QlSX, /// Ameriška Domovina mniC-Ai-HOME SPIRIT SiOVCNIAN lAOfi ONLY NO. 99 CLEVELAND 3. 0., WEDNESDAY MORNING. MAY 19, 1948 MORNING NGWSPAPGR LETO L. - VOL. E. V E S 1 n \i 8§i| h. HTn■ PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. — Včasih pove kako pismo s par besedami o razmerah v Sloveniji pod komunističnim režimom več, kakor bi mogli mi povedati z najbolj zgovornimi besedami. Zato tako pismo radi priobčimo. Pismo iz Slovenskih goric pisano na Belo nedeljo pravi: “Tako je sedaj pri nas, t'|s mi je že čisto vse eno, kaj še napravijo z nami. Edino to mi je žal, da nismo preko meje. Na veliko noč nismo imeli drugače bele pisanke, kakor če je kateri kupil belo moko na črno, ki pa stane 150 din (tri dolarje) en kilogram. Na Tiho nedeljo smo pri cerkvi zvedeli, da morajo vsi fantje od 21. do 27. leta k vojakom in to v 4 dneh. Vse drugo silijo v tovarne. Pravijo, da bodo posestva s traktorji obdelovali. Tudi “zadružni dom” bomo v naši grabi zidali. Napeti moramo vse sile, samo da bo ena hiša več. Zdaj imamo že tudi zadrugo v naši grabi jn sicer pri val. PREJ NEMičURJI ZDAJ KOMUNISTI. — Gornje vrstice potrjujejo, kar smo že večkrat zapisali, da maršira sedaj s komunisti vse, kar je najslabšega na Slovenskem. Zadnjič so v Ljubljani sodili komuniste, ki so bili na vodilnih mestih pa so med vojsko, kot je bilo rečeno na sodišču, bili največji prijatelji nemškega Gestapo ali tajne policije. Tudi ni pozabljeno, kako so leta 1941 ravno komunisti najbolj pozdravljali prihajajoče Nemce in jim stregli, dokler sta bila Stalin in Hitler prijatelja. Pred kratkim smo tudi brali, da so se prosvetni delavci na zborovanju v Ljubljani pritoževali, da na štajerskem spet dviga nemčurstvo glavo. To pismo po-jasnuje zakaj. Vsi nekdanji nemčurji so s komunisti proti domačemu prebivalstvu. Ti so sedaj Titovi valpti. Pri tem zlorabljajo ime zadrug. KOTLJE v dravograjskem Tebi (jobro znanem nemčurju,, okraju. Kraji pod Uršljo goro ki je prej zmeraj delal za Nemec, sedaj pa se je prelevil v komunista. V resnici pa je vse drugo samo človek ne. Zdaj moraš vsak dinar tam pri njem oddati, za vsak dinar pri njem kupiti, če sploh kaj dobiš. Vse ima sedaj ta človek v rokah. Gostil- apri cerkvi so spodili s se pečajo pred vsem z gozdom Radi tega je gozdno gospodarstvo Slevenjgradec priredilo v Kotljah strokovni tečaj za gozdne delavce. Tečaja se je udeležilo 15 fantov, ki so imeli poleg teoretičnega pouka tudi vaje na terenu. Ob zaključku je bilo tek .......I u ' ' '■ Ruska špijonka je speljala ameriškega vojaka Pri posebni nočni konferenci za časopise, je State Department v nedeljo objavil, da je Sergeant James M. McMillin dne 15. maja javil, da zapušča svojo službo pri vojnem atašeju ameriške ambasade v Moskvi, se noče vrniti v Ameriko in da bo ostal v Sovjetski Uniji. Poročilo navaja, da je bil McMillin v mrežah znane izvežbane sovjetske špijonke Mrs. Galina Du-naeva Biconish, ki je v Moskvi nekak špecijalist za lovljenje Amerikancev. Poprej je že speljala Sergt John Bikonisha, ki je bil tudi v službi pri naši ambasadi v Moskvi Z njim se je poročila, ampak on je usppL-da se je izvil iz teh mrež ih je.sedaj zopet v Ameriki. Ni ugotovljeno, da bi bil McMillin iz Boulder, Col. medtem, ko je imel ljubezenske zveze z Bikonishevo ali tedaj ko je zapustil službo, odnesel iz ameriškega urada kake važne papirje. Ugotovljeno pa je, da je Bikonisheva bila z Mc-Millnom celo popoldne in večer, pred njegovim pobegom do po polnoči 14. maja ko bi moral za pustiti Rusijo v njegovem stanovanju.. Ona mu je pomagala pri urejevanju prtljage in skupaj sta odšla. Sodijo da McMillin nikakor ni storil tega usodnega koraka zaradi svojega političnega prepričanja ali politične delavnosti. Jasno je da gre za špijonsko delo ker je sovjetska vlada zadnji čas ponovno, naj- Poseben dar g. Anton Grdina slovenskim Pred par dnevi se je oglasil Vojska divja na vseh koncih in krajih male, nove pa v našem Uredništvu g. Anton Jestinske drŽaVB. Egip&UlSka vojska je udrla Z Ura molitve- Grdina in se takole odrezal: . . ... .“T _!■„ ma£,4„ Po sklepu seje Zveze sloven- juga m osvojila nekatera palestinska mesta m 0)tarnjh dru§teV bo skupno naselbine. “ 11" “Tu imate 100 dolarjev, pa pošljite Vaš list tistim slovenskim beguncem, ki stalno pišejo, da bi ga želeli dobiti, pa sejo, aa di ga zeieu aopm, pa jucjje samj priznavajo, da je v njenih rokah Negeb.(maso od »:so v cerkvi sv. v nimajo sredstev ali drugih yojslca je zavZela severno Jordansko dolino. Sirijska na 40. cesti in Euclid Ave. SlsvSSi 2K C2-" 2rs,f. “š.1: r vsega le ne zmorete sami, pro- stopila je za 7 milj meje države Lebanon, šenj pa je veliko.” G. Anton' j.u(jje groze, da bedo bom-- ——— . morem *i i . , . je. Nihiie ni kaj takega pričako. {Vojna divja v Palestini! Razne drobne novice is Clevelanda in te okolice sv. obhajilo na praznik sv. Reš. Telesa v četrtek 27. maja mefl mašo ob 9:30 v cerkvi sv. Pavla J - • ...tf'UUje gl u«, uo uouu Grdini smo za ta dar posebno bardirali Cairo, če bodo Egip-hvaležni in bomo že tako ure-'i«ani bombardirali katerokoli dili, da bo čim več željam us-'judovsko naselbino, treženo, da bodo prišle vesti Egipčani pa so danes že v o sedanjem položaju Slovencev tretje bombardirali Tel-Aviv, med čim širši krog novih pri- fci je začasna ipreostolica Izrae-jateljev našega liste. ! la. Judovske sile imajo še v ro- DACHAU Jutri bomo začeli priobčevati ta živahen in pretresljiv popis dveletnega življenja slovenskega moža v tem kazenskem taborišču. Berite vsako poglavje. Daši pisec popisuje le td kar je sam doživel, videl in slišal, vendar daje obenem pretresljivo sliko celega “velemesta političnih zločincev.” Posebno je,lepo opisa,-no življenje tistih Slovencev, ki so bili s piscem vred zaprti. -----------------0---!— kah večino strateških mest v Jeruzalemu in bližnji okolici, ali Arabci mesto že napadajo. 20 milj od Tel-Aviva je huda bitka med Arabci in judovsko vojsko. Egipčani trdijo, da so njihove trupe samo še 30 milj od Tel-Aviva. Arabci razglašajo po celem Srednjem Vzhodu “sveto vojsko.” Egjpčanska vlada in vlada Iraka sta razglasili v svojih državah obsedno stanje in postavili vojaške guvernerje. Upe- Trupla naših veteranov se vračajo v domovino 18 Clevelandčanov, ki so padli v vojni na otokih Pacifika, je sedaj na poti domov. Med te. mi so tudi Henry Novak, 10002 Anderson Ave., Robert C. O’Malley, Raymond I. Stefe, iz Clevelanda. Slednji bo pokopan na kalvarij skem pokopališču potem, ko se bodo zanj opravile pogrebne molitve in ohredi v cerkvi sv. Vida. Poizvedovalni kotiček Anton Juvančič, Fragant 14. post Flattach, Kaemten, Austria, piše uredniku “Ameriške Domovine”: Rojen sem bik 11. stavni vujaoac gu.vni.ij.. — febr. 1892 v Begunjah pri Cerk-ijana je cenzura za pošto, ča- niči. Sem mežnarjevega Andre- rensville Heights, O. maša ob 11:15 za pok. Terezijo Rozman. Pismo ima pri nas— V našem uradu je pismo za Antona Kraševec; piše mu družina Vičič iz Zagorja na Krasu pri št. Petru. Igra “Čarovnica” bo v nedeljo, dne 23. maja in ne v soboto 22. kot je bilo včeraj objavljeno. Vsi, ki ždite videti to prelepo giro, pridite. Bo-od isti igralci kot ob priliki desetletnice Slovenske moške zveze. Baraga Court C. O. F. 1317 naznanja, da bo imel redno mesečno sejo v petek 21. maja ob osmi uri zvečer. Govorili in odločali bomo o bolniški podpori. Seja je važna, zato naj člani gotovo pridejo. -o- l j cina jv r ---«----wvh. ...v...