Poštnin« platana v gotovini	Hitala vsak tedem.	p©same*na številna stane 1 Din.
St 38._V Uubliani, dne 17. septembra 1924._Leto II.
TmmmEmt
G,L A J’NIK
f'
OQC,AN NARODNE Q ADI ISA L NE J" TQANIA E.
_________________________________
Uredništvo in uprava v Ljubljani, VVolfova ul. 1/L — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
K sestanku na Jesenicah
VABILO
na
ZAUPNI
SESTANEK
članov Gorenjskih narodno-radikalnih krajevnih organizacij
ki se vrši v nedeljo, 21. sept t h ob 10. uri dopoldne na Jesenicah v gostilni pri „Tancarju“.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev.
2.	Narodni radikalni pokret v Sloveniji (poroča bivSi narodni poslanec g. Grafenauer).
3.	Splošen politični položaj in določitev smernic za nadaljnje delo (poročata g. dr. Niko Zupanič in g. dr. Vladimir Ravnihar).
4.	Resolucija.
5.	Organizacija.
6.	Slučajnosti.
Dolžnost vsakega zavednega radikala je, da se sestanka gotovo udeleži.
(Mi radialni odbor m HiAliansko obteši
Naporno in mukapolno je bilo prvo or-ganizatorično delo Narodne radikalne stranke v Slovenij. Med Slovenci je bilo vse polno političnih strank, ki so se sicer medsebojno pobijale, ki pa jih je družilo skupno sovraštvo do narodno radikalnega pokreta med sloven-venskim ljudstvom, dobro vedoč, da je mož, ki je enkrat stopil v narodno radikalne vrste za vedno Izgubljen za njihove politične avanture.
Na račun Narodno radikalne stranke in
n.ienega programa so leteli vsi mogoči in nemogoči očitki, zasmehovani pa so bili tudi njeni posamezni člani. Ti pa so kljubovali temu nedostojnemu početju v trdni zavesti, da so za vsako dobro stvar potrebne žrtve. Odpor nasprotnikov narodno radikalnega pokreta v Sloveniji jim je najboljše jamstvo, da so na pravi poti. To je pokazal tudi nadaljni razvoj notranjepolitčnih dogodkov, eklaktan-ten dokaz zato pa nudi današnje politično stanje.
Danes, ko je stopila naša stranka za nekaj Časa v opozicijo, je našim pristašem dana najlepša prilika, da ovržejo vse neosnovane očitke in dokažejo, da jim gre samo za načela, ki vodijo narodni radikalizem v borbi za dobrobit naroda in države.
In ta dokaz doprinesete tudi vi, vrli naši pristaši z lepe Gorenjske, ki prihitite v nedeljo na Jesenice izpod sivega Triglava, divnega Bleda in Bohinja ter iz zelenega kranjskega polja, da se v bratskem sporazumu okrepite za nadaljnje delo.
Značilno za povojne razmere je, da se v vseh državah, udeležnicah v svetovni vojni, osobito močno naglaša razredno načelo.
Vsa povojna družba se je razdelila v po-edine razrede, ki so se spojile v trdne, dobro organizirane skupine, ki so si napovedale medsebojen boj. V dokaz gorenji trditvi opozarjamo na'številne poljcdelske, ’ socialistične, veleposestniške in številne druge razredne stranke, ki so si kot izključno razredne skupine priborile v vojni v raznih državah odločilen vpliv. Razredno grupacijo smo imeli brez dvom no ludi pred vojno, dasi ne v takem obsegu.
Bodite pozdravljeni! Pozdravljeni bodite vsi, ki ste bili odločni v boju z vsemi onimi, ki jim ni za blagor našega ljudstva in države, k» jim n! za bratsko tekmovanje v delu za splošni blagor, ki jim je politika le barantija z državnim patrijotizmom in plemensko ne< strpnostjo. Ponovno dvignete svoje prapore in utrdite svoje postojanke, ki krepko kljubujejo vsem valovom politične nepoštenostk Strašili se niste, ko ste še v majhnem številu kljubovali vsestranskim napadom, omahnili ne boste, sedaj, ko priča lepo število narodno radikalnih organizacij na Gorenjskem, da je bilo vaše delo kronano z uspehom.
Uspeh pa je bil mogoč, ker vas je vodila ideja, ideja, ki pomenja veliko več nego oborožena sila, vodila vas je ideja narodnega radikalizma, preizkušena v težkih bojih bratov Srbov za svojo politično in socialno svoboda Iz spoznanja, da bo politično udejstvovanje Slovencev koristno le tedaj, ako se priključijo veliki državni stranki, ki je zbrala pod svojim okriljem skoraj eno tretjino našega troimen*. skega naroda, ste nastopili kot prvi buditelji narodnega radikalizma v Sloveniji. Brez-dvomno pride čas, ko bo narodno radikalni tabor v Sloveniji močan in tedaj bodo mlajši sovrstniki znali ceniti vaše zasluge za koristi, ki jih bo imel narod od močne radikalne stranke.
Kako dolgo bo še to trajalo, je odvisno od vašega nadaljnega požrtvovalnega dela. Le strumno naprej po začrtani poti!
Predaleč bi nas zavedlo, ko bi se globlje spustili v raziskovanje razlogov te razredne grupacije družabnega in političnega življenja, zadovoljti se hočemo s površno argumentacijo. Toda kljub tej površni argumentaciji bo mogel vsak pameten človek, ki gleda resnici v oči in ki računa z nespornimi dejstvi resničnega življenja, lahko priti do sklepa, da tako strogo po razredih izvedena oiganizacija družabnega in državnega življenja zelo slabo vpliva na razvoj in napredek kulturnih in družabnih razmer.	;
Po našem mnenju je eden glavnih razlogov razredne grupacije povojne družbe neeru-
Zakaj načelno odklanjamo razredno politiko
I. M. Tolič:
ko sodelovanje posameznih razredov v vojni. Dočitn je tovarniški delavec brezdvomno najtežje plačeval račune svetovne vojne, je bilo to v gotovem oziru lažje za kmeta, katerega gospodarstvo je za časa vojne vodila ženska. Najlažje so prestali vojno tvorničarji in dobavitelji veletrgovci in veleposestniki, katerim ni vojna samo škodovala, temveč jim celo koristila. Odsekane od vsega sveta in navezane samo na lastno poljedelsko iiuindustrijsko proizvajanje so mobilizirale centralne države vse sile, da bi gospodarsko ne podlegle, ker se je že začetkom 1. 1917 vedelo, da se usoda svetovne vojne v glavnem odloči na gospodarskem področju.
Gospodarska politika državnega varuštva in vmešavanje državne oblasti sta bila uvedena v vsa področja proizvajanja in razdelitve gospodarskih dobrin. Pojavila so sc razina podjetja pod državnim gospodarstvom, instanovili so se razni aprovizacijski poklici, 'uvedena je bila preskrba vojske in sironiaš-nejših slojev potom prisilnih rckvizicij. Iz gospodarskega življenja je izginilo ono osnovno načelo, na katerem je pred vojno slonela skoro vsa produkcija, t. j. načelo svobodne konkurence. Državna regulacija jc popolnoma potisnila v ozadje zasebno inicijativo. Zlasti industrija je bila zelo podpirano področje, ker je ogromni, vscuničujoči vojni aparat dnevno požiral nepregledne količine industrijskih izdelkov, ki jih je bilo treba v najkrajšem času zopet nadomestiti. Videli smo, kako je država šla na roko industrijcem z raznimi olajšavami dala jim je na razpolago brezplačno delovno moč v obliki raznih vojaških oddelkov, videli kako je odvezovala od vojaških obveznosti vse sposobne delavce, oziroma Jih Je poSiljata kot vojake v tovarne postavljala oficirje za to-jvarnlške nadzornike, da so skrbeli z železno
(disciplino samo, da sc ne bi ustavil industrijski aparat. Industrije! in tvorničarji, pa, ki so sc zavedali svojega monopolnega položaja, so postavili svojim izdelkom ogromne cene. Te izdelke so seveda prodajali državi ter jo na la način »lojalno« podpirali. Posledica vsega tega je, da imamo po vojni na eni strani pesi bogatašev, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojim bogastvom, na drugi strani pa ogromna množica izstradanih ter materijalno in moralno
oškodovanih uradnikov, delavcev in kmetov. Odtod tudi vsa jeza ogromne večine na bogato manjšino, odtod upori in nemiri, odtod klic po pomoči, da se vzpostavi materijalno in socialno ravnotežje, odtod klic izkoriščanih po socialni pravici in odtod izvira najbrže tudi sedanja razredna razprcdelba družabnih sli po vojni. Posamezni razredi vidijo samo v močnih dobro organiziranih in discipliniranih razrednih organizacijah najboljše jamstvo za obrambo svojih najnujnejših materijalnih in moralnih pravic in interesov. Tu hočemo pokazati škodljive posledice razredne grupacije in sicer naprej na podlagi zgodovine.
Ozrimo sc torej najprej v preteklost, da vidimo ali jc že kdaj obstojala kakšna razredna grupacija in kakšne posledice je imela. Že v starem veku lahko razlikujemo v splošnem tri razrede: duhovnike, plemiče in sužnje. Zlasti ne smemo pozabiti srednjega veka s svojo strogo stanovsko organizacijo. V posameznih državah se je celokupno družabno življenje kretalo v mejah trdno strjenih in strogo ločenih razrednih skupin. Vloge posameznih razredov v političnem in gospodarskem življenju so bile sorazmerno razdeljene bogati in skoraj suvereni fevdalni plemiči so skrbeli za varnost države, močne in samovoljne duhovniške kaste so vstvarilc in vsiljevale zavode za napredek materijalne in duševne kulture. Oba razreda pa sta osnovala svoj materijalni obstoj na sadovih tretjega razreda to je na kmetu in obrtniku, ki sta bila skoraj brezpravna ter sta služila samo kot sredstvo za državne svrhe. Ti trije razredi plemičev, duhovnikov in praktičnih delavcev so se medsebojno strogo ločili ter ni bilo med njimi nič skupnega. Vsak razred zase jc tvori! zaključen krog, ki jc bil nedostopen pripadnikom ostalih razredov, Poklic in službe so bile rodbinska lastnina ter so prehajale kot imovinske pravice potom nasledstva od roda do roda. Posledica tega jc bila, da sc v posameznih rodbinah ni vršila nobena obnova moralnih in kulturnih sil ter so posamezniki, močne individualnosti, redkih in izrednih duševnih in moralnih kakovosti vedno bolj izginevali.
(Dalje prihodnjič.)
Brezuspešne Intrige
Z ozirom na vesti vladnih listov o nesoglasju v Narodni radikalni stranki ic priobčil glavni organ naše stranke »Samouprava« pod gorenjim naslovom sledeče:
Odkar obstoja narodna radikalna stranka je jv njej običaj, da sme vsak njen član o priliki kolektivnega razpravljanja o vseh političnih vprašajih izraziti in zagovarjati svoje osebno mnenje, 'a svoboda razprave ne predstavlja za vsakega člana radikalne stranke samo pravice, marveč je tudi njegova dolžnost, da se vprašanje pri razpravi pravilno reši v splošnem in javnem interesu,
Z ozirom na ta star In v resnici demokratičen običaj v radikalni stranki glede razpravljanja vseh javnih vprašani po vseh inštancah, ki obstojajo v radikalni stranki, je v stranki popolna svoboda nabiranja. Ko pa neko nazlranje v stranki zmaga, ko se zanj izreče večina, poslane naziranje strankin sklep in temu sklepu sc morajo vsi pokoriti.
Dosedaj, dokler je obstojal v_ stranki ta dober, star običaj, je vladala v radikalni stranki svoboda naziranja, ki je neizogibno potrebna podlaga za rravtlno sklepanje, in dokler so se in kadar so se lojalno in striktno držali sklepi, sprejeti z večino 'glasov, jc bilo strankino poslovanje pravilno in odnošaji v stranki so bili normalni.
