*-6TO 911. ST. 130
GLiSILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADIS«
Po kongresu ZKS
Sesti kongres Zveze komunistov Slovenije je posebej pomemben iz dveh razlogov. Prvič v zgodovini slovenskih komunistov so na kongresu sprejeli statut in drugič je pomen kongresa še v tem, da je bil pred kongresom Zveze komunistov Jugoslavije, kajti doslej je bil vedno za njim.
Iz obojega pa je videti, da se uveljavljajo v jugoslovanski družbeni skupnosti novi tokovi, ki pomenijo močnejše uveljavljanje nacionalnih socialističnih skupnosti kot državnih skupnosti in da je urejanje medsebojnih odnosov stopilo v novo obdobje. Vse doslej je namreč veljalo načelo, da je nacionalno vprašanje z avnojskimi sklepi pri nas enkrat za vselej pravično urejeno, ko so se narodi Jugoslavije izrekli za skupno življenje v socialistični državi. Vendar je življenje vedno bolj kazalo, da nacionalna enakopravnost ni zgolj v deklaraciji, temveč se mora potrditi v čedalje večji samostojnosti, v čedalje tesnejšem medsebojnem povezovanju, ki pa je možno le ob vsestranski resnični enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To je porok napredka vsakega posameznega naroda ’~n narodnosti in vseh skupaj.
Če torej s tega zornega kota pogledamo na pretekli kongres Z,KS, potem je moč povsem Upravičeno sklepati, da je prav glede tega storjen precejšen korak naprej k uresničevanju avnojskih načel, po katerih je Jugoslavija zveza svobodnih in enakopravnih socialističnih nacionalnih skupnosti. Sam kongres namreč po vsebini ni nekakšno nadaljevanje zveznega kongresa ih razčlenjevanje na zvezni ravni postavljenih načel, temveč je kongres na podlagi marksistične analize stvarnosti v Sloveniji prispeval k skupni politiki vseh jugoslovanskih komunistov.
V tem je tisto novo, kar se je pokazalo na kongresu slovenskih komunistov in kar se dogaja tudi na drugih nacionalnih kongresih komunistov po vsej državi. V skladu s tem je tudi odločitev, naj vsaka nacionalna zveza komunistov sprejme svoj statut ter bo statut Zveze komunistov Jugoslavije v bistvu potrditev v teh statutih vsebovanih načel.
Iz množice misli, povedanih na kongresu, velja morda za nas izdvojiti eno samo. Gre namreč za stališče do integracijskih procesov v gospodarstvu. Kongres se je tega problema lotil v resnici znanstveno in se opredelil za integracijo, ki je družbenoekonomski proces. Z drugimi besedami povedano, integracija ni preprosto združevanje ravnateljstev podjetij ter ni vsa stvar v tem. Takšna integracija bi bila v bistvu tehnokratska in smo jo nekoč že imeli, ko je bilo vse gradbeništvo pravzaprav eno podjetje z eno republiško ali zvezno direkcijo.
Integracija, kakor jo pojmujemo komunisti, pa je v iskanju vseh možnih oblik medsebojnega povezovanja, v delitvi dela, v skupnih nastopanjih, tudi v združevanju posameznih služb, v skupnih naporih za' znanstveno raziskovalno delo in podoffno. Potemtakem gre za dolgotrajen proces, v katerem naj bi premagovali postopno zaprtost posameznih podjetij samih vase, kar je posledica blagovno denarnih odnosov in tržnega gospodarstva. Ta misel je bila močno prisotna na kongresu in je hkrati tudi napotilo za akcijo komunistov na aoepo4.afskem področju.	''*%}. ■
“L—

