Dobrodošli na desnem bregu Mure

www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si
Leto II, številka 1, marec 2009
Foto: Mirko Rakovnik
Spoštovane občanke in občani!
Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. Župan Občine VERŽEJ
Skupaj smo že pošteno zakorakali v letošnje leto in pred vami je prva letošnja številka lokalnega časnika FUNKEŠNICA. Kljub temu, da veljajo meseci po novem letu za bolj mirne in z manj dogajanja, pa je bilo življenje in delo v naši občini zelo pestro. Presek tega dogajanja je povzet v tej številki glasila.
Ker so prve tri številke FUNKEŠNI-CE naletele na zelo dober odziv, smo se odločili, da z izdajanjem glasila nadaljujemo, hkrati pa smo pristopili k sprejemanju odloka, ki bo pravno formalno uokviril način izdajanja glasila, izbor odgovornega urednika in uredniškega odbora ter vpis glasila v razvid medijev, kot to določa Zakon o medijih.
Županova beseda
Posebej razveseljivo je, da ste občani sprejeli FUNKEŠNICO kot glasilo, v katerem je mogoče promovirati delo društev, organizacij, skupin in tudi posameznikov skozi različne članke in fotografije, ki jih pripravljate in pošiljate uredniškemu odboru v objavo. Želim si, da bi tudi v bodoče zelo aktivno sodelovali pri sooblikovanju našega glasila z različnimi članki, ki na najbolj iskren način prikazujejo različne sfere delovanja naših občank in občanov.
Aktivnosti občine so bile od izdaje zadnje številke usmerjene v sprejem občinskega proračuna, ki ga je občinski svet že v mesecu decembru prejšnjega leta tudi soglasno sprejel. Gre za največji proračun v zgodovini Občine Veržej, ki je izrazito investicijsko naravnan, saj je več kot 60 % odhodkov predvidenih za investicije
na področju vodovoda, cestne infrastrukture, šolstva, v proračunu pa so zagotovljena tudi sredstva za sofinanciranje nabave nove gasilske avtoci-sterne za PGD Veržej. Društvo glede na kategorizacijo takšno avtocisterno potrebuje, če želimo, da ostane naše društvo osrednja enota za zagotavljanje požarne varnosti. V nasprotnem primeru bi morala občina podpisati pogodbo s kakšnim društvom izven naše občine, ki bi izpolnjevalo pogoje opremljenosti po kategorizaciji in seveda to društvo tudi sofinancirati. Moje mnenje je, da bi bilo takšno početje neracionalno, še posebej pa izjemno neodgovorno in brez vsakega spoštovanja do vseh tistih, ki so skozi 130-letno zgodovino PGD Veržej ohranjali in razvijali gasilstvo v Verže-ju. Zato Občina Veržej podpira nakup nove avtocisterne. Prepričan sem, da bomo Občina Veržej, krajani Veržeja
ter prizadevni člani društva, tudi ob delni državni pomoči, uspeli zbrati potrebna sredstva in predati novo av-tocisterno svojemu namenu naslednje leto ob praznovanju 130. obletnice delovanja PGD Veržej.
Druge projekte, ki so zajeti v letošnjem proračunu, bomo podrobneje predstavili v naslednji številki. S strani občine Veržej smo za vse predvidene projekte uspeli zagotoviti lasten delež v občinskem proračunu. Upamo, da bo tudi država kljub gospodarski krizi uspela zagotoviti svoj sofinancerski delež v okviru podpisanih pogodb in izdanih sklepov.
V zadnjih treh, štirih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo, ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Veliko sem razmišljal o tem, kaj naj bi bil glavni razlog za nastalo krizo. Skoraj vedno sem prišel do zaključka, da je največji razlog v človeku samem. Postal je žrtev potrošniške družbe, hlastanja po dobičku, nenehnega in nenasitnega zadovoljevanja svojih materialnih potreb, ob tem pa zanemaril, da je človek srečen in zadovoljen predvsem takrat, ko se tako počuti tudi njegova duša. Kadar je zadovoljen z majhnimi uspehi, kadar se zna nasmehniti in razveseliti ob še tako majhnih stvareh, kadar sprejme kot uspeh tudi to, kar je uspelo sosedu, prijatelju, znancu.
Morda je prav prihajajoča kriza pravi čas, da pogledamo v svojo dušo in razmislimo o teh stvareh. Morda je čas, da si na novo postavimo vrednote v svojem življenju.
Če si bomo znali najti prave vrednote v življenju in poti do njih, bomo tudi to krizo premagali dosti lažje. Predvsem pa sem prepričan, da jo bomo premagali!
Želim Vam prijetno branje nove številke našega lokalnega časnika z željo, da smo vam posredovali največ informacij o delu in dogajanju v naši občini.
Ffrftkejn/Ctf Dobrodošli na desnem bregu Mure^^^^^^^^^^M Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Slavko Petovar, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik Založnik: Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, marec 2009 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si
TIC Veržej
Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si
2 Fünkejn/ca marec 2009
S
e
Proračun Občine Veržej za leto 2009
Proračun občine je eden izmed najpomembnejših dokumentov, ki ga sprejema občinski svet na predlog župana. Proračun predstavlja podlago za financiranje nalog, ki jih nalagajo ustava, zakoni in drugi predpisi. V proračunu so tako za posamezno proračunsko leto predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine.
Občinski svet Občine Veržej je proračun za leto 2009 sprejel na 18. redni seji, ki je potekala 29. decembra 2008.
Prihodki, ki jih v proračunu načrtuje občina, se delijo na:
►	tekoče prihodke: davčni in nedavč-ni prihodki,
►	kapitalske prihodke in
►	transferne prihodke.
Z zbranimi prihodki občina skrbi za izvrševanje proračuna in za financiranje nalog po predpisih. Pri izvrševanju proračuna je potrebno upoštevati Zakon o javnih financah in Zakon o javnem naročanju ter številne predpise, ki posegajo na področje računovodstva. Proračunski odhodki se delijo na:
►	tekoče odhodke,
►	transferne odhodke in
►	investicijske odhodke.
Prihodki
Davčne prihodke (922.615 EUR) uvrščamo med tekoče prihodke in zajemajo vsa obvezna, nepovratna in nepoplačljiva sredstva. V to skupino vključujemo davke na dohodek in dobiček, davke na premoženje in domače davke na blago in storitve, ki se stekajo v občinski proračun.
Med davke na dohodek in dobiček sodi dohodnina - odstopljeni vir občinam. Ocenjuje se, da bo občina v letu 2009 predvidoma dobila 680.980 EUR. Med davke na premoženje sodijo:
►	davek na dediščine in darila,
►	davek na promet nepremičnin,
►	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Z davki na premoženje naj bi občina v letu 2009 zbrala 139.835 EUR, od tega precejšen del (100.215 EUR) z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi uskladitve baze podatkov z dejanskim stanjem. Načrtujemo tudi prihodke v višini 39.420 EUR od davka na promet nepremičnin.
Med domače davke na blago in storitve sodijo:
►	davek na dobitke od iger na srečo,
►	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
►	turistična taksa,
►	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
►	okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ocena teh prihodkov v letu 2009
znaša 101.800 EUR.
Nedavčni prihodki (188.155 EUR) so druga pomembna skupina tekočih prihodkov in obsegajo vse nepovratne in nepoplačljive prihodke, ki niso uvrščeni v skupino davčnih prihodkov. Nedavčni prihodki se delijo na:
►	udeležba na dobičku in dohodki od premoženja,
►	takse in pristojbine,
►	globe in druge denarne kazni in
►	drugi nedavčni prihodki.
Med prihodke od udeležbe na dobičku in dohodke na premoženje sodijo:
►	prihodki iz naslova udeležbe na dobičku javnih podjetij (KSP Ljutomer),
►	prihodki od obresti,
►	prihodki od najemnin za poslovne prostore,
►	prihodki od najemnine za stanovanja,
►	prihodki iz naslova podeljenih koncesij.
Občina načrtuje 1.460 EUR prihodkov iz naslova udeležbe na dobičku javnih podjetij.
Iz naslova prihodkov od obresti občina načrtuje 1.540 EUR.
O
Prihodki od najemnin za stanovanja so načrtovani skladno z veljavno višino najemnin za stanovanja v lasti občine. Planirajo se v višini 9.050 EUR.
Prihodki najemnin za poslovne prostore se načrtujejo v višini 23.800 EUR. Gre za najemnino za prostore zasebne zdravstvene ambulante, zasebne zobozdravstvene ambulante in Zavarovalnice Triglav v prostorih Po-slovno-stanovanjskega objekta v Ver-žeju. Med te najemnine štejemo tudi najemnino za Upravne enoto Ljutomer, ki pa koristi prostore na sedežu Občine Veržej.
Iz naslova koncesijskih dajatev se bodo predvidoma stekla v proračun sredstva v višini 1.350 EUR od konce-sionarja za pogrebne storitve Bratuša Dušana in od podjetja Nafta, zaradi izkoriščanja rudarskih pravic na območju Term Banovci.
Med takse in pristojbine sodijo upravne takse. Občina bo v letu 2009 predvidoma zbrala 1.000 EUR. Med globe in druge kazni so zajete globe za prekrške in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 2.210 EUR. Druge nedavčne prihodke občina načrtuje v skupni višini 143.795 EUR. Delež predstavljajo prihodki od komunalnih prispevkov, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov investicijskega značaja - vodovod v Banovcih, predvideno sofinanciranje Term Banovci pri izgradnji javne infrastrukture in drugi izredni nedavčni prihodki za javna dela in za družinskega pomočnika iz naslova regresiranih zahtevkov.
Kapitalski prihodki (26.955 EUR) so prihodki, pridobljeni iz naslova prodaje realnega premoženja občine (zgradb, opreme, zemljišč ipd.). Tu so zajeti prihodki od prodaje osnovnih sredstev - v okviru teh prihodkov planira občina prihodke od prodaje stanovanjskega objekta v ulici Franja Ko-zarja v višini 25.000 EUR, prihodke od dolgoročnega obročnega odkupa
marec 2009 Ftinkejo/ca 3
stanovanj še iz bivše občine Ljutomer v višini 535 EUR mesečnih kupnin za stanovanja. Načrtujemo tudi prihodke od prodaje zemljišč in neopred-metenih dolgoročnih sredstev v višini 1.420 EUR - prodaja zemljišča v Gozdni ulici in ob visokovodnih nasipih.
Transferni prihodki (735.836 EUR) so razdeljeni na:
►	prejeta sredstva iz državnega proračuna,
►	prejeta sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti,
►	prejeta sredstva iz javnih skladov,
►	prejeta sredstva iz javnih agencij in
►	prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU.
Načrtovani so naslednji prihodki:
►	prejeta sredstva finančne izravnave v višini 1.517 EUR,
►	prihodki za sofinanciranje:
■	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 710 EUR za sofinanciranje ureditve gozdnih cest,
■	sredstva požarne takse v višini 2.380 EUR,
■	sredstva za financiranje medobčinskega inšpektorata v višini 2.200 EUR,
■	sredstva iz državnega proračuna za investicije - Ministrstvo za šolstvo in šport - za sanacijo in dograditev Osnovne šole Veržej v višini 416.250 EUR,
■	sredstva iz državnega proračuna za investicije po 21.členu Zakona o financiranju občin v višini 17.000 EUR,
■	sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU za strukturno politiko-rekonstrukcija ceste Veržej - Banovci v višini 47.779 EUR in
■	sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU za strukturno politiko- za ureditev javne infrastrukture v naselju Banovci v višini 248.000 EUR.
Odhodki
Skupni odhodki proračuna 2009 v splošnem delu proračuna so planirani v višini 1.919.167 EUR.
Tekoči odhodki (260.463 EUR) zajemajo vsa tekoča plačila, nastala zaradi stroškov dela - plače in drugi izdatki zaposlenim ter prispevki delodajalcev za socialno varnost. Pri planiranju odhodkov plač, prispevkov za socialno varnost je upoštevana trenutna zapolnitev s sistemizacijo določenih delovnih mest (4 delovna mesta - tajnik, višji svetovalec za pravno področje, varstvo okolja in urejanje prostora, računovodja in dokumentalist - analitik) z upoštevanjem višine izhodiščne plače za negospodarstvo, osnovnih količnikov in dodatkov po Zakonu o lokalni samoupravi, Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih ter na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. V letu 2008 smo začeli obračunavati plače po določilih Zakona o sistemu plač - ZSPJS. Tekoči odhodki zajemajo tudi vsa plačila materialnih in drugih stroškov ter ostalih izdatkov za blago in za opravljene storitve. Vključujejo tudi izdatke za nakupe drobne opreme, plačila obresti za servisiranje domačega in tujega blaga in sredstva, izločena v rezerve.