Povodom razprave o poslednji krizi v okrilju radikalne stranke so se pojavila različna stališča Iglede načina rešitve krize. Tega ni nihče skrival. Najširša svoboda razprave jc omogočila, da so se vsa naziranja resno ocenila In pretresla In da ic Ibl! nato sprejet sklep, ki Je postal sklep stranke. (Na tem povsem razumljivem valovanju političnega jdulra v eadikalni stranki, ki nc posega v temelina
načela njenega programa, so pričeli snovati svoje intrige naši nasprotniki. Neki beograjski list, ki dosega v svoji brezobzirnosti naprani resnici brezdvomno rekord v naši javnosti, priobčuje skoraj vsak dan vesti: kako proti narodni stranki razkol, kako se bo en del stranke priključil stališču sedanje blogaške vlade itd., dasiravno možje, katere spravlja v zvezo s tako »zanesljivimi« poročili to javno zanikajo. Ponavljanje takih vesti, čeprav v javnosti odločno demantiranih, ie vendar vznemirilo nekatere naše odlične pristaše v državi, ki nam priporočajo:	»Nikar vendar nc
cepite stranke!«...
Našim dragim prijateljem v državi pošiljamo na njihovo umljivo vznemirjenost zagotovilo, da do razkola v radikalni stranki v političnem položaju, v katerem gre za najvažnejše narodne in državne interese, nikakor pa ne pride, ne more In ne sme priti. V zavesti o usodepoloem pomenu današnjih trenutkov bo znala radikalna stranka sedaj ko vedno doslej, ohraniti potrebno prisotnost duha in z vso odločnostjo vztrajati v borbi za narodni in državni blagor.
Kljub temu pa dokazujejo vse intrige naših nasprotnikov o polož.aju in razmerah v radikalni stranki — tega načina nc najdemo v pollHčncm življenju prosvitljenega zapada — samo slabo stran naših nasprotnikov. Politične skupine, ki bazirajo svoj položaj na državni upravi, na tež-kočah nasprotnih skupin ne pa na svojih pametnih ter za državo koristnih delih, snujejo svoje nade na zelo slabem in nezanesljivem temelju. Baš s tem, da izkušajo zanesti z vsakodnev-• nim nreoričevanjetn svoiih lastnih izmišlioliu v ra-
dikalno stranko motenje in vznemirjenje, odkrivajo samo svoje intimne želje, da bi na ta način kar najbolj škodovali radikalni stranki. Za pametne tn logične ljudi mora biti že ta pojav resen opomin, da se Izognejo vsemu, kar bi usmerilo oduošaje v radikalni stranki na pot, na katerem bi jih želeli videti njiii nasprotniki.
€3. Korošec o
narodnem edinstvu
Beograjska »Samouprava« jc pred dnevi prinesla govor, ki ga je imel g. dr. Korošec 5. decembra i. 1918, ko je dospela v Beograd delegacija Narodnega veča v Zagrebu, na svcčanostnl večerji v beograjskem Grandho-tclu. Tedaj je rekel g. dr. Korošec sledeče:
»Čast mi jc, da se v imenu odposlanstva Narodnega veča zahvalim za današnjo večerjo, ki so nam jo priredili Beograjčani. Prišli smo sem, da položimo temeljni kamen za zgradbo naše skupne države. Tu ne sedimo samo kot bratje ene in iste matere, marveč tudi kot bratje in člani ene in iste države.
Za vašo gostoljubnost sc vam iskreno zahvaljujemo. Vi nam poklanjate gostoljubnost mi pa naša srca. V sebi čutimo dolžnost, da izrazimo srbskemu narodu sočustvovanje radi nesreč, ki jih je pretrpel skozi štiri leta, ml čutilno, kako ie moral prenašati lakoto, preganjanje in druge muke.
Veliko je bilo trpljenje srbskega naroda in mi silno občutimo to tudi danes, ko sedimo kot člani ene in iste države skupno tukaj z vami. Naša srca dajejo izraza velikega sočutja za vaše trpljenje, ki ste ga v Srbiji prenašali Mi mislimo na to trpljenje, a istotako izražamo svoje občudovanje, da se jc potom Srbije ustvarilo osvobojcnje in da jc to osvobojenje izvršila srbska vojska. Zato se mi globoko klanjamo junaštvu srbskega n'** roda. Slava srbski armadi! Mi izražamo ob tej priliki svoje veliko veselje, da jc tujec moral oditi, potem ko je izvršil tolike zločine. Sobice svobode je zasijalo nad vašo bedno domovino. Mi izražamo svoje veselje, da jo ta domovina ne samo osvobojena, temveč tu« dl povečana, da je postala naša skupna domovina in naša edina domovina.«
Mi se popolnoma strinjamo z njegovimi tedanjimi izjavami, vendar velja to za nas še danes, dočim je g. dr. Korošec bržkone danes drugačnega mnenja.
O k&rapciSi
Kakor hitro stavi Radič kako novo z državnim edinstvom v diametralnem nasprotstvu Stoječo zahtevo, zapoje ves vladni lisk v zboru visoko posem o korupciji. To jc postala tako vsakdanja stvar, da ob takih prilikah vsakdo lahko sklepa, da v vladnem taboru in vse v redu. Toda javnost ne sme tega izvedeti In zatorej jc treba njeno pozornost obrniti nekam drugam.
Korupcija je postala za Radičeve zaveznike strelovod ljudske nezadovoljnosti s protizakonitim in protiustavnim početjem sedanje vlade »zakona«. Saj se poznamo! Dokler so bili sedanji rcžimovcl v opoziciji, so venomer trobili o srbski hegemo« niji, tako da bi vsakdo pričakoval takojšnjo me-' ščansko vojno, čim bi morala najmočnejša stranka Narodnih radikalov v opozicijo. Silno neljubo jo bilo našim blokašetn, da so narodni radikali po nastopu nove vlade mirno sprejeli vlogo opozici« jonalca v trdni zavesti, da morda s tem pripon morejo do konsolidacije naših notranjih razmer« Hoteli so s tem dokazati, da jim nt za vladanje, hoteti So pred vsem svetom zavrniti očitke, da bi šlo v naši državi za nadvlado srbskega dela našega naroda nad Hrvati in Slovenci. Pričakovali pa so temu koraku primerno obnašanje se-' danjih režimov cev, ki so si nadeli cplteton »vlada poštenja«. Naš narod ie to tudi razumel in spoznat, da so bitt tozadevni očitki neutemeljeni. V tem liči Tazlog, da vladna glasila tako lepo molče o »srbski hegemoniji«.	•
Tem močnejše pa so vladna trobila udarila na struno korupcije. Cim močnejši so notranji pre-trcsljaji blokaškega tabora, čim neprijetnejše aa-piba veter s Hrvaškega, tem glasnejši so akordi vladnega tiska o korupciji, ki naj bi paralizirali hrvaško burjo, da ne bi odnesla sedanjega režima z vladnega prestola. Korupcija Narodne radikalne stranke in njenih voditeljevi Ko bi bila radikalna stranka res tako korumpiran nestvor, bi Srbijo 2c davno vrag vzel. Ko bi bili njeni voditelji res laki roparji, bi Srbija ne mogla vzdržati vseh navalov, ki so šli preko njenega ozemlja, ko bi bili ti voditelji tako korumpirani, 6i jih srbski kmet že davno poslal tja, kamor spadajo tisti, ki sc danes norčujejo iz njegovega trpljenja, ko bi bili narodni radikali sami korupcijonistl, bi bili danes bogataši in bi mirno gledali, kako gospodarijo možje poštenja, reda in zakonitosti. Sicer pa trdijo naši nasprotniki, da ni bilo vedno tako. Toda korupcija ni plod enega človeka, ali enega
dneva. Stranka, ki izvršuje skoraj pol stoletja svoje naloge, se ne more pokvariti kar čez noč In njeni voditelji, ki so bili vedno pošteni In sposobni, se ne morejo na ljubo svojim nasprotnikom preleviti v nepoštcnjakc. Ko bi imeli narodni radikali res maslo na glavi, kakor trde naši nasprotniki, bi storili tako, kakor storijo v takih slučajih zločinci: skušali bi se za vsako ceno obdržati na vladi, ali pa bi jo z »ukradenim« denarjem popihali čez mejo. Sc je morda to zgodilo?
Ne gospoda 1 Narodno radikalni voditelji pozorno zasledujejo protiustavno in nezakonito početje sedanjega režima in opozarjajo narod na nevarnost, ki preti naši mladi državi. Tu tiči zajec v grmu, odtod vsi akordi sedanjih režimovcev. Radičevi zavezniki se boje pogledati resnici v oči ali pa tega nočejo storiti, ker so po pregovoru: povej mt s kom občuješ in povem ti kdo si, tudi sami pristaši Radičevcih prevratnih načrtov.
Našemu kmetu
Miljutin
Naš slovenski narod je pokaza! kmalu po osvobojcnju nekako politično slabost, skoro bi rekel nezrelost s tem, da je nastal cel kup strank in strančic, kljub njegovemu razmeroma majhnemu številu. Seveda traja tak pojav samo malo časa, ker ni samo škodljiv, ampak je tudi sam po sebi nemogoč. Na vse strani so se dajale obljube, ki se seveda niso mogle izpolniti. Volilci so postali nezaupni, izkazalo sc je, da ostane vse samo pri obljubah. Zlasti slovenski kmet ni vedel pri zadnjih volitvah, komu naj zaupa svojo usodo, ni vedel po žalostnih izkušnjah, katera stranka bi res zastopala in branila njegove interese. Značilno je bilo pri zadnjih državnozbor-kih volitvah, da je stavila tudi večina napredniji kmetov svoje nade v SLS, ki se je odlikovala po gorostasnih obljubah, po katerih naj bi živelo naše kmetsko ljudstvo kakor v pravcatem rain.
Posmehovali so se nekateri gospodje, ko je začel dr. Niko Županič s pokretom NRS v Sloveniji. Toda ne dolgo. Počasi, ne oz ra je sc nc na desno, ne na levo, je vstajala narodno - radikalna misel v Sloveniji. S starimi veličastnimi tradicijami, s krasno pretresljivo zgodovino mučenikov za narodno ^ radikalno idejo, skoro eno tretjino jugoslovenskcga naroda za sabo, daleko najmočnejša stranka v naši kraljevini. Kmalu jih je minil posmeh in uvideti so morali, kako nevaren je naš pokret za njihove interese, a samo za »njiliovc« interese, saj za interes ljudstva jim ni mar. Uporabljali so vse mogoče umazane trike na pr.: da je NRS velesrbska stranka, kar jim noben hribovec več ne verjame, a je prva stranka, ki stoji na strogem stališču narodnega in državnega edinstva, nato n. pr. da jc bankirska, kapitalistična, pa vendar je velika večina pristašev NRS preprostih ljudi, kmetov, delavcev, ki gotovo nimajo delnic In ne vlečejo dividend.
Toda to so stare, znane stvari, ki jih končno nasprotniki lahko uporabljajo za časa volilnega boja, ko je politično ozračje prcnasi-Čcno z raznimi načrti za bodočnost, ki pa nc drže po volitvah, ko prihajajo volilci polagoma k zavesti in primerjajo obljube slrank z njihovim delom. To je pregledovanje računov jn na podlagi tega pregleda se izreče zaupnica ali nezaupnica. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS ogromno večino in tudi med naprednjaki kmeti — kakor že rečeno — so bili možje, ki so dali svoje glasove njenim poslancem. Ozirali sc niso na njeno preteklost, edini razlog, ki jim je služil v tako ravnanje, je bil ozir na svoje gospodarske interese — obljube pa so bile omamijive. In tega jim nihče ni mogel zameriti. A že tedaj sc je z naše strani povdarjalo, da so vse tc obljube preti-
Zupan.
rane, nelzpolnjlve, toda težko je v viharju zmot slišati rešilni glas. Danes, ko je SLS na vladi, je to vsakomur jasno. Oglase naj sc kmetje, ki jim Je postlano z rožicami, oglase naj se tisti, ki ne plačujejo več davkov, oglase naj se vsi, ki jim je bilo pod sedanjo vlado omogočeno, da lahko nalože vsote prihranjene.-,a denarja v hranilnice.
