Peter rokodelSič.

1

KNJIŽNICA

SLOYEHSKEJ MLADIH!

KNJIGA II.

V Ljubljani.

Natisnila Klein in Kovač (Eger).
1880.

Mali, moja jedina, prisrčna mali, da
sle mi zdravi !

PETER ROKODELČIC.

Poučna povest

odraslej

slovenske) mladini.

Prosto na slovenski jezik preložil

Ivan Tomšič,

učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani.

V Ljubljani.

Založil in izdal pisatelj.

1880.

PRVO POGLAVJE.

wj Slovo od staršev.

Jptivel je pred nekaj leti v Jelenjem imovft in
%  pošten klobučar, Orešnik po imenu. Ta je imel
4 jedinega sina Petra, ki se je, zvršivši domačo
I ljudsko šolo, učil domd očetovega obrta. Oče
so namreč želeli, da bi po njihovej. smrti Peter
prevzel in nadaljeval njihovo rokodelstvo. Bil je
Peter brhek mladenič, zdrav in čvrst, ter se je
pridno učil očetovega rokodelstva. Kmalu so po¬
tekla tri leta Petrovemu učenju, in Peter, rokodelski
učenec, postane po cehovnihpostavah rokodelčič,
ali kakor sploh pravimo rokodelski pomagač. Oče
ga oproste in mu dajo pred celim zborom obrtno
spričalo, a od občine dobi delavske bukvice, v ka¬
tere okrajno oblastvo zapiše moč, da veljajo tudi
na popotovanji. Koliko veselja je bilo to za našega
Petra, to vedd samo dni,  ki so se izučili kacega
rokodelstva ter vstopajo kot pomagači bodi-si pri
svojem dosedanjem mojstru, ali pa pri kakem dru¬
gem gospodarji. Ddlavske bukvice, največje veselje

6

rokodeloioev, shrani vselej nov gospodar in jih vrne
zopet v roko pomagaču, kadar od njega odhaja,
ter mu potrdi vdnje, odkle in do dokle je delal
pri njem. To veselje je zdaj užival tudi naš Peter
izučivši se očetovega rokodelstva. Zdaj je bilo na
njem, ostati domd pri očetu, ali se pa podati po
širocem svetu in si poiskati gospodarja, pri katerem
hi vstopil v delo ter bi pokazal svojo spretnost v
klobučarskem obrtu. Zna se, da si vsak mlad člo¬
vek želi v svet, — v široki daljni svet, kajti le s po¬
potovanjem po svetu je človeku odprto široko polje
različnega delovanja, a vrhu tega si še lehko pri¬
dobi vsakovrstnih znanosti, ter se uči spoznavati
različne narode in njih šege, in še mnogo druzega,
kar se le s popotovanjem po svetu vidi in čuje.
Tak<5 je bilo tudi pri našem Petru. Izučivši se
očetovega rokodelstva, želel si je iti po svetu po¬
skušat svoje prihodnje sreče.

Neke nedelje popoludne stopi tedaj pred očeta
in jim reče:

„Ljubi oče! Ko sem pred tremi leti zvršil
ponavljalno ljudsko šolo, vzeli ste me vi v nauk,
da bi se pri vas izučil vašega obrta ter bi si po¬
zneje kot vaš naslednik pošteno služil svoj kruh.
Takrat sem obljubil vam in sebi, da se hočem
pridno poprijeti vašega rokodelstva, kar sem tudi
storil in vi ste bili priča, da lenega časa pri meni
nikoli ni bilo. Ali že takrat se je v meni vnela
goreča želja, da bi nekaj let popotoval po svetu,
kakor ste tudi vi za svojih mladih let storili ter
bi tako najpred na ptujem poskušal svojo prihodnjo

7

srečo. To moje hrepenenje do popotovanja po svetu
raslo je bolj in bolj v meni, in komaj sem čakal
veselega trenotka, da bi se mi ta moja goreča
želja izpolnila. Zdaj je tu ta trenotek, in takč
stojim pred vami, da si izprosim vašega privo¬
ljenja k mojemu popotovanju.“

Oče Orešnik, ki so ravno iz nekih bukev brali,
porinejo očala na čelo, primejo sina za roko in rek6
z resnobnim glasom nekako tako-le:

„Ljubi Peter! Dobro znaš, da sem te vedno
rad imel in sem vso svojo prihodnjo srečo zidal
samo na tebe. Zatorej sem si mnogo prizadeval,
da bi te napravil dobrega naslednika svojemu ro¬
kodelstvu. Ta moj trud ni bil zamdn. Tvoje lepo
obnašanje, tvoje veselje do dela in do vsega, kar
je lepega, plemenitega in koristnega, tvoj dober
napredek v učenji, in še posebno tvoje čisto, ne¬
dolžno srce, vse to me je naslajalo z najboljšim
upanjem, da bodeš meni in materi podpora na stare
dni. S tvojo prošnjo, s katero stojiš danes pred
mano, skladam se tudi jaz, ker le predobro znam,
da vsak rokodelčič, kateri želi biti pozneje utrjen
in vsestransko izobražen rokodelec, mora poskusiti
in poznati svet. Popotovanje po svetuje ,, prava višja
šola vsacemu mlademu človeku, “ ako se drži Bogš,
in živi po njegovih postavah. Po svetu boš videl
mnogo stvari in izdelkov, s katerimi se ljudje od¬
likujejo na umu in spretnosti svojih rok, ter nam
služijo v občudovanje in posnemo. Vse, kar si
bral in si se naučil v domačej šoli, vse to se ti
bo pokazalo na tvojem popotovanji po svetu v pravej