Tekoči transferi (397.435 EUR) se delijo na subvencije, transfere posameznikom in gospodinjstvo, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam in drugi tekoči transferi. Skoraj polovica sredstev tekočih transferov predstavlja plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačilih staršev (160.000 EUR). Iz občinskega proračuna se namenjajo sredstva tudi za neposredno socialno oskrbo uporabnikov, za regresiranje oskrbe v domovih ter za druge socialno-varstvene programe, za neprofitne organizacije in ustanove (društva, knjižnična dejavnost, javni zavodi), za javna dela, vzdrževanje lokalnih in krajevnih ceste ter gozdnih poti.
Investicijski odhodki (1.089.610 EUR) zajemajo:
►	nakup opreme- pisarniške in strojne računalniške v znesku 5.000 EUR,
►	novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije - izgradnja ulične razsvetljave v Veržeju v višini 48.162 EUR (dela že izvedena, prenaša se samo plačilo), avtomatizacijo in dograditev čistilne naprave in sanacija kanalizacijskega omrežja v višini 5.000 EUR, izgradnjo javne infrastrukture v Banovcih, ki v letu 2009 predstavlja znaten znesek v investicijskih odhodkih občine Veržej, in sicer v višini 360.625 EUR, izgradnja kanalizacije v Ver-žeju v višini 17.523 EUR, ki pa predstavlja poplačilo že izvedenih del v ulici Frana Kovačiča in v coni A, ki jih v letu 2008 nismo uspeli plačati, rekonstrukcija povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradnja sprehajalno kolesarske poti Ver-žej - Banovci v višini 93.500 EUR. Najvišji znesek med investicijskimi odhodki predstavlja postavka »sanacija in dograditev Osnovne šole Veržej«, in sicer kar 500.000 EUR.
►	Nakupe zemljišč na podlagi odmere in parcelacije zemljišč pri rekonstrukciji povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradnji sprehajalno kolesarske poti Veržej - Banovci, ki bo izvedena v letu 2009 in bo podlaga za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč na osnovi sklenjenih predpogodb v višini 8.000 EUR in nakupa travnika, na katerem se nahaja rastišče narcis v višini 3.500 EUR
►	Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring v višini 48.300 EUR, ki so povezane z izdelavo Občinskega prostorskega načrta - OPN, s storitvami v zvezi z odmero in parcelacijo zemljišč ob povezovalni cesti Veržej - Banovci in izgradnji sprehajalno kolesarske poti Veržej - Banovci in izdelavo projektne in lokacijske dokumentacije za nadaljnjo sanacijo Osnovne šole Veržej, katere soustanoviteljica je Občina Veržej.
Investicijski transferi (171.659
EUR) vključujejo izdatke občine, ki
predstavljajo nepovratna sredstva in
4 Ftinkejn/ca marec 2009
S
e
so namenjeni plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za njihov nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove. Prejemniki teh sredstev so pravne in fizične osebe, ki niso proračunski uporabniki. Med investicijske transfere Občine Veržej se uvrščajo:
►	investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, v našem primeru gre za sofinanciranje adaptacije župnijske cerkve in župnijskega urada v višini 8.000 EUR in za sofinanciranje projekta DUO, domača in umetnostna obrt v višini 2.000 EUR;
►	investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin in predstavljajo sofinanciranje zbirnega centra Puconci v višini 20.000 EUR, sanacijo deponije v Ljutomeru v znesku 6.000 EUR, investicijsko vzdrževanje športnih objektov v znesku 3.500 EUR, investicijsko vzdrževanje za požarno
varnost - izplačuje se zbrana požarna taksa v višini 2.140 EUR, nabava opreme za potrebe občinskih gasilskih društev v višini 3.000 EUR, investicijsko vzdrževanje otroškega igrišča v višini 1.500 EUR, ter investicijska transferja sekciji KD Slavko Osterc za nakup folklornih oblek v višini 1.000 EUR ter PGD Veržej za nakup gasilskega vozila v višini 20.000 EUR;
►	investicijski transferi posameznikom in zasebnikom - izplačilo odškodnin za vodovarstvene pasove v višini 800 EUR.
►	investicijski transferi občinam, kjer Občina Veržej načrtuje odhodke za nakup avtomobila za komunalnega inšpektorja v višini 750 EUR, sredstva za nakup opreme za potrebe medobčinskega inšpektorata v višini 3.250 EUR in investicijski transfer občini Ljutomer kot nosilki prijave na kohezijski sklad v zvezi z oskrbo pitne vode Pomurja za sistem C .
►	investicijski transfer javnim zavodom, predvsem investicijski trans-
fer v Zdravstveni dom Ljutomer v višini 4.119 EUR, sredstva za investicijsko vzdrževanje vrtca Veržej v višini 2.100 EUR in, kot največji, investicijski transfer Osnovni šoli Veržej za obnovo strehe v višini 36.000 EUR.
Bilanca prihodkov in odhodkov izkazuje proračunski primanjkljaj v višini 48.606 EUR.
Poleg bilance prihodkov in odhodkov Občina Veržej v posebnem delu proračuna, računu financiranja, izkazuje obseg odplačevanja kreditov in obseg novega zadolževanja. V letu 2009 namerava Občina Veržej odplačati 21.696 EUR glavnice dveh kreditov, in sicer Ekološkemu skladu RS za kanalizacijo v Banovcih v višini 13.500 EUR in Hypo banki, d.d. 8.196 EUR kredita, najetega za izgradnjo Poslovno-stanovanjskega objekta v Veržeju, namerava pa najeti nov kredit v višini 70.400 EUR za financiranje sanacije in dograditve Osnovne šole Veržej.
Mateja Gaberc
Zapis s 18. in 19. redne seje Občinskega sveta
Občinski svet Občine Veržej se je med izidom prejšnje in sedanje številke tega glasila sestal na 18. in 19. redni seji.
Na 18. redni seji, ki je potekala 21. januarja 2009, je bila osrednja točka dnevnega reda sprejem proračuna Občine Veržej za leto 2009. Proračun je eden izmed najpomembnejših aktov, ki jih na predlog župana sprejema občinski svet kot najvišji organ v občini in predstavlja podlago za financiranje nalog, ki jih nalagajo ustava, zakoni in drugi predpisi. V proračunu so tako za posamezno proračunsko leto predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine. Prihodki so ocenjeni v višini 1.870.561, EUR, odhodki pa na 1.919.167,00. Proračunski primanjkljaj se bo pokril za najetjem kredita za obnovo osnovne šole. Nekoliko več
o proračunu Občine Veržej pišemo v posebnem prispevku.
Člani občinskega sveta so potrdili tudi predlagani dokument identifikacije investicijskega projekta »Izgradnja pločnika in ulične razsvetljave v Banovcih - os D«. Gre za del celovitega projekta izgradnje sprehajalno-ko-lesarske poti Banovci - Veržej skupaj z vzporedno izgradnjo ostale infrastrukture (pločniki, rekonstrukcija in obnova cestišča, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija). Os D poteka od trikotnega križišča pri znamenju Sv. Florijana do konca kompleksa Term Banovci. To investicijo je Občina Veržej prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep »Obnova vasi - razvoj podeželja«. Izvajanje te investicije, ki je ocenjena v višini 181.575,48 EUR, naj bi potekalo v letu 2010, v primeru
O
uspeha na omenjenem razpisu bi bili deležni 50-odstotne-ga sofinanciranja upra vičenih stroškov.
19. redna seja Občinskega sveta je bila časovno daljša in je potekala 26. februarja 2009. Na njej so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Prlekija, d.o.o. Z njim se ustanavlja podjetje v 100-od-stotni lasti občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, ki se bo v prvi vrsti ukvarjalo z izvajanjem obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer z oskrbo s pitno vodo ter z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode na območju navedenih občin. Razlogi za ustanovitev javnega podjetja so v
marec 2009 Ftinkejo/ca 5
O^JmjA/ u/f/p
sprejetju Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, po katerem je potrebno na novo urediti razmerja na področju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki se izvajajo na dosedanji način. Tako po predpisih ni mogoče nadaljevati dela z dosedanjim izvajalcem (KSP Ljutomer) na pogodbeni način. Drug razlog je v odpovedi opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb s strani KSP Ljutomer, ki jo je ta naslovil na občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej. Odpovedni rok pogodbe se izteče 25.5.2009. Tretji razlog pa je v tem, da se je Občina Veržej skupaj z občinami Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Raz-križje in Sveti Jurij ob Ščavnici prijavila na razpis za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za izgradnjo vodovodnega omrežja sistema C, ki je del izgradnje pomurskega vodovoda. Zahteve Evropske unije pri sofinanciranju tovrstnih omrežij so pri tem zelo jasne in zahtevajo nedeljivost sistema upravljanja, kar pomeni, da bo na celotnem območju teh občin upravljanje z novozgrajenim oz. rekonstruiranim vodovodnim omrežjem opravljal zgolj en izvajalec, pri čemer so tako v omenjenih občinah ugotovili, da je v danem trenutku edina možna varianta ustanovitev skupnega javnega podjetja in dodelitev upravljanja z vodovodnim sistemom temu novoustanovljenemu podjetju.
Člani občinskega sveta so sprejeli predlog koncesionarja za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter vzdrževanja pokopališča na območju občine Veržej g. Dušana Bratuša po dvigu cen teh dejavnosti. Ker so se v zadnjem času močno povečali stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, cene vzdrževanja pokopališča pa so od leta 2007 nespremenjene, so člani občinskega sveta potrdili povišanje cen za vzdrževanje pokopališča za 38 %. Prav tako so bile sprejete nove cene za najem grobnega mesta, in sicer za družinski grob 26,00 EUR, enojni grob 24,00 EUR, žarni grob 24,00
6 Ftinkejn/ca marec 2009
EUR in obstoječo grobnico 27,00 EUR. V vseh teh zneskih je vključen davek na dodano vrednost.
Člani občinskega sveta so obravnavali tudi predlog Centra za socialno delo Ljutomer za dvig cene storitve »Pomoč družini na domu - neposredna socialna oskrba uporabnikov«. To storitev na območju občine Veržej že vse od ustanovitve občine opravlja Center za socialno delo Ljutomer, storitev pa v skladu z Zakonom o socialnem varstvu plačujeta občina in uporabnik. Cena omenjene socialno-varstvene storitve bo tako znašala po novem 16,18 EUR na efektivno uro in je višja za 5 % v primerjavi z dosedanjo ceno. Pri tem pa je potrebno omeniti, da omenjeni dvig cene storitve ne pomeni tudi dviga cene za uporabnika. Ta cena bo tako kot doslej še naprej znašala 4,10 EUR na efektivno uro, ves preostali del pa je sofinanciran s strani občine, del subvencije pa pokriva tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
S sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci, d.o.o. ter s sprejetjem aneksov k medobčinski pogodbi o sofinanciranju izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Pu-conci je tako dana pravna podlaga za priključitev k izgradnji in uporabi tega centra za občine iz upravne enote Lendava.
Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel Odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega občinskega glasila. S pričetkom veljavnosti tega odloka bo dana možnost za vpis občinskega glasila Funkešnica v razvid medijev, ki se vodi na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Odlok določa namen in cilje ustanovitve ter izdajanja glasila, način in postopke imenovanja uredniškega odbora, glavnega in odgovornega urednika, cilje in naloge izdajanja glasila, upravljanje in urejanje glasila ter vire financiranja glasila
Bojan Ferenc
Čebelarski muzej je izročilo preteklosti, je ogledalo življenja, prleškega človeka, pridnega, vztrajnega in skromnega. Poglej, povej in verjemi, da je sožitje naša prihodnost. Vračaj se in postoj, dragi obiskovalec.
¡ČEBELARSKA ZVEZA ŠfiRUSTEV POMURJA
ZLATA

laketa
JAAKACUEI®-
Z 0CiN02?i8Jočk
ki j» prejme
JOŽEF TIGEL1
^Fra^TRATNJEK
ČZDP ¿r. Stanko KAF
Pogovarjali smo se z Dragico in Jožefom Tigelijem, vodjema Čebelarskega muzeja in Čebelarstva Tigeli.
Čebelarski muzej Krapje postaja čedalje bolj razpoznavna turistična točka tudi v širšem prostoru. Kdo vse vas obiskuje in od kod prihajajo vaši obiskovalci?
Naš muzej deluje že 13 let in v tem času nas je obiskalo veliko gostov iz različnih koncev Slovenije. Ker smo promocijo vložili veliko truda so začeli prihajati tudi gostje iz sosednjih držav in krajev, iz Avstrije, Nemčije,
Švice, Italije, Nizozemske, Hrvaške.....
Obiskujejo nas skupine upokojencev, čebelarjev, študentov, šolarji osnovnih šol ter prehodni enodnevni gostje iz sosednjih krajev.
Uspešni ste tudi na regijskih in državnih ocenjevanjih medu in medenih izdelkov. Kaj od vas zahteva več časa - razvoj novih izdelkov ali razvoj
O
Turistični ponudniki občine Veržej se predstavijo
Čebelarski muzej - Čebelarstvo Tigeli
kulturno-turističnega programa čebelarskega muzeja?