Ing. Borut Maister je dobil odlikovanje
Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito je odlikoval ing. Boruta Maistra z redom dela z rdečo zastavo. To visoko priznanje mu je ob razdelitvi zlatih plaket 20-letnikom v imenu maršala Tita izročil podpredsednik občinske skupščine Maribor T*one Dobrajc. V govoru je posebno poudaril zasluge ing. Maistra na gospodarskem in družbeno-političnem področju.
Ing. Borut Maister je že med okupacijo veroval v zmago naprednih sil. Prišel bo nov čas, je dejal, pripraviti se moramo nanj — in prišel je. Ko se je vrnil iz pregnanstva, se je z vso silo in elanom vključil v obnovo domovine, nato pa se vse do danes boril za renome našega podjetja ob severni meji.
Okrog sebe je znal zbrati dobre zveste in strokovne sodelavce, ki so mu vedno tako v dobrih kot slabih časih stali ob strani. Veliki uspehi ga niso nikoli o pojili, pa tudi v težavah ni nikoli klonil. Ing. Maister je
zaradi svojega visgko strokovnega dela poznan in priljubljen po vsej Sloveniji, še posebno pa v svojem kolektivu, ki ga uspešno vodi že polnih 20 let.
Ing. Borut Maister, sprejmite tudi naše iskrene Čestitke!
L. C.
Vsem članom kolektiva želimo srečno in veselo ter uspehov polno
novo leto 1969
Od noMan teJbu
Srečno novo leto! Kolikokrat bomo izgovorili to besedo, koliko čestitk, koliko skrivnostnih in prisrčnih želja bomo izrekli ta dan.
Srečno novo leto, te besede nam veliko pomenijo, želimo si miru, zdravja, uspehov v proizvodnji in veliko dela podjetju, želimo si ustvariti zadovoljstvo med delavci. Hkrati nas prevzema radost, da smo kljub velikim težavam in naporom letošnje leto uspešno prehodili.
To nam kažejo naše analize in dejanski uspehi. V, letu 1968 bomo dosegli za okrog 180 milijonov dinarjev realizacije, torej 17 % več, kot smo v letošnjem letu planirali. Kaže, da so tudi perspektive za novo leto ugodne, saj imamo že danes prevzetih del za preko 57 %. V tem letu bomo sprejeli tudi dolgoročni program razvoja podjetja, ki bo na področju delitve in nagrajevanja utrdil razmerja sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo pa tudi za obratna sredstva, sklad skupne uporabe itd. V tem letu smo zgradili tudi vrsto novih objektov, o katerih pa je naš vestnik že več ali manj med letom poročal.
Ob teh uspehih nas prevzema radost nad doseženimi rezultati. Vsaka naša enota je imela svoje težave in probleme. Toda v skupnem samoupravnem dogovarjanju smo vse prebredli, čeprav bi bili lahko rezultati celo še večji.
Končno pa je bistvo vsega, da naši napori in žrtve niso bile zaman. Zato tudi še vnaprej zaupamo v svoje sile in lastno moč ter enotno nastopajmo na vseh toriščih našega dela.
Bogate izkušnje, ki smo si jih že pridobili na področju samoupravljanja, tehnologije, organizacije dela, uvajanja novih metod dela, kadrovanja itd., pa so nam porok, da z zaupanjem gledamo v prihodnost.
Ko je na zadnji seji delavski svet razpravljal o uspehih letošnjega leta (točnih podatkov še ni), od katerega se poslavljamo, se je zavedal, da so to skupni uspehi nas vseh, to je tudi vsakega posameznika. Zato se z radostjo v srcu priključimo željam vsem članom kolektiva, da bi bilo Novo leto 1969 še bolj srečno in uspešno.
Predsednik delavskega sveta podjetja Janez Kuštrin
9
d&ktuadno
Nobenega predloga za izboljšave
AH med 430-čIanskim kolektivom ni nobenega predloga za razne izboljšave?
Smo na tem področju res v zaostanku?.
Kaj dela komisija za racionalizacijo?
To so vprašanja, ki sem jih zadnje čase večkrat slišal po naših enotah in na centrali.
Problem razvoja vsakega podjetja postaja vse bolj tudi vprašanje ekonomskega uspeha. Zaostajanje v lastnem tehničnem razvoju ali bolje rečeno, če premalo upoštevamo predloge, izume ali razne tehnične izboljšave, ki jih predlagajo naši tehnični strokovnjaki. kvalificirani delavci in drugi, sami zapiramo vrata hitrejšemu napredku.
Nedvomno je zgrešeno mišljenje nekaterih, ki smatrajo, da .azni drobni izumi in predlogi za izboljšave spadajo v redno delovno dolžnost. Koliko drobnih predlogov in izboljšav so med letom predlagali naši strokovnjaki, pa smo šli molče prek njih! Nikogar ni bilo, ki bi to sporočil komisiji za racionalizacijo. Pa tudi komisija sama je premalo spodbujala delavce in tehnične strokovnjake k iskanju novih in ustreznejših tehničnih rešitev in za zboljšanje organizacije dela itd.
Pravilnik o določanju in izplačevanju premij za razne tehnične in druge izboljšave določa v 7. členu tudi to, da so delavci premirani za prihranke pri spremembi odobrenega načrta, pri spremembi postopka dela, določenega v pripravi dela, za prihranek pri uporabi novih vrst materiala, za razporeditev uporabne vrednosti strojev in naprav, če je to ekonomsko utemeljeno in soglaša s preureditvijo podjetja, ter za prihranek, ki ga doseže delavec s preprečitvijo škode (požar, elementarne nezgode, tatvine, poškodbe in lom strojev in naprav ter podobno).
Uspehi gospodarjenja, odkrite in neodkrite notranje rezerve, racionalizacija ter dejanski uspehi, ki smo jih na tem področju že dosegli, nas silijo da spremenimo naš odnos do teh, tako pomembnih oblik priznanja in nagrajevanja.
‘L. C.
Z zasedanja komisije za varnost pri delu. Njen predsednik je Lud-vik Snajder. Komisija je sklenila, da bo v prihodnjem letu izročila priznanje vsem delavcem, ki so s svojim prizadevanjem za izboljšanje in razširjenje varstva pri delu dosegli viden napredek. Predlog vsebuje tudi podeljevanje denarnih nagrad. O vsem tem bo na prihodnji seji razpravljal delavski svet podjetja.
Naš biro je letos zaposloval 29 inženirjev, arhitektov, tehnikov in nujno potrebnih administrativnih uslužbencev. Letni plan bo izpolnjen tako po vrednosti kot tudi po drugih pokazateljih, čeprav ugotavljamo določeno znižanje cen.
2e v januarju smo pospešeno delali na projektu depandanse hotela v Opatiji za preko 200 postelj, ki je bila zgrajena v rekordnem času in odprta junija 1.1. Pri tem je bil prvič v praksi uporabljen naš sistem litobetonskih elementov prečnih sten in montažnih stropnih elementov. Po tem sistemu smo letos projektirali obe stolpnici v Jaršah in dom učencev v Škofji Loki.
Poleg tega smo na področju stanovanjske gradnje projektirali s‘a-novanjski blok v Vevčah, vrstne hiše naselja OLMO v Kopru, stanovanjske stolnnice v Maribo’-' in konrski samski dom. Z uspehom nadalje uporabljamo naš sistem ha' s prejhapetimi montažnimi predalčii. Po tem sistemu smo letos sprojektirali skladišče Zavoda ~ za rezerve v Ljubljani. sklad;šč - r*ro-=is*a v Novi Gorici in servis-''- halo Tebnostroia v Ljutomeru. Skupaj ie c<adai že petnakst objektov zera-ienih sli 'projektiranih po tem sistemu, ki se je pokazal kot rajce-reiši tega ranga.
Naš sistem velikorazpnnske hale ie bil uporabljen pri polnilnici' piva v Mariboru. Razen teen smo od večjih hal projektirali še halo centralnih obratov ZŽTP v Ljubljani, balo »Indosa« v Ljubljani, garaže podjetia Elektro. • Kranj, mizarsko delavnico LIP Bled v Mojstrani. Za Sladkogorsko tovarno papirja in kariona smo proiektirali halo za IV. papirni stroj in vrsto 'irugih objektov, kar vse skupaj ie bila ena največjih nalog našega bi-
INž, JOŽE URŠIČ, PROJEKTIVNI BIRO:
Naš biro se je uspešno uveljavil
M v • v v
na trziscu
roja v letošnjem letu. Prav tako smo letos projektirali silose Intesa v Mariboru^ most čez Mežo v Prevaljah in most v Sladkem vrhu.
Prav tako je bil pri nas izdelan projekt poslovne stavbe, ki jo gradi podjetje »Tehnika« na Titovi cesti v Ljubljani, nasproti »Komolca«.
Z drugimi projektantskim; organizacijami sodelujemo pri projektu Modne hiše in supermarketa v Mariboru.
Vodimo tudi inženiring pri raziskavah in projektiranju »Deponjj rdečega blata v Kidričevem«.
Razen tega smo sprojektirali še vrsto »manjših« objektov. Vendar, kdo bi vse našteval! Tud; imamo v delu številne nove projekte, ki jih bomo končali v prihodnjem letu.
Fri vseh objektih uporabljamo Gradisovo tehnologijo in izdelke
njegovih obratov. Vedno se predhodno posvetujemo in tesno sodelujemo z oddelkom »priprava dela« in bodočimi izvajalci ter iščemo rešitve, ki jim najbolj ustrezajo. Cesto nam to v primerjavi z drugimi projektantskimi organizacijami daje več dela, zato pa smo prepričani, da s svoiim delom prispevamo znaten delež k rezullaiom, ki se zrcalijo v bilancah podjetja in njegovih enot, pri teni ra imamo zavest, da smo tudi za investitorja vedro poiskali objektivno najbolj ekono nične rešitve,
V zadnjih letih je povsem zamrlo šiudiisko raziskovalno delo. ki je svoj čas angažiralo znaten del kapacitet biroja.
Z novimi naročili je tud;'v prihodnje naš biro tako založen, da se pojavlja resen problem pridobitve večjih poslovnih prostorov.
Letos je naš projektivni biro sprojektiral vrsto projektov, med njimi tudi velike razponske hale v Kopru, Mariboru in drugod.
Kako bomo šteli dneve rednega letnega dopusta
Z razporeditvijo delovnega časa je pri nas uveden petdnevni delovni teden in je vsaka sobota prosta. Kljub temu se pa po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih šteje prosta sobota, kot da je delavec ta dan prebil na delu, torej za delovni dan pri uveljavljanju pravic iz dela (otroški dodatek, redni dopust idr.), kjer se zahteva neprekinjena delovna doba.
Pri štetju števila dni, ki jih delavec porabi za redni letni dopust, do katerega ima pravico in mu je število dni odrejeno po določilih našega pravilnika o delovnih razmerjih, je treba vedno šteti tudi prosto soboto za dan izkoriščenega dopusta. To se je upoštevalo v primerih, ko je posamezni delavec izkoristil vse odobrene dni dopusta naenkrat. Veliko je pa primerov, ko posameznik deli svoj dopust in ga jemlje v delih od ponedeljka do petka. S tem pa ni bila vključena tudi sobota, čeprav je prosta, v število izkoriščenih dni dopusta in je prišlo tako rekoč do neupravičenega »podaljšanja« dopusta, kakor je vsakemu določeno po našem pravilniku.
Da bi preprečili nepravilnosti v zvezi s štetjem dni izkoriščenega dopusta, bomo v prihodnjem letu šteli za izkoriščene dni dopusta samo dneve od ponedeljka do p^tka. Upoštevati pa je treba, da je vsakemu dopust odobren za delovne dneve v tednu in da se sobota, čeprav je prosta, šteje za delovni dan.
Zato bomo računali takole:
če ima delavec odobrenih po odločbi, rednega dopusta
14	dni
15	dni
16	dni
17	dni
18	dni
19	dni
20	dni
21	dni
22	dni
23	dni
24	dni
25	dni
26	dni
27	dni
28	dni
29	dni
30	dni
mu je priznanih, računajoč dneve koriščenja od ponedeljka do petka, rednega dopusta
12	dni
13	dni
14	dni
15	dni
15	dni
16	dni .
17	dni
18	dni
19	dni
20	dni
20	dni
21	dni
22	dni
23	dni
24	dni
25	dni 25 dni
Kadrovski oddelki bodo vsakemu na odločbi pripisali poleg skupnega števila _ odobrenih dni dopusta: tudi število dni, ki ga sme izrabiti pri štetju dni koriščenja od ponedeljka do vključno petks.
. Tal< sklep je sprejel delavski svet podjetja dne 22. 11. 1968 in velja od 1. januarja 1969 dalje.
N-Vi,
BERTO PRAPROTNIK, CELJE:
Z lepšimi perspektivami
Poslovna enota je v letošnjem letu izvajala tehnično zelo zahtevna grtd-bena dela, med katera nedvomno sodi žitni silos za 780 vagonov, mlin in podvoz v Celju ter izgradnja smučarsko turističnega centra na Go teh pri Mozirju. O vseh tehničnih zanimivostih gradenj so bili bralci Gradisovega vestnika že seznanjeni v reportažah prejšnjih številk vestnika.
Ob zaključku poslovnega leta lah-ko ugotovimo, da smo svojo plansko nalogo uspešno rešili, kar nam daje tudi zaupanje v delovno sposobnost nri izvajanju del v prihodnjem letu. Čeprav še nimamo podatkov o zaključnem . računu, lahko trdimo, da bo letošnje leto uspešno tudi v finančnem pogledu. Uspeh pa bi bil lahko še ugodneiši, če bi v začetku nravočasno pričeli z gradbenim- d°li. Zaradi zakasnitve tehnične doku-
Gradisov vestnik
-Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča* v Ljubljani — Izhaja mesečno
v nova leto
mentacije skoraj na vseh sektorjih so še dela pričela šele aprila. Ker se pa končni roki niso bistveno spremenili, smo morali v poletnih mesecih uvesti nadurno delo. Z dovršitvijo III. faze silosa se je položaj normaliziral, nadurno delo pa smo spravili v meje poprečja podjetja. Dosledneje smo uvedli akordno delo.
Ukrepi, ki so bili storjeni za nadomestitev izgubljenih mesecev v začetku leta, niso bili finančno najugodnejši, so pa bili nujni za izpolnitev pogodbenih obveznosti. V ostrem konkurenčnem boju na našem tržišču je možno uspeti samo z renomejem o sposobnosti, da delo pravočasno in kvalitetno opravimo.
Naša enota se je tudi v preteklih letih držala tega načela, čeprav so bila nekatera dela prevzeta z znatnimi popusti. Mislim, da bo izvajanje teh načel v bodoče še večjega pomena pr; odločitvi investitorja o oddaji del.
Perspektiva za uspešen start v prihodnje leto "je mnogo ugodnejša od letošnje. Poleg želje za uspešno uveljavitev v industrijski gradnji stanovanj na Otoku III v Celju, izvršitve poslovne stavbe Slovenijales in dovršitve del na Golteh, se bodo po večletnem pričakovanju le pričela dela na tretji fazi elektrarne Soštani.
Ob zaključku poslovnega leta se zahvaljujem svojim sodelavcem, samoupravnim organom in celotnemu kolektivu PE Celje za trud, ki so ga vložili v naše skupne cilje in želim, da bodo tudi v prihodnjem letu vsa
naša prizadevanja usmerjena k uspešni izpolnitvi planskih nalog in ugodnemu finančnemu uspehu. Enako želim celotnemu kolektivu podjetja.
Med pomembne objekte, ki smo jih letos gradili v Celju, sodi žilni silos za 780 vagonov, mlin in podvoz v Celju ter gradnja velike žičnice na Mozirsko planino. Na sliki žitni silos
Vse smo letos si pisali, da novice skup bi zbrali, za Silvestra priredili in jih bralcem poklonili.
Zdaj so tu lepo nabrane pozitivne in neslane, k'r smo letos vse prestali, v Kroniki se zdaj zrcali!
Komaj leto smo začeli, AODM v pretres smo vzeli: veliki elaborat — kolektiv začel je bral’!
Strinja z njim se vsak v načelu, saj bo plača le po delu. ko pa sebe v spisku išče — ni več zadovoljen nihče!
In p- vsej debati hudi še sam avtor se utrudi, a DS načrt zavrne, k staremu se spet povrne!
Vendar staro le ni tisto, kar nam odgovarja čisto, nekaj treba je storiti, nekaj tudi spremeniti!
Hitro grupa se sestavi, da rešitev nam pripravi,
Pa čeprav bolj na »brzino« — le da poteši večino!
V kratkem ji je res uspelo dokončati težko delo in DS je vse vesel nov pravilnik kar sprejel!
E lem pa konca ni težav! Mnogo zdaj rodi razprav nam dilema: kdaj, kako ■'reba delati zdaj bo?
Eni so za čas deljeni, drugi rajši v sapi eni bi prav radi polni ihte brž odbili svoje šilite.
Resno zdaj DS študira n led variantami izbira; težka mu je odločitev, kakšna prava je rešitev!
Za sobote nam je jasno, da je biti prost res krasno. A kako ostale dni naj se delo razdeli?
Zdaj odloči se DS, naj bo ura pavze vmes, torej čas naj bo deljen,
2 večjo vnemo podkrepljen!
Komaj to smo potrdili, val protestov smo zbudili. Vsaki je sedaj enoti v sklepu nekaj spet na poti,
Cas po svoje so skrojili, n' principe pozabili. Zraven pa še sindikati — 50 jim prišli vse mešati!
In tako smo še enkrat stari čas šli zglasovat’, da ne bomo prendpredni ~~ morda pa zato bolj redni!
Vendar leto se minilo ni nam kar tako zgubilo! Mnoge nove smo ukrepe spravili med naše sklepe!
Mislimo na mnoge ure, ki jih trošimo v fakture, na številne materiale, na podatke še ostale.
JESENICE že poganja svoje grupe dol do Kranja, še naprej do Škofje Loke išče dela svoje stroke.
Mi smo lahko le veseli, ko tako lepo gre z deli, pa čeprav doma težave segajo do vrha glave!
Zlasti zdaj bo treba vrste združiti v grupe čvrste: saj njih šef za dober čas, še ne bo prišel med nas!
V KOPRU se zagon unaša peša nam enota naša; kadar luka pač stagnira, tudi naš polet zamira.
Pj. zato ni prav nič čudno, če poskuša šef neutrudno, od preskromnega korita stran odvrnit usta sita.
Zlasti moti ga LJUBLJANA, ki je dol že močno znana, pa zato srčno želi, dc, si 'del drugod dobi!
Vse se to v bližnji dobi zbiralo bo v eni sobi.
Tam bo center odločitev tam pregled enot storitev!
Tudi naša personala nova pota je ubrala, vse podatke — kot se sliši — je združila v eni hiši!
Mi želimo ji uspeha, naj prehitro ne odneha, da bi tudi v dobi burni vedno bili nam ažurni!
Dalje v skrb za nov razvoj naš se naravnava boj, v več sodobnosti in znanja konkurenca nas priganja!
Pa smo štirje se zmenili, da bi v stroki vkup stopili) skušnje, pamet bi združili s stroji moč še dopolnili!
Zdaj smo tu, elitna četa, ki veliko vsem obeta!
Manjka nam le »hitra cesta«) da sc stvar premakne z mesta!
Tudi letos renome naš čez meje sega še Nosi v hišo kar obilno — marko nam konvertibilno!
Ker pa gre nam kar primerno, mislimo, da ni prešerno zunaj firmo razglasili tam se za uspeh boriti!
Mi želimo ji uspeha, naj prenaglo ne odneha.
Ce pa nam ne bo živela — skušenj si bo vsaj nažela!
Nekaj zbrali smo novic — pa je že čez sto vrstic, vendar za P E nobene, nismo slišali ocene!
Da naloge ne zgrešimo in se v »splošnem« ne zgubimo, zdaj poglejmo, če so nam kaj prispevali od tam?
Na LJUBLJANI gre jim bolje pa so vsi bolj dobre volje.
Nekaj bo dobiček višji premije jo tud’ pri hiši!
Vendar za naprej poraja skrb se nova že od kraja: ni posebno dobrih del, da bi šef jih bil vesel!
On bi rad visoke cene, konkurence pa nobene!
Zraven pa še kup parcel sred’ Ljubljane bi želel!
ZALOG kakor lansko leto nadaljuje pot začeto.
Ze nabral je nekaj dela, perspektiva je vesela!
Kakor pa mu del ne manjka) le nastopa tam uganka, sam dohodek nekam peša, mu uspehe »strošek« meša.
CELJE v cifrah dokazuje, da kar dobro napreduje, da po lanski slabi beri letos boljše vse se meri!
Srčno delo so zgrabili, sem in tja se pomenili.
Pa so tukaj rezultati, poslov je in višek hkrati!
Vendar to je zgodovina, nas pa muči perspektiva: da bi Šoštanj res začeli, kolektivu bi želeli!
RAVNE naši Benjamini so po posla količini.
Toda to še ne pomeni, da so majhni tudi v ceni!
Njih razvoi nam garantira fabrika, ki prosperira!
C" pa tam se kaj zaskoči, tudi nam ni več pomoči!
Ni pa še tako nevarno za enoto našo udarno, če ni tu — pa med sosedi se bo zrinil k polni skledi!
