problem demokristjanske vla. de, še ni dosegel zaželenega uspeha. Zaradi tega pa lahko morda pričakujemo politiko še večje zaostritve položaja v zvezi s Trstom. r. c. čunani povpreče^ predstavlja povprečno prodajno ceno. 5. Razliko, nastalo po odbitku lastne cene od ugotovljene povprečne prodajne cene, izplača podjetje zadrugi, ki jo zadruga potem izplača vinogradnikom. 6. Podjetje določi že v pogodbi, koliko bddb zbššali stroški predelave in kakšen bo radman vina (koliko % vina bo prčlo iz 1 kg grozdja). Poleg novega načina prodaje pa ima vsak vinogradnik tudi možnost, da lahko proda svoje grozdje po fiksnih cenah, ki so bile na skupnem sestanku predstavnikov zadrug in odkupnih podjetij iz Kopra Buj, Buzeta, Pazina, Poreča, Pule, Reke in Zagreba določene takole; a) navadno črno grozdje za sladkorno stopnjo din 1,15; b) navadno belo grozdje za sladkorno stopnjo din 1,25; c) ,malvazija in borgonja za sladkorno stopnjo din 1,40; č) re-foško za sladkorno stopnjo din 1,40; d) barbera, pinot, merlot, teran za sladkorno stopnjo din 1,60 in e) moškat, kabernet za sladkorno stopnjo din 1,80. Z novim načinom odkupovanja grozdja se namerava dati kmetu možnost, da dobi za svoje grozdje primerno plačilo, ki naj bj ustrezalo poznejši povprečni prodajni ceni vina, pridelanega iz njegovega grozdja Izkušnje iz prejšnjih let, zlasti pa iz leta 1953-53, so namreč pokazale, da so vinogradniki, ki so lahko doma hranili vino in ga prodali šele proti koncu gospodarskega leta. dosegli za svoj pridelek dvakrat več kot tisti, ki so bili iz kakršnega koli razloga primorani prodati svoje grozdje že ob trgatvi. Ker tvorijo poslednji ogromno večino, je bilo dognano, da je peščica premožnejših vinogradnikov dosegla za svoj vinski pridelek nesorazmerno visoke cene, medtem ko je bila ogromna večina primorana prodati svoje grozdje po nesorazmerno nizkih cenah. Zato bomo z velikim zanimanjem sledili, kako se bo posrečil novi način odkupa grozdja in kako ga bodo sprejeli vinogradniki. Ako se bo ta poskus obnesel, bi bilo priporočljivo, da se novi način odkupovanja postopoma uvede tudi za razne druge poljske pridelke. Vprašanje strokovnih kadrov v kmetijstvu. Na sestanku Sveta za prosveto, in .kulturo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je 'Bilo ugotovljeno, da je v koprskem okraju najbolj pereče vprašanje kmetijskih strokovnjakov. Zato je bilo sklenjeno, naj profesorji usmerjajo maturante in nižje-šolce predvsem na agronomsko fakulteto in srednje kmetijske šole. Dr F. J. (Gospodarstvo) Velika škoda v kriških vinogru~ dih Letošnji september nam ni posebno naklonjen, ker je preveč moker. Take škode kot nam je povzročil njegov zadnji naliv ne pametujemo. Podporni zidovi naših paštnov so precej trdni, a takšni količini deroče vode niso bili kos in-so mnogi odpovedali, tako da se ponekod ne ve kje je vinograd stal. Delni vzrok večji razdiralni sili vode je pripisati tudi novi cesti, kjer so se nabrale velike količine in se nato po odvodnih jarkih zlile, čez bregove. Torej smo vedno prizadeti le mali proizvajalci. Radi bi vedeli, kaj namerava ukreniti oblast, oziroma kako nam misli pri tej škodi pomagati. Z našim vinskim pridelkom bo nekam tako kot drugod: neprimerno vreme nam ga je znižalo na količini in kakovosti. Lepi septembrski dnevi dajo grozdju sladkor, a teh je bilo doslej premalo. V ostalem poteka življenje pri nas v nekam pomirjenem ozračju. Svoječasna napetost je precej popustila in le bolj redki imajo visoko kominfor-mistično temperaturo in so o-stali -trmasti v slepi zvestobi kominformističnemu zavajanju. Glede tržaškega vprašanja se vsi pametni in trezni Križani strinjajo s Titovim predlogom z Okroglice. Seveda nismo proti kaki drugi pravični rešitvi in smo tudi za STO, a ne brezpogojno, ker na žalost preveč dobro poznamo lisico s trikrat zvitim repom, da bi mogli zaupati Italiji, dokler jo vodijo njeni lastni in toliko večji naši sovražniki. Kaj j« z obnovo porušenih hiš v Praprotu? Na seji nabrežinskega občinskega sveta