— j - - -c— —---------- sopise, fotografije, pakete, ra-|ja sin. Dve hčeri so mi doma ubi- »A1.AV- fnnftirrofo rpVnr.ll; Iromntiia+i a ainnm ava 9hp7.fi- millPMnim NOVI GROBOVI mši (Dalle na ». atoaiU) Dva premogarja so reši iz rova, za 3. kopljejo Shamokin, Pa. — V soboto so dobili iz premogovnika blizu tega mesta dva premogarja, ki sta bila zasuta polne tri dni. Reševalci pa ne odnehajo'in kopljejo še za tretjim, o katerem vedo, da je še v jami. Premogarji so kopaii v njih lastnem malem premogovniku zadnjo sredo, ko jih je zalila voda. Imena rešenih premogar-jev so: Edward Heck in Peter Gorton. Tretji, Charley Ba-shore je bil ob času povodji v najnižjem oddleku premogovnika, zato mislijo, da je najbr-že izgubljen. ^adaljne bitke za republikansko nominacijo Gov. Earl Warren je v svojem radijskem govoru dne 16. maja v Sacramento, Cal. razvil svoj program kot republikanski kandidat za predsednika. Cicil-ne pravice državljanov je posta-bil na prvo mesto: “Zakon za vse ljudi, zakon pod katerim bo vsakdo lahko užival in popolno--ma izvrševal vse pravice kot ameriški državljan.” Republikanci naj uresničijo enostaven program, ki bo našo državo ospo-sobil, da bo izvrševala vse svoje obveze zunaj, pa vendar še producirala dovolj za bolj zložno življenje vsega našega ljudstva. “Sedaj živimo — je rekel War-v neki izumetičeni eko- t SLOVSNSKl IZGNANCI SO 81 REŠILI Ut GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Tri na dan Uslužbenci nekega hotela Manili niso dobili o pravem času palče, pa so šli na stavko. Stavka je bila v tem, da so se zaprli v hotel ter jedli in pili, do* kler je bilo kaj zaloge. Vodstvo pravi, da so zajedli in zapili za $3,000 vrednosti. Do stavkarjev so mogil šele zvečer, ko že ni mogel noben več stati pokonci. Vodstvo jim je po tej “stavki” obljubilo redno in točno plačo je uradno p«««.«. ------- ——— --------- odšel McMllin in v kakšnih okol- sta 14. maja prišla nenadoma v nostih živi Mrs. Bikonish, niso Pariz k otvoritvi britanske raz- sovjetske oblasti dale nikakega odgovora. ■o nomiji pod demokratsko admi nistracijo, ki nam je vse raztrgala v sektaška ideološka in rasna nasprotja in nesporazume.” Goy. Thomas E. Dewey in Harold E. Stassen pa se ta teden borita za Oregon. Oba osebno vodita kampanjo. Gre za 12 delegatov. -o- Republikanski kandidati za preds. Zed. držav Po zadnjih vesteh kažejo izidi primarnih volitev, da bo na konvenciji republikanske stranke imel Taft 393 delegatov, Dewey 283, Stassen pa 157. Te številke kažejo, da bo prišlo v začetku glasovanja do mrtve točke in se bodo morale posamezne skupine med seboj pogajati. Doslej še noben predstavnik zagovornikov teh treh najmočnejših kandidatov ni pokazal nobene volje za popuščanje. Niti nočejo odstopati glasov drug drugemu, niti se ne morejo zediniti za kakega tretjega. Vsi kandi-datje nadaljujejo volilno kampanjo. stave. Prestolonaslednica je pri tej priliki govorila francoskemu narodu. Svoj govor je izrekla v lepi francoščini .in s tem še povečala navdušenje Parižanov, ki je spremljalo njo iri njenega moža vso pot po pariških ulicah. Elizabeta je govorila, da morata Francija in Velika Britanija z združenimi napori voditi Evropo k obnovi v gospodarskem, moralnem in in-telktuainem oziru. Povedala je, da je zelo vesela in srečna, da je mogla prvi obisk po svoji poroki nameniti Franciji. Predsdenik Francoske Republike Vincent Auriol je ob priliki visokega obiska izjavil: “Občudoval sem njeno graci-joznost, skromnost in plemenitost. Prepričan sem, da so njene iskrene besede našle pot naravnost v srca Francozov.” o ijem od sedmih zvečer, do petih itak veste kaj se je z njimi Amerika ima dvojno novo atomsko orožje Z Bele hiše so razglasili, da so se uspešno izvršili poskusi s tremi vrstami novega atomskega bili orožja. Vsi poskusi so pokazali zelo dobre uspehe. Samo eno nastopom Združenih držav Severne Amerike in Zveze Sovjet- d workers uniji pa ___ skih Republik v palestinskem rto zaurozila da bo'stopila v thal je pri tej priložnosti izjavil, vprašanju. Oba delegata sta za u B • ’• — ««'- --•«* da so poskusi nov mejni kamen bteva’a. rtu mora Varnostni sve v razvojni poti atomike. Stavke in mezdna gibanja 75 000 delavcev in uslužben- atomsko orožje — atomska bom-• ™ 1 ba, je bila znana že popej. Predsednik komisije David E. Lilien- cev že štrajka pri Chrysler United Workers Uniji, pa je Andrejc Gromikov, sovjetski delegat pri Zvezi narodov, je lp1 poklican domov. Nihče ne ve, zakaj. Mi bi rekli, da se boje zanj, da bi se v Ameriki ne nalezel demokracije. Se namreč zelo rada prijemlje ljudi. Denar je sveta vladar, so rekli včasih. Drži! Upropašča ali ustvarja kar cele države. V Pa lestini jo je ustvaril. strajk še skupina 225,000 uslužbencev General Motors Corp., če se ne bodo sprejele delavske zahteve po večji plači do 28. maja. V Detroitu je prišlo do nemirov med delavci in policijo. Popolnoipa se je ustavila produkcija v National Carbon Co., 2400 uslužbencev je ostalo doma. . j V Detroitu so CIO United Auto Workers ponudili Ford Co„ da ne bodo vztrajali na povišanju plač, ze bo firma uporabila ves svoj vpliv in uspela, zjutraj. Vsako letalo bo sestreljeno. Egiptska vlada in vlada Sirije sta obvestili vse velike države, da naj smatrajo brodarje-nje ob obalah judovske države za vojno nevarne. Judovska komanda oznanja, da sta nad Tel-Avivom bila sestreljena dva egiptska aeropia-na. Združene države Amerike so danes predložile Varnostnemu svetu Združenih narodov, da u-radno ugotovi, da je v judovski državi vojno satnje, da se je prekršil mir in da izda takoj yx am an mi* m >«• “““ -------' ny, bi rada zvedela za nasiov naročilo judom in Arabcem naj svojega Leopoida •nronehflin a sovražnostmi. ~ dilo. V Clevelandu imam dva bratranca in tri sestrične, pa njih naslovov ne vem. Tudi ne vem ali so še živi ali ne. Če so, jih lepo prosim, da se mi javijo s kakim pismom. Družina Paulič, doma iz vasi Noršinci pri Ljutomeru in pa Alojz Maguša, kateri je preživel svoja detinska leta na Golušoku, Sv. Jurij ob Ščavnici, so prošeni, naj javijo svoj naslov: Johann Fradl, D. P. Lager Trofaiach 66/2, Austria, Europe. Johana Wessel, Kunstmaler, Diepholz ueber Bremen, Germany, bi rada zvedela za naslov Amerika in Rusija zahtevata da Zveza narodov posreduje v Palestini Lake Success. — Delegati Zveze narodov in njeni uradniki so presenečeni nad soglasnim prenehajo s sovražnostmi. Anglija se obotavlja priznati nov judovsko državo. Oficijelni govornik je dal listom izjavo, da angleška vlada misli, da nova judovska država ni še izpolnila osnovnih zahtev potrebnih za priznanje. Kot osnovne zahteve je označil redno državno upravo, jasno določene meje >n pa tako predstavništvo države, ki lahko prevzame in izpolni mednarodne obvez- Stermole, po domače Skrbčeve-ga Poldeta iz Virja pri Zatični; dalje za bratranca Johna Potočnik, ki je odšel malo pred prvo svetovno vojno v Ameriko. Naj se javita na gornji naslov. Usmrtitve komunističnih obsojencev v Ljubljani htevala, da mora Varnostni svet Zveze takoj napraviti potrebne nosti. Angleži sodijo, da judovska država nima mej, da njena uprava ni zmožna vladati in da zato tudi nihče ne more v imenu te države prevzemati obveznosti in jih izpolnjevati, •o Deset tisoč oseb je sodelovalo sklepe, da se v Palestini ustavi pri teh poskusih. Bili so strokovnjaki vojske, mornarice in zrakoplovstva ter civilni znanstveniki in raziskovalci. ■o Poljska je izročila Češki pristanišče Varšava. — Poljska vlada je izročila Češki del pristanišča v Stettinu na Baltiku, kjer bo če ška izvažala vojska in napravi mir. Z drugimi besedami sta oba delegata nastopala proti stališču Arabcev in se zavzemala za zahteve za časne vlade Izraela. Youngstown bo začel nižati izdatke Youngstown, O. —* župan Henderson je naznanil, da bo Češki letalci beže Belgrad. — Jugoslovansko notranje ministrstvo objavlja, da je bilo usmrčenih 10 obsojencev iz znanega komunističnega procesa v Ljubljani. Na smrt obsojenih je bilo 11. Deset prošenj za pomilostitev je bilo zavrnjenih. Prezidij republike je samo smrt obsojeni Hildegardi Benešova država vedno bolj postaja komunistični raj. Kdor more iz njega beži. Vedno zno- nega dela. va prihajajo poročila kako be-1 že zlasti letalski oficirji. Spočetka so uhajali s svojimi aero-plani v večjih skupinah, sedaj so pod strogim nadzorstvom in je skoro nemogoče vzeti mašino ln odleteti. Zato beže peš. V Muenchen na Bavarskem je pribežal te dni zopet mlajši oficir, Hena, avstrijski komunistki, smrtno obsodbo spremenil v kazen 20 let ječe in težkega prisil- rabila ves svoj vpliv ra uspe.a, go ja prekomorsK g da bo s tem znižalo, čehoslovaški, komunisti nimajo da se znižajo cene ž.vljenjskrai|Predle-^delala ^ |nW ipet od8totkov zvestih. I Belgrad. — Vojno sodišče je obsodilo na smrt Ilija Mangovi-ča, bivšega uradnika pri pomočniku vojaškega atašeja ameriške