MARIBOR vsa dolga leta vedno nam uspeh obeta, nikdar se najri ne utrudi — taka je bilanca tudi!,
Letos vendar dosti dela ta enota ni imela, saj za tak kolos poišče le s težavo se tržišče!
A čeprav je več skrbi, prav je, da se šef slavi.
Mi želimo, naj le vztraja dost’ izšola naraščaja!
Za KO-LJUBLJANO ni pri podjetju več skrbi.
Dobro šef obrat poganja mnogo vlaga v delo znanja!
Naloge se kar vrstijo, da že roki jih skrbijo, žal enoto zaskrbljuje, ker dobiček se znižuje•
Glavo vsak zdaj v roko vzemi, iščejo naj se prijemi, a za zgled in za napotke glejte štajerske odstotke!
Svojo komercialo v svet na ogled poslal je spet in prišla so naročila, posel mu zagotovila!
Ko takole nas razvaja, ' širom se sveta razdaja, naj vseeno kdaj za nas rezervira icakšen čas!
ŠKOFJA LOKA se razvija, kmalu bode industrija, stroje nove si nabavlja, dobre skup dobičke spravlja!
Ni samo lesarsko delo, ki bi tam naj zacvetelo, mnogo cvenka nam odrine, že dejavnost trgovine!
Ce sedaj še naraščaj tam dobil bo zavičaj, skrb ediha nam odpade, da nam zmanjka sile mlade.
V BETONARNI konfekcijo na debelo zdaj krojijo, za posamezen komad, nihče te ne gleda rad!
Nam je prav, če tudi skladi bodo vštric šli tej navadi, da za serijo veliko, še dobička bo toliko!
Vendar nekaj preseneča, ko enota plus si veča: stroje nove se montira — višek s ceno se nabira!
SPO nam vsem v veselje brez izgube letos pelje!
Vsi se tega veselimo, zraven že vnaprej skrbimo.
Da bi tega se ognili, komisijo smo zvolili: ta sedaj naj pošludira SPO, ki re sfalira!
Za BIRO težko je reči, da ne gre mu vse po sreči, od podjetja mnogo del v svoje roke je prevzel!
*
M: de tega veselimo, cesto gradnjo s lem dobim Zraven naše še sistema nam utira z mnogo vneme!
Ce še roke nam bo ar žal in projekte res končal, še kronist za nekaj litrov rad bo projektantom dal!
NEMČIJA naj za finale, tudi v naše gre anale! Njih uspeh in rezultati niso kar za zamolčati!
Znane naše so skupine, znanje njih in pa vrline, dobro vodstvo, ki kljubuje apetitom firme tuje!
Mi uspehov jim želimo, mnogo mark in-milo zimo, Ce pa koga volja mine, čaka klic ga domovine!
Vse smo zdaj lepo obrali, dobro, slabo pokazali, nekaj naukov, malo graje smo našteli vam igraje.
Plače zdaj že vse centrala skozi stroje je pognala. Jutri pa še znatno več, ko se uteče cela reč.
Ce še za železokrivce si ne bo več žrla živce, pot se prava bo dobila, vse enota bo rešila!
KO-MARIBOR poznamo in kolajno mu priznamo! Zvečal je kapacitete in še dela si obete!
Kaj pa če se zguba javi, kdo napako to popravi, kaj bo krivda objektivna, kaj pogreška subjektivna?
Zdaj pa čas je, da končam da si sreče zaželimo, v Novo let) z mnogo upi se zanosno zapodimo!
INŽ. ŠTEFAN MESARIČ, LJUBLJANA:
Ce hočem navesti pomembnejše objekte, ki jih je naša poslovna enota uspešno dogradila v letu 1968, in to navesti kronološko, kot je to ob zaključku starega leta v navadi, se moram povrniti v mesec januar 1968.
Dne 13. januarja 1968 je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani otvoritev razstave »Moda 1968« v novozgrajenem paviljonu »C«, ki smo ga zgradili v rekordnem roku ob izredni podpori delavcev naših kovinskih obratov iz Ljubljane.
Dne 20. februarja 1968 je bil pomemben rok pri gradnji termocen-trale v Plominu, kjer je naša enota kot kooperant GP Tehnike iz Zagreba izvajala vsa tesarska dela. Ta, za nas izredno oster rok, je investitor določil za dograditev strojnice s turbinsko mizo in bunkerskega dela. Ob pomoči tesarskih brigad iz našega
Ce je konec dober, je vse dobro, čeladi je sredi leta slabo kazalo
obrata v Škofji Loki in celjskega gradbenega vodstva le bil rok dosežen, kar je investitor potrdil s priznanjem premije izvajalcetn.
Na likofu, ki ga je priredil investitor v istrskem obmorskem letovišču Rabac ob zaključku glavnih gradbenih del, je bil naš kolektiv, ki je sodeloval pri tej gradnji, deležen posebne pohvale.
V marcu 1968 smo podjetju Luka Koper predali v uporabo prvi boks hangarskega 'skladišča VIII (glej sliko), do 15. maja pa še preostala dva boksa, vse pred iztekom pogodbenega roka. Čeprav je bila tovrstna gradnja skladišč za nas izvajalce noviteta (plavajoči temelji, montaža tričlenske železobetonske ločne konstrukcije s 40 m dolgo prejnapeto že-lezobetonsko vezjo), smatram, da je bila gradnja vsestransko uspešna. Projekte je izdelal naš birp za projektiranje pod vodstvom ing. Uršiča.
Dne 27. aprila 1968 smo 12 dni pred rokom dokončali rekonstrukcijo hotela »Palme« v Opatiji, 17. aprila 1968 pa je bila tudi že smreka na vrhu montažnega železobetonskega skeleta nove depandanse hotela »Opatija«. Projekt za ta hotelski objekt je bil izdelan v našem projektivnem biroju po zasnovi arh. Vedeta in je bil na projektnem natečaju med petimi projekti konkurenčnih gradbenih podjetij izbran za najboljšega.
To je bil objekt, ki smo ga gradili dejansko po sistemu »ključ v roke« 25. junija 1968, tri dni pred iztekom pogodbenega roka, smo namreč direktorju hotela predali kompletno opremljen hotel (vključno z odejami in rjuhami), ki je bil že naslednji dan nastanjen z gosti iz inozemstva. V znak priznanja za skrajšanje pogodbenih rokov, kar je za hotelirje izredno važno, sta nam oba opatijska investitorja priznala premije.
Sledila je prava poletna suša, ostali smo skoraj brez del in to v višku gradbene sezone. Res je: Ce je preveč dela, ni dobro, če je pa premalo dela, je še težje. To smo tokrat dodobra izkusili — pa niti ne prvič!
S težavo smo se kopali do novih del. Prvi uspeh po lem premoru smo zabeležili v začetku novembra, ko smo v roku predali Zavodu za rezerve novo skladišče v Zalogu, zgrajeno po tipskem projektu našega projektivnega biroja.
Dne 26 novembra 1968, pred praznikom republike, so na slovesen način odprli promet na novem mejnem prehodu v Škofijah, kjer je naš sektor v Kopru kot kooperant koprske poslovne enote izvajal dela nizkih gradenj.
Dne 26. novembra 1968, pred praz-dovoljstvo investitorja predali novozgrajeni objekt tehnično testirnega centra AMZ Slovenije ob Titovi cesti za Bežigradom, objekt, ki nam je v času največjega pomanjkanja del
v Ljubljani v poletnih -mesecih omogočil prebroditi krizo.
No, medlem so se začela že normalno odvijati deia na novoprevze-tih objektih v Kolinski tovarni, In-dosu, Teolu, Kliniki, Centralnih delavnicah ŽTP v Mostah in na rekonstrukciji ceste Radeče—Sevnica.
Bilo je to izredno pestro poslovne leto, toda" pregovor pravi: »Če je ko-
nec dober, jc vse dobro«. Upam, ® bo tudi naši poslovni enoti tako 'j da nam bodo. soliden poslovni uspel ob zaključku poslovnega leta in ravno slabe perspektive v letu 19"' omogočile, da bomo čim prej pczS'
bili na težave, ki so za nami, in
še z večjo prizadevnostjo, in pcge'| mom lotili novih na’og, ki nas čakaj1 v letu 1969.
V Kopru smo gradili veliki boks hangarskega skladišča. Vse delo je bilo opravljeno pred potekom pogodbenega roka. Gradila Pe Ljubljana.
., t: f I - ifi - i 1 ■ i , I , . t , - 11».1 i, t , ■ .i ■ , , I.1119
- uspeh ie na dlani in smo z njimi lahko zadovoljni
Skoraj je že pravilo, da je gradbena operativa podjetja proti koncu sezone v največjem finišu. Podobna je utrujenemu maratoncu, ki s poslednjimi silami priteče v cilj. In rezultati? Običajno številke ne lažejo, povedo, ali smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni.
Leto 1968 ocenjujemo za našo poslovno enoto kot uspešno. Naša predvidevanja v letnem planu so znatne prekoračena. Vrednost proizvodnje bo presežena za 54 °/o, čista proizvodnja pa za 41 "/e. Tudi ostali elementi gospodarskega načrta so ugodni.
V letošnjem letu smo najbolj veseli uspeha pri gradnji adaptacije
BOŽO LUKAČ, JESENICE:
Številke ne lažejo
hotela Toplice na Bledu. Pred oddajo del je bil investitor zaskrbljen ali nam je zaupati gradnjo, ker da je naša poslovna enota specializirana za industrijsko gradnjo in da nimamo izkušenj s hotelskimi gradnjami. Naročilo smo izvršili pod težavnimi pogoji 15 dni pred rokom in dobili smo vse priznanje investitorja. Ta gradnja je dobra reklama za bodoča tovrstna naročila. Vrednost del znaša 8,14 milijona dinarjev.
Na Jesenicah smo letos dogradili poslovno zgradbo v vrednosti 4,2C milijona din. Objekt je bil vsestransko zahteven zaradi uporabe sodobnih elementov. Vsa betonska konstrukcija je v končni fazi vidna. Ponovno smo dokazali, da smo na področju preciznih opažev in kvalitetnih betonov na Jesenicah učitelji drugim. Kupci so se pri otvoritvah o kvaliteti pohvalno izrekli. Trenutno so tc na Jesenicah najsodobneje urejeni trgovski lokali in poslovni prostori.
Nadalje smo dogradili na Jesenicah stolpnico S 3. S to dograditvijo je zaključena prva faza stanovanjske gradnje na tem področju. Pričeli smo s pripravami druge faze. ki obsege nadaljnje 3 stolpnice in garažno hišo. Stanovanja bomo gradili za tržišče v skladu s stanovanjsko politike občinske skupščine Jesenice in predvideno kupno močjo zainteresiranih.
Železarna Jesenice je bila tudi v letu 1968 pomemben investitor. Poglavitno naročilo je gradnja aglomeracije. Vrednost izvršenih del znaša 5 milijonov din. lia tem področju imamo v planu za naslednje leto obsežna dela.
V	Kranju smo lelos izvršili dela v vrednosti 6,20 milijonov din. Med pomembne objekte štejemo pnev-matikarno za tovarno »Sava« v Kranju. Kljub težavam smo delo pred zimo uspešno končali in upravičene upamo na nadaljnja naročila.
V	kooperaciji s SGP Projekt sodelujemo pri gradnji hotela »Grelna« v Kranju. Prevzeli smo vsa zemeljska dela in armaturo. Pri tem objektu je na preizkušnji možnost kooperacije, ki je do sedaj potekala korektno in tudi operativno uspešno. Upajmo, da to ni bil zadnji poskus, temveč bi to postala praksa tudi v prihodnje.
Področje Kranja je za našo poslovno enoto v perspektivi zelo interesantno. Trenutne nastanitvene možnosti so zelo male in delno pro-vizorne. Pod takimi pogoji našim delavcem ne moremo nuditi potrebnega standarda. Nujno je takoj pristopiti h gradnji samskega doma in investirati nekatere druge tehnične izbolišave. Le tako bo možno naše večje angažiranje na tem področiv
Ob tej priložnosti želim poudariti, da smo za pridobivanje novih naročil posredno odgovorni vsi, ali bolje, da vsak na svojem delovnem mestu vpliva na našo poslovno solidarnost.
Zavedali se moramo, da so pri °^' daji del lokalni faklorji še vedn prisotni in 3a za‘nas velja vediJ povsod — biti moramo cenejši *n boljši.
Pri sestavljanju plana naše poslovne enote za leto 1968 smo bili pesimistično razpoloženi. Pred nami ni bilo gradnje večjih objektov skladišča v Luki pa so šla h kraju. Izredni uspehi prejšnjega leta — dvajset milijonov novih dinarjev realizacije ter visok osebni dohodek na uro — so nam sestavljanje plana samo otežkočali,- kajti v tej situaciji je bilo težko predvidevati, da bi takšen uspeh lahko ponovili.
Danes, tik pred zaključkom leta, pa lahko s ponosom ugotovimo, da smo ne. le obdržali lanske rezultate temveč smo jih v vseh pokazateljih tudi močno presegli.
V tem letu smo zgradili petnajst objektov, od katerih .velja posebno omeniti naslednje: pristajalni most v petrolejski luki s 650 m dolgim nasipom, novo moderno avtomatično pekarno »Mlinotest« iz Ajdovščine v
BERNARD GABRIJELČIČ, KOPER:
nastopili smo kot en mož in zato dosegli tudi lepe uspehe
Bertokih. Skladišče s hladilnico za podjetji »Jestvina« in »Agraria« v luki, prvo fazo izgradnje naselja »OLMO« — to je 56 stanovanj. V koprski luki smo poleg pristajalnega mostu zgradili še lesno skladišče, do-zorevalnico s kondicioniranim skladiščem, temelje za rezervoarje jedilnega olja, latexa ter koruze. V januarju 1919 pa bomo dogradili pristajalni most za nakladanje koruze
Pod našim vodstvom se je gradil tudi mejni prehod v Škofijah. Prihodnje dni bomo predali v uporabe tudj naš samski dom s 120 posteljami in tako rešili problem nastanitve naših delavcev.
Posebno poglavje zasluži naš kamnolom v Črnem Kalu, kjer nam je letos uspelo proizvesti in prodati nad 100.000 m3 drobljenca različnih frakcij. To je uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja, pa tudi zgleden rezultat sodelovanja več enot v okviru »Gradisa« na enem objektu, tako strojno-prometnega parka, kovinskih obratov, in ne malo tehnične službe na centrali. Ob tej priložnosti se za dosedanje in bodoče sodelovanje v imenu našega kolektiva vsem iskreno zahvaljujem.
Ko pri pisanju tega sestavka' premišljujem, kako *je razmeroma majhen kolektiv — saj nas je bilo v po-
prečju zaposlenih samo dvesto deset delavcev — dosegel tako zavidljive uspehe, se mi vsiljuje misel, da je bilo to možno samo zato, ker smo pri izvrševanju tudi najtežjih nalog nastopili kot en mož, brez oklevanja ne oziraje se na delovni čas, kateri se nam je včasih zavlekel prek prostih sobot in nedelj, tudi pozno v noč. Pri teh naporih so nam nudib neprecenljivo pomoč člani samoupravnih organov, ki so na rednih mesečnih sestankih sprejete naloge delavcem tolmačili in jih skupaj z njimi tudi uresničevali.
Rezultati naših prizadevanj so ugodno vplivali tudi na odnose z investitorji, saj večino del dobimo neposredno, kar je dokaz njihovega zaupanja v naš kolektiv.
Vidne sledi našega dolgoletnega dela na Koprskem ter naše sodelovanje s komuno, so dejstva, katera sc pripomogla, da nas danes v koprski občini obravnavajo kot domače podjetje.
Našim investitorjem in koprski komuni želimo v prihodnjem letu vse najboljše z željo, da bomo naše prijateljske odnose še bolj poglobili in utrdili.	..
Na koncu bi se rad zahvalil vsem delavcem naše poslovne enote za požrtvovalno in uspešno delo v letu
1969 ter želim vsem skupaj srečno nem mestu v upanju, da naši uspeh zadovoljno in uspehov polno novo v prihodnjem letu ne bodo mani’ leto 1969 tako doma, kot na delov- od letošnjih.
Pristajalni most za petrolejsko luko v Kopru, ki ga jc gradila naša en.o!*
INŽ. BORUT MAISTER, MARIBOR
Letos se je tudi nam v Mariboru Poznala reforma na vseh koncih in krajih. Pri prevzemu skoraj vseh objektov smo se morali boriti z močno konkurenco. Razen tega so postali m vesti tor ji pri oddaji del zelo vešči in spretni in so našli povsod način, da oddajo investicijska dela za čim-•hanjše zneske. Zato je kljub velikim naporom uspeh naše enote le srednji, čeprav bi po prestanem trudu ntorali pričakovati ugodnejši rezultat.
Novo leto smo uspešno začeli z gradnjo pivovarne Talisa, ki smo jo gradili od vsega začetka v najtežjih tehničnih razmerah. Več težkih objektov je bilo treba praktično zazidati v zimi in jih izročiti investitorju spomladi. Naša dela so potekala točno po načrtu ter nam je uspelo vse Pogodbene roke pravočasno doseči. Zal naš uspeh ni bil toliko viden, ker investitorju ni uspelo izvršiti montaže, opreme v predvidenem času in bo pivovarna pričela poslovati z tomudo šestih mesecev, komaj v začetku prihodnjega leta.
Drugo naše delo, s katerim smo zadovoljni, je gradnja mostu čez Muro v Radgoni. Most gradimo skupaj z avstrijskim podjetjem Mayre-der. Pri tem delu je zaposleno skoraj samo naše delavstvo, Avstrijci so Prispevali le nekaj specializiranih delavcev za prejnapenjanje železo-betona. V slabih delovnih razmerah se na začetku delavstvo ni takoj vživelo, pozneje je pa delo teklo zelo gladko, točno po določenih terminih zastopnik štajerske deželne vlade, naš avstrijski partner in končno tu-
di mi sami z delom zelo zadovoljni zlasti še, ker smo to delo prevzeli št pod kar ugodnimi finančnimi pogoji. Težave nam delajo kakor tudi v večini primerov drugod le naši sodelavci, dobavitelji rajnih obrtniških izdelkov. Na njihov rovaš gre dejstvo, da nismo mostu končali že pred mesecem dni. Most bo do konca leta v glavnem gotov, odprt pa bo šele poleti prihodnjega leta, ko ob navoz-na rampa na avstrjjski strani pripravljena za promet.
Spomladi smo pričeli graditi velike hladilnice za podjetje Slovenijasadje v Bohovi pri Mariboru. Gradnja tega kompleksa objektov je zahtevala veliko skrbnost. Za to gradnjo so dobavile italijanske tvrdke opečno-be-tonske elemente za strešno konstrukcijo in so jih vozile iz Italije naravnost na gradbišče. Forsirano delo na hladilnicah je zahtevalo večizmensko zaposlitev. Ekipa, ki je ta dela izvajala, si je pridobila veliko rutine in tudi sloves kot dobra in požrtvovalna enota. Hladilnice deloma že poslujejo in bodo te dni delno odprte.
Proti jeseni letošnjega leta smo se dogovorili s tovarno kartona in papirja v Sladkem vrhu za kompletno etapo gradnje za papirni stroj IV. Pri tem je Gradisov projektivni biro izdelal načrte ter smo začeli z gradnjo v pospešenem tempu, kakor je bilo moč dostavljati načrte. V tej tovarni je naše podjetje zgradilo skoraj vse industrijske objekte in je bil tedaj prevzem teh objektov logično nadaljevanje prejšnje povezave z investitorjem. Zaradi ostrih roko^ dobave inozemske opreme so bili tudi roki za dograditev posameznih objektov zelo kratki! Pravočasno smo dokončali objekt za pripravo dela, v dovršitvenj fazi je hala za papirni stroj IV, v izgradnji so velike vodo-čistilne naprave. Zlasti te nam delajo velike preglavice, ker stoje v težkem terenu in ker bo glavna gradnja padla v zimsko sezono. Kompletne
naprave morajo biti gotove v marcu 1969, ker bodo šli sredi pr.hodnjega leta novi stroji v pogon. Pripravljamo se na tem gradbišču na zimsko delo, postavljamo začasna bivališča za delavce in sproti rešujemo zamotane tehnološke probleme zimske gradnje. Upam, da nam bo tudi tod uspelo dovrš ti dela v pravem času.
V	Mariboru gradimo že vse leto v zmernejšem tempu veliko tvso> s ko hišo »Prehrane«. Poleg tega grad mo na istem kompleksu še posebno k'no dvorano. Oba objekta, ki stoj ta drug ob drugem, sta situirana na kočljivem zemljišču in sta obdana okoli in okoli s stavbami ter zahteva temeljenje priv nosebno pozornost. Zlasti je temeljenje za novi objekt ob vinski kleti »Vinag« težavno, ker je k'et zgrajena v prejšnjem stoletju po takratnih metodah gradnje. Na t°m gradbišču smo imeli težave zaradi neo-'tečnosti investitorja ter nismo mogli del razporediti po potrebah naše organizaciie. Pred kratkim ie investitor zavzel odločnejše slališče ter nam je dal glede tempa dela in izb"re raznih etap proste roke. Predvidevamo, da bo to gradbišče v prihodnjem letu zelo živahno in zaenkrat največje v našem območju.