je bilo na dnevnem redu med drugim tudi vprašanje obnove po vojni u-ničenih poslopij. Rečeno je bilo, da se bo kmalu začelo z obnovo dveh hiš tudi pri nas. Je že skrajni čas, da se začne z obnovo pri onih. ki se že deveto leto stiskajo po tujih hišah, ne da bi bili te nesreče sami krivi. Krivdo nosi napadalec. torej Italija, oziroma vsi tisti (vojni hujskači, po-čenši pri navadnem fašistu do kapitalističnih posvetnih in cerkvenih magnatov), ki so iz. zvali vojno, prepričani, da bodo po mili volji gospodarili po slovenski in ostali jugoslovan-ski zemlji, jo oropali njenega bogastva in njene narode pa polagoma iztrebili. Ti bi nam bili že davno morali popra viti naše porušene hiše. Naše poti m. klance- je deževje- pošteno izpralo,. Posebno je trpela pot od Malnarjeve hiše do Praprota, ker je j zelo strma. Z drugim pridel-i kom (ajdo. repo, zeljem i. dr.) bi bili zadovoljni, ker so se do sedaj dobro razvijali, le mirni in sončni dnevi jim manjkajo. Naše njive pod vasjo z jugozapadno lego in na splošno debelo plastjo zemlje bi bile zelo prikladne za vrtne sadeže in je škoda, da se nihče ne loti gojitve povrtnin. TlODt John Galswort: Moderne komedije, platno . . Rudolf Badjura: Ljudska geografija, platno . Vet. Stanko Arko: Zivinozdravniški nasveti, platno D. Defoe: Robinzon Krozue, broš. . . . Swift: Guliver med pritlikavci in velikani, broš. .’ 2.400.— 900.— 400 — 200- KNJIGA Josip Broz Tito j sooj^ikJ od V L ADI/AIR A DED1JERA Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in Sesljanu Prooaisnio numnia ure, suha in pruovrstna po naslednjih cenah : metrska po 1100, žagana 1125 in cepljena po 1150 lir za stot v skladišču. Za prevoz na dom po 50 lir več za stot. tfeuefoin Homel Začasni tele i’o n 54 4 7 8 PEVMA 26 STARA IN ZNAN RODOLFO ki se je preselila v Ul. della Guardia 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljem poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. NAJLLPŠE OPRAVILA VINOGRADNIKOV PRED STISKANJEM _ gmlzdja Popravljanje pokvarjene vinske posode (Nadaljevanje od nedelje) Ko smo sod nazadnje izprali z mrzlo vodo, ga pustimo dva do tri dni, da se posuši, in ga potem močno zažvepla-mo in zabijemo. Cez kakih 10 do 14 dni ga zopet odpremo, dobro z mrzlo vodo pomijemo in ga lahko rabimo. Posodo od zavrelice tudi na ta način .popravimo; ravnamo z njo tako kot s cikasto posodo. Vendar je treba tukaj še večje previdnosti. Ce je bila zavrelica dolgo v sodu, tako da so se zajele glivice ki jo povzročajo, globoko v ’les bo najbolje, da les na površju ostrgamo, da pridemo do zdravega lesa in sod šele potem večkrat zakuhamo z močnim lugom (5 odst. jedkega natrona, to je 5 kg na 100 litrov vode), ki ga vzamemo ko. likor mogoče vročega Vedno je bolje, da vzamemo manj tega sredstva in večkrat zaku-havamo. Kdor ima pripravo za to, ta naj sod izpari, ker gre vodna para globoko v les in tam vse škodljive glivice uniči. Drugače pa sod zakuhamo najprej z lugom, potem s kolikor mogoče vrelo vodo in ga končno z mrzlo vodo izperemo, Cim se posuši, ga močno zažveplamp, po ,14 dneh pa zopet pomijemo. Ce pa je posoda od zavre- lice ali od cikastega vina močno pokvarjena, se sploh ne da več zanesljivo popraviti in je bolje, da jo porabimo v kak drug namen, na primer za kislino (zelje, repo) za kis in tako dalje. Tudi posodo rjavečega vina ni dobro rabiti za drugo vino, dokler je nismo popravili. Tu pa zadostuje, da jo le dobro pomijemo in izparimo, oziroma zakuhamo. Pri popravljanju pokvarjene posode si moramo zapomniti pravilo: najprej mrzlo, potem vroče, to se pravi, najprej moramo odstraniti nesnago na notranji površini soda (s strganjem, pomivanjem itd.) in šele potem smemo sod izpariti ali pa zakuhati. Ce se na površini dog nahaja nesnaga in je poprej ne odstranimo, jo požene para pri zakuhavanju še globlje v les. Končno je omeniti, da mora biti posoda snažna, ne samo znotraj, temveč tudi zunaj. Kadar je prazna, jo tudi zunaj pomijemo n pr. z vodo, k; smo ji dodali kalijev bi-sulfit. Pokvarjene poti v