8

podobi. Mnogo dobrega, a tudi mnogo slabega
boš videl in slišal po svetu. Dobri in slabi tovariši
te bodo obsuli in prijateljstva s teboj želeli. Bog
dal, da bi se izogibal slabih tovarišev. Slabi ali
hudobni tovariši so mladinskemu cvetju najhujši
viMr, ki popači in razdere naglo vse, kar je že
mnogo let rastlo in zorelo. Če bi kdaj na svojem
popotovanji prišel na tako razpčtje dobrih in slabih
tovdrišev, blagor ti, ako te takrat zadene luč in
pomoč od zgoraj.

Kakor vidiš, nimam jaz nič zoper to, da si
ogledaš tuje narode in tuje ljudstvo ter se učiš
svet spoznavati, ker vem, da je to rokodelcu po¬
trebno. Tudi se ne bojim, da bi se pokvaril na
svojem popotovanji, ker jaz in tvoja mati sva ne¬
prestano skrbela, da sva zasadila v tvoje mlado
srce zdrava zrnca vseh lepih naukov in čednosti,
in ako se boš po teh ravnal, nedolžno in mirno
vest si boš ohranil vedno. Ali nekaj druzega je,
kar me skrbi, in — to je tvoja mati. Dobro znaš,
da te mati kot jedinega otroka, ki ga je nama
ljubi Bog dal, bolj ljubi, kakor svoje lastno živ¬
ljenje. Ločitev od tebe jej bo težavna. Da bi jej
prevelike žalosti in skrbi ne delal, povedal jej še
nisem nič, da boš moral po svetu iti; ali zdaj,
ko mi si ti sam svojo željo razodel, nočem samo
tvoje prošnje izpolniti, nego tudi mater hočem pre¬
govoriti, da privčli v tvoje popotovanje. Ako ohraniš,
kakor dom£, tako tudi na ptujem svoje srce vsake
pregrehe in se s čisto, mirno vestjč, ki je največja
sreča vsacemu človeku, vrneš zopet domov k svojim

9

staršem, potlej, ljubi moj Peter, ne bode nama
nikoli žal, da sva ti tvojo željo izpolnila in te po
svetu poslala.

A predno zapustiš hišo svojih staršev, dati
ti hočem še nekoliko naukov, ki te naj vodijo po
vseh tvojih potih, ter te ravno tako nepokvarjenega
zopet nazaj pripeljejo v naročje tvojih staršev,
kakor jih boš zapustil. Ti nauki, ki ti jih bom
dal v popotno torbico, nauki so, ki sem jih izkusil
jaz sam. Ako si tak, da jih boš izpolnoval, potem
si varen, in gotovo najdeš svojo časno in večno srečo. “

Oče so svoj govor končali. Peter živo ganen,
obljubi očetu, da hoče vse njihove besede in nauke
izpolnovati in se vselej in povsod natančno po njih
ravnati. To obljubivši, poljubi očetu roko ter od¬
ide iz njihove sobe.

*

* *

Od tega dne je bilo pri Orešniku vse nekako
živo v hiši. Mati in dve švelji ste imele dokaj
dela, da hi Petru pripravile potrebno perilo in vse,
česar potrebuje na pot. Predno je preteklo štirnajst
dni, bil je Peter z vsem potrebnim bogato pre¬
skrbljen in pripravljen, da se loči od svojih staršev.
Zna se, da so mati britko jokali, ko jim je oče
Orešnik povedal sinovo željo, a bili so tudi pa¬
metna in razumna žena, ter so se kmalu strinjali
s tem, kar je bilo možu po volji.

Da-si ta dogodba ni bila nič novega, raznesla
se je vendar prav hitro po vsem Jelenjem. Dobri
in razumni ljudje so se s Petrovo namero popol-

10

nem skladali ter rekli, da drugače tudi ne more biti,
nego da gre mlad fant po svetu in si nabira skušenj
za svoje prihodnje življenje; a vse drugače so si
mislili kratkovidneži, in ravno ti so imeli mnogo
govoriti. Mislili so si: „Čimu je treba fantu po
svetu hoditi; kdor po svetu hodi, malo prihrani.
Peter toliko že zna, da bo v domačem trgu lehko
izhajal, ako bo varčen in bo pridno delal. “ Eazven
teh so bili pa še tudi drugi, posebno starikave
ženice, ki so druga drugej na uho šeptale: „Ahd,
tu se vidi, kam pes taco moli! Gospod, učenjak
hoče biti; to se znd, da se mu pri nas v to no¬
bena priložnost ne ponuja, ker smo zgolj navadni,
priprosti ljudje. Nu, pa je že tak<3; jabolko ne
pade nikoli daleč od drevesa! Njegov oče ni bil
niti za las boljši, in le poglejte ga, kako viha zdaj
nos, kakor bi bil Bog si ga znaj kdo, in vendar
ni nič druzega nego — priprost klobučar. “