NRS jc nasprotno obljubljala svojim vo-Hlccm samo to, kar je vedela, da lahko izpolni. Tako postopajo tudi prosvitljeni zapadni narodi, ki imajo za seboj dolgo vrsto izkušenj. Danes preživljajo vso državo globoko segajoče krize, ki so normalen pojav velikih dogodkov. Nihče ne sme in ne more pričakovati, da bi se naenkrat »vremena zjasnila«, nihče, da bi mogla ta ali ona vlada s pisanimi odredbami mahoma spremeniti tok gospodarskega življenja, ki se ravna po vse drugačnih zakonih, nego so državni, osobito pa v državah, kjer obstoja načelo individualnega gospodarstva in zasebne iniciative Država more v takih kaotičnih razmerah le polagoma usmeriti tok gospodarskega življenja tako, da nastopi splošna zadovoljnost. Njena poglavitna skrb mora v takih neurejenih, prehodnih dobah iti za tem, da sc omogoči Šibkejšemu sloju, da to krizo preživi, nc da bi pri tem utrpel škodo za uspešno delo v Času nastopivšega reda in jasne gospodarske usmerjenosti.
To je treba povedati ljudem, kakor jc treba bolnika opozoriti na nevarnost bolezni In ga poučevati o pravilnem ravnanju, da ne umrje, ali da mu bolezen ne zapusti sledove, ki znočijo počasno hiranje in nato smrt. Zdravnik, ki tako postopa jc dober zdravnik, pa čeprav daje bolniku grenke čaše zdravila, ni pa dober tudi tisti, ki ga izpodbuja k varljivim nadam, samo, da si pridobi njegovo naklonjenost. V tem tiči greh vseli strank, ki nastopajo z obljubami, o katerih vedo, da so ne-izpolnjivc. Tc stranke niti nočejo resnice, ker gredo njihovi politični računi za tem, da Imajo za seboj armado nezadovoljnežev, ki jo v času, ko zahtevajo neki drugi, a nc interesi ljudstva, takorekoč hipnotizirajo. Tako postopanje Je zločinsko, kajti ta množica pristašev so živa bitja, ki streme za blagostanjem, Ki garajo in sc trudijo od zore do večera. od večera do dne, da prežive sebe in svojce.
NRS tako ne postopa in ker ne postopa tako je zbrala v svojih vrstah skoro eno tretjino glasov vseh gospodarsko šibkejših slojev. Osobito srbski kmet, ki je živel svobodno življenje pred našim, dobro ve, da je državna blagajna odvisna od njegovega gospodarskega stanja, dočim pri nas še vedno gledamo na Beograd kot nekdaj na Dunaj, ki
nam je bil tuj in katerega nismo in tudi nismo smeli vprašati odkod in kam se steka denar. Narodna radikalna stranka opozarja ljudstvo k vztrajnemu delu za napredek in blagostanje, kajti brez dela tudi doma ni jela, in kdor se v rani mladosti ne potrudi za starost, ne ravna pametno In nečloveško je, da se ne bi starišl brigali za dobrobit potomcev.
NRS je v veliki meri kmečka stranka, a ne v tem smislu, da so njeni pristaši kmetje, ki slepo sledijo strankinim roditeljem, marveč v tem smislu, da oni soodlučujejo, in v znatni meri soodločujejo o strankinem delovanju od odbornika zadnjega krajevnega odbora skozi do poslanca — kmeta v zbornici.
Nič čudnega torej, da je stranka sprejela sklep, da jc treba posvetiti posebno skrb razvoju in napredku poljedelstva in kmeta, kajti ona se zaveda, kaj pomeni zadovoljen, svoboden in premožen kmet v agrarni državi za moč in obrambo države. NRS ima nalogo dvigati in negovati umni, moralni, tehnični in materijalni nivo kmeta. NRS je pa tudi stranka, ki že po svoji sestavi jamči, da naš pošten poljedelec ne trpi krivice, in da ga je treba vedno in povsod podpirati pri njegovih upravičenih zahtevali.
Slovenski kmet je nadarjen in ho spoznal, da jc tako stališče pravilno. In kdo ne bi želel sebi in svojcem dobro?
Radič v židovski službi
Mih. Medakovlć.
Svoječastio je bil Stjepan Radie simpatičen politični borec. V svojih letih se je navduševal za narodno edinstvo. Srbi, Hrvati m Slovenci so mu bili cn narod. Radič ie bil v prvih vrstah pri vseh demonstracijah proti tiranstvu hrvatskih banov. Ko so uradni krogi tajno aranžirali znano preganjanje Srbov 1. septembra 1902 v Zagrebu, tedaj Je Radič pomiril zapeljane hrvatske mase in je rekel: Nc napadajte bratov Srbov, ampak idite na kolodvor In preženite Madžare! Na svojih prvih ljudskih sliodih, katerih svrha je bila ustanovitev kmečke stranke, Jc v vseli svojiti govorih napovedal troj: 1. proti odtujevanju (»radništva, 2. proti rimski duhovščini, o kateri je rekel že pokojni dr. Ante Starčcvić, da so »požlvinili« ljudstvo in 3. proti Zidom. Četudi pokorni in pobožni Hrvati niso razumeli svojega tribuna glede uradništva in duhovščine, vendar pa so zelo dobro razumeli njegove govore proti Židom, ker so čutili njihovo pa-rasitsko delovanje na svojem telesu.
Tak jc bil Stjepan Radič v svojih mlajših lotih!	.	,
Ko pa sc je naveličal grenkega opozicionalne-ga kruha in pričel menjati svoja lepa politična načela. Odrekel se Je edinstvu In se je udinjal dunajskemu cesarju. In ko se je pričeta svetovna vojna, je organiziral tako žalostno bratomorno borbo proti Srbom, da smo se mi, ki smo ga prci poznali, čudili In zgražali.
Ker ga propadla Avstrija ni mogla nagraditi, se je tako} po njenem padcu udinjal Zidom. Že 5. decembra je izzval v Zagrebu upor po volji in želji 2Wov, ki so glodali iz svojih palač in uživali nad prelivanjem bratske krvi.
Nihče ni tako napadal hrvatske inteligence, ki je zapuščala narodne ideale, kakor ravn© Radič. In ta Radič ni prav nič boljši od vseh onih, ki jih jo sikal v tako črnih barvahI Tudi on se je odrekel svojemu boljšemu prepričanju in stopil v službo onih, ki morejo plačati boljšo skorjo kruha. Vse njegovo zadnje življenje nam priča o tem. Njegova dobro gojena postava ne kaže narodnega mučenika.
Njegov beg Iz domovine, tavanje po Ev rop} in povratek v domovino vse to dokazuje njegovo nenavadno skrb za svojo osebo in uživanje. Pobegnil je, ker mu ni dišalo Iti v lečo- Po Evropi Je deto-v»; proti naši kraljevini, da zmanjša njen ugled in da upraviči svoj beg. Svojo stranko je poslal v Beograd zato, da se Je mogel mirno vrniti v domovino in da je ušel kazni.
Tako ne delajo pravi narodni voditelji, ki ljubijo svojo domovino tako, da zanjo umirajo in prevzemajo za svoje delo odgovornost pred državnimi zakoni. Ko ga London in Duna) nista hotela razumeti, Je odšel v Moskvo. H komu? Celo politični otroci vedo, da je danes službena Rusija
v židovskih rokah. Obiskal je Zlde, ker io vedel, da sovjetsko - židovska Moskva išče komunistične agitatorje po Evropi. Od njih Je prejel mandat, da poboljševiči svojo domovino.
Sedaj imajo zagrebški židl vanj popolno za-
upanje. Spočetka se Jim je zdelo verjetno, da gre Radiču za hrvatstvo in hrvatsko državo. Danes pa A kcijo; da le popolnoma njihov Intemacljonalni tip. Oni ga podpirajo, ker upajo, da bodo mogli ribariti v kalnem, ako se izpolnijo Radičeve želje.
Misli k današnjemu položaju
Rešitev zadnje krize je vzbudila v slovenski javnosti precejšnje presenečenje. Večinoma se je smatralo, da se nova vlada ne bo mogla vzdržati dolgo. Le redki so bilt glasovi tistih, ki so zavračali take trditve in svarili slovensko napredno javnost pred iluzijami. Najbolj so bili seveda razočarani tisti, ki so mislili, da je »klerikalni zmaj« izgubil že vse svoje glave.
S tem seveda nikakor nočetno trditi, da bi bila sedanja vlada trdna In da bi njena moč v resnici odgovarjala njenemu številčnemu razmerju v zbornici, omejiti se hočemo samo na nekatere misli, ki bodo morda vzbudile iz lepega sna razne idealiste, ki nikakor nočejo verjeti, da imajo slovenski naprednjaki posla z nasprotnikom, ki ni Organiziral svojih pristašev samo na zunaj, marveč drži na vajetih tudi njihovo notranjost.
Po osvobojenju je izgledalo, da so minuli časi »klerikalne nadvlade v Sloveniji, ker se je zdelo vsakomur jasno, da zapuste klerikalne vrste vsi elementi, ki so z veseljem pozdravljali novo osvobojeno domovino. In res je bila SLS kmalu potisnjena v vlogo opozi-cionalca. V tej vlogi je ostala dolgo in naprednjaki ali bolje rečeno slovenski mladini, ki so imeli tedaj vso oblast v Sloveniji v svojih rokah so imeli sijajno in morda najboljšo priliko, da sl utrde v slovenskem narodu svojo pozicijo. Mesto, da bi se tedaj resno bavili z načinom nadaljnega uspešnega postopanja ,napram svojemu nasprotniku, so mislili, da zlomijo klerikalni odpor s surovo silo in aka-demičnimi razpravami. Upoštevati bi morali oba momenta, ki sta trdna opora SLS. Prvi je globoko verni čut našega ljudstva, ki je skoro bi rekli slepo udano duhovnikom. Drugi važen moment pa je gospodarsko in prosvetno delo te stranke med ljudstvom v prejšnji dobi. Ogibali bi se torej vsega, kar je v preostrem nasprotju s tem verskim čutom. Tega pa niso sorili in proti njim se je pojavil 'odločen odpor v vrstah slovenskega ljudstva, |ki je šel tako daleč, da se je spremenil do ipravcate mržnje do države. Tako postopanje j ne moremo smatrati za državniško modro, kajti, kar se je ljudsvn polagalo v srce te kom stoletij, se ne da Izruvati v razdobju par let.
Potrebna bi bila politika, ki bi vpoštevala pri slovenskem ljudstvu verski moment in ga na povsem drugačen način vzgajala v ljubezni in vdanosti do države. Na ta način bi so slovensko ljudstvo sčasoma popolnoma prilagodilo novim razmeram, voditelji SLS bi ne Imeli zadostnega orožja, in ljudstvo bi se pričelo z vse drugačnega vidika zanimati za državne posle. Verski moment bi eo Ipso odpadel in politika bi se gibala na drugačnem torišču.
Na tem mestu naj omenimo tudi mladinsko gonjo proti radikalni stranki in njenim voditeljem v Sloveniji za časa njene ustanovitve. fTudi to dejstvo priča o nesposobnosti dotičnih gospodov, ker so prvič sramotili svojega nasprotnika, ki so ga kmalu potrebovali in drugič, ker so s tem lajšali delo tistim, ki jim 'danes vračajo milo za drago.