Mlivnem Nimamo ničesar drugega poročati kot to, kar pišejo tudi iz ostalih nabrežinskih vasi: o škodi po nalivu, ki nam ni še napravil takšne škode na zemljišču pač pa toliko bolj na poteh, zlasti na oni proti Prečniku in Sempolaju. Tukaj bo treba precej dela, če se jih hoče postaviti v prejšnje stanje. Posebno spodnji del poti proti Sempolaju je izredno močno razrit in cel6 za pešca težko uporaben. Opozarjamo občino, naj se čimprej loti poprave, čeprav vemo, da nismo edini s takšno škodo. V Cambridgeu je bilo deseto zasedanje skupnega odbora držav bruseljske pogodbe za rehabilitacijo in naselitev pohabljencev, Zborovanja, kateremu je predsedoval podtajnik v britanskem ministrstvu za delo, P. H. St. John Wiison, so se udeležili visoki britanski, francoski, nizozemski in luksemburški uradniki ter predstavnik britanskih ministrstev za avno. zdravstvo in delo. r~ 21% k .j RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA INDUSTR1JC1 I Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, ki vam lahko napravi kliše v črnem in barvah t 93-873, 90-810 m a dera ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOG/ IADR. KONZORCIJ TRGOVCEV 7 TRST - Ul. Valdirivo ' TRST, nedelja 27. septembra 1953 V RK JI E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Včerajšnja najvišja temperatura v Trs^u ie bila 24.9 stopinje; najnižja 19.8 stopinje. PRIMORSKI DNEVMIK . 5----------—rrr u .......... tl *' ''k'.?! - . * i PRED TRGATVIJO v Goriških BrdlH Zaradi dežja bo letošnja letina precej slabša - Vino-gradniKi pripravljajo sode in jih čistijo z žveplom Na Oslavju in v Steverjanu imajo vinogradniki zadnje dni polno dela. Trgatev se bliža; treba je pripraviti posodo, jo dobro osnažiti in očistiti z žveplom. Vinske kleti že čakajo na pridelek, katerega so lansko leto posebno v Steverjanu prodali kmalu po trgatvi in po zelo nizki ceni. Letos je grozdja manj in še to je precej gnilo, posebno v vinogradih, kamor sonce nima dostopa. Deževno vreme, ki je vladalo skoraj skozi vse poletje in posebno v sedanjem času, važnem za nastajanje sladkorja v grozdih, je zmešalo račune slovenskim kmetom v goriških Brdih. Njihov zaslužek je odvisen od vsakoletne trgatve; letošnje precej gnilo grozdje, pa jim ga bo prikrajšalo. Skoraj vsi so začeli v svojih vinogradih odstranjevati slabe, gnile jagode, zato da bo vino dobro in ne kislo. Ce bo vreme naklonjeno, bo grozdje pridobilo sestavine, ki so mu v tem času nadvse potrebne, kot na pr. sladkor. IJ-pati je, da bo vsaj prihodnji teden sijalo v Brdih toplo sonce in našega kmeta nagradilo za njegov celoletni trud. V tem primeru bo začetek trgatve prve dni oktobra, kot je navada, v nasprotnem primeru se bodo vinogradniki lotili obiranja takoj drugi teden. Dijaki vabijo na prvi letošnji ples Tudi letos se bodo odprla vrata slovenske prosvetne dvorane v središču mesta. Začetek nove sezone je že tu. V nedeljo 4. oktobra zvečer bo prva družabna prireditev nove sezone. Ljubitelji plesa in zdrave zabave bodo spet prišli na svoj račun. Nedvom, no bo na tem plesu veselo in zabavno, saj že naslov prirediteljev jamči za uspeh. Prvi slovenski ples te jeseni bo pri. redilo namreč slovensko dijaško društvo S. G., ki je gori-škemu prebivalstvu znano po plesnih in dramskih priredi, tvah v preteklih letih. Ze lanska plesa, ki so ju naši dijaki priredili, sta žela velik uspeh. Prvi, ki je bil lani za Miklavževo, je morda imel manjši uspeh, zaradi dejstva, ker so morali dijaki takrat premagati razne organizacijske težave in ker niso bili o vsem dobro poučeni. Temu so sledili drugi plesi, katere so organizirala razna društva; kot zadnji v sezoni je bil ples na pustni to. rek, katerega so znova prire. dili dijaki. Lahko rečemo, da je bil to med najbolj uspelimi slovenskimi plesi v Gorici v zadnjih letih. Vsakdo, ki je bil na tem plesu, se bo prav gotovo povrnil na slične prireditve goriških dijakov, saj bo lahko prepričan, da se bo pošteno zabaval, saj dijaški mladini nikdar ne primanjkuje humor, ja in veselja. Kot