Veliko časa vzame priprava novih izdelkov, saj če želiš imeti kakovosten izdelek, mora biti tudi surovina za izdelek kakovostna. Nekatere surovine za naše izdelke lahko pridobimo samo v določenih mesecih v letu. Je pa prav tako potrebno skrbeti za kakovosten in obiskovalcem zanimiv pristop. Stremimo k temu, da gost od nas odide zadovoljen in se naslednjič vrne z nasmehom.
Težko bi vas opredelili za zgolj klasične čebelarje, saj vašo dejavnost nenehno nadgrajujete in iščete nove izzive. Od kod črpate ideje in kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Človek se vedno znova uči, zato tudi idej ne sme zmanjkati. Zelo dobro moraš opazovati okolico okrog sebe in svoje goste, nato pa ideje pridejo kar same od sebe. Če vključiš še malo domišljije se za prihodnost ni treba bati. Načrti za prihodnost bodo prišli ob pravem času, nekatere pa
bomo realizirali v mesecu maju. Še naprej pa se bomo trudili pri delu s čebelami in našimi gosti.
Čebelarska zveza društev Pomurja je v mesecu novembru 2008 organizirala 9. ocenjevanje medu. Vzorce je ocenjevala državna komisija. Ker se v Čebelarstvu Tigeli trudijo, da bi imeli čim bolj kakovosten med, so dali na ocenjevanje tri različne vzorce in tako prejeli naslednja visoka priznanja: akacijev med - zlata medalja, cvetlični med - srebrna medalja in kostanjev med - srebrna medalja. Septembra 2008 pa so se udeležili tudi 8. slovenskega ocenjevanja medenih pijač v Mariboru, kjer s se njihovi medeni izdelki prav tako izkazali v kakovosti: višnjev medeni liker je prejel naziv šampion 2008, medeni liker s smrekovimi vršički je prejel zlat medaljo in medeni liker srebrno medaljo. Čebelarstvo Tigeli je z doseženimi rezultati na področju medu in medenih izdelkov na dobri poti k želenemu uspehu.
Tatjana Vokic
Vabljeni na dneve odprtih vrat
Pisalo se je leto 1996, ko si je čebelar Drago Šalamun na svoje posestvo postavil čebelnjak osme-rokotne oblike s panji sistema Na-isser. Čebelnjaka ni nikoli naselil, le dolgoletno željo si je izpolnil in v njem uredil Čebelarski muzej. Muzej je začel privabljati obiskovalce iz celotne Slovenije, nato pa kaj hitro tudi obiskovalce sosednjih držav. Čebelarstvo, kot tudi muzej, je vodil ob pomoči žene Marte. Tako se je čebelnjak ohranil vse do danes, ko je star 110 let. Zraven muzeja je urejen učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin z zelišči. Da bi Vam muzej in čebelarstvo lahko še bolj predstavili, Vas vabimo na Dneve odprtih vrat, ki bodo od 2. 5. do 5. 5. 2009 od 10. do 17. ure. Ob obisku boste poskusili nekaj medenih dobrot, ki jih bomo pripravili za še bolj sladke dni.
o
marec 2009 Ftinkejn/ca 7

Izbrane najboljše jaslice
n v • v •	•
v Božični vasi
V petek, 9. 1. 2009, so se v Termah Banovci zbrali vaščani naselja Banovec, ki so tudi letos postavljali jaslice na svojih dvoriščih in tako za številne domače in tuje goste ustvarili edinstveno praznično doživetje. Jaslice so ocenjevali tako gostje termalnega kopališča kot tudi posebna strokovna komisija, ki je ugotovila bistven napredek v njihovi kvaliteti in sporočilnosti. Glavni pokrovitelj Božične vasi so bile Terme Banovci, ki so, glede na ocene gostov kopališča, razdelile 10 nagrad v skupni vrednosti okoli 6.000 EUR.
Slavko Petovar, župan Občine Ver-žej, je poudaril, da je Občina Veržej letos prvič podelila nagrado v višini 500 EUR na temelju izbora strokovne komisije, s čimer želi uveljavljati načela kvalitete in strokovnosti dela domačih "jasličarjev". Strokovna komisija si je vseh 19 jaslic na prostem ogledala 26. 12. 2008 v dopoldanskem času in ponovno v večernem času. Pri odločitvi so upoštevali vnaprej dogovorjene kriterije: teološko svetopisemska verodostojnost, materiali in gradiva, estetika - umetniška nota, izvirnost -domiselnost pri postavitvi jaslic, jasna razmejitev med betlehemskimi in slovenskimi jaslicami, vložen trud, delo in čas.
Nagrado Občine Veržej je na podlagi odločitve strokovne komisije prejel Denis Trstenjak. V obrazložitvi strokovne komisije je zapisano: "Osrednji dogodek Kristusovega rojstva je pozicijsko postavljen v središče celotnega dogajanja. Pastirji in ovce niso razkropljene po vsem prizorišču, temveč so v skupinah. Zelo lepo in nevsiljivo je postavljen mlin z vodo, tako da ne razbije celostnega pogleda na pokrajino. Na križpotju se pojavi smerokaz, ki usmerja obiskovalca v originalni pisavi. Diskretno in na primeren način je pripravljena osvetlitev jaslic. Izbrane jaslice dobijo pravo podobi ponoči, saj v dnevni svetlobi izgubijo
8 Ftinkejn/ca marec 2009
svoj čar zaradi črne folije, v katero so obdane. Še bolj pa bi bile izvirne, če bi avtor jaslic sam oblikoval figure. V izdelovanje jaslic je bilo vloženo veliko dela in truda, predvsem pa opazovalec začuti, da je izdelovalec vložil veliko pozornosti v pripravo pokrajine, katero je zelo približal betlehemskim poljanam."
Vsako leto veliko časa in prostovoljnega dela v Božično vas in spremljevalne dogodke vlagajo tudi člani TD Banovci, ki so za člane strokovne komisije ter glavna sponzorja nagrad pripravili nekaj daril v zahvalo. Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju ob pestrem jedilniku in plesni glasbi.
Tatjana Vokic
Prvo nagrado, po mnenju gostov Termalnega kopališča Banovci, 5-dnevni družinski paket na Bledu, je prejela družina Romana Škrleca.
Jožef Jakopec, predsednik TD Banovci, in Majda Kolbl, tajnica društva
O

Zmagovalne jaslice po izboru strokovne komisije
Nagrado Občine Veržej je na podlagi odločitve strokovne komisije prejel Denis Trstenjak
(od leve proti desni): Lea Hofman, direktorica Term Banovci, Slavko Peto-var, župan Občine Veržej ter člani strokovne komisije: Stanka Dešnik, krajinska arhitektka, strokovna vodja v javnem zavodu Krajinski park Goričko, Aljana Magdič, vodja recepcije in kampa v Termah Banovci, Janez Krnc, etnolog in teolog ter vodja Centra DUO, in Marijan Šadl, likovni pedagog na OŠ Veržej.
Apartmaji Herič
V začetku leta 2009 so v središču naselja Banovci svoja vrata odprli apartmaji Herič. Trenutno je urejen en apartma, v velikosti 60 m2, klimatiziran, s centralnim ogrevanjem in neomejenim dostopom do brezžičnega interneta, dvema spalnicama, jedilnico, kuhinjo, dnevno sobo in zunanjo teraso. Za več informacij se lahko obrnete na Zvonka Heriča.
Apartmaji Herič - Banovci
Banovci 23
SI - 9241 Veržej
Tel: +386 5 99 50 364
Gsm: +386 41 369 214
info@app-heric.si
zvonko.heric@siol.net
www.app-heric.si
G
marec 2009 Fünkejw'ca 9
Kulturni in jolsk/ utri
Koncert Zetor banda
Za praznično vzdušje je v Verže-ju poskrbela tudi skupina Zetor band. Koncert se je pričel s pogostitvijo gostov s kuhanim vinom in domačimi dobrotami. Skupina je znana po kombiniranju dveh ali več pesmi s presenetljivimi ritmičnimi motivi v eno samo pesem, medtem ko melodija vsake pesmi ostaja ista. Za poslušalca je to zelo privlačno in zanimivo, saj mu je pesem znana, ampak ne tako predvidljiva. Brez dvoma nam je skupina postregla z izvrstno instrumentalno izvedbo in aranžmaji. Repertoar je bil primeren prazničnemu času; obsegal je tako balade kot tudi zabavne, rock in pop pesmi, ni pa manjkalo tudi skladb s pridihom jazza. Dodatna popsetritev večera so bili Folkor-na skupina Leščeček - zaplesali so ob spremljavi skupine Zetor band, prav tako pa nam je s pestrim in zabavnim avtorskim delom postregel tudi znani prleški kantavtor Tadej Vesenjak.
Mojca Prejac
Leščečki pridno vadijo
Dan pred kulturnim praznikom, 7. februarja 2009 smo člani folklorne skupine Leščeček imeli v Kulturnem domu celodnevne intenzivne vaje. Potekale so pod budnim očesom naše mentorice Alenke Belec in strokovnjaka Vasje Samca iz Maribora, ki je tudi umetniški vodja Akademski folklorni skupini KUD Študent. Naporne vaje so na koncu napornega dneva v grobem postavile na oder splet, s katerim se bomo predstavili na območni reviji odraslih folklornih skupin, ki bo potekala v petek, 27. marca 2009 v Domu kulture Ljutomer. Leščečki se trudimo, da sodelujemo z različnimi strokovnjaki na državnem nivoju, saj tako lahko ples in petje še bolj izpopolnimo. Tako nas je v oktobru že obiskala strokovnjakinja za ljudsko petje, Adriana Gaberščik, ki je korepetitorica pri Akademski folklorni skupini France Marolt v Ljubljani. Prepustite se, da vas ob naslednjem nastopu Leščečki zopet navdušijo.
Ivan Kuhar
Koncerti
in pohod po novi cesti
Praznično vzdušje sobotnega večera se je začelo s tradicionalnim božičnim koncertom Komornega zbora Orfej iz Ljutomera z gosti (Moška vokalna skupina iz Veržeja, Otroški pevski zbor župnije Veržej, Mladinski pevski zbor župnije Veržej, Trio čeli-stov in Šeherezada) v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Veržeju, nadaljevalo s pohodom z baklami po novi spreha-jalno-kolesarski poti Veržej - Banovci ter zaključilo z božično-novoletnim koncertom pevskega zbora TD Ba-novci z gosti (rogisti lovske družine Križevci pri Ljutomeru, pevci Aktiva kmečkih žena TD Oplotnica, glasbena skupina " Zimzeleni " TD Oplotni-ca, folklorna skupina Leščeček).
Tatjana Vokic
10 Funkešnica marec 2009
Kulturn/ /n Jojik/ utr/p
Prešernov dan
Slovenci 8. februarja obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Na ta dan je namreč preminul France Prešeren, slovenski pesnik. Nedvomno velja za enega največjih Slovencev, ki je ustvarjal poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike. Po izobrazbi pravnik, po srcu poet, je skozi čustveno viharno življenje brodil s pesnjenjem, ki je rodilo njegov nesmrtni Sonetni venec, Krst pri Savici, med drugim pa tudi današnjo himno Republike Slovenije, Zdravljico. Prav v tej pesmi je pokazal srčno ljubezen do domovine in do slovenskega naroda, ki je imel v času njegovega življenja še nadete okove tujega gospodarja. To je najbolj razvidno iz temeljite cenzure njegove Zdravi-ce, katero je bilo »potrebno očistiti« nacionalnega naboja in jo tako pomanjšati iz narodno-prebujevalne pesmi v gostilniško napitnico.
O vsem tem in še čem nam je pripovedovala slavnostna govornica na prireditvi v veržejskem kulturnem domu, ga. Karolina Kolmanič, pisateljica iz Murske Sobote. Kulturno društvo Veržej je namreč v počastitev tega praznika skupaj z Občino Veržej pripravilo kulturni program na sam praznik v nedeljo, 8. februarja. Program je popestrila moška pevska skupina Kulturnega društva Slavko Osterc in Ana Sivec z odlično monokomedijo Teater ni klošter, v kateri je predstavila lepe, smešne in še kakšne dogodke svojega dosedanjega igralskega življenja. Svoj nastop in prireditev je sklenila z recitalom ene izmed hudomušnih Prešernovih pesmi.
Večer je bil vsekakor zanimiv in vreden ogleda, kar pa na žalost ni potrdilo malo številčno občinstvo. Ver-žejci se sicer zelo radi pohvalimo s svojim kulturnim življenjem, vendar včasih prav pozabimo gojiti in privzgojiti kulturnega duha najprej pri sebi, z vzgledom pa tudi pri mladih.
Ivan Kuhar
Kulturni dan -Bilo je nekoč
Tematski sklop »Bilo je nekoč« pri spoznavanju okolja v 3. razredu učence uči o življenju ljudi v preteklosti, ki ga primerjajo z današnjim. Ob tem pa še spoznavajo pomen dediščine svojega kraja ter spoznavajo in vrednotijo spremembe v njem.