V	Impolu v Slovenski Bistrici še vedno nadaljujemo razna dela. Predvsem zaključujemo gradnjo valjarne za pločevino. Pravkar smo na tem, da izgotovimo posebne tlake, ki naj bi bili. odnorni proti obrusu in na' ne bi povzročali nikakršnega prahu. Pričakujemo, da bo glavna dvorana v začetku prihodnjega leta dogotovlje-na in bo potem to veliko gradbišče svojo dolžhost opravilo.
Razen teh velikih objektov smo delovali v več krajih naše okolice. V Ljutomeru smo gradili trgovine n druge manjše objekte. V Radgoni smo končali prodajalno »Prehrane« in sedaj gradimo vodovod. V Mariboru smo zaključili kolektor vzdolž Drave, skladišča trgovskega podjetja
in tako, da so bili nadzorni organ Koloniale, Zavod za rehabilitacijo invalidov ter tesnilne stene. V delu imamo še večjo črpalko Petrola, industrijski objekt za Hidromonlažo in »Jeklo« v Rušah ter razne manjše adaptacije v mestu.
Treba je dati našim delavcem vse priznanje, prav tako pa tudi naš.ma tehničnemu in administrativnem j osebju, da je bilo letos zelo požrtvovalno in prizadevno. Poudariti je treba, da je naše podjetje v letošnjem letu pridob lo sloves hitrega graditelja in solidnega trgovskega partnerja.
V	našem območju se predvideva prihodnje leto gradnja več velikih objektov. Zaradi dosedajnega uspeha, hitre in solidne gradnje bomo vsekakor deležni dobršnega dela predvidene gradnje. Zato se ne bojimo, da prihodnje leto ne bi bili dovolj za nosi eni, ali pa da bi celo morali odv-ščati delavce. Pričakujemo večjo gradbeno dejavnost, in upal mo, tudi ugodnejše finančne rezultate.
V	imenu vodstva enote želim vsem članom naše enote, kakor tudi vsem Gradi sovcem srečno in uspešno novo leto 1969,
Uspehi mariborske poslovne enote: silos pri Ptuju, most pri Veržeju, Tališ — Maribor in nešteto drugih objektov, ki jih je naša enota zgradila na tem območju.
INŽ. BRANKO VASLE, OOP LJUBLJANA:	I VINKO BRGLEZ, SPO LJUBLJANA:
Najlepši
dogodek
v preteklem leto
sledkom zbil nekoliko boljši zaslužek iz rok. Ali z drugimi besedami: Tako se uresničujejo parole o družbenem dogovarjanju, delitvi dela, specializaciji itd.
Vmes pa mnogo neuresničenih načrtov', zasilnih rešitev, »kiksov« in tudi uspehov.
— Novo leto? — Perspektiva dobra (obratno kot doslej), da pa ne bo -obratno kot doslej« tudi na koncu leta, se bomo morali še naprej in bolj truditi.
Redno se ponavlja v našem reformskem času:
V začetku leta pesimizem, (relativno) zadovoljstvo ob koncu leta. Ker je vrstni red občutja pravilen, je tudi končna sodba o Preteklem letu pozitivna.
Dejstvo je, da se je treba v današnjih Pogojih poslovanja bolj truditi, a z manj Uspeha. Stroški rastejo hitreje kot realizacija in temu primeren je tudi dohodek. V obračunskih komentarjih analitskega oddelka se je od septembra naprej ponavljala ugotovitev nižji dohodek, nižji oseb-ni dohodki, večja realizacija (vse v absolutnih številkah). Te ugotovitve so sicer resnične (nekatere postavke se bodo še ob končnem računu, upam. rpremenile), vendar z veliko relativno vrednostjo: akumulacija (amortizacija in skladi) je porasla 2a 26V« (od 91 do 115 milijonov starih din) in to ne na škodo standarda delavcev, sai so osebni dohodki lani narasli za ca. HIV«: relativno v podjetju sicer najmanj, Vendar so bili predlanski OD zelo dobri.
Da nadaljujem po novinarsko:
— Najlppši dogodek v preteklem letu?
— Pošiljka iz Danske: novi stroj VIHY izdelavo zelo kvalitetnih betonskih cevj Po JUS.
Najgrši dogodek? Izredno nelojalna konkurenca nekega, sicer renomiranega gradbenega podjetja, ko nam je z našim iz-
Glavni problem so stroji
Bilo bi prirodno vprašati se v tem trenutku, kaj je dosegla enota SPO v minulem letu. Vabljivo in možno je govoriti o enoti iz raznih vidikov. Dotaknil se bom dobrih in slabih strani naše enote na splošno.
Glavni problem, ki enoto tare, so stroji. Stroji se iz leta v leto starajo, so bolj iztrošeni, vedno več je popravil, enota se bori, popravlja in skrbi, da bo delo nemoteno teklo naprej. Drugo vprašanje je zaposlenost strojev. Podatki nam kažejo, da je bilo v letu 1967 opravljenih več obratovalnih ur na strojih kakor v letu 1963. Toda ne morem postreči s točrimi podatki, ker leto še ni zaključeno. Obratno pa izkazuje avto park, da je v letu 1968 prepeljal več ton/km kakor v letu 1967, pa je v negativi. Zelo dvomim, da se bo položaj izboljšal. Vzrok je v nizkih cenah in iz-trošenosti vozil. Torej enota ne izgublja zaupanja, da z našimi delovnimi ljudmi ne bi le prebrodila težave, ki se porajajo vsak dan.
Naslednji problem, če ga lahko tako imenujem, je vprašanje kvalitetnih kadrov. Pri nas je bilo v letu 1968 le velika fluktuacija delovne sile in to predvsem kvalitetne. Glavni vzrok so nizki osebni dohodki. Mislim, da je to problem v celotnem podjetju. Zato bi blo nujno nekaj storiti. Strokovne službe naj bi le posvečale več pozornosti vprašanju, morda celo v anketah, zakaj narašča iz leta v leto fluktuacija.
Prepričan sem, da verjetno premalo programiramo potrebe po kadrih, bodisi s prekvalifikacijo, morda celo z odpiranjem
novih, delovnih mest, posebno v naši dejavnosti, ko vemo, da manjka te delovne sile. ‘
Treba bo kolektiv poživljati z mladim kadrom, in to s kvalitetnim. S tem bo zagotovljena tudi rast proizvodnje — odprte možnosti raznih ukrepov, katere pa danes ni mogoče opravljati, kjer takoj nastane praznina na delovnem mestu. Prav isto je s tehničnim kadrom in VK delavci.
Da pa ne bom krivičen v svojem opisu in ne bi kdo rekel, da vidim samo črno, češ da imamo samo stare stroje in kamione, se moram pohvaliti, da se bo leta 1969 le nekoliko pomladila naša mehanizacija z novimi kamioni, buldožerji, bagri, kompresorji itd. Ne bom našteval v podrobnosti, saj nas bo presenetilo, ko bomo zagledali tako zaželen — nov stroj na dvorišču oziroma delovišču. Tudi za kadre smo poskrbeli, toda žal so še mladi in morajo predhodno odslužiti pripadajoči del državi, šele nato pa podjetju.
Razpisan je bi! tudi natečaj za strojnike, toda žalostno in resnično, da je odziv slab. Mislim tudi, da bi ta miselnost mi — vi med enotami že morala počasi usihati.
Ob koncu želim vsem članom kolektiva in drugim poslovnim partnerjem v mojem imenu in v imenu kolektiva srečno, zdravo ter veliko poslovnih uspehov polno leto1 1969.
Detajl iz. Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani.
V letu 1968 je naš avtopark prepeljal več tonskih kilometrov kakor v letu 1967. Slabše pa so bili izkoriščeni drugi stroji
IGNAC ŠUŠTERŠIČ, ŠKOFJA LOKA:
JOŠKO REPšE, KOVINSKI OBRATI, LJUBLJANA
Začetek gospodarske reforme je zatekel lesno-industrijski obrat v dokaj nezavidljivem položaju. Kot panoga lesne industrije .je bila naša delovna enota nizko akumulativna, tehnološko je bil obrat izredno zastarel, z neustreznimi delavniški-mi objekti, s slabo mehanizacijo. Imeli smo težave pri oskrbi s surovinami, ni bilo dovolj ustreznih kadrov, poleg tega pa so se zelo poostrili pogoji gospodarjenja.
. Pred vsemi naštetimi težavami kolektiv ni klonil. Smelo smo se lotili reševanja težav in pričeli specializirati obrat v štiri smeri: razrez lesa, tesarstvo, mizarstvo in steklarstvo.
V tem letu so se pokazali večji rezultati naših prizadevanj. Uspelo nam je zaključiti prvi del rekonstrukcije celotnega obrata. Na to smo še toliko bolj ponosni, ker nam je to uspelo le z lastnimi sredstvi, brez kreditov.
Od gradbenih del je bila opravljena obnova žagarskega objekta in asfaltiranje poti zunanjega transporta v obratu. Več kot 20 let stari žagarski stroji so bili nadomeščeni z najsodobnejšimi. Le-ti so omogočili za polovico krajši čas razreza enega kubika lesa, kvalitetnejši razrez in kar precejšen prihranek pri hlodovini. Zunanji transport in skladiščenje lesa smo modernizirali, kupili smo namreč viličarje-Nabavljena pa je bila tudi drobna mehanizacija. ki omogoča hitrejšo izdelavo opažev, palet in drugih mizarskih ter tesarskih izdelkov.
Končni rezultati gospodarjenja sicer še niso znani, vendar realno predvidevamo, da se je fizični obseg del povečal od lanskega leta za približno 10 %>, to se pravi na 13,8 milijona novih dinarjev realizacije. Te rezultate smo dosegli ob skoraj enakem številu zaposlenih.
Sodelujemo z vsemi poslovnimi enotami v podjetju. Razen tega pa smo si uspeli pridobiti širok krog odjemalcev naših izdelkov tudi pri drugih gradbenih podjetjih in v industriji. Med najbolj iskanimi izdelki našega obrata so montažni železo-betonski opaži, strešne konstrukcije, industrijske palete in specialni stavbno-mizar-ski izdelki.
Sodelujemo z vsemi delovnimi enotami podjetja
Sodelovali smo v raznih oblikah skoraj pri vseh važnejših objektih, ki jih gradijo naše poslovne enote, npr. pri gradnji silosov pri Ptuju in v Celju, pri izgradnji turističnega centra na Golteh pri Mozirju, pri delih v koprskem pristanišču, pri elektrarni Plomin, pri obnovi hotela Toplice na Bledu ter pri mnogih drugih gospodarskih in stanovanjskih zgradbah.
Pričeli smo z izgradnjo samskega doma za tesarske vajence. Sredstvom, ki jih je odobril izobraževalni center, smo dodali tudi naša lastna. V domu bo prostora za 50 vajencev, v sami zgradbi pa bosta tudi dve opremljeni učilnici, tako da bo vajencem omogočen poleg praktičnega tudi nemoten teoretičen pouk. Predvidevamo, da bodo kapacitete zadovoljile večino potreb po tesarjih v celotnem podjetju.
Za prihodnje leto planiramo povečanje proizvodnje vsaj na 15 milijonov novih dinarjev realizacije. Prizadevali si bomo pri nadaljnji rekonstrukciji. Ker v proizvodnji predstavljajo ozko grlo premajhna oprem-Ijenost s stroji, pa tudi zastarelost že obstoječih v tesarski in mizarski delavnici ter neurejen notranji transport, predvidevamo nabavo najnujnejših strojev in opreme ter uvedbo paletnega sistema v notranjem transportu.
Pri vsem tem pa nismo pozabili na kadre. Nameravamo še naprej izpopolnjevati kadrovsko zasedbo v kolektivu, saj nam je jasno, da zastavljene cilje lahko dosežemo le z boljšo organizacijo proizvodnje na višjem tehniškem nivoju, kar pa seveda ni mogoče brez ustreznih kadrov.
Z optimizmom gledamo na poslovne rezultate, v prihodnjem letu. Že v tem letu ima obrat sklenjene pogodbe za več kot polovico proizvodnje, ki se planira za naslednje leto.
V v prihodnjem letu želimo razviti še uspešnejše poslovne odnose z vsemi enota-mi ^ podjetja kakor tudi s strokovnimi službami centrale v Ljubljani.
Vsem članom delovnega kolektiva Gradis in organom delavskega samoupravljanja želimo uspešno delo in veliko poslovnih uspehov v novem letu 1969.
Želimo, da bi bil vsak član kolektiva zadovoljen
Ob zaključku vsakega poslovnega leta je potrebno ugotoviti, kaj in kako smo poslovali.
Naše proizvodne naloge so bile včasih preobsežne in preveč temperane, tako da smo morali v vseh dejavnostih obrata nekajkrat prekiniti začrtan proizvodni proces, kar nam je v končni obliki prineslo manjši finančni uspeh, med kolektivom samim pa negodovanja.
Že vsa leta si želimo izdelan proizvodni program za vse dejavnosti, vendar pa v tem ne uspemo, ker naročniki in narava dela zahtevajo hitre rešitve. Včasih dobimo pri naročnikih videz celo neresnih, ker se pri vseh naročilih ne moremo držati dogovorjenih izdelavnih rokov zaradi vmesnih del ali pa drugih momentov. Od naših naročnikov, ki so nam v vsakem času dobrodošli. si želimo le malo več razumevanja za naše proizvodne probleme.
Naša želja bi bila. da bi skušali najti rešitev tega problema vsaj v okviru podjetja z izdelavo plana remontnih del. s čimer bi tudi lažje držali zvezo in vodili razgovore z zunanjimi naročniki ter tako izpolnili proste kapacitete dejavnic.
V	sodelovanju s strojno konstrukcijskim birojem podjetja smo v letošnjem letu za potrebi, gradbeništva realizirali dva nova izdelka in to prevozno betonarno ter pre-kladalni silos za beton. Kljub vsem težavam, ki so nastale ob razvoju in izdelavi prototipov pa sta dva proizvoda našla med strokovnjaki primerno oceno in zanimanje tržišča. S tema izdelkoma smo si obenem tudi zagotovili dobro zasedenost določenih kapacitet obrata.
V	prihodnjem letu moramo posvetiti večjo pozornost krovsko-kleparski dejavnosti in jo usposobiti za uporabo sodobnejših vrst materiala, novih izvedb kritin in uporabo novih delovnih priprav.
Pri realizaciji vseh proizvodnih nalog pa se mora v prihodnje razvijati proizvodni proces tako, da bo vsak član kolektiva zadovoljen na svojem delovnem mestu, da bo primerno nagrajen za vloženo delo, s či-
mer bo tudi z veseljem izpolnjeval zadane naloge.
Naš poslovni uspeh je bil v letošnjem letu zadovoljiv, če ga primerjamo z letom 1967. Plana vrednosti proizvodnje sicer ne dosegamo zaradi zmanjšanega števila za- i poslenih, kljub temu pa smo uspeli povečati dohodek naraven, ki je omogočila j delno povečati osebne dohodke, kateri so j bili namreč glavni razlog čezmerni fluk-tuaciji delavcev.
Največji uspeh smo dosegli ob polletju, , t.j. v mesecu juniju, ko je bil dohodek na uro 10,49 din. V tem obdobju je bila zase- ; denost kapacitet še normalna, v drugem i polletju, zlasti pa v zadnjem četrtletju pa I je upadla zaradi nezasedenosti remontne \ dejavnosti, kar je vplivalo tudi na uspeh ' enote. Zaradi tega smo pred zaključkom leta skoraj izenačili izplačane osebne dohodke z doseženimi, kar kaže, da bo delilno razmerje med skladi in osebnimi dohodki potrebno v naslednjem letu korigirati.
Vse to je samo kratek oris naših uspehov j in problemov. Zavedamo pa se, da nobena reč ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša in nikoli ne smemo biti s svojim j delom tako zadovoljni, da bi se odrekli novim delom in metodam, novi tehnologiji, boljši kvaliteti in hitrejšemu tempu dela. . Važno je, da pri svojem delu in uspehih j napredujemo, pa čeprav počasi in so ti ' uspehi še tako majhni. Če smo v letošnjem : letu dosegli določene uspehe, pa bomo v j prihodnjem letu še bolj napeli svoje moči | in zmogljivosti ter dosegli nov in večji napredek od letošnjega, saj se zavedamo, da nas uspehi ne smejo uspavati in upam, da se pri nas to ne bo zgodilo.
Uporabljam to priložnost, da se zahvalim za pomoč pri delu vsem članom kolektiva »Gradis«, še posebno pa članom našega obrata, ki so pomagal' pri uresničevanju zadanih nalog.
Vsem sodelavcem in poslovnim prijateljem pa želim v novem letu 1969 novih delovnih uspehov in veliko osebne sreče.
|*i«®!S$2Ki5Sl
Letos smo izvajali ključavničarska in krovsko-kleparska dela na naslednjih večjih objektih:
— »Tališ«, »Vesna«, »Petrol«, mlin in silosi v Celju, mejni prehod v Gornji Radgoni in Sladkogorska tovarna kartona ■ in papirja.
Pri ključavničarskih delih so bila najbolj zahtevna dela pri »Petrolu«. Čeprav je bilo to delo prvo te vrste, je obrat kljub zahtevnosti objekta, uspel izvršiti delo kvalitetno.
Druga večja objekta »Vesna« in radgonski most, smo uspešno končali.
V prvi polovici leta je bilo opaziti, da primanjkuje obrtniških del in smo zaradi tega opravili nekaj notranjih premikov delovne sile. Obrtniška dejavnost se je v polni meri razmahnila v drugi polovici leta.
Obračunska enota »remont« je v poslovnem letu 1968 opravljala v glavnem tekoča popravila za potrebe gradbenega vodstva Maribor kakor tudi za SPO Ljubljana. Generalna popravila gradbenih strojev sploh ne prihajajo (razen strojev naše proizvodnje) kljub temu, da je tovrsten kader na razpolago.
,	5„e po eni strani pri obrtniških
delih bilo čutiti v letošnjem letu pomanj-
kanje del, je po drugi strani strojna obračunska enota dosegla precejšen porast proizvodnje v primerjavi z letom 1967. Morda bi kazalo omeniti, da je ta obračunska enota poleg drugih izdelkov za tuje naročnike izdelala mesečno nekaj več kot dva protitočna mešalnika.
Na splošno je naša poslovna enota letos zaključila poslovno leto nekaj uspešneje kot v letu 1967, to pa pod pogojem, da bo obračun za december enak doseženemu uspehu v novembru.
Leta 1967 smo dosegli realizacijo v višini 9,11 milijona novih din, za letošnje pa računamo. da bo znašala realizacija 9,700.000 novih din.
Kar zadeva obračun proizvodnje po obračunskih enotah, upamo, da bodo vse obračunske enote zaključile poslovno leto s pozitivnim rezultatom.
Za prihodnje leto računamo, da bomo v naši poslovni enoti dobili večja remontna dela za potrebe podjetja.
Glede na to, da ima gradbeno vodstvo Maribor za ca. 25 milijonov prevzetih del, računamo, da bomo v prihodnjem letu dobili v izvajanje tudi obrtniška dela na teh objektih.
Po izdanih ponudbah in poslanih pogodbah kaže, da bo strojna obračunska enota tudi v prihodnje dobro zasedena.
V načrtu imamo izdelavo nove 30-tonske dozirno mešalne naprave. Računamo, da bo prva končana ob koncu aprila 1969.
Ob zaključku letošnjega delovnega leta izrekam vsem članom naše poslovne enote yse priznanje za njihovo nesebično delo 1{1 ^rud v letu 1968. Želim, da bi tudi v naslednjem Jetu z isto vnemo prispeval vsak svoj delež k uspehu poslovne enote, oziroma podjetja »Gradis«.
Izdelali bomo novo 30-tonsko dozirno mešalno napravo
IVAN LOVEC, KOVINSKI OBRATI MARIBOR;
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 6
Ce se spomnimo, s kakšno negotovostjo smo v začetku tega leta gledali na poslovno leto, ki je stalo pred nami, lahko sedaj tik pred zaključkom ugotovimo, da smo s tem, kar smo dosegli, povsem zadovoljni.
Kazalo je, da bodo sredstva, namenjena za našo dejavnost, zelo skromna in dosti premajhna, da bi lahko polno zaposlili člane naše enote. Prav zaradi te negotovosti smo sprejeli dokaj nizek plan realizacije. Budno smo spremljali položaj v Mežiški dolini in smo se v hudi konkurenci potegovali za vsak dinar, da se nam ne bi izmaknil. Prav zaradi tega smo ponujali naše usluge skoraj po lastni ceni. Naš trud se je obrestoval, saj smo dobili toliko dela, da smo lahko efektno zaposlili celotni kolektiv. Dela niso več tako velika, kot smo to bili vajeni v preteklih letih, vendar smo tudi z manjšimi dobro organiziranimi deli dosegli zadovoljiv finančni uspeh. Skoraj vsa dela. ki smo jih n-evzeli. so bila vezana na zelo ostre roke