so se pred več kot petdesetimi leti naši predniki za. bavali prav v tej dvorani. Za zabavo bo jamčil odličen orkester, ki ne bo nikogar razočaral, razen kakih stalnih godrnjačev, katere najdemo povsod. Seveda pa bo «napor» zaradi vrtenja ogromen in zato bodo tudi grla žejna in lač-na. Za vse te bo poskrbel dobro založen bife, ki nam bo nudil vse mogoče stvari Vse mlado in staro vabimo na ta prvi slovenski ples v tej sezoni. Ples se bo pričel ob 31. uri in bo trajal do 1. ure. Vstop bo dovoljen samo z vabili. Avtomobil se je prevrnil V torek zvečer se je v Ma-niagu dogodila prometna nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. Pet delavcev, ki so zaposleni pri podjetju «Cesia». med katerimi je bil Goričan 33-letni Martin Gruntar iz Trga Cavour št. 6, so se po končanem delu odpeljali z nekim kamionom proti kraju Frisan-co, da bi tamkaj prenočevali. Medtem, ko je eden izmed njih šofiral, so ostali štirje sedeli zadaj. Med potjo je šofer zagledal pred seboj neke sence in misleč, da so ljudje, je naenkrat zavrl, kar je povzročilo, da se je vozilo prevrnilo. Pri tem je bilo vseh pet delavcev ranjenih. Najhujše pa se je poškodoval Gruntar, ki si je razbil lobanjo. V zelo slabem stanju pa so ga takoj odpeljali v bolnico v Maniago, kjer se je njegovo stanje iz dneva v dan slabšalo. Na prošnjo svojcev so ga v četrtek zvečer pripeljali z rešilnim avtom v Gorico na dom. Usoda mu je bila le v toliko naklonjena-, da je zadnje trenutke svojega še mladega življenja preživel med svojci v domačem kraju, kajti kmalu, ko so ga pripeljali v Gorico, je Gruntar podlegel poškodbam. IZLET SPD k jezeru Cavazzo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 4. oktobra svoj zaključni izlet k jezeru Cavazzo in M. Guar. Vpisovanje pri urarju D. Šuligoju do četrtka. Odhod s Travnika v nedeljo zjutraj. Izletniki se bodo razdelili na dve skupini. Prva bo odšla na M. Guar, druga pa bo ostala pri jezeru. Okrog 14 se bosta srečali pri jezeru, kjer bodo izletniki malo zapeli in zaplesali ter se nato- proti večeru vrnili v Gorico. Slovensko dijaško društvo »SIMON GREGORČIČ« vas vabi na PLES ki bo v nedeljo 4. oktobra 1953 od 20. do 1. ure zjutraj v prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu št. 1. Deloval bo dobro založen bife. Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na ZSPD, Ul. Ascoli št. l/l, v kavarni Bratuž, v Goriški zadrugi pri pevmskem mostu in v Goriški zadrugi v Sovodnjah. ( DEŽURNA LEKARNA: Danec posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci št. 12 - tel. 22-68; od 8. do 12.30 pa lekarna Pontoni-Bassi, Raštel št. 26 - tel. 33-49. KINO VERDI. 15: «Ivanhoe», barvni film, E. in R. Taylor ter J. Fontaine. CENTRALE. 15: ((Povratek maščevalcev«, R, Green in P. Raymond. VITTORIA. 15: ((Mulatka iz Sakramenta«, barvni film, R. Scoot. MODERNO. 15: ((Prednja straža zgubljenih ljudi«, G. Pečk in B. Payton. KINO STANDREZ. Danes ob 20.: «Med plameni«, M. Murray. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Imenovanje novega glavnega tajnika Iz beneških vasi V petek zvečer je bila sejajKorzo Verdi, da bi nudil po-cbčinskega upravnega odbora, 1 moč 32-letni Amaliji Zitter iz na kateri so razpravljali o navadnem upravljanju. Preden so prišli na točke dnevnega reda, je župan poročal o izidu natečaja, ki ga je razglasila občina, za glavnega tajnika. Imenovan je bil dr. Ottavio Palin. Med razne ukrepe, ki jih je odbor odobril na seji, spada imenovanje učitelja Francesca Codellija za predstavnika občine v upravnem svetu šolskega patronata, ki bo nadomestoval pok. učitelja Franca D’Esteja, sestava komisije, ki bo dokončala natečaje za stalne učitelje v občinskih otroških vrtcih in za začasna službena mesta, nabava količine olja za snaženje šolskih podov; soodgovornost ekonomskega izenačenja pomočnic s šolskimi slugi. Med sejo so odborniki proučevali tudi kroj obleke za mestno godbo, katerega so odborniki ugodno sprejeli in določili, naj občinski ekonomat preskrbi za nabavo in izdelavo kakih štirideset