Voditelji SLS so torej imeli rožne adute v svojih rokah, s katerimi se jim je v raz-imeroma kratkem času posrečilo zavzeti svo-!je prejšnje postojanke. Pri tem so se pridno
posluževali drugega momenta, ki ni naletel pri nasprotnikih na resno oviro. Vendar bi se dala ustvariti tudi ta z modro gospodarsko politiko.
Omeniti moramo še nekaj. Osvobojenje je presenetilo SLS mnogo bolj, nego kako drugo stranko. Prišlo je prehitro in v tako globokem in velikem obsegu, kakor ni nihče pričakoval. Presenečenje je bilo tem večje, ker se je stranka v vojni preveč eksponirala za vojno proti Srbiji. Tedaj pa je SLS dobrodošel svoječasni razkol v stranki med dr. Šušteršičem in dr. Krekom ter Korošcem. Slednji je vzel po osvobojenju strankine vajeti v svojo roko in skušal pripomoči stranki tudi v novih razmerah do nekdanjega vpliva na državne posle. Vsled grehov in napak slovenskih mladinov sc mu je lanskega leta posrečilo zbrati na svoji listi ogromno večino slovenskih glasov, ki so mu omogočili, da j® lahko nastopal kot nekak voditelj slovenskega ljudstva.
Kot tak Je bil trdno uverjen, da Je vpliv njegovi strani zagotovljen. Koroščeva strJjn-ka pa je od sprejetja Vidovdanske ustave preveč naglašaia svoj avtonomizem in njeni izgledi za kakršnokoli vladno kombinacijo so bili po volitvah minimalni. Stopila je v stike z Radičevci in drugimi nasprotniki Narodne radikalne stranke, toda ne v prvi vrsti zato, da bi prišla v tej kombinaciji do državnega krmila, marveč, da bi na ta način Izsilila svoj prihod do vlade.
Nato je prišlo do sedanje vladne kombinacije, ki pa seveda ni končni In tudi ne za-željcnl cilj SLS. Dr. Korošec je zavzel zaenkrat to taktiko. Če bi se mu pa kedaj posrečilo doseči drugačno kombinacijo, ki bi mu tudi omogočala vpliv na državno upravo, predvsem v Sloveniji, bi jo drage volje sprejel. Sprejel bi Jo tem rajši, ker je njegov zaveznik Radič pravzaprav njegov najnevarnejši nasprotnik.
Da bo sika popolnejša, naj omenimo še, da pomenja Radič za našo državo pravi balast, ki naravnost duhomorno vpliva na vse Javno Življenje. On govori o sporazumu, ¥ resnici je pa glavna ovira sporazuma, ker ga istoveti s kapitulacijo njegovih nasprotnikov pred njegovimi priučenimi in njegovi megalomaniji odgovarjajočimi zahtevami, ki nimajo v življenjskih potrebah hrvatskega dela našega naroda nobene opore.
Iz tega naj vsakdo sklepa na uadaljni razvoj našega javnega življenja. Treba je računati z realnostjo, treba upoštevati, da klerikalizem še živi in ker živi se morajo slovenski naprednjaki, ki so bili mnjenja, da so mu dnevi že šteti, temu primerno preorijentirati. Da je to potrebno pričajo že razni dogodki v naši politični javnosti. Vprašanje je samo kako? Za narodne radikale je to vprašanje rešeno. Oni so člani velike državne stranke, ki ima svojo važno besedo bodisi, da je na vladi, bodisi v začasni opoziciji. To nam pričajo tudi sedanji dogodki. Ko bi obsojala opozicija iz malih strank, bi je vlada mnogo ne upoštevala, danes pa je pravzaprav v opozziciji samo radikalna stranka in vkljub temu se je boje blokašl kot hudič križa. V tej stranki pa je mesto za vsakega, ki je za edin-stvo iti za napredek našega naroda.
Beležke
b OMjebarska politika. »Ljudski tednik« se peča z obljubami, ki so lih dajali voditelji SLS. za časa volitev. Sedaj Je SLS na vladi in bt me« rala svojo obljube tudi izpolniti. Toda obljube se ostale obljube, razlika je samo la, da so se preji« njim obljubam pridružile še nove. Vse kaže. da se se voditelji SLS navzeli onega znamenitega duha, ki Je izražen v dveh besedah: »Cekai bratci«, V opoziciji je napel dr. Korošec vse svoje sile da onemogoči uspešno delo prejšnje vlade. S tem st i« priboril težko zaželjeni vstop v vlado. On in nje« govi tovariši imajo v svojih rokah zelo važna ministrstva zn kmetijstvo, za agrarno reformo in z« promet. S tem jim je omogočeno da z dejanji do« kažejo svojo dobro voljo pomagati slovenskem« ljudstvu. Ostalo pa je vse prt starem. Voditelji SLS; so samo namestili k vladnim in drugim koritom svoje pristaše, od česar pa ljudstvo nič nima. V) Sloveniji se še nadalje iztirjujejo davki In ljudstvo! zaman čaka na izpolnitev danili obljub.
b Blaženi, ki verujejo! Beograjska »Samouprava« prinaša pod tem naslovom beležko o obljubah Davidovičeve vlade, ki jih je daia državnemu uraduištvu. Obećala je novo razvrstitev, nove; oz. Izplačilo starih doklad, izpremembo uradniškega zakona In druge slične, lepo doneče stvari« UradulštVG pa čaka, čaka. Komisija v Beogradu, ki raziskuje poedine predloge in reforme k seda« njemu uradniškemu zakonu, ugotavlja, da so tl predlogi večinoma osebne narave... Stvar so torej vleče, izplačila se odlašajo na prihodnji mesce« Blaženi, ki verujejo v vladine obljube!
b Prosvetna politika. V vsej nacionalni Javnosti ie vzbudila odredba prosvetnega ministra dr« Korošca, da morajo šolski voditelji odrejati narodnost otrok po željah starišev, splošno ogorčenje« Osobito pa so ogorčeni Vojvodinci, ki pravijo, da je to naravnost izdajstva. Vojvodina .te prišla s to naredbo tla, kjer Je bila i. 1914, ko so se Madžari na vse pretege trudili raznaroditl slovansko de« co. Odredba je presenetila celo Madžare same. Id uc morejo verjeti, da more kaj takega storiti kaka vlada v narodni državi.
b »Hrvatska republika« bi bila centralistični«, Radič je v vsojem drugem govoru v Prelogu razvil svoj državotvorni program bodoče »Hrvatske republike«. Rekel je:.»Ta način dela (dela sedanjo vlade) služi kot predpriprava za končni sporazum, po katerem bi bili Hrvati edini in popolni gospodarji na Hrvatskem. Razume se, da bi vžtvali naši hrvatski Srbi, a tudi naši Nemci, Madžari, Cehi, Slovaki In Rusi kot ljudje In kmetje popolnoma, Iste pravice z nami Hrvatu Torej: Hrvati bi bili popolni gospodarji, vsi ostali pa enakopravne manjšine, med temi tudi 800 tisoč Srbov, ki bi UncH Iste manjšinske pravice z Nemci in Madžari.
Za zabavo
Odkar Je postal »Avtonomist« slovensko gin« silo Radičeve republikanske stranke, je popolnoma Izgubil svoje duševno ravnotežje. Kar je š« nedavno grajal, danes hvali, pni tem pa mora po. Radičevem vzorcu računati na dobršno »zarobljenost« slovenskega ljudstva. Tako pravi n. pr.: L (Uvodnik) »Ni pa ta strah (pred »gospodo« veS utemeljen in opravičljiv v današnji dobi. kl Je ž« zdavnaj (podčrtali ml) spremenila nekdanfe ponižne »podanike« v svobodne in enakopravne državljane (podčrtal »Avtonomist«). Tega pa se naši priprosti ljudje šc mnogo premalo zavedajo-« To povejte tudi vašim zaveznikom, s katerimi sto dosedai venomer trobili o »srbski hegemoniji.« — Kar se pa tiče zatrjevanja, da je edina naša rešitev v republiki, ne bo pri Slovencih mnogo zaleglo, ker so le predobro uverjeni, da bi razni republikanski predsedniški kandidati požrli mnogo več, nego zmore za take stvari naša mala država« 2. Nadalje pravi »Avtonomist«, da ima vlada denar za nove vojašnice. Mi pa vojašnice prav naS ne potrebujemo, ker nam zadostuje en regiment, vojakov za parade. Dol z zgradbo vojašnic, da dobe zaslužka zidarji in tesarji ter druge s tem zvezane stroke. (Bert »Avtonomista«) Sicer pa Je nas najboljše, da smo v slučaju, da se tepeta dvo veliki državi, nevtralni. (Kaj pa, ako bi nas napadla, kaka taka vetika država, ki ji n. pr. diši blejska kotlina. Težko je verjetno, da bi slovenski republikanci zmagali s pisanimi proklamacijaml amo-rikanskega predsednika Wilsonal?)
Stjepan Radič — zaprt. V Našlcah so orožniki že dolgo stikali za zlikovcem, k! je ukradel i« občinske pisarne nekaj živinskih potnih listov« Končno so ga izsledili v osebi Stjepana Radiča. 24 letnega mladeniča iz Doroslava. Mali zlikovce je moral v zapor, »veliki« pa nadaljuje svoje početje. ki se z omenjenim ztlkovstvom še primerjati ne moro.
Pokret Narodne radikalne stranke
Ko se ie ustanovila v Sloveniji Narodna radikalna stranka, so njeni nasprotniki na-oovedovali, da propade, čim pride stranka v opozicijo. Pokazalo se je nasprotno: naSa stranka uspeva in se širi, čeprav m »dobivajo*. njeni pristaši iz vladnega korita ne pečenih telet, ne denarnih zakladov. Uspeva in širi se, ker sloni na programu, ki ga morajo upoštevati tudi njeni nasprotniki na vladi.
N RS se širi, ker so nacionalni Slovenci spoznali, da se ne puli za vlado, da bi »polnila* svoje blagajne, marveč, da bi uresničila svoj program.
N RS uspeva, ker so nacionalni Slovenci spoznali, da je ona najmočnejša zaščitnica s krvjo pridobljene svobode.
NRS se širi, ker ima na svojem praporu zapisano geslo politične in socialne svobode, širi se, ker tvorijo njen steber kmet, obrtnik in delavec, ki so uvideli, da je uresničenje njihovih teženj možno samo v veliki državni stranki.
NRS se širi, ker zapuščajo trezrd Slovenci vse male strančlee, ki jim niso in ne bodo mogle nikdar koristiti.
NRS se širi, ker je prodrlo spoznanje, da nobena druga stranka v Sloveniji drugače ničesar ne doseže razen potom radikalne stranke, in ker so jim zatorej posredovanja odveč.
Iz »ele Mestnega radikalnega odbora ▼ Ljtib-tlaul. M. R. O. v Ljubljani je na svoji seji dne 9. septembra t. 1. temeljito razpravljal o tekočih Strankinih zadevah. Storili so se važni sklepi glede bližnjih ljubljanskih občinskih volitev In določile so se smernice bodoče taktike od katere zavist nadaljni razvoj radikalne misli v Sloveniji- O splošnem političnem položaju je poročal g. predsednik dr. Vladimir Ravnihar, nakar se je vršil razgovor o sporazumu z grupo radikalnih disidentov v Ljubljani. Iz poročil posameznih mestnih pododborov je razviden stalen napredek števila v NRS organiziranega članstva. — Tajnik.