To in še več tacega se je govorilo po trgu
dan na dan. Ali pri Orešniku se niso brigali za
take govorice, nego delali in pripravljali so, česar
je bilo Petru potreba za srečen odhčd. Oče Orešnik
so postali nekako bolj resnobni, kakor so bili dru-
gekrati, a temu se ni čuditi, ako se pomisli, da
so jeli prevdarjati, kako težko jim bode utrpeti
pridnih in delavnih rok njihovega sina Petra; tudi
mati so imeli vedno objokane oči, a pri vsem tem
je šlo vsakdanje delo po svojem navadnem potu.
Videti pa je bilo, da je ves ta prigodek Petru
samemu najglobokeje segel v srce, česar bi si člo¬
vek skoraj misliti ne mogel. Njegovi občutki so

11

bili razdeljeni. Najpred veselje, da je že tak6
blizu svojih gorečih željžL, a potem zopet žalost,
ko je pomislil, da se mu bode treba ločiti od
njegovih ljubih, že precej priletnih staršev, ki so
ga vedno takb radi imeli. Pomislil je tudi na
ločitev od svojih dobrih tovdrišev in znancev, kakor
tudi na ločitev od presrečnega rodnega kraja, kjer
je njegova zibelka tekla, in kjer je slišal prve
najsladkejše domače glasove. Večkrat se je spo¬
minjal prigovora, ki ga je tolikokrat slišal v šoli:
Povsod dobro, a domž, najboljše. Vse to je pač
neprijetno delovalo na njegovo srce. Kdor se
je samo jedenkrat poslavljal v svojem življenji
od ljubih staršev, prijateljev in znancev, od pre¬
milega rodnega kraja in se podajal na daljni
pot, temu so gotovo znani britki občutki, ki jih
je imel Peter v tem trenotku. Resnbba prilet¬
nega očeta, objokane oči preljube matere, pri¬
jetna domača dolina s svojimi naravnimi lepoti-
jami, cerkev z belim zvonikom in s prijetno
ubranimi zvonovi, domače gore, reke in potoki,
vse to ga je navdajalo z britko otožnostjo in milo
se mu je storilo, kadar koli je pomislil, da se
mu bo treba ločiti od staršev in domovine ter se
podati med tuje, neznane mu ljudi. Ali njegova
želja videti široki daljni svet, tuje navade in tuje
šege, bila je močnejša, in — takd je ostal pri
svojem sklepu.

Vedno bolj seje bližal dan njegovemu odhodu.
Necega dne po okončanem vsakdanjem delu ga
pokličejo oče v svojo sobo. Videti jim je bilo, da

12

se bore z notranjimi čutili svojega srci Naposled
se vendar premagajo in mu rekč:

„Ljubi Peter! Poklical sem te, da ti dam
obljubljene nauke, ki zadevajo tvojo časno in večno
srečo. Obljubil si mi že naprej, da jih bodeš spol-
noval in se natanko ravnal po njih.

Prva in glavna skrb ti bodi, da boš imel
Bogd vedno pred očmi in lehko ti bo prenašati
vse nadloge in težave človeškega življenja. V ta
namen utrjuj in jači svoje tel6, da ti ne onemaga.
Človeku ni mogoče zmirom v slasti in izobilji ži¬
veti, mnogokrat ga tlači tudi pomanjkanje; zato je
treba, da si oprezen, ter se ne vdaš mehkužnosti.
Kaj bi bilo z rokodelci, ako bi se vdali samo-
pašnemu in nasladnemu življenju ?

Bodi zmeren in trezen! utrgaj si časi tudi
kako veselje, ter tako samega sebe zatajuj. Z za¬
tajevanjem samega sebe človek najlože brzdci strasti
in poželjenja.

Kadar ti kaka stvar po tvojih zmožnostih ne
bode šla hitro in dobro izpod rok, ne omagaj!
Vztrajaj in zaupaj v Bogi on vse na dobro obrne.
Nikoli se pa ne zanašaj preveč na svoje lastne moči;
kajti stoji zapisano v sv. pismu: „Moli in delaj!“
in zopet „ delaj in moli!“ Kadar koli začenjaš kako
delo, prosi Boga za njegovo pomoč, ker brez bož¬
jega blagoslova nima delo pravega vspeha.

Nikar si ne išči pravice z lažmi in zvijačami;
kajti lažnjivcu se ne le nič ne verjame, nego tudi
vsem ljudem se pristudi.

13

Vse obračaj modro in pravično; nikoli ne
daj strdsti nad seboj gospodariti; sramuj se zlih
del, ljubi pravico, kakor beli dan; tega ti ne bode
nikoli žal.

Ne prenagljuj se v govorjenji; rajši govori
vselej premišljeno; nepremišljena beseda je leteča
strela, ki lehko rani, a nazaj se ne dd poklicati.

Bodi vselej odkrit v govorjenji. Nikdar ne
govori drugače, nego ii misliš. Odkrito srce vsa-
cemu, in še posebno mladim rokodelčičem najlepše
pristoji.