oblek za vse člane mestne godbe. Na koncu seje je občinski Ul. Carducci št. 9. Zitterjeva je šla peš po Korzu, in ko je prišla približno do učiteljišča, jo je povozila vespa. Rešilni avto jo je takoj odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so u-gotovili, da se je pri nesreči precej .udarila v hrbet. Ozdravela bo v nekaj dneh. Nenadna slabost V petek zjutraj je rešilni avto Zelenega križa prišel na pomoč 15-letni Mirandi Brescia-ni iz Ul. Campagnuzza št. 12, kj- ji je doma naenkrat postalo slabo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali na Zeleni križ v Ul, Morelli, kjer si, je deklica po dobljeni pomoči opomogla, da je lahko odšla domov. Pričetek pouka na srednjih šolah v Gorici Pričetek novega šolskega leta bo na nižji srednji šoli in na strokovni šoli 5. oktobra ________ 1953. leta. na višji gimnaziji in pdbbr'odobril zamisel higien- na učiteljišču pa 12. _ oktobra skega urada, da bi se očistilo nekatere predele mesta, kjer je mnogo muh. Cestna nesreča Včeraj okrog 11.50 je rešilni avto Zelenega križa prihitel na 1953. leta s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šolskem dvorišču vsaj pol ure pred začetkom maše. Po šolski maši se dijaki vrnejo v šolo, kjer jim bodo profesorji povedali vse potrebno za naslednje dni. Grmek 42-letni Leopold Martinig iz Grmeka je pred dnevi zaprosil nekega financarja v civilu, če bi ga lahko z avtomobilom prepeljal iz Ažle po cesti, ki pelje po dolini. Ob tej priliki je tudi precej nespodobno govoril v financarjih, ki tukaj službujejo. Prijavili so ga sodišču, ki ga je zaradi zmerjanja in pijanosti obsodilo, na šest mesecev zapora in pet tisoč lir globe. Vložil je priziv. Na razpravi so ga spoznali za nedolžnega obtožbe, da je financarje zmerjal. To je ponoven dokaz, kako slabi so odnosi med financarji in prebivalci Beneške Slovenije in kako prav financarji ne izgubijo nobene prilike, ne da bi dokazali prebivalstvu svojo moč. Ali ne bi bilo prav to lahko opozorilo videmskemu poveljstvu, da bi bilo treba tako stanje odpraviti. Subit Cesta v Subit v občini Ahten jz zaradi slabega stanja neupo. rabna. Govorijo, da jo bodo popravili, toda na način, ki je v Benečiji zelo udomačen: občinska uprava bo kupila ves potreben material, medtem ko bo moralo prebivalstvo nuditi delovno silo brezplačno. Občinska uprava bo v najkrajšem '"Času' nakupila cement za nekatera dela. Sovodnje V Sovodnjah se je pripetila smrtna nesreča, v kateri je izgubil življenje 14-letni Mario Lostoch. Mario je bil pastirček in je na bližnjem pašniku pa- sel krave. Nenadoma pa se je v skalovju nad njim utrgala velika skala in z vso bržino priletela naravnost vanj. Bil je na mestu mrtev. Y bližini je bila 12-letna sestrica, ki je o-stala nepoškodovana. Učeja Danes bo v naši vasi, ki je tik meje z Jugoslavijo, otvoritev otroškega vrtca. Prisotni bodo prefekt, kvestor in predstavniki šolskih oblasti. Čeprav je prebivalstvo slovenske narodnosti, bo vrtec italijanski. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 lestvica začasnih soplentshih mest na osnovnih šolah Tajništvo sindikata osnovnih šol v Gorici sporoča, da je te dni dobilo iz raznih šolskih skrbništev lestvice za namestitev učiteljev na osnovnih šolah v šolskem letu 1953-54. Interesenti si lahko ogledajo o-menjene lestvice vsak dan od 10.30 do 11.30 na sedežu sindikata v osnovni šoli v Ul. Cap-puccini. Na vpogled so prednostne lestvice sledečih šolskih skrbništev: Aleasandria, Vicenza, Como, Imperia, Massa, Grosse-to, Gorica, Catanzaro, Milano, Vbteelli; Potenza, Nuoro, Močena, Pavia, Padova, Lecce, Livorno, Semdrih Pistoia, Viter-bo, Ferrara, Siena, La Spezia, Matera, Asti, Chieti, L’Aguila, Belluno in Videm. Tajništvo sindikatov opozarja nadalje vse tiste, ki niso plačali sindikalne izkaznice za leto 1952-53, naj za to poskrbijo. r K-u pjg| Mfo .. lili NASTOPI FINCEV PO JUGOSLAVIJI| DVA MEDNARODNA TURNIRJA V OPATIJI Odlična Krivokapič in Lorger! Satanovi* in Fuderer p« moških NedeJjkovic in Benini pri ženskah