ambasade v Belgradu. Sod ba je bila izrečena v čačku. obsodbi se trdi, da je Mangovič kot četnik ubijal komunistične partizane in da je vojni zločinec, o Iz raznih naselbin jubljani. V Arne pred 36 leti. Zadnjih 30 iet je.vo- dil brivnico. Bil je član društva Maccabees 2888 in društva Ambassadors št. 62 SDZ. Po(eg žalujoče soproge Mary roj Adler, zapušča hčere Mary Kocijančič, Rozi, Frances Fogarty, v Detroitu pa dva brata. Poleg tega imel še v starem kraju eno sestro in brata. Pogreb bo v petek zjutraj iz Luis Ferfolia pogrebnega zavoda ob 8:30. V cerkvi sv. Lovrenca .se začne pogrebno opravilo ob 9. uri. -o- AVELLA, Pa_____Dne 3. ma- ja je bil ubit pri delu Louis Mlekush, ki je delal v 25 milj oddaljenem premogovniku pri Coverdalu. Star je bil blizu 49 iet, doma iz Kala pri Bovcu, V Ameriki 27 let. Tukaj zapušča ženo in dva sinova, v West Virginiji več sorodnikov, v starem kraju pa tri brate in sestro. PUEBLO, Colo. — Dne 4. maja je umrl John Zupančič, star 74 let, doma iz Višnje gore, Dolenjsko, v Ameriki 50 let, ves čas tukaj. Zapušča šest sinov in tri hčere. — Dne 5. maja je umrl gostilničar Frank Blatnik, star 56 let, doma iz vasi Ratje pri Hinjah, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo, hčer in brata, v Rock-valu, Colo., pa sestro. Bil je član KSKJ in pevskih durštev Prešerna in Slovenca in harmonikar, kar je pripomoglo, da je bil priljubljen. ■o- Rusija je izdala nad bilijon za bombo Chicago. — Brigadni general Sibert od ameriškega inteligen-V čnega urada poroča, da je sovjetska vlada izdala prošlo leto več kot en bilijon dolarjev za poskus napraviti atomsko bombo. Več kot 500 nemških znanstvenikov (UM Ji r™*11 dobro, zsio §■ je v Rusiji stalno zaposlenih na potrebščinam. PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO KS BRGUNOD raziskavi atomske sile. -AMMISK^OMWINA^AY^M^ Ameriška Domovina ; It Tj 1 a f 1 Ldil^l mJRSASVU* (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St Clair Are. HEndtnon M28 ClereUnd «, OUa ______ Publlthed daily except Saturiltyi, Sundays and Holidays četrt NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. KBM K NARODA »HWHHHIWWHWmilHWHIIIIIHHHHHa Film “Železni zastor” ni za sopotnike! m MAT me f A V V V « f 1 2 3 4 S C 7 * 9 M H B B M U K 17 II 19 20 21 22 ■%. *%. 25 M 27 2» 29 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada 'and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 99 Wed., May 19, 1948 Novi komunistični človek! Mrs. Malbone Graham je objavila v reviji lista “New York Times” zanimivo “Sliko ruskih otrok” V tem članku pravi med drugim: Današnji odraščen Rus je produkt dveh svetov. On je bil rojen pred ali kmalu po revoluciji leta 1917 ter je pod vplivom obeh stare in nova Rusije. Odraščeni Rus od jutri, ki je danes še otrok ali deček, pa bo produkt ene same, namenoma usmerjene kulture in bo izobražen od vsega po-četka na način, kakor Moskva hoče da bo. Kakšen Rus bo postal izjijega? Na to vprašanje se danes, seveda, še ne more dati definitivnega odgovora. Toda zelo značilne smeri je najti v knjigah, ki jih sovjetska vlada pripravlja za svoje šolarje. Te kažejo kakšna pojmovanja hoče sovjetska diktatura vtisniti v možgane svoje mladine. Rusija polaga veliko važnost na knjige za svojo mladež. Vsaka večja in važnejša ideološka smernica je določena na najvišjem mestu. Pisce, ki izvršujejo tozadevne Stalinove instrukcije, je določil Stalin sam. Pisci sovjetskih otroških knjig so v isti plačilni kategoriji s sovjetskimi pisatelji. pesniki in dramaturgi. Oni so bolje plačani kot pisatelji znanstvenih del ali tisti, ki ustvarjajo propagando za zunanji svet. Vse knjige za sovjetske otrobe so oficielne v ideol^ škem smislu, pa naj so to šolske; čitanke ali knjige za splošno berilo. V programu teh knjig so jasno razvidne štiri točke: Cleveland, O. — Minuli teden sem videl novi film “The Iron Curtain” (železni zastor) in reči moram, da nudi gledalcu dramatično pretresljivo' sliko iz mračnega sveta mednarodnih zarot, intrig, vohunstva in izdajstva. Kar je v filmu protisovjetske propagande ni prišla iz Hollywooda, temveč iz samega Kremlina, čeprav se to sliši neverjetno! Film namreč podaja zgodbo o sovjetskem poslaniškem uradniku Igorju Gouzenku in sovjetski špijona-ži in zaroti proti zaveznikom v Kanadi. Vse, kar slika, sloni na hladnih dejstvih, nanašajočih se na prosluli kanadski izdaj niški proces, tekom katerega je bilo spoznanih krivim izdaje in izročanja atomskih tajnosti sovjetskim agentom deset kanadskih in angleških znanstvenikov, politikov in drugih vplivnih oseb, komunističnih lutk. Domišljija pri tem filmu ni imela prstov zraven, pač pa so se nekatera javno znana dejstva o ti aferi videla filmskim režiserjem tako “neverjetno fantastična,” da so jih črtali iz scenarija! Torej je filmu očitati kvečjemu to, da ne pokaže VSEH faktov o tej zaroti, katere cilj je bil zahrbtna ugrabitev skrivnosti atomske bombe! Vzlic temu pove “The Iron Curatin” dovolj. Predvsem razgali 'pred gledalcem komunistično zahrbtnost £akor tudi brezvestno izrahljanje| politično, neuravnovešenih ljudi, ki nudijo najboljši sopotniški ma- Sovjetske otroke; se uči, da je Rusija, domovina, čudo- naDet' da 8edi “ledal“ ^ hrabra,1 nad vitnji drugimi deželami uvela “Imejmo samo en sen: df postane naša domovina boljša in krasnejša kot je kdaj bila ... Živela naša sveta domovina! ... Domovina, ki jo vodita veliki Lenin in silni Stalin, domovina, na katero zmerom sonce sije ... Ponos je vodilna misel v teh šolskih knjigah. Ponos v že davno izvojevanih zmagah, ponos v novih zmagah, junaškem Stalingradu in vztrajnem Ljeningradu. Moskva je Meka. Tam je Leninova grobnica, podzemna železnica in Kremlin. Ko je bilo v Moskvi največje pomanjkanje vsega, je visoko gori nad Rdečim trgom žarela v svetlobi silnih žarometov slika Stalina. V šolskih knjigah je sledeča zgodbica za otroke- “Istočasno kakor sonce vstane v Kremlinu, se dvigne tudi Stalin. V svoji čudoviti hiši se omije z vodo iz reke Moskve ter si obriše obraz s snežnobelo brisačo. “Dobro jutro!” zakliče nato Stalinu vsa dežela. Stalin odpre steklena vrata in stopi na balkon. Od tam gleda irt občuduje porast Moskve. Nato prične kaditi pipo. Ko puhne dim, se naredi zlat obroč, ki plava nad vso deželo. In pastir bo pogledal kvišku ter rekel: Vidiš, to pomeni, da je Stalin pričel kadi ti. In vsa dežela bo pogledala kvišku proti zlatemu obroču in rekla: “Dobro jutro, Stalin!” Bodisi v berilu ali pesmih, Stalin je vsepovsod poveličevani : “Stalin je najmodrejši, najbolj ljubljeni oče. “Stalin je simbol sreče in življenja . . .” “Stalin je svetlejši od junijskega sonca, on je silen orel...” . V tem oboževanju Stalina in Lenina ni dovoljeno ničesar, kar bi utegnilo zmešati miselnost mladine. Poleg teh dveh ni nikogar, ni nič, kar bi bilo češčenja in ljubezni vredno. Če je še kdo, ki stoji nekoliko nad ostalimi, je to Molotov. Toda njemu je posvečena v šolskem berilu samo ena kitica: Taterlkrat zakemVi se, da ni “The Iron Cu; za “nedolžne duše” in Molotov je resničen učenec Lenina. On je Stalinov prijatelj in pomočnik. On je prijatelj otrok. Otroci poznajo in ljubijo Molotova. Toda nihče izven Rusije naj se ne posmehuje sili te nove vere! Vidimo, da je po vseh totalitarnih državah enako: najprej v Italiji, potem v Nemčiji, zdaj pa v Rusiji, jugoslavi-' ji in drugod, kjer žive “srečni" ljudje pod vlado novih “demokracij ...” Povsod oboževanje človeka — malika, ki je na vrhuncu, ki je vtelešenje obiasti sile: Mussolinija, Hitlerja, Stalina, Tita. Otrokom se vceplja v srca religija češčenja teh novih bogov. Vpodabljajo jih isti slikarji in kiparji v najbolj heroičnih pozah, pesniki pa jim zlagajo poveličeva!