Ob zaključku tega tematskega sklopa so učenci na to temo imeli kulturni dan. S sprehodom po Veržeju so ugotavljali spremembe v njem, kar so lahko primerjali s slikovnim materialom Veržeja nekoč iz različne literature in plakata »Veržej skozi čas«, ki ga je izdelala ga. Olga Poljanec, učiteljica zgodovine. Učenci so na svojem sprehodu obiskali spominski sobi dr. Frana Kovačiča, zgodovinarja, in Slavka
Osterca, glasbenega pedagoga in skladatelja, ki sta s krajem Veržej bila tesno povezana. Ogledali so si še njuna kipa in pomemben spomenik Cvet bratstva in enotnosti. Na poti skozi Veržej se sicer zaradi mraza nismo ustavili pri Babičevem mlinu, kljub temu pa učenci dobro vedo, da je ta še kot edini panonski plavajoči mlin zelo pomemben in dragocen za Veržej. Sprehod so zaključili v Centru DUO, kjer so si lahko ogledali različne izdelke domače obrti, ki so prav takšni, kot so jih uporabljali nekoč. Kulturni dan se je zaključil z ogledom zbirke starih predmetov, ki se nahaja v avli osnovne šole in ob izdelovanju plakata »Bilo je nekoč«, igranju iger iz preteklosti in listanju ter branju hudomušnih zgodb Manka Golarja: Verženci in Okrogle o Veržencih. Klavdija Krajnc, prof.
učiteljica 3. r
O
marec 2009 Ftinkejn/ca 11
Kulturni in joHki utr/p
V pričakovanju božično-novoletnih praznikov na OŠ Veržej
Po jesenskih počitnicah je jesen hitro prešla v zimo in na Osnovni šoli Veržej smo se začeli pripravljati na praznične dni v decembru.
Učiteljice prve in druge triade smo v sklopu svojih razredov izdelovale okraske iz naravnih materialov za okrasitev jelke v avli šole. Letos so se učenci preizkusili v pripravi pomarančnih in limoninih krhljev, ki so jih domiselno povezovali v različne figure in navezali na vrvice iz rafije. Pri okrasitvi jelke smo uporabili tudi orehe, ki so jih učenci prinesli od doma.
Učenci so domisleno okrasili tudi razrede in se prijavili na izbor za najlepše okrašen razred, ki so ga pripravili učenci 9. razreda. Po odločitvi komisije je bil najlepše okrašen 1. razred učiteljice Tine Markovič.
Zadnji teden pred božično novoletnimi počitnicami smo pripravili božič-
no novoletne delavnice, na katere smo v popoldanskem času povabili otroke in starše. Tokratne delavnice so potekale na temo novoletnih okraskov iz naravnih materialov. Tako smo na šolo povabili tudi dva gosta. Gospa Marija Žižek nam je predstavila izdelovanje izdelkov iz slame, gospod Alojz Novak pa nam je predstavil izdelovanje sveč in drugih okraskov iz čebeljega voska. Gospod Zvonko Hladnjak je pripravil lesene oblance, iz katerih so učenci izdelovali različne izvirne okraske. Otroci in starši pa so se lahko preizkusili tudi v izdelovanju okraskov iz gline, storžev in plute.
Zadnji dan pred težko pričakovanimi počitnicami pa smo izvedli jel-kovanje s kulturnim programom. Vsi smo nestrpno pričakali Dedka Mraza in se razveselil vseh daril namenjenim nam in našim razrednim skupnostim.
Maja Majer
Učenci so izdelali miniaturno knjigo
Za učence od 3. do 5. razreda OŠ Veržej je bila sreda, 4. 2. 2009, še posebej zanimiva in pestra. Obiskali so Center DUO, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali rokodelske izdelke in spoznali rokodelske panoge SV Slovenije. V stari kovaški delavnici so bili navdušeni nad kovaškim orodjem in opremo. V Zavodu Marianum so si ogledali kratek film o Primožu Trubarju, razstavo o njegovem življenju in o razvoju knjige, pozornost učencev pa je pritegnila Dalmatinova Biblija. V Parnasovi knjigoveški delavnici so izdelali vsak svojo miniaturno knjigo, velikosti 5x7 cm, v polplatneni, trdi vezavi z lepljenim knjižnim blokom, dodali so zaznamovalno vrvico in okrasili platnico. Učenci so bili na svoj izdelek ponosni. Navdušeno so povedali, da bodo v miniaturno knjigo pisali svoje skrivnosti.
Damjana Ferenc
Spet najboljši
Tudi v letošnjem šolskem letu smo se z učenci OŠ Veržej vključili v projekt ŠKL Med dvema ognjema. Ekipo učencev 5.a in 6.a sestavlja 16 igralcev, 8 dečkov in 8 deklic ter 4 rezerve. V tej sezoni je organiziranih osem področnih prireditev. Mi smo se udeležili dveh. Najprej smo se odpeljali 10. januarja v Slovenske Konjice. Naša ekipa je bila nepremagljiva. Najbolj zanimiva je bila tekma z osnovno šolo iz Žalca, ki vse do našega prihoda ni poznala poraza, tokrat pa so se morali sprijazniti z drugim mestom. Za trening smo se nato v domači telovadnici 20. 1. 2009 pomerili z ekipo iz Razkrižja in jih premagali v vseh treh odigranih tekmah. Udeležili smo se tudi turnirja v Murski Soboti, ki je bil 24. 1. 2009. Tudi tam je bila naša ekipa nepremagljiv nasprotnik. Tako potujemo na finalno prireditev, ki bo 16. maja v Ljubljani in upamo, da bo ekipi iz Veržeja uspelo ponoviti lanskoletni uspeh, torej spet postati državni prvak v igri Med dvema ognjema.
Marija Ferenc, prof., Tone Šterman, prof.
12 Ftinkejnica marec 2009
O
Kulturn/ /n Jojik/ utr/p
ŠKL Med dvema ognjema
Učenci kombiniranega 1. in 2. razreda OŠ Veržej so se 24. januarja 2009 v Murski Soboti udeležili tekmovanja ŠKL Med dvema ognjema. V kategoriji prvih in drugih razredov so dosegli odlično 1. mesto. Tako so se uvrstili na državno tekmovanje ŠKL Med dvema ognjema, ki bo meseca maja v Ljubljani. Vsem učencem ob tem dosežku čestitamo!
Učiteljici Tina in Ksenija
Proslava ob kulturnem prazniku
Učenci in učitelji OŠ Veržej smo s priložnostnim programom počastili slovenski kulturni praznik in se spomnili dr. Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ki je s knjižico Poezij slovenski jezik in kulturo vpisal v zakladnico evropske kulturne dediščine.
Recitatorji so predstavili drobce iz življenja velikega poeta, program pa so z glasbenimi vložki popestrili učenci Glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer in Otroški pevski zbor OŠ Veržej.
Zalika Horvat mentorica recitatorjev
Pustovanje
Na pustni torek je bilo v šoli še prav posebej veselo. Učenci so svoje šolske torbe pustili doma in prišli v šolo našemljeni. Po hodnikih smo srečevali princeske, čarovnice, klovne in številne druge like. Najprej so učenci tekmovali med seboj v različnih šaljivih igrah. Nato je sledil izbor najlepše pustne maske. Odločitev komisije je bila težka, saj so bile vse maske domiselne, zanimive in skrbno izdelane. Po dolgi presoji je komisija podelila naslov najlepše maske na šoli prikupni ti-grici. Z obiskom so presenetili kurenti iz Dornave. Zaplesali so in že popoldne je posijalo sonce, sneg se je naglo talil in zadišalo je po pravi pomladi.
Damjana Ferenc
O
Praznični veseli december v vrtcu Veržej
Kot izginejo vse čarobne stvari v pravljicah, je minil tudi veseli december ... V vrtcu smo se nanj začeli pripravljati že novembra. Pa ne zato, ker so naši varovanci res bolj majhni in morebiti res malo bolj počasni, ampak zato, ker smo želeli december zapolniti z različnimi praznovanji, običaji in z aktivnim sodelovanjem otrok in njihovih staršev.
Življenje v teh dneh je v vrtcu potekalo v posebej prazničnem in veselem vzdušju. Da bi naši otroci praznične dni lepo in prijetno doživeli, smo jim zaposlene v vrtcu pripravile kar nekaj presenečenj in različnih dejavnosti, ki so jim popestrile decembrske dni in jim obogatile življenje v vrtcu.
V vrtcu je potekalo »miklavže-vanje«, saj je zjutraj vsakega otroka pričakalo sladko presenečenje, ki je bilo skrito v copatih. Kaj pa parklji? Te smo si s pomočjo dedka Mirka kar sami izdelovali iz pravega testa. Kuha-
marec 2009 Ftinkejn/ca 13
Kulturni in joHki utr/p
rica Darja nam je parklje spekla, otroci pa so se z izdelki hvalili tudi pred starši, saj so si jih odnesli domov.
V popoldansko delavnico - ustvar-jalnico smo povabili tudi starše, ki so aktivno sodelovali in skupaj s svojim otrokom ustvarjali; izdelovali so voščilnice, namizne in stropne dekoracije.
Starši so izdelovali tudi okraske, ki so krasili novoletno smreko v vrtcu. Ob njej smo večkrat tudi zarajali in jo občudovali. Nekaj staršev je bilo aktivnih tudi pri pečenju prazničnega peciva. Kakšni izdelki so nastali, je bilo mogoče videti in poskusiti, saj so se z njimi hvalili otroci in jih ponujali skozi ves mesec. Nekaj staršev je otrokom zaigralo tudi lutkovno igrico.
Vsi otroci iz vrtca so se družili ob različnih priložnostih - imeli smo skupno glasbeno dopoldne z domačimi muzikanti, ko sta nam zaigrala g. Janko in dedek Janez. Posebej čarobno je bilo ob zimski pravljični uri z vzg. Ingo in ob njenih plišastih prijateljih. Ob pravljici »Kako je nastal sneg« pa smo otrokom omogočile spoznati multikulturalizem, in jih s tem seznaniti tudi z drugačno raso ljudi.
Prijetno plesno dopoldne smo preživeli z veržejskimi folklorniki. Zaplesali so nam nekaj plesov in nam pokazali njihova nova oblačila, ki jih
uporabljajo na nastopih. Ob koncu smo z njimi tudi vsi skupaj zaplesali.
Dijaki Gimnazije Ljutomer so nam pokazali in predstavili glasbeno pravljico »Jelka« ter nam omogočili igranje na različne glasbene instrumente. Ob sodelovanju z Glasbeno šolo S. Osterca iz Ljutomera, pa so otroci spoznali Slončka Jakončka ter z njim zaplesali slončkov balet.
V	zadnjih decembrskih dneh nas je obiskal še Dedek Mraz. Otroke je razveselil z lepimi darili, saj so bili celo leto "pridni", v zahvalo pa smo mu zapeli nekaj zimskih pesmic, najmlajši pa so z njim celo zaplesali.
Vzgojiteljice smo otrokom med drugim tudi omogočile ogled razstave slovenskih jaslic, ki je bila razstavljena v Marijanišču. Tudi to je bilo za otroke precej zanimivo in nekaj posebnega.
V	naš vrtec smo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Povabili smo jih, da se nam pridružijo, se poigrajo in se poveselijo z nami ter aktivno preživijo vsaj nekaj dni v vrtcu. Verjamemo, da smo tudi njim popestrili praznične dni. Mesec december, najbolj čarobni čas v letu, je minil. Ostali so le še lepi spomini na veselje, radosti in na prijetne dogodke, ki smo jih preživeli v vrtcu Veržej.
Gabrijela Kuhar, vzgojiteljica
Kak je negda fajn blo
Predšolski otroci živijo v svetu sedanjosti in si težko predstavljajo, kaj pomenita preteklost in prihodnost. Kljub temu jim lahko s primernimi vsebinami in načinom dela približamo, kako so nekoč živeli in delali ob zimskih večerih.
Tako smo se v starejši skupini vrtca Veržej v januarju zbrali otroci ter njihovi dedki in babice. Luščili smo fižol, koruzo, česali perje, trli orehe, dedek Rudi je igral na harmoniko, da je bilo zabavno. Povabili smo tudi babico Faniko, ki je pletla nogavice in babico Marijo, ki nas je naučila izdelovati rože iz koruznega ličja. Dedek Jože je sple-tel košaro iz šibja, z babico Slavico smo spekli sadni kruh. Otroci so se vživeli v delo in igro, saj so bili zelo razposajeni in veseli. Igrali smo se tudi igre, ki nas jih je naučila teta Zalika. To so igre njene mladosti, kot so fuč, kamenčkanje, peričkanje in rihtarja. Z njo smo tudi zaplesali kolo »Če si cigan zaželi.« Naredila nam je še punčko iz cunj, kot so jih nekdaj mame delale svojim otrokom. Otroci so v pogovorih »Kak je negda fajn bilo« izražali veliko zanimanje za čase svojih starih staršev. Mislim, da so se ob delu nekaj naučili in pridobili na vseh razvojnih področjih. Naš projekt bomo nadaljevali ob Gregorjevem, ko se ptički ženijo.