Krivokapič je dosegel nov državni rekord (51.83). Lorger pa je takoj po odličnem času na 110 m z zaprekami dosegel tudi na 100 m lep rezultat Finski atleti, ki so nastopili v dvoboju proti reprezentanci Jugoslavije, so odpotovali v več skupinah v razne kraje Jugoslavije, kjer so nastopili na lahkoatletskih prireditvah v družbi jugoslovanskih tekmovalcev. Na teh nastopih so bili doseženi mnogi lepi rezultati. Med drugim je Krivokapič celo izboljšal jugoslovanski rekord v metu diska ter ga močno približal 62 m. Navajamo del rezultatov, ki so jih atleti dosegli v posameznih krajih. V PABACINU: Višina; Marjanovič 180; kladivo: Gub ijan 54,33; 100 m: Juvančič 10,9; 200 m: Cipčič (Cz) 23,4; 400 m; Radulovič (P) 50,0; 1000 m; Kusinen (Finska) 2:28,2, Krstič 2:29,8; 3000 m: Ritempaa (Finska) 8:23,0, Mihalič 8:26,8; krogla: Kunvist 15,18; disk: Krivokapič 51,83, Lindbrost (Finska) 45,59. Krivokapič je dosegel nov jugoslovanski rekord. Štafeta 4 krat 100 ra: Jugoslavija 44,4, Finska 45,4. V SUBOTICI; 400 m z zaprekami: Cipčič (C.z.) 55,4; krogla: Pavlica (Spartak) 13,91; višina: Marija-novič (Partizan) 188; kopjfe: Pavlovič (Partizan) 65,55; 5000 m: Posti (Finska) 14:26,4, Ilič (C.z.) 14:57,8; disk: Krivokapič (C.z) 50,25; 1500 m: Taipale (Finska) 3:38,8; kladivo; Gubi-jan (Partizan) 57,07, Halm«toja (Fin.) 53,93 m. V NOVEM SADU; Tudi v Novem Sadu so tekmovali finski atleti, ki se mu-- v S** turneji po Jugoslaviji. Tekmovali so v teku na 100 m, 20) m, 800 m, 3000 m, 110 m z zaprekami, v metu krogle, v skoku v daljino, v skoku s palico in v štafeti 4x100 m. Dobri rezultati so bili doseženi zlasti v teku na 100 m. Jovančič je to progo pretekel v času 10,5, drugi je bil Hol-stein (Fin.) 10,7, tretji pa Be-njak 10,8. Radovanovič se je v skoku v daljino dobro postavil po robu Fincu Lastovu, saj je skočil 7,21 m. Tudi v skoku ob palici je zmagal Jugoslovan Milakov, ki je skočil 4,25 m, medtem ko je Finec Pironen skočil 4 m. Jovančič je na 200 m dosegel čas 21,9. Sarčevič je vrgel kroglo 15,17 m, Kovisto (Fin.) 14,69; 800 m: Hočevar 1:53,2, Grujič 1:53,3. V CELJU: 110 m zapreke: I. Lorger (K) 14.7, 2. Syrjanen (F) 15.1, 3. Zupančič (K) 15.8; 100 m: 1. Lorger 10.7, 2. Kopše (oba K) 10.9, 3. Valkaama (F) 11.1, 4. Pokorn (Odred) 11.1; 3000 m: 1. Ceraj (Part.) 8:39.2, 2. Petek (O) 9:0.6, 3. Prelog (K) 9:11.8; 1500 m; 1. Mugoša (Cz) 3:51.2, 2. Johansson (F) 3:56.6, 3. Vipotnik (K) 4:0, 4. Kranjc (O) 4:04.6; krogla; 1. Golc 14.22, 2. Polutnik (oba K) 12.41; kopje 1. Vesterinen (F) 89.68, 2. Plut (O) 59 60, 3. Kopitar (K) 57.83 daljina: 1. Valkaama (F) 7.30, 2. Pokoren (O) 6.85, 3. Syrja-nen (F) 6.44; Disk: 1. Golc 44.46, 2. Peterka (oba K) 42.45; Skok ob palici: 1. Glavač (K) 3.82; 4 krat 100 m: 1. Kladivar 43.7, 2. Finska 46.0. Razmeroma slab plasma Unzickerja, predvsem pa dr. Vidmarja Turnir za mednarodno žensko prvenstvo Jugoslavije: II. kolo: Lazarevič : Karff remi, Timet : Rozant remi, Hemskerk : Pudar 1:0, Velimi-rovič : Hausner remi, Benini : Suturovič 1:0. Russers : Timotejeva 1:0, Kazakova ; Delak prekinjena Nagy ; Nedeljko-vič prekinjena, V prekinjeni partiji iz prvega kola je Ti-mofejeva premagala Kazako-vo Rozant Karffovo, Delak : Nagy remi, Bussers : Lazarevič prekinjena in kaže na remi. III. kolo: Timofejeva : Lazarevič 0:1, Delak : Bussers 0:1, Hausner : Benini remi, Kuder. na : Velimirovič 1:0, Pudar: Bačič 1:0. Ostale partije so bile prekinjene. V prej prekinje. nih partijah so igrale: Buis-sers : Lazarevič 0:1, Kazakova : Delak 0:1, Nagy : Nedeljkovih 0:1. IV. kolo: Zmagale so Ne. deljkovičeva nad Timofejevo, Kazakova nad Hausnerjevo, Nagyjeva nad Kudermanovo, Beninijeva nad Pudarjevo, Ve-limirovičeva nad Rozantovo in Timetova nad Hemskerkovo. Prekinjene partije: Vukovič . Buissers, Karff - Bačič in De-lak - Lazarevič. V kolo: Lazarevič : Hem. skerk 1:0, Babič : Timet remi, Delak : Nedeljkovih 0:1, Velimirovič : Karff 0:1. Benini Rozant 1:0, Nagy : Pudar 1:0, Buissers : Hausner 1:0, Prekinjene partije: Timofejeva:Vu. kovič, Kazakova : Kuderna. Prej prekinjene partije so se končale: Karff : Bačič 0:1, j Hemskerk ; Karff 1:0. Znova prekinjene: Vukovič : Buissers in Delak : Lazarevič. VII. kolo: Nedeljkovih : La-zarevič 1:0, Pudar : Kazakova Q:l, Timet : Velimirovič 0:1, Hemskerk : Bačič 1:0 ostale partije prekinjene, VIII, kolo: Lazarevič : Bačič 1:0, Velimirovič : Hemskerk 0:1, Benini : Timet 1:0, Buissers : Pudar 1:0, Timofejeva : Kuderna 0:1, Delak : Hausner 0:1, Nedeljkovič:Suturovič 1:0. Prej prekinjene partije: Hausner : Timofejeva remi, Kuderna : Buissers 0:1, Karff : Benini 0:1, Vukovič : Delak remi, Kodrna : Kazakova 0:1. Partija Nagy : Karff je bila ponovno prekinjena, prav tako je bila prekinjena tudi partija Kazakova : Rozant. Stanje na tabeli: Nedeljko, vič in Benini 7, Buissers 6, La. zarevič 5 in pol, Hemskerk 5, Velimirovič in Bačič 4 in pol, Nagy 4 (2), Timet 3 in pol, Kazakova 3, Rozant 2 in pol (2), Karff 2 in pol (1), Vukovič in Timofejeva 2 in pol, Pudar 0. V Opatiji sta dva mednarodna šahovska turnirja: moški in ženski; drugi velja za mednarodno prvenstvo Jugoslavije. Pri moških so se doslej dobro uveljavili jugoslovanski mlajši šahisti. Razmeroma slabo je do sedaj igral Nemec Unzicker, ki je prihajal celo v kombinacijo za turnir kandidatov za svetovno prvenstvo, pa tudi drugi inozemski mojstri so se slabo odrezali, razen mogoče Italijana Porecca, ki je bil še manj poznan, pa se je vendar dobro znašel. Zelo je zaostal dr. Vidmar, ki je izgubil že takoj v II. kolu partijo z mladim Fudererjem, v III. z Matanovičem in pozneje pa tudi z Unzickerjem, ne da bi dosegel tudi kako zmago. Na turnirju žensk je manj remijev — ženske so bolj bojevite in igrajo vedno na zrna. go. Doslej sta bili najbolj uspešni Nedeljkovičeva in Italijanka Benini, ki še nista izgubili partije, temveč sta samo po dvakrat remizirali. Navajamo rezultate posameznih kol (rezultat I. kola smo objavili že 18. t. m.; Moški mednarodni turnir: II. kolo; Vidmar ml. ; Porecca remi, Ivkov : Pirc 1:0, Bartok : Wade 1:Q, Unzicker : Matanovič remi, dr. Vidmar : Fuderer prekinjena, Dener : Coopper 1:0, Udovčič - Milič 1:0, Golombek ; Rabar remi, Nikolac : Beni remi. III. kolo: Porecca ; Beni 1:0, Milič : Golombek 0:1, Fuderer ; Dener remi, Wade - Unzicker 1:0, Pirc ; Bertok remi, vid' mar ml. ; Ivkov remi. Prekinjene partije iz II. kola: Vidmar st, : Fuderer 0:1, Ivkov : Unzicker remi. Copper : Udovčič 1:0, partija Matanovič : Vidmar st. prekinjena. IV. kolo: Unzicker : Pirc 1:0, dr, Vidmar ; Wade remi, Bertok ,: inž. Vidmar remi, Udovčič : Fuderer 0:1, Golombek : Coopper remi, Benni : Rabar 0:1, Donner : Matanovič prek. v dobljeni poziciji za Matano-viča, prekinjeni tudi partiji Ivkov ; Porecca in Nikolac : Milič. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Mizarji I Desk« mre podjetniki kov e, mace- kmetovalci! "ntrdih lesov in tra- me. nudi najuaodmeje 1 IRS1 vialeSonnM tel. AB441 AUTOMOBILE ODDAJA D NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad Te L 33113 • dom CENE UGODNE V. kolo: Fuderer ; Golombek 1:0, Matanovič ; Udovčič 1:0, Wade ; Donner 0:1. Pirc : dr. Vidmar remi, Vidmar ml. : Unzicker remi. Ostale partije (Porecca : Rabar, Milič : Benni, Coopper ; Nikolič in Ivkov ; Bertok) prekinjene. VI. kolo: Fuderer ; Benni 1:0, Coopper : Rabar remi, Wa-de : Golombek remi, Pirc : U dovčič 1:0, inž. Vidmar : Donner remi, Ivkov ; dr. Vidmar remi, Bertok : Unzicker remi. Prekinjene partije: Porecca : Milič in Matanovič : Nikolac. Rezultati doslej prekinjenih partij: Porecca ; Rabar 0:1, Coopper : Nikolac remi, Ivkov: Bartok ponovno prekinjena v remi poziciji, Milič : Beni ponovno prekinjena. VII. »kolo: Rabar ; Fuderer remi, Benni : Matanovič remi, Unzicker : Porecca remi, dr. Vidmar ; Bertok remi, Golombek : Pirc remi. Nikolac : Wa-de 1:0, Milič : Coopper 1:0. Prekinjene partije: Donner : Ivkov in Udovčič : inž. Vidmar. Rezultati prej prekinjenih partij: Porecca : Milič 1:0, Matanovič : Nikolac 1:0. VIII kolo: Fuderer : Milič