-ne pesnitve, ki naj nadomeste dosedanje narodne himne. Novi pesniki kiparji in slikarji že kar rade volje služijo novim božanstvom ter upodabljajo in opevajojijihovo slavo, kakor so opevali v davnih časih slavo egiptovskih faraonov ... Pod soncem ni pač nič novega. Toda kakor so utonili v zgodovini faraoni in za njimi rimski cezarji, tako bodo utonili v morju zgodovine sedanji diktatorji, ki se mortjo meriti z antičnimi trinogi samo pt> svoji krvoločnosti. napet, da sedi gledalec kakor na iglah, pa tudi v očeh ne- 3ke narodne pesmice nam bodo žvrgoleli ti naši mali pevci. Kar nekaj gane človeka, ko posluša te naše male pevce. Kc sem jih zadnjič slišal, so mi ostala čustva ipri oni lepi “Prišel je lovec iz bajtice... ” In vse to bogastvo naše lepe slovenske pesmi nam bodo podali naši otroci. ISaj ne vem, če je še kateri narod na svetu tako obdarjen s 'pesmimi kot je slovenski — od Izilbeli >pa do groba si poje in veselo živi. Kako tolažljivo in sladko po-,je mlada mati svojemu sinčku in prosi božjega Stvarnika, da ji vrne njega. . . “Sladko le, tiho le sapica iz zahoda. . . ’’ Tako poje naš domači pesnik. Zato pa tudi mi nekaj žrtvujmo in dajmo veselja in pogum temu zboru, da bi nam ti mali pevci vztrajno in pogumno prepevali vsaj še nekaj let. Prepričan sem, da vam 'ne bo nikdar žal, če pridete v nedeljo in napolnite dvorano. Vabimo pa tudi naše prijatelje iz sosednih fara. Po koncertu bo prosta zabava, malo jedače in tudi malo pijače, za ta mlade pa ples, da boste gotovo vsi zadovoljni. Igral bo Edward Zabukovec. Na svidenje v nedeljo zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. France iz doline. Iz North Dakote Tower City, N. D. — Ni še prav dolgo od tega, kar sem pisala, a spet ni drugače, da se zopet oglasim. Kot vidim v A-meriški Domovini, se ljudje pritožujejo radi velike carine v stari domovini. Tudi jaz sem prejela pismo od svojih sorodnikov, ki mi prav tako piše-jo, koliko so morali Plačati več ;ain” __ ______________ ______„iotni- ke, ki si ne upajo pogleidati v obraz bridki resnici, da so sovjetski voditelji zmožni takih ;n podobnih mednarodnih zarot in lumparij. Ti bodo verjeli sovjetski propagandi, da neti ta film vojno proti USSR in ostali doma, da se rešijo pred pohujšanjem in okuženjem z resnico. Film “The Iron Curtain” je za razsodne, demokratične ljudi, ki se ne dajo nikomur hipnotizirati in nočejo na slepo tavati za nobeno propagando, kamere cilj je svetovna komunistična strahovlada. In ti ljudje ga ne smejo zamuditi! Kajti prva dolžnost vseh razsodnih in demokratičnih Amerikancev je, spoznati največjega in najza-grizenejšega sovražnika ameriške demokracije in ameriškega načina življenja in njegove zahrbtne metode, ker je tako spo-> znanje v končni analizi najboljša in naj učinkovitejša obramba pred njim! Jaz ga pojdem še gledat. Ivan Jontez. Koncert mladinskega zbora fare sv. Lovrenca Cleveland1 (Ne,wburgh), O. Mnogi so morda že pozabili, da naš mladinski zbor še vedno živi in to vam hočejo pokazati naši mladi pevci v nedeljo ob osmih zvečer na svojem koncertu. G. Ivan Zorman jih ima prav dobro “zmuštrane” in zapeli nam bodo eno tudi od prvaka slovenskih pesnikov, Valentina Vodnika in sicer: uredniško osobje pri Ameriški Domovini, kakor tudi vse čita-telje tega lista širom Amerike, ’ kot tudi zastopnika Jožeta Grdina in posebno ipa vse rešetar-je in lončarje. Angela Sintich, roj. Novak, o V soboto pa k “Naprednim Slovencem” kot je bilo vse skupaj vredno. Vedno je slabše in hujše namesto, da bi bilo boljše. Dalje mi ipišejo, da je tudi veliko tamkajšnje mladine zelo pokvarjene, ker ji prirejajo le razne shode, a kar pa je kaj verskega, še pa tamkaj ne sme več učiti. Tukaj v North Dakoti smo imeli v več krajih precej veliko povodenj, sicer tukaj, kjer mi živimo, ni bilo ravno sile, vendar kakih 17 mili od nas in tam okrog pa je bilo precej vode, ki je napravila tudi dokaj škode. Zopet po nekaterih drugih krajih je pa že precej suho. Zdaj izgleda, da bo precej dobro vreme, je bolj hladno in tudi rada slana pobeli še v mesecu maju. Moški so na po-iju že precej vse obsejali in se sedaj pripravljajo že za kdru-zno setev. Ce bi se kdaj kateri naših rojakov vozil skolzi te kraje, se lahko ustavi pri nas. Kar vpraša naj v tem mestu za naše i-me, nas bo veselilo, če se kateri oglasi. Pozdravljeni vsi naročniki A-meriške Domovine po vsej Ameriki in onstran morja. Mrs. Frank Košir. Cleveland, O. — Enkrat po dolgem času smo se tudi člani društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ skorajžili in se odločili, da se bomo tudi mi enkrat zavrteli v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Dolgo že ni bilo nič slišati od nas in morda je tudi kateri že mislil, da bo to društvo zaspalo, ampak ni res tako, še prav dobro smo pri življenju, samo malo premalo korajže menda imamo. Torej, 'zdaj smo se pa vseeno skorajžili in v soboto bo pri nas od sile veselo. Zato .vabim vse naše članstvo, kakor tudi članstvo sosednjih bratskih društev, da pridete k nam pogledat. Pripravili smo se z vsem, da vam bomo v vseh ozirih postregli kolikor bo najbolj mogoče. Saj vas tako malokdaj nadlegujemo, zato pa vas sedaj toliko bolj prjj;azno vabimo, da gotovo pridete. Za poskočne polke in lepe valčke bo skrbel poznani Pete Srnickov orkester. In kaj bi vam našteval, kako in kaj bo, kar lepo odločite se in pridite v soboto večer v vas k Naprednim Sloven6em v S. N. Dom na St. Clair Ave., pa boste videli, da se boste dobro zabavali tisti večer. Obenem pa tudi apeliram na starše, katerih sinovi in hčere so člani našega društva, da jih opozorite na to društveno veselico, ker vem, da) gredo radi, na plese drugam, zato naj enkrat pridejo tudi na ples, ki ga prireja njih lastno društvo. Na -svidenje S*.,:—.......... Matthew Debevec, tajnik. ----------o------- Zadnjič sem zapisal o tistem junaku, Martinu Krpanu, ki je prijemal konje pod pazduho in jih prestavljal, kot bj bili tisti ribniški konjički, ki pšičejo tam nekje pri zadnji premi. Rekel sem in zapisal po pravici, da je bil od Sv. Trojice doma, torej skoraj toliko, kot bi bil z Menišije. Saj so hodili ljudje tam s hribov: Otavci, Št. Vidci, od Mahnetov, Izpodslivnice, od Cajnarjev, z Rudolfovega in kaj vem še od kje, čez Menišijo, če so hoteli priti v svet. Prav tako od Sv. Trojice. Pa so zavpili Bločani, da ni res in da je šel Martin Krpan, ko je ko-ba-lil s svojo kobilico v Trst po bruse čez Bloke in ne tako daleč naokrog čez Menišijo, kot bi šel z levo roko taro okrog v desni hlačni žep . Hudo smo se dajali in jalz sem jim dokazoval, dn je pisano tako, da je tovoril Krpan bruse iz Trsta v veliki zimi in da je bil tolik sneg, da ni mogla kočija, v kateri se je vozil cesar Janez, mimo njega in da je Krpan, ko je videl, da je treba nekaj storiti, da se drug drugemu izognejo, pa da je tedaj storil tisti zgodovinski čin, s katerim se je ovekovečil 'rse večne čase ter postavil Sv. Trojico na prvo mesto pod avstrijskim cesarjem. Prijel je namreč z e-no roko kučmo z glave, z drugo pa je prijel kobilico čez vamp in jo prestavil s poti v zamet, da je cesarski kočijaž lahko pognal mimo. Kakor pripoveduje svetovna zgodovina, se je cesar slovenskemu orjaku prijaj Prot s praznoverjem Pozdravi iz So. Chicaga So. Chicago, lil. — Najprej se moram oprostiti uredništvu, Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel, ne žvenka, ne cvenka, pa bati se nič, živi se brez plenka ob petj u kot ptič. . . Take in še druge lepe sloven- ker sem malo zaostala z naročnino za Ameriško Domovino, ker nikakor ne mislim opustiti tega dobrega slovenskega dnevnika, ki ima tako lepo ime. Zato pa sedaj pošiljam naročnino za celo leto. Razmere pri nas so vsake “sorte” kakor ribniške žlice, velike in majhne. Prav za prav pa jaz dosti novic tudi ne vem, ker sem največ doma, ker me muči tisti nesrečni revmatizem, 'pam, da bo zdaj kaj boljše, ko se bo tudi vreme izboljšalo, če Bog da. Danes je namreč malo sonce posijalo, če ne bo do večera kaj pobelilo. Prav lepo pozdravljam vse Praznoverje je pojav, star kot človeški rod. Osnovna podlaga te duševne bolezni je vsekakor spoznanje, da človek še davno ni rešil skrivnosti stvarstva, in iz tega izvirajoča želja po razlagi gotovih, za preproste možgane nerazložljivih pojavov. Praznoverij je seveda bilo in je še več vrst. Pri neciviliziranih, divjih narodih je praznoverje skoraj istovetno z verovanjem. Pri krščanskih narodih Evrope je praznoverje seveda Imelo druge oblike. Mnogokrat je največja knjiga vseh časov — sv. pismo s svojim neizčrpnim bogastmom bila nepro-stovoljna> njiva, na kateri vzrasle najbohotnejše cvetke