Mateja Fras
vzgojiteljica
14 Ftinkejnica marec 2009
O
Kulturn/ /n Jojik/ utr/p
Projekt »Starši se predstavijo«
V srednji skupini vrtca Veržej imajo starši možnost, da predstavijo svoj poklic oziroma delo, ki ga službeno opravljajo. Za tovrstno sodelovanje s starši sva se odločili zato, da bi otroci lažje razumeli odsotnost njihovih staršev. Trije starši, g. Robi Raj, ga.
Ksenija Vajs in ga. Romana Kardinar, so že bili pripravljeni sodelovati.
V mesecu decembru nam je ata Robi polepšal dopoldan s peko Božičnih keksov. S seboj je prinesel že pripravljeno testo, modelčke in valjarje, tako da so tudi otroci lahko pomagali
pri delu. Keksi so bili toliko bolj slastni in še domov so jih lahko nesli. Še popoldne se je po vrtcu širil prijeten vonj po sladkih keksih.
Mama Ksenija nam je pripravila pravo učno urico nemškega jezika. Najprej nam je v slovenskem jeziku razložila, kako poteka pouk, potem pa je otroke že vključila v »proces učenja«. Spoznali so nekaj besed v nemškem jeziku. Bilo je zelo zabavno in poučno, saj je potekalo v gibanju ob prijetnih pesmicah.
V predpustnem času pa si je vzela čas še mama Romana, ki je otroke navdušila z urejanjem nohtov in liče-njem obraza. Deklice so bile ponosne na svoje barvne nohte, dečki pa so se oblekli še v pustna oblačila in kar naenkrat so bili pred nami pravi, lepo naličeni »pustni veseljaki«. Hvala vsem staršem, ki si vzamejo čas.
Suzana Kolmanič in Mateja Majerič, vzgojiteljici
Babica Zima
Na modnem krožku smo izdelali Babico Zimo, nato smo v skupini ob poslušanju božične glasbe izrezovali snežake. Vsak je izdelal snežaka, smrečico in rdeče božičkove čevlje. V kulturnem domu smo Miha, Rok in jaz ob pomoči vzgojiteljic okrasili avlo s prelepo Babico Zimo in z njenimi prijatelji snežaki, smrečicami in čeveljčki. S tem smo ustvarili zimsko razpoloženje v prednovoletnem času, času pričakovanj in božičnega vzdušja.
Nejc Kovač
G
marec 2009 Fünkejn/ca 15
Kulturni in Jojik/ utrip
Izdelali smo si miniaturno knjigo
Nagrajenca o jaslicah
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se v Zavodu Maria-num zabavali ob igrici o dveh črkah in pisarju. Ogledali smo si razstavo o Trubarju in Dalmatinovo Biblijo ter spoznali, kako so nekoč tiskali in
izdelovali knjige. S pomočjo anima-torke so si otroci izdelali vsak svojo miniaturno knjigo. Vanjo so narisali Prešernovega povodnega moža in Urško, ki so ju spoznali iz balade.
Mateja Fras, vzgojiteljica
Na natečaju za vrtce in osnovne šole SV Slovenije, ki je bil organiziran v okviru 1. Razstave slovenskih jaslic v Veržeju, sta med nagrajenci bila tudi učenca OŠ Veržej, Natalija Branco Ferreira (1. mesto) in Miha Sakelšek (3. mesto) z mentorico Marijo Zorko.
Metka Starič, mentorica delavnic knjigoveštva in soavtorica razstave Vsem Slovencem
16 Ftinkejnica marec 2009
Lani sem naredil jaslice iz stiropo-ra in naravnih materialov. Delal sem jih zelo dolgo. Pri delu so mi pomagali drugi otroci. Jaslice sem razstavil, sedaj pa naredil še druge jaslice. Te jaslice so iz siporeksa. Najtežje je bilo izdolbsti votlino. Pri delu sem se tudi poškodoval. Pomagala sta mi Belmin in vzgojiteljica Marijica. Z njuno pomočjo sem jih hitro dokončal. Odnesli smo jih na razstavo v Zavod Ma-rianum v Veržeju. Tam razstavljajo slovenske jaslice. Na svoj izdelek sem ponosen.
Miha Sakelšek
Za izdelovanje jaslic sem se odločila zato, ker me veseli ustvarjanje. Najprej sem uporabila karton, potem sem iskala naravne materiale in začela ustvarjati. Pri tem delu sem zelo uživala. Jaslice smo odnesli v Zavod Ma-rianum. Na odprtje razstave sem povabila mamo. Skupaj sva si šli ogledat razstavo slovenskih jaslic. Takrat so objavili rezultate natečaja. Ko sem čakala, sem bila nestrpna. Tretje mesto je osvojil Miha Sakelšek, drugo vrtec. Zatem sem zaslišala svoje ime. Bila sem tako vesela, da so mi pritekle solze sreče. Za najboljše jaslice sem prejela darilni bon in priznanje. Upam, da bom imela še kdaj tako srečo.
Natalija Branco Ferreira
O
Kulturn/ /n Jojik/ utr/p
Na izletu v Jurkloštru
v
Šestega januarja se je naša skupina odpravila v Jurklošter, na ogled razstave jaslic. S tretje nagrajenimi jaslicami na natečaju pomurskih OŠ in vrtcev ob Razstavi slovenskih jaslic v Zavodu Marianum nam je to prislužil naš Mihec. S kombijem nas je peljal naš dobri župnik. Potovanje do tja je bilo naporno in dolgo. Pot nas je vodila po dolgi kotlini, kjer se razprostirajo gozdovi in okoliški hribi, mimo Rimskih Toplic.
Ko smo prispeli, je bilo že mračno. Vseeno smo se navdušeno kepali takoj, ko smo stopili iz kombija. Nato smo odšli skozi cerkev v samostan in si ogledali zanimivo zbirko jaslic. Pri ogledu smo lahko spoznavali različne naravne materiale, iz katerih so bile jaslice narejene. Med drugimi so jih razstavljali otroci iz nižjih razredov tamkajšnjih OŠ. Tudi Mihčeve jaslice smo videli. Zatem smo odšli v pritličje, v kapiteljsko dvorano, kjer so grobovi menihov in domnevni grob Veronike Deseniške. Skoraj pozabljena ljubezenska zgodba o Frideriku II in Veroniki Deseniški je poleg drugih zgodb aktualna tudi za današnji čas. Kartuzija Jurklošter je bila ustanovljena leta 1170 in je ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Blizu samostana je v stolpu tri leta pisala in ustvarjala Svetlana Makarovič.
Na poti domov smo se ustavili v piceriji. Pice so bile tako velike, da so jih nekateri komaj pojedli. Med potjo smo peli, proti koncu pa že spali. Tako je bil naš popoldanski izlet poln novih, nepozabnih doživetij in se ga bomo še dolgo z veseljem spominjali.
Žan Toplišek
Ljubezen in odraščanje
Starša lahko bi bolj težila, da se še nisva prav zaljubila. Midva to dobro veva, a vse poskusiti je treba.
Sama prav hitro sva spoznala, da staršem lahko bi prav dala, saj sva premlada in je to le ena še razvada.
Če prej bi le dojela, da ljubezni prave nisva imela, da vse bila je le otroška igra, bi sedaj prijatelja ostala in bi takrat,
ko ljubezen bolje bi spoznala, med nama se rodila prava.
Zaradi radovednosti in otroške nevednosti ljubezni prave nisva spoznala, prijateljstvo sva izgubila in najlepša leta v življenju z neumnostmi izgubila.
Sabrina, 14 let
Sprašujem se
Sprašujem se, kdaj bo prišel ta dan, ko spet koga bom objela in v sreči zaživela, ljubezen komu dala, brez skrbi in solz zaspala.
Ti bil si moje sonce in oblak, podoben ni ti vsak, ti zlomil moje si srce in zdaj težko mi je.
Zaljubljena sem vate in tako bo tudi ostalo,
ampak v meni vseeno toliko ponosa je ostalo, da telo se moje tebi več ne bo predalo.
Sabrina, 14 let
O nesrečni ljubezni
Sem si prijatelja želela,
da lepo bi se imela,
sem prijatelja dobila
in lepo sem se imela.
Vse to prehitro je zbledelo,
ko druga iskrico v njem je vnela.
Telo je drugi dal,
ljubezen pa pri meni je pozabil,
čez čas svojo ljubezen spet je rabil,
in jo pri meni je iskal,
a ker sem mu pred odhodom govorila,
da vem, da mu bo žal,
mu ljubezni nisem več vrnila
in zdaj je žalosten ostal.
Sabrina, 14 let marec 2009 Ftinkejn/ca 17
Ufr/p ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e
Primož Trubar in Mohorjeva družba
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je pravzaprav prazničen spomin na velikega poeta Zdravljice in Sonetnega venca, Franceta Prešerna, smo v Marijanišču obudili spomin na Primoža Trubarja in Mohorjevo družbo. Zimski večeri so pravzaprav zelo primerni za takšne prireditve, kajti že nekdaj je bil to čas, ko je družina, zbrana na peči, večer za večerom poslušala branje lepih in koristnih knjig. In če je slovenski človek kaj bral, je zagotovo bral Slovenske večernice, zbirko knjig, ki jih je izdajala najstarejša knjižna založba na Slovenskem, Mohorjeva družba. In prav o Mohorjevi družbi je najprej tekla beseda.
Gosta večera sta bila priznani zgodovinar prof. dr. Stane Granda in direktor Celjske Mohorjeve družbe, prof. Jože Faganel. V stilu prijetnega kramljanja sta odkrivala pomenljive resnice o slovenski knjigi, slovenskem jeziku in njegovi zgodovini.
Če kdo spregovori o slovenskem jeziku, kako bi mogel mimo prvega zapisa v slovenskem jeziku, zapisa, ki je mnogo starejši od prvih zapisov italijanščine, francoščine in še kakšnega evropskega jezika. Gre za Brižinske spomenike, pa ne kamnite, kakor smo spomenikov vajeni, ampak zapis obrazca splošne spovedi in pridige, ki vabi k pokori, ki si ju je v svoj popotni pastoralni priročnik zapisal freisinški škof Abraham, da je lahko s slovensko govorečimi verniki molil v domačem jeziku. Izvirno besedilo je nastalo
18 Ftinkejn/ca marec 2009	O
v obdobju med letom 972 in 1039, najverjetneje v dolini reke Moll, nad katero na 3000 m nadmorske višine danes leži priljubljeno avstrijsko smučišče Molltalergletscher. Torej kako stara mora biti slovenska govorica in kako daleč razširjena, da si jo je že v 9. stoletju zapisoval ugledni in razgledani bavarski škof!
Zato tudi ni nikakor pretirana in prenapeta izjava prof. Grande, da se je slovenski jezik prav v cerkvi ob prazničnih in delavniških liturgičnih besedilih, zlasti pridigah, ohranjal in oblikoval do take popolnosti, da je lahko postal knjižni jezik. Duhovniki so v svojih bogoslužnih opravilih in pridigah uporabljali vedno lep jezik, nikoli tistega, ki ga je človek uporabljal pri vsakdanjih opravilih. Kakor je veljalo za cerkveno opravo (kipi, sliki, kelihi ...) »za Boga nikoli dovolj lepo in dragoceno«, tako je veljalo tudi za jezik v cerkvi: »nikoli dovolj lep.«
O Primožu Trubarju smo vajeni slišati, kako da je bil on tisti, ki je prvi spoznal, da mora slovenski narod dobiti knjige v domačem jeziku! V resnici je bil Trubar v enakem položaju kot omenjeni bavarski škof Abraham, ki si je moral prav zato ta besedila zapisati v slovenski govorici, ker ljudstvo drugega jezika ni znalo. Tudi Trubarju bi bilo lažje pisati v nemščini, a preprosto ljudstvo je znalo samo slovensko govorico, in če je hotel tem ljudem nameniti knjige, jih je torej moral pisati v slovenščini.
Pomen Cerkve in vernosti pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in slovenskega jezika se je vedno zanikalo. Predavatelja pa sta opozorila na zanimivo sovpadanje med prelomnimi oz. kritičnimi obdobji slovenske
zgodovine in prevodi Svetega pisma. Če sledimo letnicam številnih izdaj Svetega pisma in letnice primerjamo zgodovinskimi dogodki, tega pomenljivega sovpadanja ne bomo mogli prezreti. Vedno znova, ko je nastopila politična, oziroma narodna kriza, se pojavi nov prevod Svetega pisma. Iz tega sledi, da je v kritičnih in prelomnih dogodkih svoje zgodovine slovenski narod iskal trdno oporno točko, ob kateri bi "stal ino obstal", in to je bilo Sveto pismo, Božja beseda!
Prof. Granda in prof. Faganel sta razkrila še mnogo takih, nikoli slišanih in priznanih ugotovitev. Prijetno ju je bilo poslušati.