remi, Matanovič : Rabar remi, inž. Vidmar : Golombek rerpi, Ivkov : Udovčič 1:0, Unzicker ; dr, Vidmar 1:0. Prekinili so partije: Porecca ; Coopper, Wa-de ; Beni in Pirc ; Nikolac. Prej prekinjene partije: Donner : Ivkov 0:1, Udovčič : inž. Vidmar 1:0, Bertok : Ivkov remi, Milič ; Beni remi, Bertok ; Danner 0:1, Wade : Beni remi, Pirc : Nikolac remi. Partija Porecca ; Coopper je bila ponovno prekinjena. Stanje na tabeli; Matanovič in Fuderer 6 in pol, Rabar 6, Porecca 4 in pol (1), Unzicker, Ivkov, Pirc in Donner 4 in pol, Bertok, Golombek. Vidmar ml. 3 in pol, Wade, Nikolac,' Beni 3, Milič, Udovčič, dr. Vidmar in Coopper 2 in pol točke. MEHANIČNA DELAVNICA za avtomotorje - scooterje in bicikle ANTON KLINC SV. KH1Z št. 310. PODJETJE brata ŠVARA ♦ u ♦ TRST-Ul. Mia®. 28 Telelon; 96 - 742 RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.30: M,.- Radiodrama: B. Nušič: «Mr. Dolar«. — Trst II« ’ J Koncert pevskega zbora iz Mačkovelj. — Trst 1.. ■ • Operna glasba. — Slovenija: 9-40: Dopoldanski si nični koncert. OGLASI i*OGLAŠANJA »OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE ROCA, IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU PUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENL SAM NE OGLASA«. , (Herbert Casson) r KINO NA OPČINAH predvaja danes v nedeljo 27. in jutri v ponedeljek J*, septembra, zanimivi barvni film družbe «Centuxy <(ŽIVI0 ROBIN H00D» (W Robin Hood) v glavnih vlogah John Revel in Dian Lynn. V torek 29. in sredo 30. septembra bomo predvajali k* barvni film *«PR0TI Sl/EIL0BI» (V er so la luce) z Ruth Roman in Dave Klark. V četrtek 1. in petek 2. oktobra pa nekaj za tudi za nežni spol, to je barvni film poln strasti pustolovščin «b*R/IIVIU0/.IIVlJ/l YV0NE» (Yvone la Francesina) cwplley s svetovno znanim igralcem Joel Mc Crea in Sne -- Winters Paul. V soboto 3. oktobra film, katerega si morate vsi ogled* «TEKUR V L0ND0NI» (II terrore di Londra) z igralci Peter Lawford in Darwyn Addams. Ob nedeljah in praznikih z začetkom ob delavnikih pa ob 19. uri. 16. Wi; o# PRIDITE SI JIH OGLEDAT VSE VSI ! IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 KOLESA, slVAlff STROJE, RADIOAPA«5 TE IN DRUGO dobite v veliki y tudi na o b r 0 * TRGOVIN1 KNEZ HINlJjJ MBKEZIHd, tel. 1$* GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknji^^ katastrske mape (tavolare) ter meri in Pre tl“ zemljišča — Urnik pisarne od 17. do TRST - UL. CORONEO ST. l/III - TEL. 5960; MOTOM 48 Čudoviti torček, pv- pelje nl tfi Prodaja “ otroke doUjjjtii- secS- na« ne in v* ni d«H motorje, popravil® . _.t M0SCHI0N& 'j “MžS 4bC0£ o C HIJKL 1 1)»0 OBB' IN1*4 AVTORIZIRAN MALI O“p0Mf' IZDELUJE NAGROBNE * ^jiA’ NIKE IZ NAJBOLJŠI« pJgV. SKIH IN TUJIH bB0- SLIKE NA PORCELANU, ffo- NASTE CRKE IN LUČK*' p0-RAČUNE BREZPLACN^^f;. STAVITEV IZVRŠENI«I » NIKOV Z GARANci ^ Stanko ŠEMPULAJ ST. 4 (r',sbre g JI B 11 GENE OLAJŠAVE Tit* N * ,11 Tovorni prevozi ! Pffl Tal. št 5B0H 0»abnla®|^a* AVTOGARAŽM MEHANIČNO TR ST . Ulica Mo DEJjAV*1^! ,rer. 7 - * UVOZ IVAN RIBA IZVOZ ZALOGA TRDEGA LESA IN URADI: UD. CRISPI Skladišče: II. dclle Mili/je št 17-1B - 'I ®l*^ ■i STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI ». 6 111. nad. - Telefon »tevlika 93-808 In 94-638 - ; ...____ .. . ju - ..m.« -»i.-ja _ rvil.A«!* n* m /i« 1'J HO in od 15 . 18 — Tel. _ ____________ _ _ Postni IPRAVA^ULICA 8V. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 tli Od 15 • - Za vsak mm vtjlne v Strini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 80 lir — Za FLRJI za vsak min širine 1 'asov po 25.- din. — Tiska Tiskarski uvod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico MI. Tei. 33-83 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četitletna 800. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed, IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 1°, 11,168, fd1 PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratične«® ln0*p. ' Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — izdaja Založništvo tržaškega tlsKa