praznoverja, še danes imamo tako imenovane “razlagalnice sv. pisma,” ki širijo najneum-nejše in zoprne “razlage” in napovedi! jejb najbolj fantastične dogodke. Seveda jih oblast ne preganja, ker jih ščiti “svoboda veroizpovedi.” Mnogokrat je tudi prevelika verska vnema bila vzrok praznoverja. Nekdo je “videl,” da je recimo kamenita soha tega ali onega svetnika pričela kimati ali dvigati roko. Glas o tem se je razširil in kmalu jih je bilo na stotine, ki so tudi “videli” isto ali pa še več. — Notranja želja, zahteva po “čudežu” se je utelesila in oči so “videle” to, kar je kaotična duševnost zahtevala. Pravi vernik bo veroval v čudeže, katere priznava Cerkev in bo praznovernost povsod in v vsaki obliki obsodil. Bolj čitateiju v zabavo kot pa vsled morebitne važnosti, navajamo članek, ki je bil v nekem starem koroškem tedniku: “Piscu je prišla v roke knjižica z naslovom: “Sveto pismo, kakršnega je Gospod Jezus Kristus po čudovitem načinu poslal' svojemu na zemlji bivajočemu ljudstvu.” Pismo je naslovljeno CTveSJAMEh Al PA NE na vse “blagoslovljene” kristjane, ki naj izvedo, da je neki kamen padel z neba.” Ta kamen je bil na pogled majhen, vendar pa tako težak', da ga telesna moč enega človeka ni mogla dvigniti. Ko je “sveti” knezoškof jeruzalemski to izvedel, je poklical k sebi številne knezoškofe in škofe. Ti so nato tri dni in tri noči molili in med spremijevanjem svetih pesmi maše brali, ko je končno strašanski glas udaril na njih ušesa, in ta glas je bil nebeški glas in je govoril: “Dvignite kamen s svojimi blagoslovljenimi rokami in ga odprite,” In ko so ga odprli, so v njem našli napisane božje besede. V knjižici so potem navedene nekatere besede, namenjene pobožnemu čitateiju. In kdo bi ne postal pobožen, če kot nekdaj Mojzes po kameniti plošči dobiva božja sporočila?” List, ki je priobčil ta članek, katerega izvleček je naveden, se vprašuje, če ni zakonskega sredstva'proti širjenju takih brošur? Ugotavlja, da je zaslužkarstvo in dobičkarstvo v ozadju. Sumi, da so prav današnji Abrahamovi potomci oni, ki zavajajo ljudi s takimi knjižicami in izvabljajo iz njih denar. Mogoče pa je tudi„za današ. nji čas najti slične značilnosti. Marsikomu se je že primerilo, da ga je nenadoma obiskal gospod ali mlado dekle, se obnašal nadvse ljubeznivo, govoril nekaj naučenega ter ponudil v nakup številne brošure'in knjige. Nedvomno je najbolj pravilno, če se čimprej pokaže vrata takemu obiskovalcu. Prav tako bo vsdk pameten človek imel giuha ušesa za razne prerokbe, ki jih širijo kaotične duševnosti ljudje, ki so izgubili stvarnost izpred oči. - Pred kratkem je bila izdana nova izdaja sv. pisma v japonskem jeziku. Knjiga obsega nad 1000 strani in je opremljena s slikami. no nasmehnil, ko se je peljal mimo njega. Ampak dosti prida ni bil, bi rekel, če ni ustavil pred Krpanom in mu dal za junaški čin vsaj eno cigaro, če že ne kaj drugega. Kdo izmed nas revežev bi v takem položaju segel v malho in natresel Krpanu v kučmo polno pest cekinov. Se reče, saj mu jih je morda tudi cesar Janez natresel, toda zgodovina tega ne o-menja, ki je niso pisali zanesljivi ljudje. Cesar je na tega orjaka pozabil in šele tedaj, ko je po Dunaju strašil tisti strašni Brdavs, ga je kočijaž opomnil nanj in rekel: "Vejo, gospod cesar, jaz bi rekel, če Brdavsa drugi ne bo ugnal, ga bo tisti človek, ki, sva ga srečala tam na Krasu. Saj se še spominjate, ali ne, kako je prijel z eno roko kobilico in jo prestavil s poti, kakor prestavi mačka svojega mladiča. Ponj pošljimo, bi rekel, če vam je pr’av.” Tako je bilo in nič drugače. In kar hočem jaz, povedati, je to, da če so bili taki zameti, ni Krpan nikoli pregazil zametov čez Bloke. Edino čez Menišijo bi se zrini!, ki smo tudi imeli zamete, pa ne take nazarenske, da so morali pozimi celo mrliče voziti na sankah pokopavat. In v takih zametih so bili tudi, kakor sem slišal, saj ne Vem, če je bilo res, izgubili našega Franceta, ko so ga peljali od krsta. Boter in botra, ki sta se ustavila pri Fari tukaj in tam, staj ga po poti izgubila, izmuznil se jim je ». H«nk .da. aanip nista vedela kdaj. Šele doma so ga pogrešili, pa dirjali na vse mile viže nazaj, sc ga našli v zametih. Torej, kako bo šel, vas vprašam, Knpan od Sv. Trojice preko takih zametov na Cerknico m na Postojno, pa v Trst? Ni bilo drugače, še enkrat trdim, da jo je udaril čez Menišijo. V tem me potrjuje tudi Andrej Tekauc, ki je tudi od Sv. Trojice in pravi, da je bilo čez Menišijo dosti bližje po svetu. Jaz pri Sv. Trojici nisem bil nikoli, videl pa sem jo od Sv. Vida, ko sem še] na pogreb Jožka z Zale. Njegova hči je prišla k nam za mlado in ker so bi-:e ravno počitnice, me ,je vzela Johana s seboj. Takrat sem lahko videl lepe običaje pri pogrebu v tistih krajih. Ko so nesli krsto z Zale k Sv. Vidu, je bil tak jok in stok da sem mislil, da se bodo zgrnili na nas vsi hribi s Slivnico navrh. Zgle-dval sem se nad Meniševci, ki se komaj obrišejo z dlanjo čez obraz, kadar koga pokopujejo. Trdega srca so, sem si mislil, in sem k'Sv. Vidu bi morali priti, da bi videli, kaj se pravi tuliti ob pogrebu. Ko so ranjkega enkrat spravili pod zemljo in s silo ubranili domačim, da niso skočili za nj im v j amo, smo šli vsi skupaj v gostilno k Ponikvarju. Za prvo silo-je sin ranjkega, kije postal s tem dnem gospodar, poklical na mizo en Štefan grenkega. Svetlo sem pogledal, ko sem zagledal na mizi veliko steklenico polno tiste hude vode. Če si ga je na Meni-šiji kdo privoščli en frakelčdk, je bilo že precej. Tukaj pa kar cel Štefan! Pa ni ostalo samo pri prvem. In tako se je zgodilo, da še nisem slišal takega veselega petja in vriskanja, kot sem ga takrat, ko 'so šli proti domu od pogreba čez nekaj ur. Pa naj bo že to kakor hoče, faz ostanem pri tem, da je bil Martin Krpan tudi del naše Menišije in Bločani nimajo no-, bene pravice do njega. l ' • 'S % AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 19, 1948 ---T| ' I V graščinskem jarmu “Zakaj ga nisem?” Tako je večkrat bruhnilo u njega, da se je videlo kako bi se rad osvetil, kako črti njega, ki je utrgal cvet, o katerem je sanjal in ga ožarjal s svojo ljubeznijo. Oče je razvezal mošnjiček in mati poiskala v skrinji petice, ki jih je imel shranjene za hude čase, in sta mu izročila za popotnico. Ko je Janez vstal, da gre, tedaj je nastal pri Glavanovih iznova glasen jok. Brata sta si segla molče v roke, svakinja je nekaj čebrna-!a, ko se je poslavljal, oče in mati sta šla pa z njim, da sta ga spremljala., -“Pojdi v imenu božjem, da ne boš tukaj še bolj nesrečen! Tukaj se samo graščincem dobro godi!” Tako je ponavljal oče in si brisal solze, mati je glasno ihtela in ječala ter klicala na pomoč Marijo s Kureščka in Jezusa. \ Vas se je prebujala, ko so šli. Iz Cecmanove bajte se je siišalo jokanje in tarnanje. Mlada mati se je obtoževala, klela zapeljivca in hrepeneče .klicala njega, ki ga ni bila pozabila, pa ga je bila izčlala. Bridko kesenaje ji je razjedalo srce, ki se je vdajalo obupu. “Kaj sem naredila! Oh, kaj sem naredila 1 Zavržena bom 1” Janeža je presunilo njeno ječanje. Nekaj, kakor misel od-puščenja, ga je obšlo, da bi se sklonil k njej in jo potolažil. A vmes se je slišalo vekanje Otroka in otrokovo vekanje ga je spomnilo na očeta in tedaj je zopet zavihralo po njem. “Zapeljivec prekleti! iedtfgrerda H konec 1” Komaj sta ga stara spravila naprej.. Za vasjo so zavili na kolovnik, ki vodi tja doli v Iško do Iške vasi, kjer ga ljudje ni-S' so tako polznali in se je ognil znanim ^asem, kjer bi moral odgovarjati na vprašanja radovednežev; a on se je imel toliko pogovoriti sam s seboj, da ni prav nič želel ljudi. (Na vrhu pri znamenju, kjer i b FR. JAKLIO se pot prevali v Iško. so se lo-•ili. Izvil se je prisrčnemu objemu matere in'stisnil roko očetu, ki mu je še dejal; “Kmalu pridemo u teboj!” Janez se je spustil hitro navzdol, da bi še dobil kako ladjo, ki bo vozila zjutraj drva v Ljubljano, in se odpeljal z njo. Oče je zrl za njim in si brisal oči, a mati je klečala pred znamenjem ter pošiljala prisrčne prošnje h Križanemu, iz-ročujoč sina v vatstvo njemu m njegovi materi. Ko je Janez izginil v gozdu 'n ni bilo nikjer