Pdzi se napuha in ošabnosti, ako hočeš kdaj
srečen biti, ker napuhu je padec za petdma. Kdor
visoko leta, nizko sede.

Bodi pokoren vsem, kateri ti dobro žele ;
nepokorščina človeka rine v hudobnost in večno
pogubo.

Ne pozabi nikoli Bogd, ki ti je od rojstve-
nega do denašnjega dne toliko dobrot skazal, in
ti jih še vedno skazuje. Vsacega jutra se mu po¬
nižno pokloni in pozdravi ga s pobožno juterno
molitevjo, a zvečera predno greš spat, zahvali se
mu za izkazane ti dari, ter ga prosi novih moči
in varstva. Kratka večerna molitev in čista vest
dajete človeku najslajši počitek, bodi-si, da leži
tudi na golej slami ali trdej zemlji.

Ob nedeljah in praznicih, kakor tudi ob druzih
priložnostih hodi rad v cerkev in bodi s spodobno
pobožnostjo pri sv. maši in besedi božjej ter si pri¬
zadevaj , da boš ves čas svojega popotovanja živel
po nauku Kristovem ter se po njem tudi ravnal.

14

Cerkev je naša mati, in kje drugej, ako ne pri njej
smo v najboljšem zavetji in varstvu.

Bodi pošten in zvest tudi v najmanjših stvareh.
Krivičen denar nikoli ne tekne in te pripravi ob
vso čast in poštenje.

Dobro kdor ima ime
Po vsem svetu iti sme.

Obnašaj se povsod spodobno, varuj se slabih
družb, iger in pijančevanja, bodi varčen in ponižen
ter si prizadevaj, da boš vedno živel in se ravnal
tak6, kakor si po svojej zdravej pameti najpopolnej¬
šega človeka misliti moreš.

Kakor na duši, tako bodi tudi v svojem
vnanjem vedno čist in spodoben. Ljudje večkrat
sodijo človeka po njegovej vnanjej podobi, da-si
ne veljd prigovor, ki pravi: „Obleka dela človeka.“

Bodi prijazen in uljuden z vsacim človekom,
kolikor ti to tvoja pamet dopušča; kadar si izbiraš
prijatelje bodi strog in izbiričen ter ne zaupaj
vsacemu, ki se ti lasM in prilizuje. Krivo spo¬
znanje prijateljev nam le prevečkrat greni naj¬
slajše ure v življenji.

To bi bili glavni nauki, ki ti jih dajem v
popotno torbico, da živiš in se ravnaš po njih ves
čas svojega življenja. A še druga pravila imam,
ki ti jih pokladam na srce, predno se ločiš iz
domače hiše. Ta pravila so: Spolnuj natančno
vse državljanske postave in ukaze, spoštuj du-
hovsko in svetno gosposko. Bodi miroljuben in
spravljiv, in povsod boš našel dobrih, pravih pri¬
jateljev. Najbolj ti pa priporočam, da si delaven

15

in priden. Pridnost in trdno zaupanje v Bogd ste
največji dolžnosti, ki ju ima vsak človek, ako želi,
da si pridobi srečno in veselo prihodnost.

In tako, ljubi Peter, povedal sem ti vse,
kar sem jaz kot rokodeičič na svojem popotovanji
skušal in si nabral. Vsi ti nauki naj ti bodo ce-
livno mazilo za vsako rano, ki zadene tvoje še
nepokvarjeno srce v nevarnih valovih tvojega po¬
potovanja. Imej te nauke vedno pred očmi in spo¬
minjaj se očeta, ki ti jih je dal pred tvojim od¬
hodom iz domače hiše. In tak<5 potuj srečno ter
se vrni zopet zdrav in vesel na duši in na telesu v
naročje svojih staršev, ki te bodo v duhu sprem-
Ijevali po vseh tvojih potih.

*

* *

Neb6 je bilo čisto kakor ribje oko, niti naj¬
manjšega oblačka ni bilo videti na njem, ko je
Peter stopil iz hiše svojih staršev. Oblečen je bil
v sivo popotno obleko, za klobukom je imel kitico
(šopek) dehtečih cvetic, ki si jih je natrgal v do¬
mačem vrtu, a čez rami mu je visela lična usnjata
torbica, ki je bila polna najboljšega brešna. Oče
mu dad6 palico v roko; bila je še tista palica, ki
je tudi očeta spremljevala po širocem, daljnem
svetu, ter ga zopet zvestd pripeljala nazaj v do¬
movino. „Nu, vzemi palico/' rečejo oče Orešnik z
zamolklim glasom in s solzami v očeh, „ta palica
ti bodi zvesti tovariš; da-si je iz priprostega lesti,
vendar je spremljevala mene po vseh mojih potih
in mi je bila najboljši in najzvestejši prijatelj na

16

mojem popotovanji po tujih deželah. Glej, ravno
ta palica mi je bila v podporo, kadar sem bil
truden od težavne hoje; peljala me je varno po
temnih gozdih in preko potokov, in če mi je pretila
nevarnost, vselej mi je pomagala iz krempljev
sovražnikovih. Tudi tebe naj spremlja, tudi tebe
naj varuje in te zopet zdravega in veselega pripelje
v odprto naročje tvojih staršev. In tako idi zdaj
moj sin — — z B6gom!“