Starta!i smo s finančnim planom 14 milijonov gradbene in obrtniške realizacije in smo za izvršitev teh del planirali 270 zaposlenih, ker smo v poprečju toliko ljudi imeli, četudi bo plan realizacije presežen za ca. 2 milijona dinarjev. Zaradi zelo ostrih rokov pri prevzemanju del in razdrobljenega dela smo bili zelo na tesnem s kvalificiranim kadrom in nam je predvsem primanjkovalo zidariev in Usarjev. Poleg tega pa smo morali delavce ravno omenjenih poklicev odstopiti enoti v inozemstvu. Fluktuacija ni bila visoka, vendar se nam je poznalo, da so odhajali predvsem delavci iz deficitarnih poklicev, novih pa skoraj nismo uspeli kadrovati, ker je bila zaposlitev zanje v inozemstvu finančno dosti bolj vabljiva. Kljub mejasni situaciji smo sprejeli večje število zidarskih in tesarskih vajencev ter smo vseh
Velika pozornost mlajšim kadrom
INŽ. LOJZE ŠTOK,
skupaj imeli 25. kar je bilo največ, odkar obstaja PE na Ravnah. Le-ti so nam izredno prav prišli in so v precejšnji meri nadomestili primanjkljaj KV delovne sile.
Dobro se zavedamo, da bodo mlajši počasi zamenjali starejšo generacijo, zato veliko skrbimo za njihovo vzgojo in praktično delo.
Že je videti, da bomo iz njihovih vrst dobili zgleden kvalificiran kader. Ce pogledamo, kaj smo v tem letu delali, vidimo, da smo izvajali dela v glavnem za tri investitorje, t.j. železarno Ravne, rudnik Mežica in stanovanjski sklad Ravne.
Naš največji objekt v tem letu je bila težka proga nove valjarne s prečno halo. Montaža strojev je v polnem teku. Kvalitetno in terminsko je delo dobro uspelo. V j tem letu smo zastavili tudi 10-etažno lito stolpnico, ki bo te dni pod streho. To je ; prvi objekt, ki ga izvaja naša enota za I tržišče, saj nastopa v glavnem kot kupec I le železarna Ravne. Kljub hudi konkurenci, ki se je razvila v naši dolini, smo uspeli zadržati tehnični nivo tako, da so zahtevna dela in dela s kratkimi termini še vedno , primat naše poslovne enote.
Bistveno lažji in svetlejši je pogled na | prihodnje leto. V naši dolini, pa tudi drugod, se obeta dosti novih del. Ce bo prišlo do realizacije vsaj 70 % predvidenega, bo realizacija in uspeh v letu 1969 spet v starem slogu Gradisa Ravne na Koroškem.
RAVNE NA KOROŠKEM
DENAR V PODJETJE NE PRIDE SAM
(nadaljevanje)
Evidentno je, da predvojno gradbeništvo ni predstavljalo kakšne pomembne osnove za ogromne potrebe pospešenega razvoja Jugoslavije.
Razdrobljene privatne gradbene kapacitete v glavnem niso preživele vojnih dogodkov, tako da je od predvojnega gradbeništva ostalo predvsem nekaj strokovnega kadra in skoraj nepomembna in zastarela sredstva za delo.
Med obnovo so kapacitete gradbeništva prispevale k široki aktivnost; delovnih množic, ki so prevzele veliko nalogo rekonstrukcije, izgradnje objektov industrije, rudarstva in prometa.
Med izvrševanjem prvega načrta izgradnje objektov industrije in energetike so se kapacitete gradbeništva formirale preko administrativ-no-upravnih organov zveznega, republiškega in lokalnega značaja. Pod temi pogoji se je poslovalo predvsem do leta 1950. Naše podjetje, ki je nosilo v naši republiki pretežni del obnove in gradnje novih kapacitet, je zaposlovalo 7 in več tisoč delavcev.
Prva sprememba je nastala leta 1951, ko se kapacitete gradbeništva stabilizirajo in so podjetja prevzeli v upravljanje delavski sveti. Vendar so tako formirane kapacitete še vedno pod vtisom dinamičnega gibanja družbenih investicij.
Ta razvoj kapacitet je važen predvsem zato, ker velja tudi za naše podjetje:
—	da kapacitete niso bile formirane po gospodarsko-ekonomskih osnovah, temveč dolgoročno formirane za specifične družbene potrebe;
—	druga značilnost je tretiranje gradbeništva v sistemu kreditnega mehanizma;
—	gradbena dejavnost se je smatrala istovetna z režimom investicij, ki je bila vezana na zelo dinamično planiranje izgradnje novih objektov. Pri tem je prišlo do znatnih sprememb v obsegu in strukturi, kar je vplivalo na slabitev ekonomskih osnov podjetja;
—	gradbenim podjetjem je bila praktično onemogočena uporaba družbenih in bančnih sredstev za lastni razvoj in napredek lastnega poslovanja. Iz kreditnih bilanc bank so bili brisani krediti za trajna in občasna obratna sredstva;
—	poslovanje gradbenih podjetij, -je, b-lo. stalno, .pod režimom admini-,
strativnega reševanja bistvenih vprašanj proizvodnje in odnosov na tržišču zaradi specifičnih predpisov o graditvi investicijskih objektov.
Dolgoročno tretiranje gradbene proizvodnje kot uslužnostne dejavnosti je privedlo do pasivnosti delovnih organizacij za razvijanje gospodarsko ekonomskih odnosov in delavskega samoupravljanja ter do nezainteresiranosti za razvijanje višjih obhk organizacije in delitve dela (specializacija, kooperacija itd.). S takim načinom poslovanja je nastopila odtujenost delovnih organizacij od proizvoda! Važna je bila vrednost objekta. Rekli smo: dinamika planiranja in s tem tudi izvajanja je bila velika. S tem so bila ustvarjena ugodna tla za rast mnogih gradbenih podjetij. bJiti v eni panogi družbenega gospodarstva ni bilo lažie ustvariti novo podjetje, saj za to ni bilo potrebno nobenega vlaganja sredstev za kadre. Na to konjunkturo ni vplivalo dejstvo, da je bilo zadostno število renomiranih in dobro opremljenih podietij, ki so dolgoročno izvajala važne gospodarske naloge. S konstantnim povečanjem stopnje rasti investicijske potrošnje preko gra-beništva, je seveda raslo število »konkurentov« na tržišču, saj so se
za izvajanje del smatrali vsi dovolj sposobni.
Kriteriji za pridobitev posla so bili največkrat ozki teritorialni interesi. V tekmi za posel ni bil važen ekonomski stimulans — kar je vodilo do tega, da so bile gospodarske organizacije gradbeništva na najnižji stopnji akumulativnosti v gospodarstvu.
To smo povedali predvsem zato, da bi spoznali gradbeništvo kot specifični faktor našega gospodarstva skoz; določena obdobja.
FINANCIRANJE OBRATNIH SREDSTEV
Do leta 1956 proizvajalnim organizacijam gradbeništva ni bilo omogočeno, da bi vodile samostojno ekonomsko politiko obratovalnih sredstev kot za osnovna sredstva.
V	letu 1957 je bilo našemu podjetju s posebno odločbo izročeno v upravljanje kot začetni sklad obratnih sredstev 379 milijonov starih din. Osnovo je predstavljala 50 °/o višina uporabljenega obratnega kredita pri Narodni banki, ki je bil odvisen in določen v odstotku od sklenjenih pogodb.
Naša realizacija na dan 31. XII. 1956 je znašala samo 3,8 milijarde starih dinarjev. To je bila najnižja realizacija od obstoja podjetja. Zato tudi tako nizka odmera kredita za trajna obratna sredstva. 50 % tako dodeljenih sredstev v višini 379 milijonov je bila oblika stalnega dopolnilnega kredita za obratna sredstva. Skupaj je imelo podjetje 757 milijonov S din kredita za trajna in začetni sklad obratnih sredstev! V letu 19G1 so nam bila obratna sredstva s posebno pogodbo transformirana v kredit za trajna obratna sredstva z odplačevanjem letnih anuitet za dobo 25 let in 6 °/o obrestno mero.
V	ilustracijo navajamo, da za vse panoge gospodarstva ni bil merodajen enak kriterij za formiranje začetnega sklada obratnih sredstev. Industriji je bil formiran začetni sklad obratnih sredstev v višini 90 'Vo od prejetih kreditov z možnostjo, rla zaradi povečanja proizvodnje dobijo še dodatne kredite.
S takimi kriteriji je začetni sklad obratnih sredstev v industriji pokrival potrebe po obratnih sredstvih za 90 °/o kapacitete, gradbene kapacitete so bile pokrite komaj s 25% njihovih potreb. Tak način ugotavljanja začetnega sklada obratnih sredstev je trajno negativno vplival na poslovanje gradbenih organizacij.
V	letu 1958 je izšla uredba, da se 50 % prispevka iz dohodka delovnih organizacij gradbeništva namensko uporabi za potrebe razširjene reprodukcije. To aktivno pomanjkanje obratnih sredstev v gradbeništvu je imelo za posledico, da je v letu 1961 izšla uredba o odobravanju avansov (predujmov) gradbenim podjetjem kot namenskih kreditov izvajalcem gradbenih del.
V	letu 1963 je dano nadaljnje namensko odobravanje občasnih kreditov za gradnjo stanovanj za trg.
Vsi ti ukrepi niso zadostovali za pokrivanje potreb po obratnih sredstvih, kar ima za posledico prekomerno medsebojno zadolževanje v gospodarstvu.
V	letošnjem letu je izšla uredba o medsebojnem pobotanju med gospodarskimi organizacijami, ki naj bi odpravilo nelikvidnost gospodarstva. Na drug; strani je bila s kreditno politiko oživljena investicijska dejavnost, saj zaznamujemo v Sloveniji v devetih mesecih lete njega leta 21 % več vloženih sredstev kot v istem obdobju leta 1967. Tudi realizacija v našem podjetju narašča,
hkrati s tem tudi naše terjatve do dolžnikov.
Za lažje razumevanje smo problematiko zajeli v širšem smislu, ne samo z ozkega podjetniškega gledišča. Osvetlili smo osnovno pomanjkljivost — nezadostna obratna sredstva.
Pri tem moramo nujno upoštevati tudi preusmeritev našega poslovanja. Postali smo proizvajalci ne samo stanovanj, temveč tudi gospodarskih OBJEKTOV, ki ne poznajo znanega kupca »investitorja«. Torej bistveni premik v dveh smereh. Za gradnjo so potrebna sredstva. Na drugi strani kupec zahteva določeno kreditiranje pri odkupu. Tržni pogoji so tisti, ki nam dajejo smer. S takim načinom zavestno povišujemo naše terjatve do kupcev. Kreditiranje se po-javi v dveh smereh. Prvič v času gradnje, kjer se kreditiranje reflek-tira v nedovršeni proizvodnji in drugič v kreditiranem odkupu.
Po letošnjem enajstmesečnem poslovanju ugotavljamo, da so se naše terjatve v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta celo podvojile. Nasprotno temu smo uspeli naše obveznosti, ki so do avgusta kazale tendenco naraščanja, umiriti in beležimo po enajstmesečnem poslovanju znižanje obveznosti do dobaviteljev v primerjavi z enakim razdobjem 1967.
Smer tržišča je torej gradbeništvu dana! Od kolektivov je odvisno, v kakšni meri so se že in se še bodo prilagodili današnji stvarnosti. Naj nam bo jasno: v tej vpregi bomo la-ko vlekli le toliko, kolikor bo na razpolago potrebnih sredstev. Praksa kaže, da ne dobi v izvajanje gradbenih del podjetje, ki je najcenejše, ampak podjetje, ki nudi ugodnejše pogoje — to je predvsem kreditiranje. V glavnem bo zahteva tržišča po kreditiranju še naraščala, ki je po eni strani nujna, saj se s takim načinom vrši naravna selekcija tudi v gradbeništvu.
Ob upoštevanju teh dejstev naj nam bo vodilo, čim večje prizadevanje v borbi za finančna sredstva v sodelovanju s poslovnimi bankami in ustvarjanje lastnih obratnih sredstev.
Iko Ravnikar
Vsakih šest dni zgrajena etaža stolpnice na Ravnah
Tik nad robom Čečovja za kavarno, kjer se hrib strmo spušča v bivšo gramozno jamo, hitro raste nova stolpnica. To je zadnji objekt po zazidalnem načrtu na Cečovju.
Stolpnico gradimo po enakem načrtu, kot so že zgrajene ostale štiri stolpnice. Razlika je le v tem, da so bile prejšnje zidane iz opeke, to pa gradimo iz litega betona in je na zunanji strani obložena s 15 cm debelimi siporeks bloketi.
Objekt gradimo za trg. Po terminskem planu je določena poraba 14 delovnih dni, naši graditelji pa so porabili zarij le 9 delovnih dni. Dograjena je že deveta etaža in ostane le še ena s prizidkom. Kakor kaže, vreme ne bo več dopuščalo, da bi delo še kaj hitro napredovalo. Za lažje in hitrejše delo smo pripravili posebno velike opaže iz moralov in blejskih plošč. K nemotenemu delu pa je pripomogla tudi PE Ljubljana — okolica, ki je v svojem železo-krivskem obratu pripravila vso potrebno armaturo.	L. L,
Sesti kongres Zveze komunistov Slovenije.
PRAVNI Anasveti
rv.\i
Dopust za vajence
Z zakonom o prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih, objavljen v Ur. 1. SFRJ, št. 14/65 je bila razveljavljena uredba o vajencih (Lfr. 1. FLRJ, št. 39/52), s katero so bila urejena razmerja glede učnih pogodb" in pravil vajenca med učno dobo.
Po razveljavitvi omenjene uredbe o vajencih po posebnem zveznem zakonu, bi moral iziti republiški zakon, ki bi urejal vsa vprašanja v zvezi z vajenci. Republiški zakon do sedaj še ni izšel.
Delavski svet podjetja je 16. nov. 1967 sprejel dopolnitev pravilnika o delu centra za izobraževanje, o štipendiranju in nagrajevanju vajencev, v katerem je sprejel, da glede dopusta vajencev veljajo zakoniti predpisi.
Kot že omenjeno, je bila uredba o vajencih iz leta 1952 preklicana, republiškega predpisa, ki bi moral iziti, pa še ni. Zato smo v podjetju glede dopustov vajencev smiselno upoštevali določilo, ki je veljalo do preklica uredbe o vajencih. Tako gre vajencu vsako koledarsko leto 30 dni plačanega dopusta, če pa obiskuje šolo, pa gre vajencu med zimskimi počitnicami še 7 dni plačanega dopusta.
Gre torej za izrecno odrejen čas glede pravice do 7 dni dopusta med zimskimi šolskimi počitnicami, ko bi imel vajenec pravico do omenjenega dopusta. Če je za vajenca v času, ko nastopijo zimske šolske počitnice, določen pouk v šoli, imajo šole zimske počitnice, gre tudi vajencu 7 dni zimskega dopusta. Pravico do 30 dni dopusta v vsakem koledarskem letu pa lahko vajenec izkoristi v času, ki ga določi enota, v kateri opravlja praktično delo v odvisnosti od zahteve delovnega procesa.
Za upokojenca se šteje po našem pravilniku o spominskih darilih tudi invalidski upokojenec
Takšno tolmačenje je sprejel delavski svet podjetja na seji 22. 1^ 1968 in se nanaša na 7. člen našega pravilnika o spominskih darilih. Omenjeni člen namreč v 3. odstavku predpisuje, da gre članu kolektiva, ki je v rednem delovnem razmerju pri podjetju in izpolni pogoje za upokojitev ter je na podlagi teh pogojev upokojen, spominsko darilo v vrednosti do 500 din (50.000 S din).
Delavski svet smatra, da se šteje za upokojenca po lem pravilniku vsak, ki je upokojen po zakonu o pokojninskem zavarovanju (starostni upokojenci) pa tudi tisti, ki je upokojen po zakonu o invalidskem zavarovanju (invalidski upokojenci) ter da jim gre spominsko darilo.
Z. R.
Prenehanje dela delavcu, kadar njegova delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta
V	našem pravilniku o delovnih razmerjih je v 120. členu določeno, da je razlog za prenehanje dela delavcu, kadar njegova delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta, na katerem dela, utemeljen samo, če je navedena okolnost ugotovljena na objektiven način in če ni mogoče delavca razporediti na drugo ustrezno delovno mesto. Postopek se začne, kadar delavec pod normalnimi pogoji trajneje ne dosega niti poprečnih rezultatov.
Za ugotovitev omenjenega razloga je v 121 členu cit. pravilnika predpisan postopek. Imenovati je treba posebno komisijo iz vrst strokovnjakov, ki opravi ocenitev, na podlagi katere pristojni organ sprejme sklep o prenehanju dela.
V	zvezi s prenehanjem dela iz prej navedenega razloga nastanejo večkrat delovni spori, če niso upoštevani vsi pogoji in razlogi, zaradi katerih je prišlo do prenehanja dela v primeru, kadar delavčeva delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta. So bili primeri, ko je sodišče izpodbijalo sklep delovne skupnosti o prenehanju dela delavcu, čeprav je bila za ocenjevanje sposobnosti osnovana strokovna komisija, vendar je bila ocenitev sposobnosti in tudi okolnost. da delaveg pod normalnimi razmerami ni dosegel rezultatov, nepravilna in nasprotna zakonu. Ne more se upoštevati pomanjkljivosti v zvezi z delovno disciplino (npr. zamujanje na delo, neprimerno obnašanje pri delu in pod.), ker so te pomanjkljivosti razlog za začetek disciplinskega postopka po pravilniku za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti.
Prav tako je sodišče ocenilo, da ni pravilna ugotovitev razloga za prenehanje dela, kadar delavčeva delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta, če bi se* upoštevala samo strokovna izobrazba delavca in doseganje norme. Potrebno je upoštevati tudi strokovno prakso in organizacijske sposobnosti, dalje starost delavca, posebne zdravstvene pogoje, delovne navade in podobno, kar navaja 20. člen in 31. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
Sodišče je tudi ocenilo, da predstavljajo poprečni rezultati pri delu na določenem delovnem mestu objektivni kriterij, in sicer za izdelek delavčevega dela bodisi v proizvodnji ali zunaj nje, s tem, da se to ocenjuje s stališča kvalitete in kvantitete.
Drugačno je stanje, če bi delavec pod normalnimi pogoji dela ne dosegal trajneje niti poprečnih rezultatov na svojem delovnem mestu. Takrat nastane razlog za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve sposobnosti in za sprejetje takega sklepa o prenehanju dela. V tem primeru se upoštevajo pri ocenitvi delavca navedene pomanjkljivosti.
Upoštevati je treba, da ima delavec na svojem delovnem mestu splošne in posebne dolžnosti do dela in odgovornosti do drugega delavca, do družbenih sredstev za delo in do družbene skupnosti (11. člen TZDR) in da te dolžnosti izhajajo iz združenega dela (L, 9. in 10. člen TZDR). Upoštevajoč načelo: Vsakemu po njegovi sposobnosti, pride v organizaciji dela do izraza dejanska strokovna sposobnost in delovna sposobnost posameznika.
Večje sposobnosti zahtevajo tudi večjo odgovornost in dolžnost. Torej ni brez pomena delavčeva sposobnost in je ta pojem celovit ter zavzema številne kvalitete (strokovna sposobnost, delovna praksa, delovne navade ipd.). Delavčevi rezultati so odvisni od njegove delovne sposobnosti, ta pa se ocenjuje po uspešnem opravljanju zahtev in nalog na delovnem mestu. Rezultate dela ne predstavljajo samo proizvodi delavčevega dela, temveč obsegajo splošne rezultate njegovega delovanja v združenem delu. Zato se mora ugotoviti delavčeva sposobnost, upoštevajoč vse prej omenjeno in kako naloge izpolnjuje in če tudi dosega poprečne rezultate pri delu, ne pa samo to, če njegovi proizvodi (po količini in kvaliteti) poprečno zadovoljujejo.
R. Z.
Predsednik sindikalnega odbora podjetja Tone Zaletelj v Set enote v Nemčiji Franc Ju v anc pri telefonu. Pogovor je razgovoru s frankfurtskimi »Ravenčani«, seveda v nemščini.
Josip Igrec, Karel Janič, Imbra Antolič, Stojan Gruičič. Po napornem delu se steklenica piva kar prileže.
Na gradbišču v Keltheimu — Investitorji so dejali, da so z delom naših delavcev zelo zadovoljni, pa tudi delavci sami se niso preveč pritoževali.
Postelje si postiljajo sami.