Seja širšega Mestnega odbora NRS v Kočevju se je ob udeležbi 25 članov vršila v soboto 30. avg. t. 1. Predsednik dr. Sajovic je poročal o znameniti julijski seji Glavnega odbora, katere sa ja udeležil kot izvoljeni delegat podeželskega IJub-Il&flskega okrožnega odbora. Podal je zanimivo poročilo iz zakulisne politične intaktike nasprot-uih strank o motivih In ciljih, ki so bili za odloč-
bo Glavnega odbora merodajni ter predoči! možnosti bodočega razvoja. Podčrtal je, da je NRS z ra/.vojem dogodkov popolnoma zadovoljna. Glede lokalnih vprašanj je poročal o občinskih volitvah za mestno občino Kočevje, ki so se vršile 7. septembra. Ker sc vsled intrig par bolestnih špekulantov ni posrečilo sestaviti enotne liste vseh strank, je prišlo do vložitve štirHr list. Kot naroden in napreden človek je smatral cepitev narodnih in naprednih strank za nesrečo in ker kot preglednik odbora združenih slovenskih strank v Kočevju ul mogel sestaviti enotne liste, je sestavil isto z JDS In NRS z našim dosedanjim županom Novakom na čelu ter ukrenil vse potrebno, da se zavarujejo državni in narodni Interesi v Kočevju. Mestni odbor je to preglednikovo poročilo soglasno odobril in sicer na predlog dr. Fr. liega z zahvalo odbora za dosedanje smotreno In vztrajno delovanje predsednika v korist javnosti in ugledu stranke,	”	____
Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seie se vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20. uri.
St. Jakobski okra]: Redne pododborove seje se vršijo vsak petek ob 20. uri pri »Lozarju*.
Krakovsko-trnovski okra]: Redne pododborove seje se vršijo vsak prvi in tretli petek v mesecu ob 20. uri.
Dvorski okra]: Redne pododborove seje se vršijo vsak četrtek ob 20 uri v pisarni Mestnega odbora.
Spodnja Šiška: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek ob 20. uri pri »Valjavcu«.
— Redna seja mestnega odbora NRS v Ljubljani je v torek 16. septembra ob 20. uri v strankini pisarni, \Volfova ulica št. 1-j,
— Tajništvo NRS v Trbovljah posluje vsako soboto od 18. do 20. ure v društveni sobi gostilne Volkar na Vodali. — Kdor ima kako željo, prošnjo ali pritožbo, naj se oglasi v tajništvu. Tukaj se lahko vplača članarina in naročnina na radikalske liste in se sprejemajo priglasi nanovo vstopivših. — Opozarjamo vse člane, da točno vplačujejo naročnino za »Radikalskl Glasnik*. Kdor nima položnice, jo dobi v tajništvu, a le v zgoraj navedenem času
Iz notranje politike
: K sestanku dalmatinskih radikalov. O priliki bivanja g. Ljube Jovanoviča v Dalmaciji so prL občili naši nasprotniki vesti, da je započel g. Jovanovič akcijo proti stališču g. Pašiča. O nesoglasju v radikalni stranici pišemo na drugem mestu. Tu priobčujemo resolucijo, sprejeto na sestanku odposlancev Narodne radikalne stranke iz severne Dalmacije. Glasi se takole: Po izvajanjih g. Ljube Jovanoviča in ostalih narodnih poslancev splitskega in šibenlškega okrožja o političnem položaju in njihovem poslanskem delu, pošiljajo odposlanci navdušene pozdrave preizkušenemu in modremu voditelju Narodne radikalne stranke g. Nikoli Pašlču, obenem izražajo svoje zaupanje narodno radikalnim poslancem in jim nalagajo dolžnost da ohranijo v interesu državne enotnosti in narodnega edinstva kompaktnost in enotnost strank v globokem prepričanju, da se noben državni problem ne more rešiti brez sodelovanja Narodne radikalne stranke, katere sila In moč temelji na njenem edinstvu, njenih načelih in njenih sijajnih tradicijah. Poleg tega je bila odposlana g. Nikoli Pašiču pozdravna brzojavka.
: Izjava bivšega ministra Jankoviča. Vladi-novci so z veliko škodoželjnostjo priobčili vesti o velikih aferah bivšega prometnega ministra g. Ve-lizarja Jankoviča. G. Jankovič Je nato izjavil v »Samoupravi«, da sc rade volje podvrže vsakemu sodišču, pa bilo to častno, parlamentarna anketa, posebno državno ali redno sodišče, ki naj dožene le najmanjšo nepravilnost tekom njegovega večletnega poslovanja. Tako govore samo poštenjaki, ne pa tudi tisti, ki obrekujejo vzornega moža, medtem, ko se naliaja v Inozemstvu.
: Vstop Radlčevcev v vlado. Radičevi zavezniki so končno dosecrli, da so tudi radičevci pri-
pravljeni stopiti v vlado. Radičevci dobe najbrže 4 ministfstva. Radičevi zavezniki so se trudili to doseči, da si utrde svoje omajane postojanke. V bistvu pa se položaj s tem nikakor ni spremenil. Čeprav prisežejo Radlčevski ministri zvestobo kralju in ustavi, je vendar jasno, da vstraja Radič šc naprej na svojem programu, čigar glavna zahteva jc: ustanovitev samostojne hrvatske države.
: Radičevo zborovanje v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Zagrebu nestrpno pričakovani Radičev republikanski tabor, o katerem so napovedovali, da se ga udeleži nad iOO-OOO hrvatskih kmetov. Prišlo pa je okoli 40.000 kmetov iz bližine in daljne okolice. Radič jih je pozdravil z običajnim: »Veličastvenl hrvatski zborel Hvaljen Bog, živila republika D Iz Radičevega govora posnemamo sledeče: Radič je govoril o Angležih kot najbolj pro-svitljcncm svobodnem in bogatem narodu, ki so je sedaj postavil na čelo pacifističnega gibanja. Macdonald je govoril v Ženevi tako, kakor govore in pišejo Hrvati skozi 20 let (najbrže je proslavljal tudi habsburško monarhijo). Nadalje Je omenil novo vlado na Francoskem In dejal da je »fala Bogu« nastopila tudi pri nas izprememba*. Ta vlada g. Davidovića ni seljačka, ni federalistična, ni republikanska, ona ni naša v smislu našega programa ali je naša v smislu evropske demokracije in evropskega parlamentarizma in zato stopimo tudi mi v vlado, da jo podpremo pri izvedbi njenega malega programa. Ce pa ne bo ubogala jo zapustimo. Sicer je mnogo stvari, ki sc niso tudi pod novo vlado popravile. Vse to pa bomo popravili v »seljački državi«. Prvič, odkar živi narod srbski, so se zedinili najboljši sinovi, da si moško pogledamo v oči. Sporazum je težka stvar in treba ca io izvoievatt. V svojem drugem govoru ie
Radič poveličeval republiko kot napredek. S (o vlado bodo Hrvati skušali, da vsaj nekoliko preobrazijo državo v »seljačko«. Cilj Hrvatov pa je: državni zbor v Zagrebu in državna hrvatska vlada. Radičev govor jc vzbudil v vseh beograjskih političnih krogih veliko zanimanje. Vlada je zadovoljna, da sc je držal umerjeno, dasi jc jasnu da Radič ne odstopa niti od federacije, niti od republike. Vstop Radlčevcev v vlado s tem, da oni vstrajajo pri svojem programu samo slabša situacijo.
: Konferenca radikalnih prvakov. Po referatu poslanca Dimi tri jeviča, ki se je udeležil Radičevega zborovanja kot novinar sta se sestala g. Pa-šič in g. Jovanovič in razpravljala o položaju, ki je nastal po Radičevem govoru. Ugotovila sta, da vlada med njima inipol na soglasnost, tako o presoji situacije, kakor tudi o načinu izhoda iz krize, v kateri se naliaja država. Ugotovila sta nadalje, da Radičev govor ni ničesar izpremcnil, ter da vstrala Radič na svojem programu in pri svojih težnjah.'
: Boljševik) in separatisti kot ministri. S tem
vprašanjem se peča beograjska »Samouprava«, ki pravi približno sledeče: Znano je, da je sedanj« vlada odvisna od Stepana Radiča, položaj današnjega kabineta se torej ne spremeni z vstopom radičevih poslancev v vlado. Parlamentarna moč njegova ne bo večja. To pa je stvar g. Davidovića. Nas zanima to vprašanje s stališča ustave in politične pristojnosti. Vlada gosp. Davidovića je sestavljena iz treh skupin, ki vsaj formalno priznavajo ustavo in današnjo državno ureditev. Radičeva skupina pa se smatra za predstavitclja posebnega lirvatskega naroda. Po parlamentarnem sistemu izbere krona predsednika bodoče vlad« in ta izbere svoje tovariše. Predpogoj, da pride kdo v vlado ie, da prizna ustavo, kralja, ako j« država kraljevina, In da je pripravljen vladali po obstoječih zakonih. Radičevi ministri bi morah odgovarjati vsaj tem osnovnim zahtevam. Angleški kralj bi vsekakor odklonil podpis ukaza « imenovanju kakega boljševika za svojega ministra. S stališča radikalne stranke je vseeno, ali so Radičevci v vladi. Ako bi hoteli biti radikali zlobni, bi pozdravili Radičev vstop v vlado, ker jim io pa za ugled države, ne želijo, da bi bik vlada g. Davidovića nazvana največjim ev skini škandalom.
: Polomi Davidovlčcve stranke. Davidoviccvl poslanci so priredili po Srbiji nekaj političnih shodov, na katerih pa so doživeli prave polomije. Srbski del našega naroda ne mara za politiko z. Davidovića, ki se ne straši nezakonitosti samo, da ugodi zahtevam g. Radiča, ki ie njegov pravi gospodar. Tudi na sestanku v Ljubljani je doživel edini Davidovičevec, ki je bil navzoč, pravo pra-mažo.
; Spremembe v diplomatski službi. Z oziroic na vesti o obsežnih spremembah v diplomatski službi piše »Samouprava«, da je to velika napaka, ki bo lahko zelo škodovala ugledu in interesom naše države v inozemstvu. Odkar je bila radikalna stranka na vladi, je vedno pazila, da je obdržala v zunanje politični službi staro osobje, Jasno ie namreč, da ne bi imele države zaupanja v naše diplomatske predstavnike, ki bi bili vsak čas lahko odpoklicani. Radi tega svari sedanjo vlado pred ustvarjanjem sličnih precendenčnih slučajev.
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik!4.
OD
OD
O.D
LEKE NA ROKE
MESTNI TRG S
ERNATOVIČ
Tedenske vesti
— Krst sina kneza Pavla. Dne 4. t. m. je krstil v Londonu ruski svečenik Lulukin sina kneza Havla, ki je dobil ime Aleksander.
— Lep vzgled osivelih narodnih borcev. Medstrankarski narodni odbor v Mariboru je sklenil strogo kontrolo nad slovenskimi volilci. No te kontrole ne potrebujejo upokojeni učitelji, ki so na svojem sestanku sklenili, da pojdejo do zadnjega moža na volišče. To potrebo čutijo osiveli starčki, ki znajo ceniti svobodo. Čast jim, ostali pa Hm dne 21. t. m. sledite!
— Iščejo se prodajalci lista. Upravništvo velikega in uglednega beograjskega lista glavnega organa Narodne radikalno stranke »Samouprava« išče prodajalce tega lista v Ljubljani, Celju in Mariboru (Naslov:	Administracija »Samouprave«,
Beograd).
— Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu In gospodinjski šoli v Šmihelu javlja Interesentom, da jc za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu že dovolj prosilcev, istotako jc popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v Šmihelu In se ne sprejemajo prošnje za ta zavod več. V celoletnem oddelku kmetijske šote na Ormu je pa šc dovolj mest na razpolago in sc vabijo zlasti mladeniči Iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično Izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do !. oktobra t. 1. pri ravnatelju šole.
— Izenačenje davčne zakonodaje. Finančni minister jc zbral materijal za načrt zakona o izenačenju davčne zakonodaje.
Srednja kmetijska šola v Mariboru. Po od redbi ministrstva za kmetijstvo in vode jc odredilo, da sc mora zopet otvoriti prvi letnik tc šole.
— Nov prošt v Novem mestu. Za prošta v Novem mestu jc imenovan bivši spiritual samostana v Škofji I.oki, duhovni sveta k g. Karel Čerin. G. prošt je v najlepši moški dobi 47 let.