Mati so stali ob strdni očetovej ter so si v
eno mer trli solzne oči z belim zastorom. „Piši
nam, prav pogosto nam piši, preljubo moje dete,
kako se ti godi in kako tuji ljudje s teboj ravnajo.“
To rekši, vlije se jim ploha solz iz oči, padejo
Petru okoli vratu, in ga poljubujejo, kakor bi se
jima bilo za vselej razločiti. Peter tolaži žalostno
mater in jim obeta, da se kmalu zopet vrne domdv
in se potem nikoli več ne loči od hiše. Mati se
naposled utolažijo, podajo mu roko, obljubivši mu,
da bodo vedno molili zanj, zatorej naj le srečno
popotuje. Konečno mu še zaznamovajo s posebno
pobožnostjo križ na čelo, ki je gotovo najlepše
znamenje materinega blagoslova.

Veža je bila polna ljudi; bili so to Petrovi
prijatelji in vrstniki njegovih mladih let, domači
posli, pa tudi sosedje in sosede, ki so Petra že
kakor otroka radi imeli in ga spoštovali. Vsem se
je pri tej ločitvi okd solzilo in videti jim je bilo,
da tudi njim težko de pri tej ločitvi.

Na holmcu ne daleč od Orešnikove hiše je
stala župljanska (farna) cerkev, obdana z belimi

17

hišami in zelenim drevjem. S holmca doli sta
hitela dva že precej postarana možž naravnost
proti Orešniku. Bila sta gospod župnik in domači
gosp. učitelj. Oče Orešnik .in Peter sta jima šla
naproti.

„Nisva si mogla kaj,“ rečejo gospod župnik,
„da hi ne obiskala še jedenkrat našega pridnega
Petra, predno odide iz naše župovine (fare) v daljni
tuji svet, ter bi ne vzela tudi midva slovo od njega. “

Gospod župnik in učitelj sta bila že stara
možš, s snegobelimi lasmi in obče spoštovana. Če
je bil že poprej v Orešnikovej veži zelo ganljiv
trenotek, bil je zdaj ta trenotek nekako slovesen,
ko sta pristopila častitljiva starčka v družbo na-
zočih. Vsi so se odkrili in nihče se ni upal niti
besedice izpregovoriti, da bi ne motil grobne tišine,
ki je nastala v tem hipu, ko so stopili gospod
župnik v vežo.

„Ti nas tedaj zapustiš, ljubi moj Peter, “
začno gospod župnik, „da se podaš v tuje kraje
med tuje ljudstvo ter se takč doviješ do <5nega
znanja, ki je potrebno vsacemu rokodelcu. Nočem
ti dajati še jaz posebnih naukov, ker znam, da si
jih že mnogo prejel od očeta in matere , katera
zapuščaš. Samo to te prosim, ljubi moj, ne pozabi
Bogš, nikoli. Bog je dober. On daje solncu sijati
na pravične in krivične, polju roditi dobrim in
slabim; a vse, kar kdo stori, pride do njega, da
plačuje ali kaznjuje po zaslužku. Obvari si tedaj
mirno in čisto vest, kajti pekoča vest je strahovita
čut človeku v nedriji, moreča vsako veselje na

2

18

svetu in prestvarjajoča tudi najmanjše nadloge v
peklensko življenje. Bodi vedno moder in ponižen,
kakor si bil domd, ter pdmni, da niti čast niti bo¬
gastvo, niti učenost človeka ne osreči; le čednost
nam daje pravo srečo. Čednost z nami živi in z
nami gre tudi na 6n kraj groba. In takd te bla¬
goslavljam, ljubi Peter, upajoč, da ne bodeš na sra¬
moto svojim staršem, ki te prisrčno ljubijo. Ne žabi
naukov, ki si jih slišal od mene, bodi-si v šoli
ali v cerkvi, vsi ti nauki bodo le na tvojo srečo. “

Zdaj razprostrejo častitljiv duhovnik svoji suhi
roki nad Petrovo glavo; vsi nazoči pokleknejo in
pobožni starček moli s krepkim glasom naslednje
besede:

„Ljubi oče nebeški! Zopet se loči jedna dobra
in krotka ovčica iz moje meni izročene črede, da
gre v široki daljni svet ter se uči spoznovati ve¬
selje in trpljenje, sladkost in grenkobo kratkega
človeškega življenja. K svojemu popotovanji po¬
trebuje pred vsem drugim tvojega sv. blagoslova.
Dodeli jej svojo pomoč, da ne zaide na kriva pota
ter da loči dobro od hudega in hodi vedno po
dnem jedino pravem potu svete krepdsti in tebi
dopadljivega življenja. Zaukaži svojim svetim an-
geljem, da spremljajo in vodijo nepokvarjenega
mladeniča po vseh njegovih potih, ter ga pripe¬
ljejo zopet s čisto in nedolžno vestjo nazaj v naročje
njegovih staršev, prijateljev in znancev, da jim dela
veselje in tolažbo!“

„Amen!“ pristavijo klečijoči, katerim je bilo
videti, da so živo ganeni župnikovih besed.