V Nemčiji primejo vsi za vsako delo. Na sliki Borut Zupančič, Miloš Peteršek, Marjan Kopušar pomagajo pri razkladanju omar. V ozadju samski b lok. kjer stanujejo naši delavci
Juridicum, kjer so delali vsa zidarska dela.
Rafael Roseč, Marjan Kopušar in Martin Šegula pri kozarčka pristne domače slivovke.
TRI DNI MED NAŠIMI DELAVCI V FRANKFURTU
Trdo prisližene marke
Končana dela na 54 objektih, kolikor smo jih gradili ali skupinsko sodelovali pri gradnji, so nam lahko v ponos — Kvaliteta našega dela v ničemer ne zaostaja za delom nemških par tnerjev — Skupna vrednost opravljenih del v zadnjih letih znaša 16,6 milijona mark
Od Ljubljane do Frankfurta je okrog 1200 km. Brzi vlak prevozi to razdaljo v dobrih 14 urah. Zaradi peturne zamude smo prispeli v Frankfurt šele ob 17. uri. Posebno nam je ostala v spominu zamuda na avstrijsko-jugoslovanski meji, ko so nam zaradi »slinavke«! pobrali vso salamo.
Na postaji so nas sprejeli šef enote Franc Juvane, Jernej Jeršan, predstavnik »Rudisa« Jože Kemperle in ljubljanska »Tehnike« Vladimir Bogovič. Prenočišče je bilo že rezervirano. Večerjali smo pristne »Tsohevvaptschilsche« in pogovor o delu doma in v tujini je tekel pozno v no.". Seveda smo se dogovorili tudi za program našega nadaljnjega dela.
Drugo jutro nas je na vse zgodaj čakal pred hotelom toY®rJs livarn' ter nas peljal V naselje in na ogled gradbišč v bližini Frankfurta.
Promet skozi mesto je zelo živahen in marsikdo od nas bi se težko znašel v gostoti prometa. Povsod, kjer se vozimo vidimo vrsto žerjavov, novih objektov, skratka, gradbinci v Nemčiji imajo polne roke dela.
Naši delavci so tu že opravili veliko delo. Gradili ali sodelovali pri gradnji so že na 54 objektih, med katerimi je najvecji objekt »Umklinika« v Frankfurtu. Dela na tem ob-lektu trajajo že 5 let. Tu smo prevzeli kompletna tesarska
oiuei pa — na kratko poglejmo- še po drugih deloviščih Lspesno smo sodeiovali pri gradnji v Frankfurtu, Nordvvest-stadt-Cny, kjer so gradili novo mesto z volumnom 750 tisoč cbm stanovanjskih prostorov. Tu je bila pred kratkim odprta naj večja trgovina v Evropi, Dne 4. oktobra pa je bilo to novo mesto povezano s Frankfurtom s podzemsko že-