— Jerančič spoznan krivim. Našim čitateljem bo šc v spominu zagoneten umor na ljubljanskem polju, čigar žrtev je postala mlada Fanika Petkovšek. Umora je bil osumljen njen ljubimec Alojzij
Jerančič, ki Jo Jc spremljal krHičnetca večera Jo
mesta umora. Obsojen je bil radi uboja na štiri leta težke ječe.
— Angleščina na naših srednjih šolah. Po poročilih iz Beograda sc bo vršila pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu anketa o uvedbi angleščine na naših srednjih šolah.
— Smrt naših rojakov v Amerik!. V Ameriki so umrli naslednji naši rojaki; Franc Mesojedec v Clevelandu, star 53 let, doma Iz Vel. Lašč- V Ameriki jc bi! 29 let. V Warevi!u je umrl Martin Turek, ki je zapustil šestero decc, ki so jih vzeli k sebi dobri ljudje, ker jim jc pred desetimi meseci umrla tudi mati Nadalje je umrl Janez Špenko iz Podgore pri Dolu.
Na Bledu je Izginil občinski stražnik Franc Peternel, nc da bi svojcem povedal, kaj namerava. Radi tega sklepajo, da sc mu je morda pripetila nesreča. Zapustil jc ženo In tri male otroke.
Volil ve v Kočevju. Naknadno smo dobili šc sledeče poročilo. Volitve so potrdile korektnost ljudskega Štetja iz I. 1921. Nemci so postavili vse na volišče, tudi bolnike in težke pohabljence. 7.:\ kandidate so postavili na sigurna mesta U' po-polnotna zanesljive nacijonaine Nemce- Uh smo Slovenci navzlic temu izbojevali tako lepo zmago, gre v prvi vrsti zahvala slovenskim delavcem, ki so z veseljem storili svojo narodno dolžnost v taki meri, da so lahko marsikateremu slovenskemu in-jeHgcntu — tudi akadcuiičnc izobrazbe — za vzor. Številke pa, ki so pripadle pri teli volitvah posameznim strankam, se »e smejo vzeti kot merilo strankinih moči. V sokišnem se je šlo v hoj pod narodnim geslom v obeli taborih in slovenskim voiilcem sc je izdalo gesto, da Je vseeno, ali volijo prvo ali zadnjo Skrinjico, samo da volijo.
— Izdajanje izseljeniških potniških listov za vse države razen 2cdinjenili držav le im naredbi ministrstva za socialno politiko prenešeno na po-kentske oiHastl Dotična oblast tosta potni list v todinih dneh po vložitvi prošnje.
— Pocenitev tobačnih Izdelkov. Iz Beograda prihajajo vesti, da se z ozirom na letošnjo dobro letino tobaka, znižajo ccnc tobačnim izdclkoin.
— Mednarodni dijaški kongres v Varšavi. V Varšavi se je vrši! 12. t m. redni kongres medna-ordne dflaške zveze Sovjetski dijaki so udeležbo Odkioiidr Naša vlada Je nakazala naši delegaciji )2 000 Din podpore
—	110 letni kmet Jnrij la Molara ie umil te ini v italijanski pokrajini Bcncvcnt.
—	300 letnica čokolade. Letos poteče 300 let odkar sc jc v Franeta pojavila prva čokolada
— Za brezposelne. Državna borza dela v Ljubljani naznanja vsem brezposelnim brez razlike spola, če so oni ročni, duševni ali navadni (nekvalificirani) delavci, da se kot taki osebno ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela- Osebno se jc priglasiti onim, ki bivajo v mestu ali okolici one Borze dela, v katere delokrogu bivajo in jim je pri vpisu predložiti potrebne isprave (delavsko knjižico, spričevala, domovinski list i. dr.). Onim pa, ki javijo svoj prigias pismeno, je navesti natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samski, oženjen), število nepreskrbljenih otrok, pristojnost, poklic (da--li je specialni delavec in v čem), kakšno plačo zaideva, koliko časa je brez dela ali službe in kje želi delo. Nepravilne navedbe brezposlenea izključujejo od posredovanja dela.
— Nenavaden vzrok samomora. V veliki Ki-kiudi se jc zastrupila žena Ledkuch, ker Jc prišel njen mož šele po polnoči iz vesele družbe.
— Caruga ne mara umreti. Listi poročajo, da so vložili zagovorniki Carugc in njegovih pajdašev priziv proti smrtni obsodbi. Morda računajo na pomoč Stipe Radiča? Ne bo pomagalo!
— Juridična fakulteta v Sarajevu. Vršijo se priprave za otvoritev juridične fakultete v Sarajevu.
— Z grozdjem so prčeli v južni Afriki krmiti govedo na ta način, da ga suše in napravljajo rozine. Grozdje je tam cenejše nego seno.
— Del ameriške mornarice poseli koncem oktobra našo mornarico in se ustavi v vseh naših važnejših pristaniščih.
—	institut za hipnozo v Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje namerava ustanoviti v Beogradu institut za hipnozo, ki bo služil za moderno zdravljenje živčnih bolezni ter za spopoi-njevanje v kriminalistiki.
—	50.000 dolarjev letne nagrade bo dobival 32 letni Sevniur Barker Gilbert kot predsednik komisije za nadzorovanje točne izvršitve londonskega sporazuma. To jc okoli 4 milijone dinarjev. Ni slabo!
— Morska deklica. Iz Solfra poročajo, da se je tam rodilo dete, ki ima zgornje telo človeško spodnje telo pa izgleda kakor zadnji del ribe z rein«n. Dogodek Je seveda vzbudil Izredno zanimanje v zdravniških krogih.
— Poprava cest v Sloveniji. Minister za javna deta je dovolil za popravo cest v Sloveniji, ki so zelo trpele zaradi elementarnih nezgod in povodnji, kredit v znesku 2,300.000 Din.
Socijalni vestnik
s Nov stanovanjMkl zakon. Ministrstvo socialne politike izdeluje nov stanovanjski zakon, ki stopi v veljavo 1. jan. 1925. Ta zakon se ne bo tikal lokalov, temveč samo stanovanj, a tudi teh ne na deželi. Razumljivo je, da je v tem oziru težko ustreči obema prizadetima strankama. Zakonski načrt predvideva zvišanje najemnine in nedotakljivost stanovanjskih najemnikov Upoštevali pa se bodo gospodarsko šibkejši hišni lastniki in najemniki.
s Za brezposelne slovenske delavce. Ing. Vlado Dekleva sporoča, da se nudi marljivim delavcem zaslužek v železnem rudniku na Francoskem, kjer je sam zapostcu. V rudniku traja delo 8 ur dnevno s plačo 20 do 30 frankov. V teh 8 urah je všteta tudi vožnja, tako da traja delo le 6 ur. Mesečno si lahko prihrani vsak delavec čez 1000 Din. Kdor se zato zanima naj pošlje svoj naslov na ing. V. Dekleva Hauts Fourneauz d’ Uekan-ge, Farges et aclcries dc Nord ct Lorratne Uekan-xe (Moscilc) France.
Za kratek čas.
s Za prehrano pasivnih krajev namerava vlada najeti pri Narodni banki 10 milijonov dinarjev
posojila
— Zakon o Invalidih za socialno politiko ie izdelalo načrt zakona o invalidih. Po tem načrtu dobe popofnoina nesposobni Invalidi 750 dinarjev mesečno, ostali pa sorazmerno s svojo nesposobnostjo.
s Za osetnorni delavnik. V Bernu so se sestali ministra za javna dela Nemčije. Franclje, Anglije in Belgije, da razpravljalo o washingtonskl resoluciji glede osemurnika. Ministra so se sporazumeli, da je treba iz socialnih in kulturnih vzrokov uveljaviti povsodl osemurnlk Sklenili so, da bodo svojini vladam predlagali, da washingtonsko resolucijo o osemurnikn ratlftclrajo.
S Brezposelnost v Angliji. Po zadnji statistiki znaša število brezposelnih v Angiiii 1,162.700 oseb, okoli 100 000 mani kakor koncem pretcklc-la lota.
Dopisi
d Šmarje. Dasi ie šolska oblast naši občini letošnjo pomlad zapretila, da ji ne pošlje učitelj'« skih moči, če se ne bodo preskrbela učiteljska stanovanja, se vendar to ni zgodilo. Občinsko poslopje, namenjeno deloma za učilnico, deloma za stanovanje učiteljskim močem, je sicer sezidano^ ali ometano šc ni, brez oken je in vrat, torej povsem neporabno, dasi se je šolsko leto že pričelo. Hiidomušneži in šaljivci pa delajo pri tein razne dovtipe glede občinskih zastopnikov, ki tako imenitno skrbe učiteljem za suha in zdrava stanovanja in šolski mladini, naši bodočnosti za zdrave in svetle šolske sobe, da so zidovje sušili celo poletje. Upamo, da sc bo z delom pri občinski hiši kar najiiitrcjc zopet pričelo In kmalu dovršilo. — Letos imamo jako dobro sadno letino In bomo za jabolka in hruške izkuplli lepe denarje. Vozimo ga na ljubljanski trg pa tudi doi ma ga prckupcem dosti prodamo. Ker je suho sadje važna zimska hrana, jabolka in hruške pridno sušimo. Jako mnogo kmetov kuba iz sadja žganje, ki pa ljudem večkrat bolj škoduje nego koristi. Zato pa nmni gospodarji sadje rajši suše kakor pa da bi ga kuhali v žganje, ki prav za prav ngi!o ali nič ne zaleže.
d Brezovica. Jako lep duševni užitek nam je preskrbel nedavno tega gosp. Gregorin, član ljubljanskega opernega In dramatičnega gledališča* Zbral je krog sebe mlade inteligentne moči in jih toliko časa vežbal in uril v gledališki umetnosti, da so Igro »Mrak« prav mojstrsko igrali in smo vsi gledalci odhajali od predstave a edino željo, da bi nam g. Gregorin še večkrat preskrbel tako lep užitek. Dandanes imajo razni rokodelci lepo dohodke. Zato se gredo mladeniči, ki so izstopili iz šole in jih ne potrebujejo doma učit rokodelstva. Posledica tega je, da današnji dan kmet pa-« stfrja težko najde, kar je bilo pred vojno silno lahko. Tako se izpreminjajo časi. Da se naša nt'a-dina pridno uči raznega rokodelstva, je vsekako vesel pojav.
d Sv. Vid nad Cerknico. Letošnje poletje nas jc zadela huda nesreča. Toča je uničila v polovici v našo faro spadajočih vasi poljski pridelek tako, da sl bodo morali prizadeti gospodarji živež kupovati. Naši kmetje imajo največje bogastvo v gozdi*. Ali če bo še nekaj let v gozdu tako pola sekira, kakor se to dandanes godi. bomo imclt namesto lepih gozdov samo goličave. Najbolj ne-usrnlfieno gospodarijo z gozdom slromuSncjšl kmetje, da bodo čez par let šc večji reveži kakor so že. A, da bi ti kratkovidneži goličave vsa) nanovo pogozdili, kar pa jim, žal, še na misel ne pride* Svoje dni Jc bil kmet postavno primoran, da je gozdne goličave zopet pogozdil z mladimi hojami In smrekami ter tako vsaj nekoliko poskrbel za svojo in svojih potomcev bodočnost. Umestno bi bilo, da bi odločilni faktorji v varstvo gozdov, tega največjega zaklada naše dežele, vse potreb-« no ukrenili In s tem pokazali, da jim jc skrb za kmeta tudi v srcu in ne samo na jeziku.