19

Zdaj se Peter vzdigne, poljubi pobožnemu
starčku roko, vzame slovč od učitelja, zahvalivši
se mu za vse lepe nauke, ki jih je prejel od
njega v šoli, ter podd rokd vsem nazočim, proseč
jih, da hi ga ohranili vedno v dobrem spominu;
potem stopi še jedenkrat k svojim staršem, po¬
ljubi in pritisne jih tako tesno k sebi, kakor bi
se vse to godilo zadnjikrat v njegovem življenji.
Vse se joka, vse ihti. Mati hite v hišo ter vpi¬
jejo: „0 ti ljubo moje dete, ti moje jedino veselje,
kam greš od mene?“ Tudi oče se jokajo in gredo
za materjo v hišo.

Petru je hotelo v tem trenotku srce počiti
od britkosti. Naglo zgrabi palico, reče še jeden¬
krat: „z Bogom! Ostanite zdravi!" stopi čez vežni
prag in odide iz domače hiše. Daleč je bilo še
slišati glasno ihtenje očeta in matere.

DRUGO POGLAVJE.

V prostej božjej naravi.

Peter se je komaj iztrgal iz rok svojih staršev.
Zdaj, ko je bil sam, zdaj mu je bilo nekoliko laže
pri srci, in ko so se mu solze iz oči curkoma
vlile po licih, čutil se je nekako svobodnejšega in
veselejšega. To se znd, da se na ločitev spominjati
ni smol, moral jo je pozabiti, ako je hotel, da si
ustavi ploho solzž, ki mu je iz oči pritekla.

2 *

20

Bil je prekrasen dan in pot ga je peljal
preko zelenili travnikov, rumenega polja in cve¬
točih vrtov; človeku se je zdelo, kakor da bi te
naravne lepote njegovo hrepenenje po potovanji še
bolj hotele v njegovem srci vzbuditi in povzdigniti.
Bilo je nekako v sredi meseca majnika, po seno¬
žetih so pisane cvetice otresale biserno roso, nežne
glavice ponosno dvig&je, da bi se ogrevale v svitlih
žarkih rumenega solnca, ki je že precej visoko stalo
na sinjem nebesu. Kos, že davno zletevši iz gr¬
movja, pel je svojo staro pesen in tisoč drugih
veselih ptičkov prepevalo mu je in ga pozdravljalo
po cvetočih livadah. Zdrav pomladanjski zrak mu
je vel naproti, vse je bilo veselo, vse kakor novič
oživljeno. Komu bi pač pri tacem dnevu ne bilo
dobro pri srci? In kdor še vrhu tega popotuje z
blagoslovom dobrih in ljubeznjivih staršev, s polno
torbico brešna in s polnim mošnjičkom, kar je
glavna stvar pri vsacem popotniku, s čisto in ne¬
dolžno vestjč, temu je gotovo narava božja naj-
krasnejši vrt, podoben raju, v katerem so živeli
naši prvi starši. In če bi tudi kaka žalost grenila
človeku nedolžno veselje, hitro se mora zgubiti,
kakor megla, kadar solnce s svojimi zlatorumenimi
žarki posije vanjo ter jo raztepe na vse strani, da
naredi prostor sladkej radosti.

Peter je popotoval globoko zamišljen vedno
dalje od svojega rodnega kraja ter je opazoval,
kako se kraj za krajem izpreminja. Prijetne po¬
dobe poljedelske pridnosti so izginile popolnem
izpred njegovih oči in bil je v velikem jelovem

21

gozdu, ki je tem gostejši in temnejši postajal, ko¬
likor bolj je naš popotnik v njegovo sredino pri¬
hajal. Solnce, visoko na nebu, zelo je pripekalo,
in pač je bil Peter zelenega gozda vesel, ki mu
je pred pekččimi solnčnimi žarki prijetno senco delal.

Nekako v sredo gozda dospevši, po katerem
so se različni potje sem ter tja križali, ugledal je
skozi zeleno smrečevje velik kos zidu. Bilo je belo
znamenje, katero so pobožni kmetje iz bližnje oko¬
lice tu sem postavili. Na desno od znamenja je žu¬
borel hladen potoček, ki je s svojim glasnim žubo¬
renjem motil sveto gozdno tišino. „Ne mudi se mi
nikamor / 1  mislil si je Peter, „in zelč sem že truden;
tukaj lehko malo odpočijem, prav prijeten in pri¬
praven kraj je za to.“ Komaj to izreče, že je
ležal pod zeleno smreko na obilem, mehkem mahu,
ki je na široko okoli njega zemljo pokrival. Zdaj
pritegne torbico k sebi, vzame iz nje kolač belega
kruha in kosec sira, kar mu je oboje prav dobro
dišalo. Potem stopi k potoku, zajame s klobukom
hladne vode, in kosilo je bilo gotovo. Se nikoli
mu ni bila nobena jed v toliko slast, kakor danes
v prostej naravi božjej.