Enako prijetno je bilo prisluhniti dr. Zvonetu Štrublju, duhovniku za slovenske zdomce v Stuttgartu, avtorju knjige o Primožu Trubarju. Dr. Štrubelj se je lahko kot Dobrepoljčan z veliko simpatijo posvetil pisanju knjige o Trubarju iz Raš'ce, saj je bil takorekoč njegov sosed!
Večer je lepo popestrila vokalna skupina Belcanto iz Murske Sobote, ki je zapela tudi nekaj originalnih Trubarjevih pesmi v harmonizaciji prof. Ivana Florjanca.
Ves teden pa je v Marijanišču delala ga. Metka Starič, direktor zavoda Parnas iz Velikih Lašč. Otroke je navduševala za Trubarjevo sporočilo in njegov lik z zanimivimi delavnicami, s filmom o Trubarjevih krajih in še s tolikimi drugimi zanimivostmi. V Marijanišču je tudi postavila potujočo razstavo o Trubarju in jo v sodelovanju z murskosoboškim muzejem "obogatila" z originalno Dalmatinovo Biblijo in s številnimi drugimi dragocenimi arhivskimi dokumenti.
Mirko Rakovnik

Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e
Večer z Mohorjevo družbo
Dr. Zvone Štrubelj o Primožu Trubaju
Potujoča razstava o Primožu Trubarju
Pregled dogodkov v naši župniji
1. februar 2009 Srečanje otroških pevskih zborov na Rakovniku
Otroški pevski zbor naše župnije se je udeležil srečanja otroških pevskih zborov, ki je bilo na Rakovniku v Ljubljani. Pesem iz grl več kot 800 otrok iz vse Slovenije je zadonela ob prazniku Janeza Boska. Spet eno neponovljivo doživetje!
3. februar 2009
Sestanek za starše birmancev
Po večerni sveti maši so se zbrali na svojem drugem sestanku starši letošnjih birmancev. Po uvodni molitvi smo se razdelili v štiri skupine in se pogovarjali o pomenu zakramenta sv. birme in kako naše otroke spremljati in vzpodbujati pri odraščanju. Starši smo bili seznanjeni z vsebino in potekom birmanskega duhovnega vikenda na Pohorju.
16.-17. februar 2009 Duhovne vaje za ministrante
V prostorih Zavoda Marianum so se tudi letos v času zimskih počitnic na svojih duhovnih vajah zbrali ministranti iz murskosoboške škofije. Poleg animatorjev Salezijanskega mladinskega centra, smo imeli tudi predstavnika ministrantov. Ob bogatem duhovnem, razvedrilnem in družabnem programu sta prehitro minila dva počitniška dneva.
18. februar 2009 Smučanje za družine ministrantov
Tudi letos so se v času zimskih počitnic družine ministrantov z vodjo ministrantov g. Janezom podali na smučanje na Arehu. Prijetno druženje in rekreacija sta krepila »zdravega duha v zdravem telesu«.
Darja Makoter
marec 2009 Ftinkejn/ca 19
Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e
Miklavževanje
v
Župnijska Karitas je v sodelovanju z župnijo organizirala tradicionalno miklavževanje v Domu kulture. Družina Ivančič je skupno z otroškim pevskim zborom in ministranti pripravila bogat program in z njim razveselila prisotne, sv. Miklavž pa je obdaril 110 otrok in ministrante.
Darja Makoter
Blagoslovitev konj
Tradicionalni blagoslov (žegen) konj 26. decembra na god sv. Štefana, je tudi letos v Veržej privabil številne konjerejce in ljubitelje konj. Z veseljem ugotavljamo, da je udeležba iz leta v leto bolj številčna. Po glavni maši ob pol desetih smo se zbrali pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela, kjer je po blagoslovu sledil govor župana Slavka Petovarja. Ob dnevu samostojnosti nam je zaželel vsega dobrega, konjerejcem in ljubiteljem živali je čestital in jih spodbudil k vztrajnosti, vsem zbranim pa zaželel blagoslovljen božič in veliko sreče v novem letu.
Kuhano vino nas je pogrelo in raz-vezalo jezike, tako da smo ob dobrotah gospodinj, kuhanih klobasah in dobri kapljici naših vinogradnikov v prijetnem ozračju vztrajali do popoldanskih ur. Še najbolj pa so bili srečni otroci, ki so lahko jahali najboljše konje iz vsega Pomurja. Hvala vsem lastnikom konj, hvala organizatorjem in Občini Veržej, da ste nam omogočili izjemno doživetje.
Jožef Krnc
Koledovanje
Med šegami in navadami božič -nega časa je značilno tudi kole-y dovanje na praznik Svetih treh kraljev o (Gašper, Miha in Boltežar). Koledniki s petjem ali igranjem ljudem, ki jih obiskujejo po domovih, prinašajo veselo sporočilo božičnega praznika, v novem letu pa želijo srečo. Obenem zbirajo darove in povezujejo ljudi v župniji. Ta tradicija se ohranja tudi v Občini Veržej. Letos so, v podobi u svetih treh kraljev, domove obiskova-v li Lucij an Galunder, Jože Zadravec in Dejan Kolarič.
Tatjana Vokic
Kuharski tečaj
V Zavodu Marianum je od 16. - 17. januarja 2009 potekal dvodnevni kuharski tečaj enolončnic in jedi iz krompirja pod vodstvom Boštjana Bezgovška, zunanjega sodelavca za kuharstvo pri PUM-u Celje. Udeleženke in udeleženci tečaja so se preizkusili v pripravi 17 različnih jedi, prejeli pa so tudi recepte in posebna priznanja za opravljen tečaj.
Tatjana Vokic
Okolica župnijske cerkve kmalu z novo podobo
Od začetka marca 2009 potekajo obnovitvena dela v okolici župnijske cerkve sv. Mihaela in žu-pnišča. Pred vhodom v cerkev so položeni novi betonski tlakovci »stari trg« z obrobami in pragovi iz granita. Istočasno poteka asfaltiranje večnamenskega igrišča med župniščem in cerkvijo, predvidena je tudi ureditev vhoda v cerkev z nadstreškom. V sami notranjosti cerkve pa so v načrtu tudi zamenjava oken in toplotna izolacija nad oboki. Vsa gradbena in obnovitvena dela se izvajajo v skladu s spo-meniškovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, saj je župnijska cerkev uvrščena med sakralno stavbno dediščino. Del sredstev je že zbran, zagotovljena bodo tudi iz občinskega proračuna, v naslednjih mescih pa bo potekalo tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov.
Jožef Krnc
20 Ftinkejn/ca marec 2009	O
Društven/ utrip
Priznanje verženskemu čebelarju
v
CZD Pomurja je v mesecu novembru 2008 organizirala deveto ocenjevanje medu. Ocenjevanje je potekalo na Srednji biotehnični šoli v Rakičanu. Vzorce je ocenjevala državna komisija. Ocenjevanja se je kot vseh dosedanjih udeležil tudi Alojz Novak. Na ocenjevanje je dal 3 vzorce medu, in sicer: akacijev, cvetlični in kostanjev. Kot na vseh dosedanjih ocenjevanjih je tudi tokrat prejel visoka priznanja, in sicer zlato plaketo za cvetlični med, srebrni plaketi pa za akacijev in kostanjev med. Svečana podelitev plaket je bila 13.12. 2008 na Srednji biotehnični šoli v Rakičanu. Podelitev so opravili predsednik komisije g. Franc Tratnjek, dr. Stanko Kapun in direktor KGZ Franc Režonja.
ČD Veržej
Predavanje Čebelarske zveze društev Pomurja
V soboto, 17. 1. 2009, je v Kovači-čevi dvorani Zavoda Marianum potekal tečaj Čebelarske zveze društev Pomurja pod nazivom Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu. Predaval je ing. Milan Meglič. Opravljen tečaj je pogoj za prijavo na razpis tehnične pomoči čebelarjem.
Tatjana Vokic
Volilni občni zbor ČD Veržej
Osemnajstega januarja 2009 so čebelarji ČD Veržej opravili volilni občni zbor društva. Na zboru so se z enominutnim molkom spomnili na nedolgo preminula čebelarja Vohar Jožefa iz Dokležovja in Antona Novaka iz Gornje Radgone. Zboru sta prisostvovala ga. mag. Lidija Matavž in župan g. Slavko Petovar. Kot predsednik tako tudi čebelarji ugotavljajo, da je s strani države veliko narejenega na področju prodaje čebeljih proizvodov in izobraževanja, še vedno pa pre-
malo na področju financiranja nabave opreme in obnove čebelnjakov. Čebelarji so zadovoljni z delom društva, saj so opravili vse načrtovane naloge. Da bi več medu in ostalih pridelkov prodali neposrednim kupcem, so v mesecu decembru izdali lastno zgibanko. Čebelarji z zadovoljstvom ugotavljajo, da kmetje in ostali pridelovalci poljščin in sadja veliko bolj upoštevajo
navodila in opozorila glede škropljenja in košnje cvetočih pridelkov. Delo društva sta pohvalila tako župan kot tudi ga. mag. Matavž. Čebelarji so si za predsednika ponovno izvolili g. Alojza Novaka. Ob tej priložnosti so svojemu dolgoletnemu članu g. Francu Jurešu podelili visoko čebelarsko priznanje Antona Janše III stopnje.
ČD Veržej
O
marec 2009 Ftinkejn/ca 21
Društven/ utr/p
Akcija PGD Veržej
Prostovoljno gasilsko društvo Veržej je društvo z dolgoletno tradicijo. Ves čas svojega obstoja in delovanja so člani društva gojili in razvijali humano poslanstvo gasilstva in s svojim delom v korist ljudem v nesreči pomagali soustvarjati lik slovenskega prostovoljnega gasilca. »Na pomoč« je geslo in vodilo slovenskih gasilcev, ki se je prenašalo iz roda v rod in se ohranilo vse do današnjih dni. Poleg osnovnega poslanstva gasilcev, to je gašenja, v našem društvu opravljamo številne druge naloge s področja zaščite in reševanja pred najrazličnejšimi naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem pa je naloga vseh nas reševanje življenj in zaščita premoženja. Te naloge zahtevajo od nas veliko mero odgovornosti, predvsem pa nenehno izobraževanje in pravilen pristop k reševanju ljudi in premoženja. Za vse to pa je poleg ustrezne izurjenosti gasilcev potrebna tudi ustrezna oprema.
Zato smo se v društvu odločili, da zaradi starosti obeh vozil (25 in 27 let), gremo v nabavo novega prepo-trebnega vozila, s katerim bomo omogočili večjo požarno varnost v kraju in občini. Seveda smo se zaradi velike investicije odločili na pomoč poklicati občino, kateri smo predstavili pomen
in razlog za nabavo vozila. Ko nas je občina v tem podprla in zagotovila, da bo tudi sama prispevala določen znesek za nabavo podvozja in pozneje še za nadgradnjo, smo si drznili za pomoč zaprositi tudi vas spoštovani krajani Veržeja.
Glede na ceno vozila (komplet podvozje in nadgradnja cca. 135.000 €) in število gospodinjstev smo prišli do zaključka, da bi naj vsako gospodinjstvo v Veržeju prispevalo po 150 € na 10 obrokov, po dva na leto. Tako se je do sedaj (9 obrokov) zbralo nekje okrog 20.000 kar je nekaj manj, kot smo pričakovali, a glede na čas, v katerem se nahajamo, še kar zadovoljivo. Društvo prav tako vsako leto iz raznih prireditev nameni denar za vozilo, zato vas vse preko lokalnega časopisa še enkrat lepo prosimo za prispevek, s katerim bomo lažje prišli do novega vozila in bistveno izboljšali požarno varnost.
V začetku leta smo pripravili javni razpis, na katerem smo izbrali najugodnejšega ponudnika za podvozje. Odpiranje ponudb je bilo 2. marca. PGD Veržej bo tako nabavilo podvozje znamke MAN, ki je bilo najugodnejše za naše potrebe in zahteve. Cena samega podvozja znaša 53.200,00 € + DDV (skupaj 63.840,00 €), ki jo je treba plačati do 31. 6. 2009, da se lahko prijavimo na razpis za sofinanciranje s strani države. Podvozje
bi moralo biti v Veržeju do 31. maja, tako da bi ga lahko tudi videli 6. junija na že 3. Narcisnem večeru, ki ga bomo organizirali.
V upanju, da razumete našo skrb za požarno varnost in da boste kljub hudim časom vseeno pomagali društvu priti do novega vozila, vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »Na pomoč«
za PGD Veržej predsednik upravnega odbora Mihael Kolbl
Literarna razstava Društva upokojencev Veržej
Pri Društvu upokojencev Veržej deluje literarna sekcija s 6 člani. Vodja sekcije je ga. Terezija Marinič (Teri), ki je zbrala dela naših literatov za razstavo v avli Občine Veržej. Člani sekcije delujejo že vrsto let. Njihova dela so bila razstavljena tudi v drugih krajih in so zbudila občudovanje številnih obiskovalcev. Razstavo je postavil g. Marijan Šadl, ki nam je vedno pripravljen pomagati pri podobnih dogodkih. S svojimi deli so se tako predstavili Ciril Belec, Ludvik Bru-nec, Franc Marinič, Terezija Marinič in Martin Maroša.