L- Lipovec: 2ivetU enodejanka (»Spodobni ljudje- UL) Splošna knjižnica str. 32. V Ljubljani 1924. Zatožila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 48. Cena broš. Din. 6. Kot tretja v vrsti ie v, okvirju L. Lipovec; »Spodobni ljudje« izšla pravkar enodejanka »Živetil«-------Dejanje te igre so
vrši v večjem mestu nekaj mesecev pred svetovno vojno. Beda pcuzljonirane vdove in sirote je ozadje, stremljenje mlade življenja polne Beata po uživanju, po rešitvi iz ležečih spon bivšega pokvarjenega ljubimca izkoriščevalca, iz ozračja morečega Idealnega oboževalca, iz tlačeče materialne bede pa je platforma, na kateri sc razvija kos življenja poln konfliktov in zagat. Moralna stran oakoobzornega življenja sc pojavlja v vseh svojih malih in velikih vzrokih in konsekvencah. Nizki instinkti se dušijo in prodirajo. Različni markantno orisani tipi. večinoma prežeti le od lastnega egoizma, silijo s parolo: Živeti! v ospredje. Fntafcjanka je zelo zanimiva po svojem dejanju. Po svoji satiri, po verno prikazanem živlienju. Gledalcu ob uprizoritvi te igre ati pa bralcu bo ta enodejanka brezdvomno služila v prijetno zabavo, a tudi v resno raatmišhanie. Oprema knjižice jc. kakor sploh vseh zvezkov »Splošne knjižnice« okusna in vdedostojna, cena pa, ki je izredno nizka (Din. 6) gotovo nc bo nikomur ovira, da bi si ne nabavila to mično knjigo.
Poravnajte naročnino!
Iz vsesa sveta
Po Ženevski konferenci.
Ženevska konferenca je končala tako, kakor je bilo pričakovati po Macdonaldovcm in Herriotovem govoru. Kljub Herriotovi kon-cilijantnosti napratti svojemu londonskemu tovarišu se ni mogel Hcrriot priključiti njegovi tezi o razsodišču brez potrebnih jamstev, ki bi edina omogočila in tudi zavarovala mir. Herriotovo stališče so seveda odobrile tudi vse male države, ki ne morejo brez nadalj-nega zaupati svoj obstoj samo mednarodnemu razsodišču, kakor žele to Angleži, ki imajo dovolj ugleda, da tudi na ta način ščitijo svoje interese. V Ženevi so ostale samo posamezne komisije, ki proučujejo razne predložene načrte. Na tem mestu ne smemo zamolčati, da je žela naša delegacija precejšen neuspeh, ker ni dobila med zastopniki raznih držav toliko zaupanja, da bi bil naš zunanji minister dosegel kako važno predsedniško mesto.
Francosko - rusko zbližanje.
Iz Francije prihajajo vesti, da vzpostavi francoska vlada v najkrajšem času odnošaje z Rusijo. To bi bil važen politični dogodek povojne dobe. Francija se ni mogla v to vprašanje spuščati toliko časa, da ni bilo rešeno pereče odškodninsko vprašanje, od katerega so odvisne francoske državne finance. Francija se je med vojno zelo zadolžila, njene naj-lepŠe pokrajine so bile porušene, obnova je zahtevala težke milijone. Francija je z vsemi silami delala na to, da dobi od Nemcev denar. Napori za dosego tega svojega cilja so absorbirali vse njene moči in nikakor se ni mogla spustiti v razpravo o francosko - ruskih od-nošajih. Francija je namreč na tem vprašanju silno interesirana. Ona je bila glavna upnica carske vlade. Francozi so imeli v Rusiji naložene težke milijarde, o katerih niso hoteli Rusi prvotno ničesar slišati. Toda sčasoma je Rusija opustila svoje stališče »splendld iso-lation« in pričela iskati stike z ostalimi državami, ker je potrebovala njihov kapital. Vsaka država pa je zahtevala za svoje priznanje sovjetske države razne koncesije v prvi vrsti pa seveda priznanje starih carskih dolgov. Toda dočim je Šlo pri angleško - ruskih pogajanjih v prvi vrsti za interese angleškega velekapitala, so med Francozi v glavnem zainteresirani srednji sloji, obrtniki, uradništvo in mali rentniki, ki imajo svoje prihranke naložene v Rusiji. Sedaj torej, ko je odškodninsko vprašanje v glavnem rešeno, je dana Franciji možnost raz pravljati tudi o tem vprašanju. — Pripomniti moramo, da bi imelo francosko priznanje sovjetske Rusije vpliv tudi na razne druge države, predvsem seveda na države Male antante.
Dr. Marinkovič proti Rusiji.
Glede naših odnošajev do sovjetske Rusije se je izrazil zunanji minister dr. Marinkovič sledeče: »Kar se tiče odnošajev naše države s sovjetsko Rusijo, je prepustila Mala antanta svojim članicam popolno svobodo. Spomenica Rakovskega angleški vladi, v kateri zahteva sovjetska Rusija federativno ureditev Jugoslavije, je naravnost unikum in nesramnost, ker se na tak način vmešavajo sovjeti v naše notranje razmere. Minister noče niti slišati kaj takega, še matij pa vzeti tako spomenico na znanje. Ako bo Rusija tako postopala, naj nikar ne upa, da bo vzpostavila odnošaje z nami Mi se jih ne bojimo, in tudi sicer nimamo od sovjetov nobene koristi. Najmanj pa moremo dopustiti, da z nami tako govore. Mi bomo z njimi razpravljali te na
temelju enakopravnosti, na načelu, ki velja za vse.«
Todor Aleksandrov ubit.
Med naše najncpomirljivcjše nasprotnike je brezdvomno spadal Todor Aleksandrov, vodja makedonstvujuščih, ki je še nedavno Pisal odprto pismo Stjepanu Radiču. Danes je ta mož, ki je postal po svojem fanatizmu in svoji organizaciji znan po vsem svetu, mrtev. V svet je prispelo še premalo vesti, da bi mogli natančno navesti razloge, ki so vodili njegove morilce, da so mu v nedeljo v skritem gorskem mestu Džumaji prestrigli nit življenja na način, ki ga je za svojega življenja najbolj ljubil. Eno pa je gotovo: Todor Aleksandrov ni padel slučajno, umor ni čin posameznika, marveč ic akt, ki je potekal iz volje bojne enote, ki nasprotuje delu in tendencam Todora Aleksandrova. Proti njegovim ciljem in metodam se je obrnilo krilo lastnih pristašev in to je najznačilnejše za krvavo noč v Džumaji.
Izključeno «i, da pripomore njegova smrt do razčišeenja notranjih razmer na Bolgarskem, kakor je pripomogel umor Matteottija k razčiščenju razmer v fašistovski Italiji. Istega večera je bilo ubitih tudi šest detektivov, pet četnikov, en polkovnik in vojvoda Aieko-paša. Morilca sta bila linčana na licu mesta.
Umor fašlstovskega poslanca v Italiji.
Italija zopet zaznamuje krvav dogodek, ki ni ne prvi, ne zadnji v eri fašistovskega režima. Tokrat je teki komunist umoril faši-stevskega poslanca Cassalinija. Radi tega umora je prišlo v raznih mestih do krvopre-iitja. Opozicijonalni listi so morali biti zastraženi.
Stavka v Avstriji.
V Avstriji je izbruhnila v kovinarski industriji stavka radi spora med delavstvom in industrije!. Stavka je zavzela široke dimenzije. Vlada se trudi najti Izhod iz dileme s tem, da priznava, da industrija z ozirom na visoke produkcijske stroške ne more pristati na zvišanje mezd, na drugi strani pa ne odreka delavcem z ozirom na naraščajočo draginjo upravičenosti do višjih mezdnih zahtev. Pričakovati je, da se stavka razširi tudi na druge panoge. Danes stavka okrog 50.000 delavcev.
RBONOTON
CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407
Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
Gospodarstvo
Vrednost denarja.
Za 100 laskih lir dobiš okrog 320 dinarjev, 4 1 dolar dobiš okrog 70 dinarjev, za 100 čeških krol dobiš okrog 220 dinarj'ev. za 10 avstrijskih kr« dobiš okrog 220 dinarjev, za 100 avstrijskih krol dobiš okrog 0.102 dinarjev, za 100 francoskili frankov dobiš okrog 395 dinarjev.
g Izvoz preko Rakeka v avgustu t. 1. V nie seču avgustu t. I. se je Izvozilo preko Rakeka i; naše države v Italijo 1527 konj, 1435 kobil, 16 žre bet. 1636 bikov, 5218 volov, 1724 krav, 3148 juu cev in 274 telet, nadalje 53 vagonov mesa, sla nine, salame, koze, perja in 137.617 komadov perutnine, 4726 rac. 904 gosi, skupaj 43 vagonov.
g tfmeljska letina v Sloveniji. Letošnja tetina hmelja v Sloveniji zhaša 1200 ton. Kakovosl in barva sta izborni.
g Veliko pomanjkanje vagonov v Sloveniji.
Iz krogov tukajšnjih izvoznikov sc pritožujejo, da se v Sloveniji v zadnjem času dobivajo vagoni le v zelo omejenem števflu. Posebno Izvozniki lesa trpe radi tega ogromno škodo. Kakor se čuje, sc nahaja sedaj velika večina vagonov v Vojvodini. Pozivamo prometno ministrstvo, da omogoči pravilno razdelitev vagonov.
g Carinski dohodki. V tretji dekadi meseca avgusta t. I. 60 milijonov 896.944 dinarjev napram 50 milijonom 71.287 dinarjev v drugi desetini avgusta t. i. Od I. aprila t. I. pa do 31. avgusta t 1. so dosegli carinski dohodki 674 milijonov 103.296 dinarjev napram 669 milijonom 812.007 dinarjev V istem razdobju preteklega leta.
g Stanje posevkov v prvi polovici avgusta j( bilo po službenih podatkih med dobrim in zelo dobrim. Računa se, da znaša pridelek na ha v q: * bački oblasti: pšenice, ozimne 15, jare 13, ječment ozimnega 13, jarega 12, rži ozimne 15; v ljubljanski oblasti: pšenice ozimne 9.64, jare 6.98, ječmena ozimnega 9 08, jarega 9.95, rži oznnne 9.7, jarc 8.35.
g Priredba rentnine za davčno leto 1923 je
dovršena. Davčni obvczanci imajo pravico vpogleda do 15. septembra pri mestnem magistratu, davčnem uradu za mesto ali davčni administraciji g Svetovna žetev i92i. Mednarodni poljedcl' ski zavod v Rimu objavlja podatke o rezultatu 1® tošuje svetovne žetve. Iz teh podatkov je ra» vidno, da razen ovsa zaostaja letošnja žetev vsel drugih žit za lanskim letom in celo za povprečne^ žetvijo 1918—1922. Kar se severne pobite tič«; je slaba srednja žetev. Na južni pohiti se obeli v Argentiniji dobra žetev. V Avstrajili pričakujek zapadne pokrajine dobro žetev, dočim potr buiri-južne pokrajine dežja.
g Slaba žetev na Francoskem. Neprestan dež je bit za francosko žetev naravnost katastrofalen. Se v juliju sc je mislilo, da bo letošnja žetev neprimerno boljša od lanske. Sedaj pa je jasno, da bo dosti slabejša. Hektometer žita telita dane« komaj 70 kilogramov. Na severu in vzhodu Francije sc žetev vslcd neprestanega dežja sploh še ni mogla vršiti. Nedostatck letošnje žetve bo mogoče pokriti samo z uvozom tujega žita.
g Proga Ljubljana — Split. Kakor poročajo fz Beograda, je prometno ministrstvo obljubilo, da se bodo že v tekoči jeseni zaključila deta pri trasiranju nove železniške proge Kočevje — Brod na Kolpi — Srpske Moravice. To bo najbližja zveza Slovenije r. monem. Po teh vesteh hi se začel tovorni in potniški promet že koncem novembra tega leta.
g Odprava nedeljskih tarif r telefonskem in telegrafskem prometu. Na podlagi odredbe ministra za pošte m telegraf so odpravljene dosedanje trikratne pristoHnne za nujne telefonske govore in brzojavke ob nedeljah
g Vinska kriza v Italiji. Dan na dan prihajajo k MusoJiniju odposlanstva, ki se pritožuiak) nad gospodarskim položajem, kj je nastopil v državi vslcd v'nske krize. Vzrok krizi je previsok vinski del Vele r
g Proga Užlcc—Vard«š*e. Po poročilih listov obratuje proga Užice—Vardištc že od 31. avgusta t 1.
g Vojvodinske banke. Te dni se vrši v Pančevu konferenca vodilnih vojvodinskih bank, na kateri nameravajo ustanoviti Zvezo vojvodinskih bank V to zvezo hi vstopile tudi banke v Sremu, g Zvišanje cen lesu v Avstriji. Ker so lesni In-dustrifcl pristali ha zvišanje plač svojim uslužbencem, se bodo cene lesu dvignile.
g Produkcija cementa v Dalmaciji dosega okrog 300.000 ton letno. Izvozi se ga približno 250, tisoč fon v vrednosti 120 milijonov Uiinarjev
g Popis denarnih zavodov SHS. Uredništvo; Almanaha k. SHS, Zagreb, Moravska 30 je izda-l to nov »Popis novčanih zavodov kr. SHS«.