jektu smo prevzeli vsa dela.


-- v - nujvi—V.JI UDJC1U, ... ow. stuuuuu UCUUUUllf
Henninger v Frankfurtu. Tu vodi vsa tesarska’ dela delovodja tovariš Benko. Dalo na tem /bjektu je zelo mehanizirano. Kot posebnost navajam, da delajo z velikimi ta-blastimi opazi, kjer se cela dolžina stene opaži z eno tablo prav tako tudi strop v enem psostoru. Za to stavbo smo sami izdelali montažne elemente v delavnicah »Coignet«.
Ogledali smo si tudi naselje v Ltiemes, kjer smo na petih stanovanjskih stolpnicah prevzeli vsa betonska in tesarska dela, most Opel-kreuz, delavnice Mercedes-Benza ter poslovno stavbo v Pfungstadtu (35 km iz Frankfurta.) Na tem velikem objektu je delalo 45 naših ljudi. Tu smo delali vse temelje m kletno zidanje, za visoki del pa smo izdelali vse stropne montažne plošče. Visoki del stavbe je sestavljen iz kompletnih montažnih elementov.
Jan smo napravili še skok na 65 km oddaljeno-gradbišče v Heppenheim. Tu vodita dela sektorski vodja Orlič in delovodja Flajhtinger. Prejšnji dan so obhajali svečani »likof«. Na dvorišču sta še ležala okrašena smrekica m »zvon«. Nemci »likofe« bolj svečano proslavljalo kot pri . nas. Vsak delavec je dobil po 20 DM, brigadirji 30 DM, pa tudi jedače in pijače ni zmanjkalo. Prav tako je bilo cigaret, čokolade in kave dovolj.
, Tu _smo srečali mnogo starih znancev: Antona Pavleka, Jožeta Stingla, Rafaela Rozca in druge.
Za ogled drugih gradbišč je bilo premalo časa, ker smo imeli popoldne razgovore z nemškimi sindikati. Našo delegacijo^ je vodil Stane Uhan, na nemški strani pa je bil navzoč tudi sam predsednik nemških sindikatov gospod Rudolf Sperner. O vsebini razgovorov bomo poročali v prihodnji številki.
© VEČER V GRIESHEIMU
Okrog 8. ure zvečer smo se vrnili v Griesheim. Borut Zupančič, Marjan Kropušar, Miloš Pleteršek so še sedeli za pisalno mizo in sestavljali neko novo ponudbo. Delo je kolektivno in vsi primejo za vse.
Prvi koraki tu so za vsakega težki, je dejal tovariš Borut Zupančič. Popolnoma nove razmere, drugi pogoji dela in velike razdalje od gradbišča do gradbišča. Deset ali dvajset kilometrov iz naselja je za naše pojme že velika razdalja. Tu pa 80 km praktično nič ne pomeni. Naše najbližje gradbišče je oddaljeno iz Griesheima 8 km, najdalnejše v Triernu pa 300 km. Tem razdaljam moramo prilagoditi tudi naše delo in organizacijo.
Se sreča, da imamo tako disciplinirane ljudi, je pristavil tovariš Juvane, sicer se mora vsak hitro postaviti na lastne noge. Tu ne »božajo« nikogar, pomembno je samo delo, ki ga napravimo. Pa tudi pri kvaliteti dela ne poznajo šale, kdor tega ne zna, lahko kaj hitro pospravi svoje »kufre«. Samo disciplina, solidno delo in stalna kvaliteta so pogoj za nadaljnji obstoj našega podjetja na tem tržišču.
Naši ljudje zmorejo vse, je nadaljeval tovariš Juvane. Vsi so dokazali visoko delovno zavest in najvišjo stopnjo strokovnosti. Le zadnje čase smo sprejeli nekaj strokovno slabše usposobljenih ljudi. Zato apeliramo na vse enote, da strokovni izbiri kadrov posvečajo več pozornosti.
Evidenco imajo zelo urejeno. V dobri minuti sem imel na razpolago vse podatke o dosedanjem delu in številu zaposlenih za tri leta nazaj.
Podatki o delavcih so izredno zanimivi, saj je iz njih razvidno, ko’ ko kadrov so piispevale posamezne enote za Nemčijo. V odsto'kih izg’eda takole:
Poslovna enota:			Leto 1968 %		1967 •/•	1969 "/»
Maribor ....				45	31	24
Celje					21	17	H
Ravne ....				n	13	12
Ljubljana . . ,				9	11	12
Jesenice . . .				3	3	8
Ljubljana-okolica				3	2	5
Škofja Loka . ,				2	2	1 '
Koper ....				2	1	2
OGP					3	1	H
SPO					—	1	j
Centrala . . .				1	17	:$
Projekt Kranj	• •	•	. •	—	—	12
				100	100	100
Največ strokovnih	kadrov za			delo v	Nemčiji	je pri-
spevala enota Maribor, sledi ji Celje, Ravne itd.
Po izjavi tovariša Juvanca bo za pridne roke dela v Nemčiji še dovolj, seveda-ne brez dobrih kadrov in razumevanja vseh poslovnih enot, ki te kadre zbirajo.
© V NEMČIJI ZELO CENIJO IZREDNO PRIDNOST NAšlH DELAVCEV
Iz številnih razgovorov, ki smo jih imeli s predstavniki nemških partnerjev, investitorjev in sindikati, ugotavljamo, da so naši delavci v Nemčiji na zelo dobrem glasu. Zelo cenijo njih izredno pridnost in požrtvovalnost. Kljub temu, da večina delavcev ne zna nemškega jezika, se hitro prilagodijo in vključijo v njihove metode dela in delovne procese.
Vsi' naši delavci so skromni, varčni ter zelo redko (pri nas skoraj nikoli) ne prihajajo navzkriž s tamkajšnjimi predpisi. Temu je pripisati tudi dejstvo, da razmeroma dobro zaslužijo (čeprav življenje v Nemčiji ni poceni). Delo je dobro organizirano, vendar so pogoji dela marsikje dosti težji. Tako so npr. delavci, ki se dnevno vozijo na oddaljenejše gradbišče, tudi več kot. 12 ur z doma. Zjutraj se odpeljejo pred 6. uro in zvečer okrog 19. ure zopet vračajo v naselje.
Obiskali smo več naselij, kjer prebivajo gradbeni delavci raznih podjetij. Moramo priznati, da je naše naselje v Griesheimu (Frankfurt) najbolj urejeno. Delavci stanujejo v zidanem stanovanjskem bloku z vgrajeno centralno kurjavo in plinsko napeljavo. Za 10 pfenigov, ki jih delavec vrže v plinski avtomat, priteče toliko tople vode, da se lahko pošteno umije. Za enako tarifo si lahko skuha na vgrajenem plinskem štedilniku zajtrk ali pripravi manjši obrok.
Postelje in sobe si delavci pospravljajo sami, le hodnike in zunanje prostore čisti poseben delavec, ki ga plača nemško podjetje. Tudi okolica je lepo urejena.
Stanovanje v teh naseljih je brezplačno, prav tako dobijo delavci povrnjene vse potne stroške.
Na gradbiščih so kantine, kjer imajo delavci možnost kupiti si topli obrok, pa tudi drugih lokalov je veliko, vendar se delavci teh možnosti skoraj ne poslužujejo, ker jim je taka hrana dosti predraga Zato si malice nosijo s seboj. Največ seveda prebijejo ob suhi hrani
Od vseh podjetij, ki smo jih obiskali, imajo toplo hrano organizirano samo naši delavci v Frankfurtu. Za 1,50 DM tovariš Šegula skuha zelo okusno- večerjo ali ob nedeljah kosilo. O okusu in kvaliteti hrane smo se sami prepričali.
e VSAK DELAVEC TOČNO VE ZA SVOJE NALOGE, ČE JE POTREBA, PRIME ZA VSAKO DELO
Ni moj namen, da bi se spuščal v strokovne in organizacijske dosežke nemških podjetij. Toda kjer koli smo opazovali organizacijo in tehnologijo dela, smo lahko ugotovili, da so osnova njihovih dosežkov dobra priprava, v celoti izkoriščena mehanizacija in dobra organizacijska povezanost, dela v enoten proizvodni proces. Izvršena je delitev dela in poslov na posamezne naloge slehernega delavca. Vsak delavec točno ve za svoje naloge. Material, ki ga potrebuje pri delu, je vedno pravočasno na delovišču. Red, znanost in tehnika so na višini. Imajo tudi vrsto novih materialov, ki jih pri nas še premalo poznamo. Prav gotovo bodo naši tehnični strokovnjaki, ki danes delajo ali so delali v Nemčiji, prinesli k nam vse, kar je pozitivno na področju organizacije in gradbene tehnike. (Nekaj podobnega pri nas že uvajajo nekateri delovodje: Špindler. Zorec, Kosec itd.)
Na enega delovodjo pride okrog 20 delavcev, delovodja dela z ljudmi, zato je storilnost zelo narasla. V glavnem pa se za naše uspehe v Nemčiji poleg dobrih delavcev zahvalimo le našim delovodjem in tehnikom, ki nikoli ne vprašajo, kakšen je delovni čas. Delo mora biti narejeno, pa naj bo to podnevi ali ponoči.
Delamo vsi, mi je dejal Anton Pavlek na gradbišču v Heppenheimu, zato smo tudi prišli v Nemčijo. Vsak izmed nas ima pred sabo jasen cilj. Zato tudi tako skrbno gledamo na vsako marko, ki jo pošteno in težko zaslužimo.
Pa še nekaj izjav naših veteranov
Josip Igrec, kvalificiran tesar iz gradbenega vodstva Ljubljana, nam je v kratkem pogovoru povedal tole:
Mejo sem prestopil 28. oktobra 1965. V začetku je bilo težko, ker še nisem poznal tukajšnjih navad in metod dela. Toda sčasoma se človek vsega privadi. Trenutno delam v 36 km oddaljenem Friedrichdorfu. Na delo se vozim z avtobusom zjutraj ob 5,50 okrog 6. ure zvečer pa sem zopet v naselju. Malico in kosilo imam na gradbišču, seveda običajno mrzlo. Ponavadi pa si že prejšnji večer pripravim suho hrano za prihodnji dan. Za hrano in pivo porabim dnevno do 7 mark.
Voda ni dobra, že kozarček ti povzroči prebavne motnje. Zato je naša edina pijača pivo. Pa nikar ne mislite, da je tako močno kot pri nas. Malo ga čutiš šele pri šesti steklenici.
In delo?
Naporno je, ali vendac sem zadovoljen. Delo je dobro organizirano in mehanizirano. Če je potreba, vsi primemo za vsako delo. Z nami delajo tudi delovodje. Še posebno pa sem vesel tako imenovane drobne mehanizacije (žag, vrtalnih strojev, specialnih spojk itd.) kar bom doma sigurno pogrešal. Dobro bi bilo, če bi tudi naše podjetje nabavilo več drobnega orodja, ki nam bo zelo služilo pri našem delu v domovini.
Henninger-Hoclihaus, kjer smo prevzeli vsa tesarska dela.
Na velesejemski hali v Frankfurtu so naši tesarji položili izpit. Na sliki montaža nosilcev.
• GRADISOV VESTNIK NAM JE EDINA VEZ S PODJETJEM
Velika razdalja nas loči od vas, zato nam je vsaka vest iz domovine še bolj dragocena. Posebno smo veseli Gradisovega vestnika, še posebno takrat, ko kaj piše iz naših matičnih enot.
■ Tako nam je v uvodu dejal Karl Janič-Karči in nadaljeval:
Doma sem iz Rogaševcev v Prekmurju. Z bratom zidava hišo, zato že tretje leto vlagam svoje zaslužene »devize« v opeko in beton, pa mi ni žal žuljev, saj bom končno le imel svoj dom.
In zaslužek?
Sem zadovoljen. Odprto je le vprašanje letnega dopusta. Ta bi moral biti izenačen z nemškimi delavci. Sicer pa se nimam kaj pritoževati. Delamo pridno in za to delo pričakujemo tudi dobro plačilo.
Delam pri delovodju Vajtu v Weissbadnu. To je okrog 40 km iz Frankfurta. Pri mojem delu je zanimivo, da dobimo vse železo že skrivljeno na gradbišče. To je stvar centralnega želozokrivskega obrata, mi ga samo polagamo in vežemo.
Torej je tu le večja produktivnost, sem ga vprašal.
Res je, je odgovoril, toda v glavnem vse po zaslugi dobre organizacije in preciznega dela. Vsak točno ve za svoje delo in naloge. Odstopanja ni, zato je tudi disciplina na višku.
® GREMO TJA, KJER JE POTREBA
Imbro Antolič je doma iz Sredovca pri Križevcih. Njegova matična enota je Jesenice.
Malo znam nemško in to mi pri delu zelo koristi. Na splošno se počutim kot doma. Naši delovodje, skupinsko delo. vse to vpliva na zadovoljstvo človeka. Pa tudi zaslužki so tu boljši.
Delamo ves dan, nekaj časa prebijemo na vožnji, zvečer poslušamo radio, igramo karte in tako nam dnevi hitro tečejo.
Trenutno delam na objektu »Deutsche Bundes Bank«. Na delo se vozim s tramvajem.
Pa če vas jutri prestavijo na drugo gradbišče?
Bom pač šel tja, kjer je potreba, je odgovoril. Tu ni diskusije, mi gremo tja, kjer je delo, pa četudi 300 km iz Frankfurta. Vožnjo dobimo povrnjeno. Končno pa za nedelo ni »deviz« in tega se vsak dobro zaveda. Delati moraš, pa naj bo doma ali v tujini.
# V NEMČIJI BOM OSTAL, DOKLER BO TREBA
Stojan Gruičič je že osem let v podjetju, v Nemčiji pa je od 5. maja 1965. Če bo potreba, bom ostal še leto ali dve.
In prosti čas?
Tega je bolj malo, le ob nedeljah gremo malo v mesto. Ob delavnikih pa komaj čakamo, da pridemo v posteljo. Včasih gledamo televizijo, najrajši imam športne prireditve. Sem športnik in navijam za Sarajevo.
Domov grem enkrat, dvakrat na leto 4- vlak Je drag, je še pristavil.
Naše življenje je v bistvu enolično. Skraja so nekateri poskusili malo »nočnih zanimivosti« življenja v Frankfurtu — toda samo enkrat in nikoli več. Za nas starejše pa te stvari sploh ne pridejo v poštev.
Še smo razpravljali o marsičem, o delu doma in tujini, o politiki, ter o uspehih in problemih v podjetju, kar naše delavce v tujini najbolj zanima.
Pot na tuja tržišča — nam je na široko odprta in prepričani smo, da nas naši delavci tudi v bodoče ne bodo nikdar in nikjer razočarali, saj podjetje, ki ima toliko dobrih in zvestih ljudi, lahko pogumno gleda v bodočnost.
Lojze- Cepuš’
Naš največji objekt, ki smo ga gradili, je Uniklinika pri Frankfurtu. '
Drug za drugim se vračajo naši delavci iz Nemčije in Avstrije. Za nekatere je bilo leto uspešno. Zato so tudi njihovi kovčki polni dari! za njihove najbližje.
Edina vez z domovino so transistorčki
Večer v Griesheimu.
Planski baraneter za november 19
Do 15. novembra je bil letni gospodarski načrt podjetja v celoti dosežen in bo realizacija za zadnje obračunsko obdobje (en mesec in pol) le še presežek. Skupna proizvodnja je bila dosežena s 103.0 »/o, čista s 101,1 in obrtniška dela s 112,5 °/o. Skupna proizvodnja podjetja je realizirana za 7 % več kot v istem obdobju lani, predvsem je vrednost obrtniških del letos dosti večja, medtem ko je vrednost čiste pro-
%
m ^
120 m $o co w 20 o
izvodnje le za 1,2% višja kot lani.
Gradbene poslovne enote letos močneje presegajo plan kot obrati, saj so vse presegle mesečni kumulativni plan skupne proizvodnje, pa tudi letni načrt je že skoraj povsod presežen. PE Maribor mora v mesecu in pol doseči le še 0.9 % realizacije, da bi dosegla planirano letno vrednost. PE Ljubljana pa še manjka za dosego letnega načrta 3.6 %, kar
tudi ne bo težavno. Kazalci doseganja plana čiste proizvodnje so sicer nekoliko slabši, toda pri gradbenih PE so vsi pozitivni in jih bodo vse PE tudi presegle. V celoti so gradbene poslovne enote presegle mesečni kumulativni plan čiste proizvodnje za 17,0 %, medtem ko znaša presežek plana za vse leto 5,7 %. Ker so bile vremenske razmere v obračunskem obdobju v novembru in decembru ugodne, lahko pričakujemo precejšen presežek (15—20 %). Pri obratih sta dve PE pod planom, in sicer KO Ljubljana!—4,1
m
:•