Olga Mavrič predsednica DU Veržej
22 Ftinkejn/ca marec 2009
Poročilo z občnega zbora TD Banovci
Turistično društvo Banovci je v soboto, 31. januarja 2009, izpeljalo redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila večina članov in vabljenih gostov.
Predsednik društva g. Jožef Jakopec nam je v poročilu predstavil aktivnosti društva v minulem letu. Navzoči so se strinjali, da je društvo delovalo uspešno in v skladu z zastavljenim programom.
Najbolj deloven mesec je bil december. Ob sodelovanju z Zavodom Marianum je stekel projekt Božična vas, v okviru katerega je potekala tudi vseslovenska razstava jaslic v Veržeju. Oba dogodka sta se dopolnjevala, privabila množico obiskovalcev in pritegnila veliko medijsko pozornost.
Janez Krnc je izrazil zadovoljstvo glede sodelovanja med TD Banovci in Zavodom Marianum in nas povabil k razstavi pirhov.
Navzoči so izpostavili težave z električno energijo, ki v decembru zaradi preobremenjenosti na napetostnih napravah povzroča izpade. Župan g. Slavko Petovar nas je potolažil z obljubo o skorajšnji izgradnji infrastrukture v Banovcih, ki bo rešila tudi tovrstne težave, saj se bo novoletna razsvetljava napajala z ulično razsvetljavo. S tem se bo razbremenil finančni izdatek društva, ki skoraj celotni decembrski izkupiček iz božične vasi nameni za plačilo stroškov električne energije.
Prepričana sem, da je bil župan dovolj jasen, ko nas je vaščane pozval, da naj sodelujemo pri izgradnji vodovoda tudi z lastnimi sredstvi, kar bo pospešilo izvedbo celotne infrastrukture.
Navzoči so se strinjali s predlaganim delovnim in finančnim planom predsednika društva.
Ugotavljamo, da delovni plan »prehiteva« finančnega, zato si želimo, da bi se v bližnji prihodnosti slednji vsaj približal prvemu.
Upam, da naših želja ni slišal le Prijatelj od zgoraj in da jih bo tudi uslišal kdo od spodaj.
Majda Kolbl tajnica TD Banovci
marec 2009 Ftinkejn/ca 23

Pregled nepremične kulturne dediščine v Veržeju
Tokrat vam predstavljamo 17 enot zavarovane kulturne dediščine v naselju Veržej iz evidence ZVKD Maribor.
naziv	tip	datacija	opis	lokacija	varstvo
Mlin na Muri	profana stavbna dediščina	prva polovica 20. stol., 1912, 1927, 1947	Mlin na obali Mure z vodnim kolesom na sidranih čolnih, ima urejeno leseno stavbo s stroji in skladiščem na desnem bregu reke.	Veržej 24. Ob desnem bregu Mure, na naplavni ravnici blizu stadiona v vasi.	spomenik
Trško naselje	naselbinska dediščina	druga četrtina 14. stol., 1342, 18. stol., 19. stol.	Gručasto agrarno trško naselje ob cesti, ki se sredi kraja razširi v trg. Nanj je nanizanih več stranskih ulic. Med preprostimi bidermajerskimi hišami prevladujejo tipske kmečke hiše.	Naselje leži na desnem bregu Mure ob glavni cesti.	spomenik
Arheološko najdišče	arheološka dediščina	bronasta doba, rimska doba, zgodnji srednji vek	Najdbe iz bronaste dobe, ostaline rimske arhitekture in rimska keramika, odkriti slovanski grobovi z obsenčnimi obročki.	Na travniku, vzhodno od trga, v Osterčevem oplotu med cestama proti Banovcem in Krapju in na področju železniške postaje.	spomenik
Cerkev sv. Mihaela	sakralna stavbna dediščina	druga četrtina 18. stol., 17231726	V letih 1723-26 postavljena baročna cerkev ima istodobno tudi opremo. Dekorativno slikarijo v notranjščini je izdelal v 19. stoletju F. Barazzutti.	Cerkev stoji na Trgu Slavka Osterca, v južnem delu naselja.	spomenik
Mejni kamen št. 3	profana stavbna dediščina	druga polovica 19. stol.	Približno meter visok kamnit blok, zakopan v zemljo, predstavlja mejo med avstrijskim in ogrskim delom monarhije. Kamen je v dobrem stanju, na njem je razviden napis FP 3.	Na Veržejskem polju jugovzhodno od mesta, ob regulacijskem potoku, ki teče vzporedno z Muro.	dediščina
Noja tfčtf/jčmtf
Mejni kamen št. 2	profana stavbna dediščina	druga polovica 19. stol.	Mejni kamen je postavljen v drugi polovici 19. stoletja, za časa vladavine Marije Terezije. Predstavlja mejo med takratnim avstrijskim in ogrskim delom monarhije. Na meter visokem bloku je vklesano FP 3.	Jugovzhodno od Veržeja, tik ob regulacijskem potoku v gramoznici.	dediščina
Marijin steber	sakralna stavbna dediščina	prva četrtina 19. stol., 1815	V poznobaročni maniri 1815 postavljeno znamenje s kipom Kraljice Marije z otrokom, ki stoji na toskanskem stebru na močnem prizmatičnem podstavku.	Trg Slavka Osterca, blizu župnijske cerkve.	spomenik
Spomenik Slavku Ostercu	memorialna dediščina	tretja četrtina 20. stol., 1963	Doprsni kip skladatelja Slavka Osterca (1895 - 1941) na podstavku.	Na sredini Trga Slavca Osterca.	spomenik
Rojstna hiša Slavka Osterca	memorialna dediščina	tretja četrtina 20. stol., 1973	V hiši, ki je stala na mestu nove hiše, je bil rojen skladatelj Slavko Osterc.	Trg Slavka Osterca 9. V naselju.	spomenik
Zadružni dom	profana stavbna dediščina	druga četrtina 20. stol., 1948	Enonadstropna zgradba iz leta 1948. V njej je spominska soba Slavka Osterca.	Ulica Bratstva in enotnosti 8. V strnjenem naselju.	spomenik
Čebelnjak	profana stavbna dediščina	prva četrtina 20. stol.	Lesena osmerokotna stavba ima na sredini strehe osmerokotni stolpiček kot svetlobno in zračno lino. Izvira z začetka 20. stoletja in ima ohranjeno originalno opremo.	Čebelnjak stoji na polju, severozahodno od naselja Krapje.	dediščina
Salezijansko marijanišče	profana stavbna dediščina	prva četrtina 20. stol., 1911-1913	Dvonadstropna zgradba iz let 1911-13 (arhitekt Anton Jandl) je nekdaj imela neorenesnačno fasado. Sedaj vzgojno -popravni dom za otroke.	Ulica bratstva in enotnosti 1. Šola stoji južno od cerkve sv. Mihaela.	dediščina
Doprsni kip Frana Kovačiča	memorialna dediščina	tretja četrtina 20. stol., 1967	Ob stoletnici rojstva (1967) je bil postavljen, na kamnitem podstavku, litoželezni kip teologa, zgodovinarja in urednika Frana Kovačiča, delo kiparja Gabriela Kolbiča.	V centru Veržeja, na Trgu Slavka Osterca, južno od gasilskega doma.	dediščina

Domačija Ulica Frana Kovačiča 2	profana stavbna dediščina	prva četrtina 20. stol., 1914	Domačijo sestavljajo pritlična podkletena hiša iz 1914 s sedemosno glavno fasado in gospodarska poslopja. Stavbe so krite z dvokapnimi opečnimi strehami.	Ulica Franca Kovačiča 2. Domačija stoji ob cesti, v jedru naselja.	dediščina
Domačija Trg Slavka Osterca 1	profana stavbna dediščina	prva četrtina 20. stol., 1904	Domačijo sestavljajo pritlična podkletena hiša s sedemosno cestno fasado, datirana z letnico 1904 ter gospodarska poslopja. Poslopja so krita z dvokapnimi opečnimi strehami.	Trg Slavka Osterca 1. Domačija stoji v jugovzhodnem delu trškega naselja.	dediščina
Hiša Stari trg 14	profana stavbna dediščina	prva četrtina 20. stol., 1909	Pritlična podkletena hiša s petosno glavno fasado, datirana z letnico 1909 na vhodnem portalu.	Stari trg 14. Hiša stoji ob gospodarskih poslopjih, v severnem delu trškega naselja.	dediščina
Hiša Trg Slavka Osterca 16	profana stavbna dediščina	zadnja četrtina 19. stol.	Enonadstropna podkletena hiša s konca 19. stoletja s sedemosno cestno fasado je krita z dvokapno opečno streho.	Trg Slavka Osterca 16. Hiša stoji na trgu v jedru vasi.	dediščina
Povzeto po interaktivni karti nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo RS), dosegljivi na http://giskd.situla.org
Tatjana Vokic
Mv_■ -_I I"""»-__t_■	-■■i._~ ■ i "niji» "nBv-ii .»'•'" i■* tinvi^-
Domačija, Trg Slavka Osterca 1	Mejni kamen št. 3	Mejni kamen št. 2
Pletarstvo iz šibja
Ob glavni cesti, ki pelje mimo Doma kulture in sedeža Občine Veržej, lahko v teh toplejših mesecih že opazite Gornjeradgončana Stanislava Cera in njegov kombi, obložen s košarami iz šibja, najrazličnejših oblik in velikosti, idealne za trgovino, kruh, sadje ali naravi prijazno darilno embalažo. Stanislav si šibje poišče v svoji okolici, njegove spretne roke pa naravni material preoblikujejo tudi v metle in večje koše za drva ali suho cvetje. Pletarstva se je naučil sam, s posnemanjem starejših. V Veržej pride 3-do 4-krat tedensko, obiskuje pa tudi druge turistične kraje, Dobrovnik, Radence, Apače,... Rad se pogovarja s svojimi kupci in jim za popotnico da tudi kakšno domače jabolko. Pravi, da ljudje čedalje bolj pogrešajo pristne, domače stvari, zato se pri njem toliko bolj radi zaustavljajo na svoji poti čez Pomurje.
Tatjana Vokic
Pregled dogodkov Centra DUO
O
center duo
Delavnice izdelave jaslic iz naravnih materialov, 17. 12. 2008
V	Zavodu Marianum so v organizaciji Centra domače in umetnostne obrti potekale rokodelske delavnice. Udeleženci, mnogi med njimi tudi sami rokodelci in pedagogi, so pod vodstvom izkušenih jasličarjev, ki s svojimi jaslicami sodelujejo na letošnji razstavi v Veržeju, spoznavali oblikovne razsežnosti gline, lesa in koruznega ličja. Njihovo delo si je z zanimanjem ogledal tudi etnolog, dr. Janez Bogataj.
Jaslice - dediščina med ustvarjalnostjo in marketom, 17. 12. 2008
Rokodelske delavnice je s svojim predavanjem nadgradil vodilni slovenski etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, ki je spregovoril o pojavu in pomenu jaslic v Sloveniji (in v primerjavi s svetom), njihovem pomenu za intimo družinske ustvarjalnosti v adventnem času, vrstah in tipologijah sodobnih jaslic in potrošniški mrzlici, ki se loteva tudi tega izjemnega pojava. Razmišljanja dr. Bogataja o jaslicah v sodobnem svetu si lahko preberete tudi v posebnem zborniku, ki je izšel ob Razstavi slovenskih jaslic v Veržeju.
2. srečanje rokodelcev v okviru Centra DUO, 17. 12. 2008
Center domače in umetnostne obrti trenutno združuje že okoli 43 rokodelcev spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja. Na rednem letnem srečanju so večji del pozornosti namenili predlogu za izdelavo skupne promocijske zloženke, s katero bi se povečala prepoznavnost rokodelcev in rokodelske obrti SV Sloveniji doma in v tujini. Vodja Centra DUO, etnolog Janez Krnc, je, poleg kronološkega pregleda preteklih dejavnosti, predstavil tudi načrte Centra DUO za prihodnost, predvsem z izobraževalnega in trženjskega vidika.
Trubar in rokodelci v Pomurju, 2.—7. 2. 2009
V	prostorih Zavoda Marianum Veržej se je odvijal enotedenski kulturno - izobraževalni program pod nazivom Trubar in rokodelci v Pomurju, ki ga je izvajal Zavod Parnas iz Velikih Lašč v sodelovanju s Centrom domače in umetnostne obrti. Namen programa je bil promocija rokodelstva ter utrjevanje kulture branja v Sloveniji med vsemi starostnimi generacijami. Več kot 280 otrok, mladih in odraslih se je udeležilo delavnic knjigoveštva, se zabavalo na pravljičnih uricah, si ogledalo razstavo Vsem Slovencem, kratki film Trubarjevi kraji in rokodelske izdelke v Centru DUO. Na uradi otvoritvi razstave je bil osrednji govornik dr. Zvone Štrubelj, slovenski katoliški duhovnik iz Stuttgarta, avtor knjige Pogum besede in velik poznavalec Trubarja.