Za naše gosnodiniie
k Petrolejke razširjajo čestokrat zelo neprijeten ([nli. Tega je kriv večkrat petrolej, pa tudi svetilke same. Treba jih je pogostokrat temeljito osnažiti, ker posebno nesnažne svetilke rade smrde, a je tudi nevarnost da eksplodirajo. Tudi stenj ne sme biti prestar; zato ne devlji predolgega stenja v svetilko, temveč ga raje prereži in spravi polovico. Novi stenj deni v močan vinski kis in potem ga posuši, pa se ti svetilka ne bo kadila.
k Krompir sc poboljša. Slab krompir operi in pristavi v mrzli vodi. Ko zavre, odlij prvo vodo, zalij zopet z mrzlo, posoli In deni vmes malo kiimne in strok česna.
k Oljnate madeže od strojev v perilu namaži s surovim maslom in izperi z bencinom.
k Belo perilo. Ako prldeneš perilu, ko sc kuba nekaj stolčenih surovih jaičevih lupin postane perilo lepo belo. To priprosto sredstvo docela nadomešča škodljivo klorovo apno ali pa bclenjc na solncu.
k Sredstvo proti moljem. Namoči v ostrem Špiiini pest kafre in zdrobljenega španskega'popra. Zamaši steklenico in jo pusti stati par dni na 'solncu, da se kafra razstopi. Potem poškropi enakomerno in gosto kožuhovino s to tekočino in jo aavij v sveže platnene rute.
k Razpokana jajca, ki bi mogla pri kuhanju ; izteči, zavij v svilnat papir ter jih potem deni v .vrelo vodo. Tanki papir sc tedaj prilepi k jajcu in gamaši razpokana mesta.
’ k Pesek za cvetice v loncih mora biti iz rete, pesek iz jam je poln prsti in gnilobe, treba ga je (kobro oprati pred uporabo.
k Moka. ako ni šaha pride kruh bol) težak, ato jo razgrni na zračnem prostoru iti na velikem papirju, da sc presuši, pa bo kruh lažji in bolj okusen, nikakor ne suneš spravljati te moke v zatrle škatlic in skrinje.
Zdravstvo
— Proti zastrupljeni« krvi. čestokrat se zgodi, da S" zbode kdo s pere&otn, ki ie bilo v črnilu, pa si na ta način zastrupi kri. Prav tako si človek lahko zastrupi kri s šivanko ali z gorečo vžigalico, ako je skočilo z nje nekoliko fosfora na prst, ter sc je opalila koža. Dotično mesto hitro steče tn boli. Proti temu hitro pomaga priprosto tredstvo, namreč mleko. Treba samo vtakniti prst ali roko v mleko, ki se od otekline kmalu segreje; zato je treba mleko parkrat prenienjatl. Ranlc-kcc bo kmalu opazil, da mu je odleglo In tekom me ure mine nevarnost zastrupljenja.
z Repikovo olje za izpadanje las. Na po! kg kuhe repikovc (Klette) korenine nalij 1 kg iinega laškega olja, 12 gramov francoskega olja, 10 g Španskega olju in 4 g kiinčkovega olja. Lonec postavi v večji lonec tako, da ne pride dno na dno, vlij pod manjši lonec vode in postavi na ognjišče, da se voda segreje ali ne zavre. Tako naj stoji štiri ure v topli vodi. Nato odstavi in pusti stati de-,et dni, premešaj pa vsak dan, potem prekapiji skozi krpo in daj malo pemvanskega balzama za vonj. Kadar rabiš namoči krpico in tari kožo, kar delaj vsak četrti ali šesti dan, kakor pije koža «ast; preveč ni dobro. Enkrat ali dvakrat v mesecu skuhaj inckine, precedi in razmaži po glav! rumenjak in izperi z mekinino izkuho.
z Nočno potenje je mučni spremljevalec nekaterih bolezni. Res je pot regulator teles, vročine In e morajo nekatere bolezni in nekateri ljudje Iz-mtiti, ali preveč potenja oslabi telo. Jemlji trikrat na dan po 10 kapljic žepiičncga olja na janežev) rodi (Oboje se dobi v drogeriji.) Ali pij žajbeljev čaj in umivaj se z njim vsak večer. Zjutraj se umr) po ceteni telesu z okisano vodo.
Zapiski
«= Znamenje časa. Pevsko društvo iVlašič« v bosanskem Travniku je te dni proslavilo svojo 25-!etnico. V reklamne svrhe je Izdalo vabilo, ki vsebuje med drugim sledeče:	^Travnik jc bil
nekdaj glavno mesto Bosne, kjer so imeli svoj pre-stoji stara trdnjava, ki priča o njegovi nekdanji Ijcvl, marveč turški) — vezirji. Zadnji Je vladal lu sloviti Omcr-paša (zadnji poturica). Sc danes stoje stara trdnjava, ki priča o njegovi nekdanji slavi in moči«, (ki sl io je pridobil s pobijanjem slovanske raje). — Vlada naj nakaže potrebno vsoto za vzdrževanje trdnjave. Šta kažete g-Davidov ić?
Širite naš listi
Ženski ral
Angležinja Carrie Chapman Cattova, ki je objavila s svojih potovanj že marsikaj zanimivega, je prepotovala tudi večji del Sumatre. V zahodnem kotu tega ogromnega malajskega otoka je našla priprost narodič Mcnangkabanov. Pri njili jc bila nekdaj pradavna navada, da sta morala mož In žena živeti v hiši tašče; kasneje ie bilo tam po vplivu islamske vere uvedeno mnogoženstvo. Mož, ki ima več žen, mora živeti stalim pri svoji lastni materi ter mora žrtvovati vsem ženam popolnoma enako dobo na leto. Če ima tak Mcnangkaban n. pr. štiri žene, mora živeti z vsako ženo vsak mesec teden dni pri svoji materi. Da niso hčere v ničemer prikrajšane ter da dobe vse istotoliko pozornosti In darov, za to se brigajo njili matere, tašče. Sc nedavno so žene popolnoma vzdrževale svoje može, ker možje so lenuhi, ki ničesar ne delajo, nego le lenarijo In uživajo sladkosti zakonskega življenja. Žene delajo, pridobivajo in preživljajo svoje može, prav kakor delajo to pridne čebele v ulnjaku svojini možem :— trotom. Tudi ti možje nimajo nobenih drugih pravic, kakor pravice trotov.
Holandci pa s temi razmerami niso bili zadovoljni in so silili može, naj sc osvobodc nedostojnega Suženjstva. Pod pritiskom Holandcev so zdčeli končno tudi ti možje delati, služiti in prinašati ženam svoj zaslužek za preživljanje. Težko sc je vzbudila v teh privilegiranih lenuhih samozavest in moška čast. Prejšnje življenje, ki jc bilo izpolnjeno le z uživanjem ženinih darov in ženine ljubezni, jc bilo seveda zelo prijetno. Dolgo je trajalo, dokler so jih Holandci prepričali, da je tako živinsko življenje moža nedostojno. In šele v zadnjem času so spoznale tudi žene, da je sramota za moža, ako se daje žlviti od žene.
Možje si morajo žene kupovati In plačali staršem za ženo 400—1200 kron. čim boljše in uglednejše hiše je žena, temi dražja je. Zato pa je mož resnično zaljubljen v svojo ženo. Ker brez ljubezni bi pač ne kupoval žene. Včasih pa se zgodi, da se žena moža naveliča; nikdar pa se baje šc ni zgodilo, da bi sc mož naveličal žene. Narodni sodnik razloči zakon na ženino zahtevo, ne da bi smel mož ugovarjati. Dasl je morda mož še vedno silno zaljubljen v svojo ženo, se vendar ne sme upirati ločitvi zakona, ker bi ga ves narod zaničeval in obsojal. Po ločitvi ostanejo otroci v hiši svojih mater in ohdržc materno ime. Kadar žena umre, dobe vse imetje otroci, a vselej hčerke večje deleže kot sinovi. Najstareiša hči postane gospodinja in njej se morajo pokoriti vsi, tudi oče. če jc ostal zakon brez otrok, sme žena vzeti za svoje tuje dete; največkrat si vzame žena tujo deklico, ki postane njen dedič. V nobenem slučaju pa mož ne more po ženi ničesar podedovati.
SmeSnice
Strah ni vedno vrag. K davčnemu uradu pride nepismen kmet, da plača svoje dolgove. Uradnik mu pomoli pod nos pobotnico in reče:
»Napravite križ!«
Kmet se v velikem strahu pokriža in vpraša: »Prosim jih gospod, ali naj zmolim tudi »Očenaš« In »Češčeno Marijo?«
*
Dijaška. Dijak starinarju: »Kupite ta roman, potrebujem denarja.« — Starinar:	»Jaz kupujem
samo popolne knjižnice.« — Dijak: »To je vendar moja popolna knjižnica.«
Kratkočasnlce.
V baru: Olga, ali si res moja? — Ona: Do
poslednje kapljice-šampanjca ...
*
Otroška iznajdba. Učitelj: Zvonimir, kako spoznaš, da je dan? — Zvonimir: Pogledam, če jc prišel že domov ata. Ako jc doma, ie že zora.
* Brzojavne žice In Živali Pri nas posedajo včasih cele vrsto ptic na brzojavnih žkah, v naglem letu proti žicam sc ubije jerebica, šoja in voga. V Indiji menijo opice, da so žice in drogi njim postavljena priprava za telovadbo. Na Javi je opazoval nadzornik žic, da izkljujejo žolne velike luknje v trdi les drogov; najbrž v misli, da povzroča šumenje v drogu kaka žuželka. Na Norveškem obložilo zasajene droge z velikimi kamni. V nekem kraju so bili tl kamni vsako jutro odmatani. Oblast jc iskala krivce In je nastavila stražo; prišel ie medved, ki je pritiskal šape k drogu in godrnjaje razmetal kamenje, menil je, da Sumi v drogu roj os In da pride do medu.
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podrla). Odg. urednik: Ivo Kisovca Tiska »Zvezna tiskarna.
Z malim stroškom Vam napravi
najboljšo hrano I
L______________________________^
J. SLANOVIC
stavbni in umetni Ifijulavnižar
se
priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
LiPBUANA,
ŠeBenburgova ul. 6.
Kar ne veš, vprašaji
Univerzalni Informativni Biro
vv ARGUS“
Knez Mihailova ul. 35. Tel, 6—25.
BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Originalne (pravel
potrebščine (fixat, preservat Itd.) za
OPflLOGRilPH
kakor tudi kompletne :: aparate dobite ::
samo
prt lud. Baraga, Ljubljana,
šelenburgova ulica 6/1.