več nobene pla-lote, preko katere bi vodila pot n bi ga mogel oče še enkrat videti, tedaj je rekel ženi: “Pojdiva!” Prekrižal se je in začel glasno moliti rožni venec in* je molil do vasi. Žena mu je odgovarjala zbrano in iskreno, proseč blagoslova za sina, ki beži z domačije in išče srčnega miru zunaj med tujimi ljudmi. Na vasi ju je ustavil Štem-bav, ki je stal pred hišo in premišljal, katerega dela bi se naj-prvo lotil. “Kje sta že bila tako zgodaj ?” “Pa saj vem,” se je hitro popravil. “Saj je bilo dovolj šun-dranja nocoj. Torej ga nista mogla ustaviti.” “Rada bi ga bila ustavila, če je prav tako prišlo, kakor nismo pričakovali. Pa kaj, ko je tako nagel! Naj bi bil srečal tega podjeda s Preseke, pa bi^ bila nesreča. Sam sem mu prigovarjal, naj se umakne, da bo pozabil. ” “Komaj sem ga videla, pa je moral že iti!” je pristavila mati v solzah. In ko so še tako premotri- jr- vali, kaj je pognalo Glavano- VE STi I Z SLOVEIUIJE (Nadaljevanje s 1. strani) razrez ter lupljenje in zaroblje-nje. SELO NAD SLOVENJIM GRADCEM. — že tzgorejsinje pismo piše, kako so morali graditi zadružni dom Tako kot je po raznih krajih v Slovenskih goricah, tako je po vsež Sloveniji. Kjer niso začeli na prvi poziv in ukaz, tam jih z raznimi sredstvi naganjajo tpliko časa, da morajo začeti z zgradbo poslopja, ki bo centrala ali tempelj komunistične vere. Kjer se Upirajo, tam jih zmerjajo po časopisju. Tako beremo v ljubljanskem časopisju iz dravograjskega okraja opise, kje so ubogali in kje ne. Mala vas Selo je posebno okregana, da nima smisla za jadružni dom. Prej so že hoteli zidati prosvetni dom, ko pa so slišali o zidanju zadružnega doma, so pa rekli, da bodo odložili. Tako se krega komunistični listi. Ej, težko je ukazovati trmastim hribovskim kmetom. Zato jih komunisti tako sovražijo. , V NOVEM MESTU JE BILO OBSOJENIH več “špekulantov,” kot se danes reče v “novi” brž njih špekulantstvo ni zaslužilo dolgih kolon v komunističnih dnevnikih. V LJUBLJANI je bilo 12. marca tudi obsojenih 9 takih manjših grešnikov “špekulantov” na kazni od 6 do 18 mesecev., Kadar so ljudje lačni, pla> čajo na črni borzi vsake cene. Vse kazni ne bodo odpravile “špekulacije,” samo urejene razmere morajo odpraviti. Vselej kadar manjka blaga, cvete črna borza. Ta je znamenje neurejenih razmer. - KONFISKACIJE MANJKA. —Ker smo pri sodiščih, naj povemo zgodbo iz Zagreba o hrvaškem pesniku Ujeviču, ki je tudi imel opraviti s sodiščem pa je nazadnje videl, da so pri njem pozabili na poglavitno stvar vseh jugoslovanskih razsodb. V Zagrebu živi Tine Ujevič, ki baje niti srajce ne nosi. Je pa filozof pesnik in romanopisec, ki jjozna 11 jezikov in dobrti govori celo stari hebrejski jezik. Tega moža so nove oblasti že enkrat zaprle, ker je pisal celo med okupacijo, ko so partizani ukazali, da mora vse kulturno delo obdtati razen partizanskega. znijo?” Ujevič začne sodišču pripovedovati, kako se čudi, da so glavno stvar pozabili. “Kaj bi to bilo,” vpanšuje predsednik sodišča v zadregi. Pesnik mu pomaga. Odveže si vrvico od hlač in jo pokaže sodnikom rekoč: "Kje pa je ostala konfiskacija." Vsa dvorana je planila v smeh in pesnika so odpeljali. Da, zaplemba premoženja, konfiskacija je pri obsodbah v “novi” Jugoslaviji glavna stvar. KOLIKO JIH JE ZA MARŠALA TITA? — Po Jugoslaviji je potoval tuj časnikar. Na vlaku vpraša sopotnika, koliko ljudi je v resnici za maršala Tita. Potnik mu, odgovori: Za Marshalla 98% za Tita 2%, Jugoslaviji. Večinoma so trgo- Mož se po prestani kazni ni spre- Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, u avtomobile, Sipe ltd, se lahko in zanesljivo obrnete na y L Petrich — IV1874 UMI K1LDEIB AVI. SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St HE 0588 »•YOU WT D400OH Vitamin«? Ytan tari M mt Mi ymv M MM da. »V pa« m ■». m M» ym t» Ma M pM* M «•***- n iiM d m M IfMM vhMta Oapentaa. Take eee eapade every *r fc* Mr M- *»•>«« M MhM M MmM «• » M ftm tmmy. II p I M OaaVUWr (bron« Multiple i«M CM M M ft* iatkaMni ONEMDAY tava wtamimcakuib MUI UMIMMK M> vali proti predpisom novih oblasti. Hoteli so v svobodni Jugoslaviji svojo svobodo. Obsojeni so: Eršte Anton iz Grčevja na 15 mesecev, Drenik Ivan iz Got-ne vasi na 8 mesecev in 10,000 din, Drenik Alojzija na 4,000 din, Novak Marija iz Novega mesta na 3,000 din, Obrez Helena iz Novega mesta na 15,000 din, Knajter Marija iz Novega mesta na 1 leto, Potočar Alojz iz Kamene na 12,000 din in Meke Franc iz Vel. Podloga na 2 meseca. Reči moramo da so mrnmmmT" mnenja, da je bila končno graščina tista, ki je obteževala to mirno življenje in ki vedno grozi vsem, ki se ji ne uklonijo v vsaki stvari. “Hudo nas je dala graščina! Hudo!” je končal Glavan, In odmevalo je: “Prekleta graščina!” * * * “Udarimo!” tako si večkrat slišal, dragi čitatelj, v tej povesti. Skoro gotovo si napeto čakal, kdaj bodo kmteje udarili in se otresli graščinskega jarma. Toda vselej je zmagala graščina in jih le na novo pritisnila; grozeči vzkliki so utihnili na ustnicah, niso pa umrli v dušah. Kakor daljni grom so bili pred letbm 1848, ki tedaj še ni bil nevaren graščakom napovedoval pa je velik vihar, ki je tudi resnično izbruhnil. Ko sem kajkrat pohajal po ižanskem, sem pogosto poslušal dogodke iz one dobe, ki še žive in romajo od ust do ust, tožijo o tlaki in graščini, pa ut-di slavo pojejo Ižancem v letu 1848, v dobi osvobojenja izpod graščinskega jarma. Toda že ginejo te povesti, svet dfevi na-gloma v novo bodočnost ter pozablja preteklost pozabi j p trpljenje očetov in njihove boje za svobodo. Zato sem sklenil, da vse te dogodke otmem pozabljivosti, in sem stikal pri starih očancih, po kroniki gospoda Janeza iz Škocijana, po zapiskih iz tedanjega časa, dokler se mi niso strnili dogodki po osebah in dejanju v povesti. Ko je bila veriga dogodkov izpopolnjena in sklenjena, sem dejal sam pri sebi: “Fant, sedaj pa pojdi in zapiši!” Napisal sem najprej zgodbo, kakor ste jo baš prečitali.' To pa zategadelj, da boste umeli, zakaj je bil nastal na Ižanskem leta 1848 vihar, ki je bil pretresel in vznemiril vso deželo, in je vzklik: “Ižanci gredo!” razburjal belo Ljubljano takisto kot turjaško graščino. obrnil in zato je bil ponovno klr. can pred “ljudsko sodišče,” kjer so ga obsodili radi reakcionarnega mišljenja na kazen, da 7 mesecev ne sme pisati. Pri razpravi ga je vprašal predsednik: “Kako gledaš na položaj? “Vse je v redu,” je pesnik odvrnil. Predsednik spet vpraša: “Ali imaš, kako posebno željo?” Pesnik odgovori: “Prosim za potni list v tujino." Tega seveda ni dobil, ker Tito ne pusti nič takega iz svojega raja;' kar ni čisto Mesta brez Imen v Sovjetski zvezi V inozemstvu in ceio v Sovjetski zvezi je komaj znano, da nastaja na ogromnem ozemlju med Ukrajino in Karelijskimi otoki, Antarktiko in gorovjem Pamir 100 novih rudarskih krajev in mest ter proizvajalnih središč, ki deloma sploh še nimajo imena. V letih od 1926 do 1941 so u-stanovili 350 novih industrijskih mest. Nova sovjetska petletka je to gradnjo še bolj pospešila. Ogrog leta 1930 so postala mesta Magnitogorsk, Novosibirsk, Stalinsk in Gomso-molsk ob Amurju zemljepiscem in gospodarskim politikom sveta znani pojmi. Danes morajo poznati imena novih mest, ki so nastala po letu 1940: Sever-uralsk, Temit Tau II Khram, Rustavi, Mindehaursk, Kujbi-šev II in druga. Ta mesta so nastala tako hitro, da jih nimajo označenih niti naj novejši ruski zemljevidi. Svoja imena ima mogoče šele kakih sto mest; ostala mesta i-skupno ime “bezimyan- Vsaj devet novih mest izmed vseh so zgradili po veiikopotez. nih načrtih tako, da morejo prekašati na j več j a sovjetska industrijska meata. Gradnja šestih izmed teh mest je napredovala že tako daleč, da jim že lahko dajo ime. Izmed vseh mest, ki so še v gradnji, je Severuralsk največje in najvažnejše. To mesto bo kaj kmalu prekosilo mesto Magnitogorsk, ki je največje središče za predelavo jek'a na svetu. Vse to ka^e, da hoče Sovjetska zveza združiti svojo težko industrijo v Uralu, kjer so največja rudna bogastva sveta-Danes nudi mesto Severouralsk obiskovalcu, ki je zelo redek, čudno sliko. Mesto predstavlja obilica lesenih koč. v katerih prebivajo delavske družine