Tatjana Vokic
od 1. 3. 2009 do 31. 5 2009
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
17. 3. 2009	17.00	Ples - območno srečanje	Nastopi plesnih skupin iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje	Dom kulture v Veržeju	OI JSKD Ljutomer
27. 3. 2009	18.00	Ženam in pomladi	Kulturna prireditev najmlajših iz OŠ in Vrtca Veržej	Dom kulture v Veržeju	OŠ in Vrtec Veržej
27. 3. 2009	19.00	Kovačičev večer	Tradicionalna prireditev v spomin rojaku dr. Franju Kovačiču	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej	Zavod Marianum Veržej
8. 4. 2009	11.00	Odprtje razstave	Razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin 2009	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej	Zavod Marianum Veržej
26. 4. 2009	9.30	Sveta birma	Škof ordinarij dr. Marijan Turenšek bo birmoval otroke 8. in 9. razreda OŠ	Cerkev sv. Mihaela	Župnijski urad Veržej
30. 4. 2009	17.00	Postavitev majniškega drevesa v Gozdni ulici	Prireditev za vaščane in goste	Gozdna ulica Veržej	
	19.30	Postavitev majniškega drevesa v Banovcih		Pred GD Banovci	TD Banovci
	20.00	Postavitev majniškega drevesa v Veržeju		Pred trgovino Narcisa	TD Veržej
1. 5. 2009	9.00	44. nogometni turnir za pokal Občine Veržej (člani)	Športna prireditev	Nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
9. 5. 2009	9.00	Šport Špas - II. dan druženja treh generacij	Dan druženja treh generacij	OŠ Veržej	OŠ Veržej
9. 5. 2009	13.00	Pohod po učni gozdni poti »Mrtvice reke Mure«	Tradicionalni pohod po murskih logih in mrtvicah	zbirališče: gramoznica ob železniški progi	TD Veržej
9. 5. 2009	9.00	9. enodnevno srečanje družin z območja vzhodne Slovenije	Tradicionalno srečanje družin s predavanjem dr. Jožeta Ramovša	Dvorišče Salezijanskega zavoda Veržej	Zavod Marianum Veržej
15. 5. 2009	10.00	Kaj veš o prometu?	Medobčinsko tekmovanje osnovnošolcev v znanju iz prometa	OŠ Veržej	OŠ Veržej
16. 5. 2009	20.00	32. srečanje odraslih zborov in malih pevskih skupin	Nastopajo skupine iz občin Ljutomer, Veržej, Križevci, Razkrižje	Dom kulture v Veržeju	OI JSKD Ljutomer
17. 5. 2009	11.30	Dobrote naših gospodinj	Kulinarična razstava in prodaja	Gasilski dom Banovci	TD Banovci
17. 5. 2009	20.00	Koncert ansambla Prifarski muzikanti	Kulturno-glasbena prireditev	Dom kulture v Veržeju	KD Slavka Osterca Veržej
19. 5. 2009	18.00	Zaključni nastop učencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer	Nastop oddelka Veržej	Dom kulture v Veržeju	
22. 5. 2009	13.00	Prijateljsko srečanje upokojencev Občine Veržej z gosti	Kulturno - družabna prireditev	Gasilski dom Veržej	Društvo upokojencev Veržej
23. 5. 2009	20.00	Procesija z lučkami	Tradicionalna procesija z lučkami iz Marijanišča v župnijsko cerkev	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej	Zavod Marianum Veržej
24. 5. 2009	15.00	Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice	Tradicionalni romarski shod s procesijo po ulicah Veržeja in petjem združenih otroških zborov ob spremljavi orkestra.	Dvorišče Salezijanskega zavoda Veržej	Zavod Marianum Veržej
30. 5. 2009	11.00	Zaključek nogometne sezone 2008/2009	Športna prireditev	Nogometno igrišče Veržej	ŠD NK Veržej
30. 5. 2009	13.00	Žganci in ribe na 101 način	Turistično - gastronomski dogodek	Babičev mlin	TD Veržej
30. 5. 2009	20.00	Osterčev večer	Tradicionalna kulturno-glasbena prireditev	Dom kulture v Veržeju	Občina Veržej
31. 5. 2009		Radi bi vam povedali	Kulturna prireditev ob obletnici OŠ, vzgojnega doma in vrtca Veržej	Dom kulture v Veržeju	OŠ Veržej
31. 5. 2009	15.00	10. občinski praznik Občine Veržej	Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad	Dom kulture v Veržeju	Občina Veržej
Vse dopolnitve in morebitne spremembe bodo objavljene tudi v koledarju dogodkov na spletni strani TIC-a Veržej: www.centerduo.si
28 Ftinkejn/ca marec 2009
O

Vse nared za cvetno nedeljo
Verženski presmec
Čebelica lačna toplote in sladkega nektarja nežno dišečih marelic, neutrudno hiti od cveta do cveta, srka ... srka ... in nevede opravi pomembno delo, ki se bo pokazalo v sadovih sladkih marelic. Tudi v naših življenjskih sadovih se bo prepoznalo na katerih in kakšnih cvetovih se je pasla naša duša!
Tisti, ki se pa ne morejo pohvaliti s pisanim cvetjem, in zato tudi s plodovi ne, se pa ogrnejo v zlato-rubinaste barve, kakor, da bi že bila jesen. Kolikokrat v življenju obljubljamo nekaj, kar še ni, in vprašanje je, če sploh kaj bo!
Čeprav že vsak ponuja svoje oljčne vejice, cvetne nedelje vendar ni brez domačega presmeca, v katerem so zbrane mnoge cvetne vejice in med njimi tudi kakšna oljčna. Kako se to dela in pripravlja je še posebna skrb etnologov, ki ohranjajo izročila naših prednikov.
Tale simpatična deklica z monalizovsko zagonetnim nasmehom, si misli svoje, kaže pa vendar na lep in pristen presmec, ki ga je naredila za cvetno nedeljo.
Besedilo in foto Mirko Rakovnik
O
V pogovoru z Antonom, po domače Lovrencem Puharjem, rojenim l. 1947 sem izvedel, kako se prav naredi butara. Takšna, ki so jo delali že naši pradedje. Letos skušajte tudi vi narediti prav takšno, saj boste s tem ohranjali kulturno dediščino našega kraja. Anton Lovrenc Puhar je povedal: »Za presmec nucamo dren, potli ivje od vrbe, crenso in krtaneke, ki se na kunci denejo notri. Moreš meti tudi ser-bustje, to se nabere pa dol oguli tepa se lepo zveže okoli. Tak moš fse, ka nucaš za presmec. Tote stvari je skos naš oča notri deva. Presmec te na cvetno nedelo nesemo f cirkef. Gdo ga žegnajo, ga lepo pokunci postovimo. Presmec odnesemo domu pa ga vržemo gor na streho, ga denemo na žleb, za cigel. Gdo se posi-ši pa sijaš karuzo ali pa pšenico, lehko tudi ječmen, vzemeš dve vejici in jivi doš lepo nafskriš, ka bi čim več sreče bilo, pa ka nebi toča potukla pridelek. Nekej presmeca ostone na hiši, ka jo varvle pred strelo pa pred ogjon.«
cirkef - cerkev; stavba, namenjena za
krščansko bogoslužje crensa - čremsa; grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih
cvetna nedela - cvetna nedelja;
zadnja nedelja pred veliko nočjo dren - grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v socvetju in koščičastimi plodovi ivje - iba; šiba oz. mačica ibe nafskriš - navzkriž; izraža položaj v
obliki križa oguliti - olupiti; odstraniti lupino, kožo pokunci - pokonci; izraža stoječ
položaj, v katerega kdo ali kaj preide posišiti - posušiti; narediti suho potučti - potolči; pobiti pridelek presmec - butara; snop šibja in
zelenja za cvetno nedeljo serbustje - srobot; rastlina s plazečim
se steblom in belimi cveti sijati - sejati; dajati seme v zemljo, da bi vzklilo
varvati - varovati; prizadevati si, skrbeti,
da se odvrne nevarnost od česa žegnati - blagosloviti
Ivan Kuhar marec 2009 Ftinkejn/ca 29
Fotoreportaža
V Občini Veržej so se v tednih pred in po največjem slovenskem kulturnem prazniku odvijali številni zanimivi dogodki za vse generacije.
raznik v
k
StvrtKskA ztvdorim inJviok^rjcra družba
Gosta večera, ki ga je povezovala Tanja Ozvatič, sta bila prof. dr. Stane Granda, ZRC SAZU, in prof. Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe, prve slovenske založbe. Gosta sta v sproščenem pogovoru orisala razvoj in vlogo Mohorjeve družbe v slovenski kulturni zgodovini...
...ter vsebino najnovejše knjige dr. Staneta Grande, ki je izšla pri Mohorjevi družbi, Mala zgodovina Slovenije. Knjige Mohorjeve družbe, in še nekaterih drugih slovenskih knjigarn, bodo kmalu dosegljive v TlC-u Veržej.
Trubar in rokodelci v Pomurju
V letu 2008 smo praznovali 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja (1508-1586), protestantskega reformatorja, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Da v letu pozneje Trubar in njegova skrb za knjigo ni nič manj aktualna, se je pokazalo na dobro obiskanih delavnicah knjigoveštva in navdihujočem kulturnem večeru.

Slava Franceta Prešerna se je začela šele z njegovo smrtjo. Danes velja za najpomembnejšega predstavnika slovenske romantike, prav tako pa predstavlja vodilnega klasika slovenske poezije.
KD Slavka Osterca Veržej je v sodelovanju z Občino Veržej pripravilo kulturni program, ki ga je popestrila moška pevska skupina, ki deluje pri društvu, in Ana Sivec z monokomedijo Teater ni klošter.
Foto: www.tednikPanorama.si
30 FtinkeJn/ca marec 2009
Foto: TIC Veržej
V imenu hiše gostiteljice je navzoče pozdravil Mirko Rakovnik, ravnatelj Marijanišča.
Dogodek je posnela tudi osrednja nacionalna TV hiša.
Delavnice knjigoveštva je obiskala tudi skupina nadarjenih učencev iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer.
Dr. Zvone Štrubelj, osrednji govornik na uradni otvoritvi razstave Vsem Slovencem, je znan po tem, da ne more brez kitare.
rPrtfcrn&r cUk
o
S priložnostnim programom so slovenski kulturni praznik počastili tudi učenci in učitelji OŠ Veržej.
Foto: Marjan Stranščak	marec 2009 CPiffl/CČJfl/Stf 3 1
Razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin 2009
od 8. aprila do 5. maja 2009 v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej marianum*
Spoštovani,
v sredo, 8. aprila ob 11.00,
vas vabimo v Kovačičevo dvorano Zavoda Marianum Veržej na uradno otvoritev
1. RAZSTAVE PIRHOV IN VELIKONOČNIH VOŠČILNIC SLOVENSKIH POKRAJIN
Razstava bo na ogled od 8. 4. do 5. 5. 2009 vsak dan
8.00-12.00 in 16.00-18.00 (ter po dogovoru)
Prvič v Pomurju si boste lahko na enem samem mestu ogledali tradicionalne in novodobne pirhe iz vseh slovenskih pokrajin ter voščilnice z velikonočnimi motivi od 19. stoletja naprej.
Razstavljeni bodo tudi izdelki vrtcev in osnovnih šol SV Slovenije.
Razstavo pirhov in velikonočnih voščilnic ter spremljajoče dejavnosti v letu 2009 organizirajo: Zavod Marianum Veržej - TIC Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej in strokovni sodelavci (Stanka Dešnik, Jelka Pšajd, Marijan Šadl).
Koledar spremljajočih dogodkov bo objavljen na www.centerduo.si.
.Velikonočno voščilo_
Dragi bralci Funkešnice!
Pomlad spet prihaja v deželo. V žilah že čutimo novo pomladno moč in svežino.
Zdi se, kakor da ne samo narava, tudi človek se prebuja v novo življenje. In če je že vsakoletno prerojenje med zimo in pomladjo tako očarljivo in nepopisno, kdo bi torej mogel opisati občutke in doživetja ob našem večnem prerojenju, ki je po Božjem vstajenju zapisano tudi v naša srca. Zato pomeni vsaka Velika noč, ob Kristusovem vstajenju, nekako vnaprej doživeti tudi radost našega vstajenja.
Da bodo ta doživetja tudi letos nepopisno lepa in veličastna Vam, dragi bralci, želimo lepo velikonočno praznovanje. Ko se bomo srečevali pri bogoslužju Cerkve ali v družinskem praznovanju, si radost vstajenja bratsko delimo, kakor si bomo bratsko delili blagoslovljeni velikonočni kruh.
To Vam iskreno želijo salezijanci v Veržeju:
Martin Maroša, Mirko Rakovnik, Jožef Krnc in Janez Krnc
32 Ftinkejn/ca marec 2009	O