Ako nisi še nikoli, dragi bralec, občutil čnega
dobrodejnega in prijetnega hladila, ki nam ga da¬
jejo košata drevesa, kadar vročina hudo pritiska,
potlej ti pač ne zamerim, ako želiš, da bi ti jaz
to nekoliko bolj razjasnil. Misli si drevo s širocimi,
košatimi vejami, na katerih je na mirijade zele¬
nega iglovja ali pa zelenega listja, ki je od rume^
nih solčnih žarkov prekrasno obrobljeno. Pod no-

22

gami imaš zelenožametasto rakno (tepih) razgmeno,
po katerem raste praprot z lepo nazobčenimi listki,
podobnimi najumeteljnejšim arabeskam. Nad teboj
je razpeto modro nebo v svojej najlepšej čistoči,
h kateremu puhte drevesa kakor v zahvalni dar
svojo prijetno vonjavo. In če zjutraj ali zvečera tu
sem prideš, kadar tihi mir kraljuje v zraku, slišal
bodeš prijetno vbrano petje, ki ga iz grmov in
izpod vej drobe na tvoja ušesa krilate ptice pevke,
oznanujoč vsemogočnost stvarnikovo. In če vse to
gledaš in poslušaš, srce ti poskakuje od veselja
in te spodbuja, da tudi ti zapoj pesen zahvalnico
svojemu stvarniku jednako krilatim pevcem, ki so
posedli po zelenih vejah košatih dreves. In če še
dehteča perla, ravno v svojem najlepšem cvetji,
iz svojih majhnih belih cvetkov diha najsladkejšo
vonjavo, napolnjen je ves zrak s prijetno dišavo.
Dalje, kadar vidiš bister potoček, ki se vije kakor
srebrn pas po cvetočih livadah, ko se nebo, drevje
in cvetje odseva v njegovej bistri vodi, in njegovi
valovi žuboreč daleč na okoli pozdravljajo na desno
in levo ob svojem bregu rastoče cvetice, kdo se
ne čuti takrat srečnega, kakor v 6nih preblaženih
otročjih letih, ko smo še sedeli domd v hiši poleg
svoje preljube matere in poslušali nedolžne in pri¬
jetne pripovedke iz njenih sladkih ust? Tu skače
brzonogi zajec, ondu gre s ponosnim korakom zala
srna s svojimi mladimi, ondu zopet pleza uma
veverica od veje do veje. In če stopiš v veličastne
gozdne prostore ravno takrat, kadar je solnce naj¬
višje, čudil se boš svetej tihoti in mira, ki tukaj

23

kraljuje. Kazven kake lehke sapice ali kacega
studenca, ki žubori izpod sive skale, ne čuješ ničesar,
kar bi vznemirjalo to čarobno tišino in vse te
opominja, da stopaj tiho in previdno, da ne motiš
svetega miru.

Iz te slabe podobe lehko posnameš ona na¬
ravna čuda, ki nam jih daje gozd ob kakem pri¬
jetnem dnevu cvetočega meseca maja. Tako podobo
je imel zdaj Peter pred seboj. Ni se nam. torej
čuditi, da mu je srce vzkipelo v svetih čutilih,
ter je rekel sam v sebi, da je to najlepši dan v
njegovem dosedanjem in znabiti tudi prihodnjem
življenji. Mi mu ne zavidamo te njegove sreče,
pustimo ga, naj uživa svoje veselje, naj uživa svoj
zemeljski raj!

Še so pihljale lehke, hladilne sapice okoli
našega Petra; v tem hipu se mu vsili spanec,
vleže se v mehko mahovino in kmalu se ziblje v
sladkih sanjah. Da-si je bil truden in vspehan,
vendar mu ni bilo dolzega spanja, ker veselo petje
mu zadoni na ušesa. Bila je stara popotna pesen,
ki jo je pel vesel popotni rokodelčič, katerega je
tudi pot tu sem nanesla. Pel je:

Popotnik pridem čez goro
Od dčma vzel sem že slovd,

In kamor se oko ozre,

Povsod se mi nov svet odpre.

Tud’ tukaj solnce hodi v krog,

Dolino vidim, hrib in log;

Pa solnce naše bolj blišči,

In hrib naš lepši zeleni.

24

Tud’ tu cvetč cvetičice,

Po njih šume čebelice;

Pa naših rož je lepši cvet,

Čebelic naših slajši med.

Skoz mesta hodim in vasi,

Povsod drugač se govori;

Jaz tuje nikogar ne poznam,

In sred’ ljudi povsod sem sam.

Dežela ljuba kje ležiš,

Ki jezik moj mi govoriš,

Kjer znanci moji še žive,

Prijatli moji v grobih spe?

Zdihujem, vprašam vedno: kje?

Prijatli k vam želi srce.

Perot imeti si želim,

Da k vam domov, ko ptič zletim.

Peter se prebudi, mane si oči, ter vidi pred
seboj čvrstega mladeniča srednje starosti, kateremu
se je takčj poznalo, da ni nihče drug, nego kak
popotni rokodelčič. „Oho“, reče mu ta veselo se
smijoč in Petru roko podavši, „gotovo nihče drug
nego moj popotni tovariš! Odkod ste in kam idete,
ako vas smem nagovoriti ?“

„Odkod? — iz dčma! Kam? — v široki
svet, da tudi jaz poskusim kot rokodelčič svojo
srečo “, odgovori Peter ter se vsede na <5no mesto,
kjer je ravnokar prav sladko spal.