in so jih v naglici zgladili okoli skoraj dovršene tvornice za jeklo. To mesto bo imelo leta 1950 100,000 prebivalcev. Eno izmed teh najvažnejših mest, ki nimajo imenf, leži pri Nikopolu v Ukrajini na ozemlju, kjer (kopljejo manganovo rudo. Drugo tako mesto leži blizu Dnjepropetrovska in naj po načrtu postane središče proizvodnje avtomobilov v Ukrajini. Tretje mesto brez imena, ki je v Armeniji, nedaleč od Seygnseja pa naj- dobi ogromno elektrarno. Druga brezimna mesta nastajajo v Finski Kareliji. Tam bodo gradili papirnice in ladjedelnice. V Pamirju naj postanejo nova brez-imena mesta središča znanstvenih raziskovanj. Na področju Sverdlovska bodo zgradili prve električne traktorje. Medtem ko predstavlja prej navedenih devet mest izgrad'-rjo industrijskih središč, pričenja Sovjetska zveza organizirati industrijsko ozemlje, ki obsega 800,000 kvadratnih kilometrov (en in polkrat tako veliko kot Francija). To ozemlje, na katerem ni sedaj še nobene Pomislimo na to, koliko zadovoljstva prinaša delo, za katerega imamo zanimanj e-in sposobnosti. To ni tako težko doseči, kot si ljudje včasih predstav-vljajo. Vsak izmed nas ima posebno zanimanje ali sposobnosti za kako stvar. Treba je samo sposobnost odkriti in dognati, v katerem poklicu bi lahko prišla najbolj do veljave. Izplača se premisliti, posvetovati se s strokonjaki, preden se odločite za vse življenje. Mlado dekle, ki sprejme kakršno koli “provizorično” delo, ker misli, da se bo prej ali slej omožila, naredi veliko napako. iNjeno “provizorično” delo lahko traja mnogo dlje, kot je mislila in v današnjih časih tudi po poroki ni rečeno, da ji ne bo treba delati in pomagati možu nositi stroške za vzdrževanje družine. Če ima svoj poklic, v katerem je izurjena in ima potrebna izpričevala, ji bo mnogo lažje najti delo; kot dekletu brez vsake kvalifikacije. Fe v naprej, da bo delo našla in da bo z njim zadovoljna. BELO DOBIJO Delo dobi PAPER BAILER Stalna služba Plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. (100) Dobra služba Sprejme se v službo dekle, da bi se iguSSa, prikrojiti moicej klobuke. Plača. Stalno delo, 5 dni v tednu. Zglasite se med 8 zjutraj in 5 popoldne. i...l Zlomljena noga se mu je dobro pozdravila. — Dirkač “Buoyancy" si je lansko leto zlomil nogo a njegov vaditelj "Sunny Jim” Fitzsmmons ga ni hotel dati usmrtiti, pač pa ga je dal v bolnišnico in noga se mu je dobro zacelila. Na sliki vidimo dirkača, ko je zopet v treningi za dirke. Fred Holman (v sredini) mora biti Svojini 11 otrokom oče in nlhti, odkar mu je umrla soproga pred itirimi leti. Fantje ih dekleta, Ifi so v.starosti od t do 18 let pridno pomagajo svojemu očetu pri obdelovanju 96 akrev obsegajoče farme blizu Qreensburga, Pa. Holman pravi, da gre vse lepo v redu naprej, kot bi si to želela njegova pokojna žena. ...v Ukrajini, | vi kotlini, Sibiriji in Kuznets- ku. Na to področje je treba polagati posebno važnost, ker naj postane po načrtih Sovjetske zveze geografsko in industrijsko središče proizvodnje a-tomske energije v Sovjetski zvezi. Glavno mesto tega industrijskega ozemlja bo ležalo se-verozapadno od Irkutska Novo industrijsko ozemlje s svojimi brezimnimi številnimi mesti z različnim pomenom se bo raztezalo od Bajkalskega jezera do mongolske meje in v tun-gusko nižino. Upravno in zemljepisno središče tega ogromnega ozemlja je Irkutsk. Razvoj prevoza je sorazmeren z industrijskim razvojejm. Po cenitvi sovjetskega komisarja za prevoz se je povečalo železniško omrežje po drugi svetovni vojni za okrog 1000 kilometrov. Večina novih prog i-ma strateški in gospodarski pomen. . 'Zgoraj navedeni podatki in številke, katere so objavili prvič tostran “železnega zastora,” izvirajo iz sovjetskih virov, do katerih imajo le maloštevilni inženirji dostop. Čeprav sestavka večje število “mest brez i-mena” samo obilica lesenifi koč, ne more nihče: ki dejstva pozna zmanjšati ogromnega pomena industrijskega razvoja v današnji Sovjetski zvezi. Pisec tega članka Lester Raymond, je bil preje šef oddelka za rusko gospodarstvo v ameriški armadi. Izbira poklica Človek se čudi, ko vidi toliko mladih deklet, ki nimajo nobenega veselja do svojega poklica. Delajo pač zato, ker si morajo na neki način služiti kruh. Koliko je tajni uradnic, ki irtajo ysak dan oči bolj na uri kot pri delu in komaj čakajo, da bo vsakodnevne muke konec. Le redke so, ki imajo do poklica resnično veselje in zanimanje. Za Cafeterijo Sprejme se belo žensko za po-?ioč v Cafeteriji, delo 5 dni v tednu, zastonj hrana in uniforma. Pokličite Cleveland Shopping News Cafeteria Vprašajte za Mrs. Smith HE 4444. ______________________(x) ASEMBLERJI se sprejmejo za assembly line. Morajo imeti orodje. Delo je 40 ur na teden; plača od ure-incen-tive ^rate. Zglasite se pri OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. (99) MALI OGLASI Sobo se odda V Euclidu se odda sobo zaposlenemu moškemu ali ženski, pri mirni družini, s hrano ali brez. Si lahko tudi kuha. Pokličite KE 7520. (99) Lepa prilika Naprodaj je trgovsko poslopje v lepi okolici na vzhodni strani, zidano poslopje, 2 prodajalni in garaže, hišo za 2 družini* 5 sob spodaj, 5 zgorej. V spodnje se lahko takoj selite. Za ogled pokličite lastnika pe 6 uri zvečer IV 3389. (102) Bolezni na mehurju Ako imate težave 1 vodo ln vas peče odvodnem kanalu, ali te morate veCkrat na vodo aU Čutite bolečine v nrbtu. je to nevarno znamenje. Posvetujte se s sdretnlkom, ki Ima 15 let uspežne IzkuSnje v bolnišnici v tet posebnosti. DU PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC <23 Citizens Bids, IM EncUd Ave. Telefon Sl\ln 6M6 Uradne are: 10 do t raien eb sredah tal no donw oru AMERIŠKA DOMOVINA. MAY 19, 1948 lUT-imimnxuiruxmmnjT^^ TetrinKp, IVAN MATIČIČ iuijmrirmjmjTmmnTLjmim^ Kar lepo vdati se mora in dovoliti, da pride snaha k hiši čim odide rodna hči od hiše. Pa bo morala zopet molčati, ko ji bo snaha jemala hišno oblast iz rok Nak, preklicano neumno je urejeno na svetu, Petrinko kar duši spričo tega Saj jo lahko. Košnja se pa le nadaljuje, čeprav so tako nemilostno treskale strele okoli Orehovja. Pe. trinovi kosijo zdaj po ogradi in po lazu, a brez Jerača. On je nekam polomljen in užaljen, ker ga je v logu ukanilo in mu je vse splavalo po vodi. Naj strela ubije ves svet, naj razže-ne vse podzemljske zlokobe! Jerač škrta od jeze in ne mara več prijeti za koso. Bil pa je tudi že močno izčrpan od trpljenja in starosti. Petrinovi so pač sami kosili, medtem so pa v logu vode odtekle in jezero je zopet presahnilo. Ljudje so šli iskat, kar je še ostalo od lojnic. Po vsem logu se je kadilo, ko so ralzstresali tisto blatno seno, ki bo komaj še za steljo. Potreben bi bil nov dež, da bi spral blato v logu. Tu se je zemlja komaj presušila, a zopet zeva, večno žejna, nikoli napojena. Reže so široke, da se ti noga ugrezne. Vse obilo vodovje je zbobnelo v podzemeljski svet. In ko je pritisnilo sonce, se je dolina kar dušila v neznosni soparici — in znova so hlepeli po dežju ljudje in sparjena zemlja. V resnici je pripekalo, naravnost žgalo, kakor bi hotelo sonce čimprej izpiti tisto bore moče, kar je je ostalo od dežja. Kako naj vzdrži plitva zemljica na skalnatih lazih in ulakah, ko še močvirna zemlja v logu ne more dolgo kljubovati suši. Ljudje so kar omotični, žejna živina muka, bezlja pred brenclji, ki od sile ujedajo. Drevje vene in zelene trate vidno rjavijo. Celo gadom je sonca preveč, da sikajo po grabljah in sečeh ter prežijo, kam bi usekali. Ni čudno, če so potemtakem ljudje jezljivi pa kličejo strelo jasno, ki naj usmodi z nebesa pa strese dež z oblakov. Glejte, glejte, kaj pa počenja tisti pastirec v gmajni nad vas. jo? O, saj ta je pa Petrinov Japček. Kaj pa tako čudno pleše in odskakuje? Beži in kriči. Lejte, gad ga lovi! Vidite, kako se meče za pastircem : v svitku se vrže več korakov daleč, se zopet raztegne in se sunkoma zvija na tleh, dolg ko bič. O, ti mrcina! Vidite, spet se je zvil v svitek in spet se pripravlja ,,na skok. Na vsak način hoče pastirca šav-sniti. Beži, Japček, beži! Gorje ti, če te živi bič doseže! Lejte ga dečka, kako to beži, v cik-caku naokrog. Le kdo ga je tako pametno naučil? — Kdo ? Orehovski pastirec mora to vedeti, sicer ne bi dolgo ,pa-stirčeval. — Kss! Gad je znova naskočil. A je že videti upehan, oddihava se. Tako, zdaj kani naskočiti junca, ka-li, vsaj tako se obrača. Se že plazi proti njemu, je že šinil k skali zraven junca. A ne boš, junec ga uzrl in naglo odgkočii. Zvi- V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Ferknl ki je zaspal v Gospodu 19. maja 1940 Na svidenje nad zvezdami! Tvoji žalujoči: CAROLINE FERKUL, soproga JOSEPH in JOHN, sinova ter BRAT in SESTRA Cleveland, O., 19. maja 1948. li satan je kar sikal od jeze. Ob drugi skali se je pasla krava. Tu je pa prežal drug gad in prav tako izzivalno držal glavo pokonci. Krava je nenadoma poskočila, vrgla glavo kvišku in s čudnim glasom za-mukala. Japček se je ozrl — o groza, gad se je obesil kravi na gobec! Silovito otresa žival, da odleti gad daleč proč. Pohuljeno je šine pod brin ter se splazi dalje pod grobljo. Kleti satan, zdaj si sit, potešil si si svojo ihto! Zdaj te bo žejalo, naj te le! Toda čakaj, hudobec, do vode ne prideš zlepa, prej jo bo pila tvoja žrtev, ti boš pa medtem krepaval. Tako si misli Japec, naglo zganjajoč čredico vkup. Taka je postava orehovskih pa- stirjev: eden mora poginiti, gad ali njegova žrtev. Kdor pride prej do vode, tisti se reši, drugi pa pogine. Lejte ubogo kravo, kaj počenja reva: pleše in bega, iz glavo otresa, z repom otepava, višoko se dviga, kakor bi hotela zbezljati. Od žgočega pika je pobesnela. Prekleta kačja pošast, kaj ti je storila uboga kravja reva? Pastir je ves iz sebe in vse blago je zbegano, ko ga Japec odganja z nevarnega kraja. Spotoma se venomer ozira na sivko: levi že močno zateka gobec pa gadje maroge dobiva. Pastir žene blago, kar podi ga nizdol po razlomljeni poti. Zažene jih k lokvi. Sivko zpusti zraven samo toliko, da si omoči gobec, ne pusti ji pa žlampati tiste smrdljive mlakuže. Domov, domov! Petrinka se začudi, kako da je deček že prignal s paše. Mati, sivko je pičil gad!” iztrese Japec. “O, nazarenska mati!” zakriči Petrinka in pogleda kravo. Vrže se k nji in jo zgrabi za glavo z obema rokama. ‘‘Pokaži, sirota moja, kam te je šavsniia hudoba??’ Krava jo žalostno gleda in ji toži z bridkim renčanjem svoje gorje. “Joj, kakšen otok je že, cela bula! Čakaj, čakaj, uboga moja! Brž jo ženi pit h koritu!” veli Japcu, sama pa hiti brusit nožič in pristavljat zdravila k ognju. Potem pogleda iza kakim moškim, da bo kravo držal. Ker ni nobenega domačega pri roki, pokliče zidarja. Trdo jo držite za roge 1 Petrinka ji prereže rano z vročim rezilom, žival otrese z glavo, motna kri brizgne in oškropi Petrinko. Nato jo žena boža, ophava in zagovarja kačji pik. Potem teče po zdravila in brž se vrne k bolnici. Z namočeno arniko in prekuhanim trpotcem ji izpira gobec, nato še s tobačno zavrelico. — Gadje maroge polagoma izginjajo in Petrinka Sočutno govori sivki: “O, le ča^i reva moja, hudobo torno p dokler je ni napojilo jesensko deževje, To da kraška zemlja nima dna; pije in pije, nič ji ne zaleže. Vendar je bila otava lepa. Jes, jes, toliko ste tarnali, da bo v logu vsega konec, a poglejte otavo, taka je, da bi jo jedli v solati. Potlej so tresli ljudie češplje in jablane. Jože pa je šel trest Gornje Jablane. Ali vam ne pride nato njegovo dekle na Orehovje! Oho, Da, prav zares. S tem je bilo konec fantovega slepomišenja, vsi so zdaj vedeli, po kaj je hodil leto in dan na Jablane. Ni hodil torej občudovat le nagljnov na oknih, temveč vlekla ga je tja živa roža. In zdaj je pripeljal svojo izvoljenko. Ne kar naravnost z Jablan na Orehovje, ne, tako pojde takrat, kadar jo pripeljejo kot nevesto. Zdaj je še treba iskati vse mogočnih ovinkov, da se stvar preveč ne razve in da ne poseže vmes kak nevoščljiv jezik in ne razdere napredenih niti ali jih vsaj ne oslini. Naipredili pa so te niti previdno in čast Bogu, da so na svetu zraven krivih potov tudi še božja pota. Izvoljenka in njena mati sta namreč poromali za Mali Šmaren na božjo pot na Planinsko goro. Jeli mar to kaj spotakljivega? Ne, prav nič. Saj je romala na goro cela procesija ljudji, zakaj bi prav te dve ne smele. Ce ste se nazaj grede ustavile malo na Orehovju, no, Bog se usmili, zakaj bi se ne, ko je bil tako lep dan. Morda bi utegnil kdo ce-io sumničiti češ da ste poromale na Planinsko goro le bol j zavoljo Petrinove matere in Petrinove hiše, ne pa toliko zavo- ljo božje poti same. Težko je videt iljudem v srce. ali kadar gre za velike reči, tedaj mora tudi Mati planinska pred svojimi romarji z enim očesom zamižati. E, kaj vse ti ljubi romarji ne napletejo! Z Jožetom sta se našle Jab-ianke na gori, se razume; zraven je bil tudi Miha, ki je tudi šel nekajkrat na Jablane pomagat mreže plesti in so si 'bili torej že dobri znanci. Spodobno so pomolili ter si nato nakupili odpustkov. Ubogi Jože je bil ves blažen, da sam ni vedel, kaj vse bi nakupil svoji No matter who you are, or where you are, fat conservation is a cooking essential. Here, in the galley of a yacht, Pat Geraghty adds to her fat salvage container. Every drop saved helps offset world shortages of vital fats and oils. * no zagovorili, nič se ne bo; res nič ni bala sivka' Ste-”In kar krotka je gledala gospodinjo, povsem ji je zaupala. V par dneh je oteklina splahnela. Petrinka je dajala medtem sivki stolčenega česna na žganju, in ko je sivk-a vse to izbruhala, je bila zdrava. A dve, tri molže njenega mleka Petrinka izlila na gnoj. Prekleti gad, koliko težav je prizadel sivki in Petrniki 1 12. Vročina je popustila, poletje je minilo in gadje 3o se umirili. Žejna zemlja pa je režala, Na obisku v Ameriki. — Bivši jugoslovanski kralj Peter je prišel s svojo soprogo na obisk v Ameriko. ^TRAILERS ARE BECOMING MORE POPULAR. -AND THE WORST IS YET 10 COMI i-in najhujse šele pride Tončki za spomin. Ali ji ni kupil lerpo pisano srce, nazadnje pa še svetlo pisano broško. Ona pa njemu krasen pisan šopek, takega iz umetne roževine, ki nikoli ne uvene in ga niti ne zamori mraz. Saj tak je nekaj vreden. Precej si ga je pripel Jože za klobuk in najrajši bi zavriskal, če bi ne bTo toliko ljudi in še tik cerkve. Ah, pa je bila srečna tudi Tončka! Venomer sta se tiščala in še moliti nista utegnila toliko, kolikor se spodobi spokornim romarjem. Po svetem opravilu sta pa prišla zraven tudi Polo-nica in Orešnikov. To sta se pogledali nevesti, kar nagledati se nista mogli. Polonica brh-ita, Tončka brhka, rdeča in močna. Ta pride torej k hiši, ko Polonica odide, ali pa še prej. Množica se je usula z gore kakor jesensko listje z drevja. Spodaj v trgu so se šli romarji krepčat po krčmah. Predolgo se jablanske nista smele muditi, kajti Jablane so daleč, daleč, pa morata čimprej na pot, če se hočeta ustaviti še kaj na Orehovju. Se razume, brž, brž! Tudi Polonica in ženin sta se jim pridružila. (Dalje prihodnjič) *i "% OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De »MIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes; 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort SU SS42 VAŽNA OBJAVA 0 ODPREMUENJU POŠILJK V JUGOSLAVIJO S tem naznanjamo, da bomo začasno prenehali s prejemanjem naročil za moko in pakete, radi novih odredb Trgovskega Departmenta v pogledu pošiljanja hrane in moke. V kratkem času bomo organizirali delo v skladu s temi in drugimi novimi odredbami, o čemer bomo javnost obvestili. Prosimo, da do nadaljnega obvestila ne pošiljate nobenega naročila. Vsa naročila poslana do sedaj, bodo redno od-premljena, o čemer bomo posamezne naročiteljg obvestili. D0BR0V0LJM ODBOR 245 West 18th Street Phone: WA 4 - 9016 New York 11, N. Y, Tf-r-"—t 4—1 * UČITE 5E mninir iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "■NOUSH-SLOVINB KIADIK” kateremu je znižana cena d* O flfl in stane samo: 9 LsUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. SI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PM (0. 6S05 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastni*. Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš Ust, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter istenam pošljejo za objavo. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 273#. 114« E. Hal SL