!■**
V.-'V

1
;yyv
»• v.
i/,




i





!•/ :
.'v
r&

odstotka) in SPO (—8,5 ■%), KO Maribor in LIO Škofja Loka sta že presegli letni plan, medtem ko morajo v OGP doseči še 6 % realizacijo. Razmerje med najvišjim presežkom in najnižjim • dosežkom je od 83,9 do 104,0 %.
Negativen kazalec efektivnih in vseh ur izkazujeta.samo dve PE, in sicer Jesenice in biro za projektiranje. Vendar ie presežek le posledica večjega obsega proizvodnje predvsem pri PE Jesenice, ki ima presežek čiste proizvodnje v obravnavanem obdobju januar—november 52,0 %.
Skiadno s prejšnjimi ugotovitvami (preseganje čiste proizvodnje in efektivnih ur) se giblje tudi produktivnost. Samo SPO še izkazuje negativno produktivnost (98,3 %), ker ima manjši delež doseganja proizvodnje kot efektivnih ur. Najvišjo produktivnost izkazuje PE Jesenice 133,8 %, sledijo Koper 131,2%, Ravne 128,5 %, KO Maribor 120,2 % in drugi,
EHj toSTA PROIZVODNJA
DUD efektivne: ure Y/A produktivnost



[R;.;
•S
::
£
s
m


1
		1	ct k		§ i	§ 99
1	s		6	. 1	ts	• f* §

r-» ■.■■■
,\'
%


m
I
5
g
§
§
od
§
%
s
-■4
I
*s
■M
&
ge
I
S

DS podjetja
SKLEP!
XXIII. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo cine 2“ 1L 1968 v Ljubljani
1 Sklepi prejšnje seje so bili opravljeni. Delavski svet. sprejme na znanje obvestilo v zvezi s 7. točko prejšnje seje o formiranju železokrivskega obrata v Mariboru, da bo vprašanje obravnaval strokovni svet, nakar bo predlog predložen Investicijski komisiji ln delavskemu svetu.
3.	Poročilo o periodičnem obračunu in analizo za tretje četrtletje 1968 se vzame na znanje,
3 Strokovne službe naj izdelajo analizo poslovanja iri predlog organizacije strojno-prometnega Obrata v zvezi z medsebojnimi ekonomskimi razmerji, ker sedanja organizacija tega obrata v tem smislu ni uspešna.
4.	Z ozirom na to, da se po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pri uvedbi 5-dnevnega delovnega tedna šteje prosta sobota za delovni dan pri računanju števila izkoriščenih dni rednega letnega dopusta in zaradi enostavnosti pri seštevanju izkoriščenih odobrenih dni dopusta za vsako koledarsko leto, se upošteva naslednje:
Odobreno Število dni dopusta po pravilniku o delovnih razmerjih
Pripada število dni dopusta, računano za dneve v tednu od ponedeljka do vključno petka
14 dni	12 dni
15 dni	13 dni
16 dni	14 dni
17 dni	15 dni
18 dni	15 dni
19 dni	16 dni
20 dni	17 dni
21 dni	18 dni
22 dni	19 dni
23 dni	20 dni
24 dni	20 dni
25 dni	21 dni
Sklepi organov samoupravljanja
Odobreno število dni dopusta po pravilniku o delovnih razmerjih
Pripada število dni dopusta, računano za dneve v tednu od ponedeljka do vključno petka
26	dni
27	dni
28	dni
29	dni .30 dni
22	dni
23	dni
24	dni
25	dni 25 dni
Kadrovski oddelki vpišejo v odločbi o skupnem številu dni dopusta, izračunanega po pravilniku o delovnih razmerjih, tudi število dni iz prej navedene razpredelnice, ki gredo vsakemu, če se štejejo za korišče-02 dnevd dopusta samo dnevi v tednu od ponedeljka do vključno petka Pri izrabi dopusta se upošteva potem tudi zmanjšano število dni za dneve, prebite na dopustu, pa se štejejo samo dnevi v tednu od ponedeljka do vključno petka. Ta način seštevanja skupnega števila izkoriščenih odobrenih dni dopusta se upošteva od l januarja 1969 dalje.
5.	Tretji odstavek 7, člena pravilnika o razdeljevanju spominskih daril za delavce podjetja je razumeti tako, da se šteje za upokojitev, zaradi katere se prizna darilo v vrednosti do 500,00 N din, tudi upokojitev po temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju,
6.	Odobri se prenos pravice uporabe na delu pare, št. 500/1 pod vlož, št. 919 k, o. Moste, v izmeri 110 m2, podjetju »Prehrana« iz Ljubljane.
7.	Odobri se rušenje stanovanjskega objekt Smartinska 100 a, ki stoji na območju funkcionalnega zemljišča obrata gradbenih polizdelkov. Istočasno se odobri nakup dveh primernih nadomestnih stanovanj za sedanje stranke in sicer iz sredstev skladov OGP.
8.	Na podlagi 77, člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ln na prošnjo dipl. Ing. Miloša Križaja iz PE Ljubljana se istemu dovoli dvoletna odsotnost iz podjet-
ja zaradi odhoda na delo v tujino v okviru Mednarodnega tehničnega sodelovanja pod pogojem, da ponovno prične z delom v podjetju »Gradis« dne 1	1	1971. Kolikor se
ing. Križaj 1. 1. 1971 ne Javi na delo, mora povrniti podjetju »Gradis« stroške štipendiranja po obračunu in podjetje »Gradis« nima obveznosti, da bi ga ponovno sprejelo na delo
Predsednik DSP:
Janez Kuštrin
Važnejši skleni organov samoupravljanja poslovnih enot
Č8 Gradbeno vodstvo Ljubljana, III. seja delavskega sveta — Pri izplačilu 31. dec. v 1 je iz doseženih osebnih dohodkov per 15 nov. 1968 Izplačati delavcem poleg rednih osebnih dohodkov še 250.000 din.
Osnova, s kateio so udeleženi posamezni . delavci v gornjem znesku, je poprečje izplačanih osebnih dohodkov v razdobju od 1. januarja do 15. novembra 1968 (v osnovo niso šteti terenski dodatki, nadure, akordni presežek — so pa všteti dopusti in prazniki).
Za vse delavce gradbenega vodstva, ki so v decembru v delovnem razmerju s podjetjem, je nabaviti delovne obleke.
Odobri se spisek investicijskih nabav s sprejetimi dopolnitvami. Ta spisek je dostaviti v dokončno odobritev investicijski komisiji podjetja.
Za otroke, ki nimajo sredstev za plačevanje malic, se odobri v Vodmatu enkratna podpora v višini 1000 din iz sklada skupne porabe.
■	Obrat gradbenih polizdelkov, 4. seja upravnega odbora — Po poslovnem uspehu se izplača vsem, ki so na septembrski plačilni listi, okrog 30 °/e. Deli se na osnovi vseh opravljenih efektivnih ur, brez nadur, od 1. 1. do 15. 8. 1908.
Pritožba tov. Jožeta Klepa se odstopi v rešitev svetu obračunske enote uslužbencev,
■	Gradbeno vodstvo Ljubljana, IV. seja upravnega odbora — Odobre se denarne nagrade za vestno delo zidarskim vajeneemi
Jožetu Lesarju 40 din, Riku Zupančiču 60 din In t)|uru Stigiecu 20 din.
B Gradbeno vodstvo Celje, IV. seja delavskega sveta — Na zimsko sezono 1968/69 Je potrebno opravili tele priprave:
a)	kadrovski oddelek naj do 25. 11. 1963 izvede anketo med člani kolektiva, če bi želeli izkoristiti dopust v zimski sezoni 1968/69,
b)	tehnični oddelek naj pripravi program zimskega dela po posameznih sektorjih v času od 15, 12. 1968 do 1, 3. 1969.
Odobri se plačilo toplega obroka (čaj) pri nočnem betoniranju
Odobri se naročilo novoletne reklame pri poslovnem združenju za trgovino v višini GOO din.
B Gradbeno vodstvo Maribor, 18. seja delavskega sveta — Za delegate v volilno telo skupnosti socialnega zavarovanja Maribor se imenjujejo naslednji člani našega gradbenega vodstva:
Martin Zajšek, Albert Steineker, Jelica Ozvaldič, Oton Roškar, Viktor Pernat, Albert Špindler, Josip Krištofič, Ignac Grabar, Stefan Gjerelr in Vabbija Gerič
V svet šole Otona Zupančiča \ Mariboru se delegira Ančko Kavčič.
Potrdi se predlagani delovni čas za zimsko dobo.
Urediti je vse potrebno za zavarovanje barak v naselju v Kidričevem.
B Kovinski ubrati Ljubljana, 5 seja uprav nega odbora - Potrdi se predlog investicijskega plana strojne opreme in gradbenih investicij v letu 1969
Prizadevati se je za nadaljnjo odprodajo odvečnih rezervnih delov, kar naj stori tehnična in komgrcialna služba.
Večje količine materiala (veja 114) naj se naročajo prek nabavne službe podjetja s tem, da se zadolži, da najde čim večje kasa-skonte.
Sprejme se na znanje informacija o tehničnem sodelovanju med obrati gradbenih podjetij »Tehnogvadnje« Maribor, »Primorje« Ajdovščina, »Slovenija ceste« Ljubljana ID »Gradis« Ljubljana,
v s ikah
* letošnjem letu je položilo izpit iz varstva pri delu nekaj čez 2300 delavcev. Na sliki preverjanje zunanja o varstvu pri delu v kovinskih obratih v Ljubljani. Vsi kandidati so izpit usPešno položili. Sam izpit smo razdelili v štiri skupine.
mrnm
OTOK V
SREDOZEMSKEM
MORJU
KOZE
/BOH Z EK'/
GORAM
HPONSKEM
OBSODBE /SRS. HRV/
HRANITELJ
VEZNIM
POKRAJINA POD HIMALAJO
MESTO V ITALIJI
SRBSKI P/SATEU /STE VAN/ 1855--190B
PIJAČA
SMAZA
VIJUGA
GORA V ITALIJI
ALESSAH.
VOLTA
ITAL.
SPOLNIM
1000
ZAJC
JOŽE
BODICA
GLEDAT!
ŽENSKO
m
ENA
ZNAMENJE
ŽENSKO
IME
RADIJ
ZAČETEM
ABECEDE
MEDNAR.
KRATICA
ZA
VZHOD
GOROVJE
V
SLOVENIJI
£rva	Skupina naših vajencev z inštruktorjem Ivanom Podgorškom na gradbišču ELOK
esarji in zidarji na strehi ELOKA v Ljubljani. — Tretja si ka: Detajl iz novega skladišča
v Ljubljani — Druga slika: Kadar zapiha severni veter, še tako debel jopič ne zaleže. — hale, ki jo radi PE Ljubljana.

s svečane
4i
"It:? ' j
£ 1
n. ■
''
< drSgarVovSf ^^^‘^^'večeS^ nalfdelaTe ^M^bofu” Dobe^fek! ^ nph0Vih °tr°k’ P°SCbn° Pa S° POudari,i' da jim	vsako kajenje in pohajkovanje.

pocAMAjre
/VEA\cyA
stranski
TIR.
ovoR/vosT
Ogsro
SPRgigU Sm©~1
iSOSPSPARSKi 1
NWkr 24 )^66
MJMupAPE
dbratzva^ Vvl^K xm
SREDSTVIH JA*IM AM DRU^cEN^AM^e^
U£sS3t&ifi£B„ r ” JAZ TUPlJAtTUDI " ZAVIRAJ
bAJMO


P^i-M PRESTOP«!
1>RAV0CAW)0 ZA
MfalcHEN*
t