Politiški pregled. * Politiški pregled. Pod tem poglavjem bomo odslej poročali o najvažnejših dogodkih v domaei in svetovni politiki, da bodo naši čitatelji informirani o tem gibanju. Z raznimi politiškimi vprašanji je dostikrat tudi šolstvo tako tpsno združeno, da ni moči prezrtti prvih, kdor hoče docela razumeti razvoj ali nazadovanje šolstva. Uparao, da s tem ustrežemo svojim bralcem. Ker pa je naš piostor tesen, se bomo mogli ozirati le na najvažnejše dogodke. * Železniški eertlflkati za Ijndskošolsko učiteljstvo. Državni poslanec Erb in drugovi so vložili na železniško ministrstvo peticijo, ako je c. kr. železniško ministrstvo voljuo izdati tudi ljudskošolskemu ueiteljstvu železniške certifikate, kakršne imajo c. kr. uradniki. Peticijo je podpisalo 20 poslancev. Eadovedni smo, kolikft je slovenskih podpisov. * Iz državnega proračuna za leto 1907. Za pristaniške zgradbe je proračunjeuih 1, .00 000 K več kakor v letošnjem proračunu. Največ dobi Trst, ker je za razširjenje skladišč določenih 600.000 K več. Tudi dalmatinska pristanišča dobe nekaj. Lloydje dobival za vožn.jo v Vzhoduo Afriko 1,400.000 K subveneije. Te postavke ni več v proračunu. Pač pa se je zvišala podpora trgovinski mornarici za 1,400.000 K. Naučuo ministrstvo zahteva 90,460.26(5 K (lani.87,260.902 K), in sicer med drugim za giranazijske stavbe na Štajerskem 10.500 K, na Kranjskem 31.400 K, na Primorskem 7400 K. Za realčne stavbe na Štajerskem 18.400 K, na Primorskem 2000 K. Za obrtne šole na Štajerskem 8000 K, na Koroškem 5000 K, na Primorskem 2850 K. Za ljudske šole: Štajerska 20.300 K, Koroška 14.380 K, Kranjska 2667 K, Primorska 8000 K. Za meščanske šole Primorska 32.100 K. * Darki t Arstrijl. Direktnih davkov se je vplačalo v naši državni polovici od 1. januarja do konca avgusta 1906 1. 193.428 milijonov kron, za 6 • 02 milijona kron več, kakor lani. Na zemljiški davek je odpadlo 26,426 mil. kron (+ 1,300-000 K), na hišnorazredni davek 4,500 000 mil kron (—66.000 K), na hišnonajemninski davek 53,650.000 K (+ 1,480 000 K, na splošni pridobniuski davek 22,900.000 K (—405.152 K), na pridobninski davek podjetij, ki se morajo izkazati z javnimi računi 38,130.000 K (_j_ 1,240.000 K); na rentni davek 5,620.000 K, na osebno dohodninski davek 33,270.000 K (+ 1,689.000 K). Indirektnih davkov je bilo odplaeanih od 1. januarja do konea avgusta 19061. 508,349 000 K; 52,409.000 K več kakor lani. Užitninski davek je znašal 42,870.000 K (+5,149.000 K), na vino in mošt, 8,110.000 K, na pivo 52,940.000 K, (+2,540.000 K), na meso in klavno živino 10,570.000 K (— 120 256 K), na sladkor 92,000.000 K (+ 10,990 000 K), na petrolej 14,830.000 K, na kolke 34,780.000 K (+ 2,300.000 K), takse 3,830.000 K, pristojbine 86,400.000 K (+16,570.000 K), davek na vožne listke 12 milijonov kron, loterija 9,230.000 K, sol 22,470.000 in tobak 111,610.000 K (+ 11,280.000 K). * Grrofa Golnchoivskega čaka nezaupnica ogrske delegacije. Ker pa neče čakati nanjo, misli prej odstopiti. * Nora stranka na Hrraškem. Poslanci, ki niso v nobeni stranki, raislijo ustanoviti novo strauko, ki bi zastopala stališče nagodbe z Ogrsko in bi se zavzemala za avtonomne gospodarske reforme. Tako poročajo iz Zagreba. Za to stranko se je baje izreklo več aristokratov, konservativnih politikov in onih poslancev, ki so bili prej v madjaronskem klubu. Tej vesti ni mnogo verjeti. To je le želja raznih madjaronskih voditeljev, ki bi radi zopet prišli na površje. * Reforme na Ogrskein. Grof Andrassy predloži ogrskemu parlamentu razne zakonske načrte za povišanje ustavnega jamstva. Vladi se oraeji oblast nad komitati, velikira županom se skrčijo pravice, delokrog upravnega sodišča se pa razširi. Tako hoče sedanja ogrska vlada preprečiti, da bi se ne dogajali več taki konflikti kakor za Fejervarijevega ministrovanja. * Grermanizacija nemšklh Poljakor nazaduje, kar najbolj dokazujejo ta-le števila: Pri zadnji državnozborski volitvi v Tarnovizcah v Pruski Šleziji je dobil poljski kandidat 25.920 glasov, a leta 1903. pa le 6854. * Kulturni boj na Španskem. Sedanja liberalna vlada hoče nastopiti proti kongregacijam. Izdelala je zakonski načrt, po katerem smejo kongregacije otvarjati zavode le, ako to dovolijo kortesi. Mladoletnih oseb ne bodo smeli sprejeraati v kongregacije. One člane kongregacij, ki bi se odpovedali svojim obljubam in samostanskerau življenju, hoče podpirati ylada. Minister bo smel razveljaviti pooblastila. Nezakonite asociacije hoče vlada odpraviti. Claui kongregacij, ki niso bili promovirani na vseučiliščih, ne bodo smeli poučevati. Tuje kongregacije hočejo razpustiti Imetje kongregacij nameravajo omejiti na najpotrebnejši del ia prepovedati fidpjkomise. Kongregacije, ki se pečajo s trgovino, bodo morale plačati davke, vse kongregacije pa pridobninske pristojbine. * Mluister — pa zopet učltelj. Ministrstvo ? Švediji, ki je prevzelo državne posle meseea oktobra 1. 1905 je moralo sedaj odstopiti zaradi volilne pravice. V tem mini>trstvu je bil naučni minister nekdanji učitelj ljudske šole, državni svetnik Fritjuf Berg. Zaradi tega odstopa se je odločil Berg, da se vrne zopet v šolo, kjer služi tudi njegova žena. Berg je dosegel v tem kratkem času, ko je bil minister. da se olajša švedska ortografija in izboljša materi.jalno stanje učiteljstva. Štokholmsko učiteljstvo, ki ceni zasluge tega moža in uekdanj«ga tovariša, ga je imenovalo svojira častnim članom. Nameravane reforme izobražeDJa učiteljstva ni mogel B^rg več izvesti. A švedsko učiteljstvo upa, da se zopet povrne na svoje prejšnje mesto in uresniči svoje uačrte glede šolstva iu prosvete. * Eultnrni boj na Francoskein. Prefekt v Eonenu je odstavil župana v Le Houlmu in Heronu, ker sta zopet hotela postaviti ua prejšnje mesto razpela, ki so jih učitelji odstranili iz šol.