„Nu, takčj sem si mislil, da ste še novinec,
ker svetite se še, kakor novo kovani denar. — A

25

kakč daleč ste se danes namenili, in kakšnega ro¬
kodelstva ste se izučili ?“

„Danes bi rad do Orlovca, kjer mislim pre¬
nočiti; kar se pa mojega rokodelstva tiče, sem
klobučar. “

„Kaj ? klobučar ste! — Nu, to me veseli,
potlej sva si kuma (botra). “

„Kuma, kako to?“ vpraša Peter.

„1 nu, ali ne znate prislovice, ki pravi:
Klobučar in črevljar  ku  m a. Vrabci na strehi
so jo že davno pozabili, in vam bi bilo to kaj
novega! Nu, temu bodi kakor mu drago, mene le
veseli, da najdem svoje vrste človeka; velicega
razločka med nama ni, vi ste gospod&r glavi, a
jaz nogam — pak mirna Bosna! Ako vam je
všeč, ponudim se vam za tovdriša, ker tudi jaz
sem namenjen danes do Orlovca, kjer bi rad dela
poiskal. “

Peter, spomnivši se očetovih besed, ni hotel
takoj prijateljstva sklepati z novim tovarišem, nego
poznati ga je hotel poprej. Da bi se pa to črev-
ljarskemu rokodelčiču ne zdelo preveč čudno, začel
je Peter razgovor ž njim nekako tako-le:

„Vi ste tedaj rokodelčič črevljarskega obrta,
kakor ste mi ravno poprej rekli ?“

„Da, črevljar sem, ali bori podpisnik, — re¬
cite mi takč ali onako, vse jedno mi je.“

Peter se je k tem besedam svojega šaljivega
tov&riša smijal, a potem se še dalje ž njim raz-
govarjal o tem in dnem, iz česar se je kmalu
prepričal, da ima dobrega, poštenega in odkrito-

26

srčnega človeka pred seboj. Vse te lepe lastnosti
so mu bile videti tudi na licu. Ne pomišljuje se več
dolgo, nego naravnost podž tujcu roko in mu reče:

„Pač me veseli, da sem tako hitro našel
popotnega tovdriša sebi; Bog dal, da bi tudi dalje
še skupaj popotovala in ne samo do Orlovca, kamor
bova, ako se ne motim, prav kmalu dospela."

„Bad vam verjamem, da bi me imeli radi
še dalje na svojem popotovanji, in tudi meni bi
bila vaša družba všeč, ali po pravici vam povem,
da jaz vse drugače mislim nego li vi. Jaz sem že
celih 6 tednov na nogah, in toliko časa brez dela
in brez zaslužka pohajkovati, to ni, da bi rekel
prijetno. Le počakite, kadar bote vi toliko časa
na nogah, kakor sem jaz, potlej se tudi vam hoja
omrzi in radi si bote poiskali dela. Neprestano
popotovati iz jednega kraja v druzega, brez dela
in brez zaslužka, to pripravi rokodelčiča ne le ob
vso obleko, perilo in denarje, nego tudi ob vso
čast in poštenje, kajti bodi-si, da je rokodelčič še
tako poštena duša, vendar si ljudje mislijo, da je
le kak postopač, malopridnež ali vlačugar."

„Jaz sem svoje popotovanje še le danes pričel
in zatč si ne morem dela že v najbližnjem kraji
iskati, ker bi rad poprej nekoliko svetd obhodil,"
reče Peter z zamolklim glasom in bilo mu je videti,
kakor da bi ga bile besede njegovega tov&riša ne¬
koliko razžalile. Crevljar tega ni zapazil in je
rekel dalje: „Prav tako; mlademu človeku je treba
nekoliko svetš, obhoditi, ker po svetu človek mar¬
sikaj vidi in se tudi marsikaj nauči, a kolikor več

27

človek dobrega zn&, toliko bolje za njega. A toliko
vam moram povedati, da dolgo popotovanje brez
dela ne donaša nobene koristi; kolikor poprej dobite
kako delo, toliko bolje za vas. Tujega bruha vi še
niste jedli, da vam bode poprej dišal, treba je, da
ga kmalu načnete in se privadite njegovega okusa. “

Iz teh pametnih besed je Peter spoznal, da
je njegov tovariš vsega spoštovanja vreden. Kmalu
se je sprijaznil ž njim in popotovala sta skupaj,
kakor bi se bila že dolgo poprej poznala. Tovariš
mu je pripovedoval vesele in žalostne dogodke iz
svojega popotvanjskega življenja. Rekel muje  med
drugim, da je na Štirskem do m d in se imenuje
Jože Košutnik ter je bil ves čas takd srečen, da
si je ohranil čisto vest, zdravo telč in veselo srce.
Celih 15 let že hodi po svetu ter je v tem času
poskusil mnogo veselja, a tudi mnogo nadlog in
britkosti. Ker je pa njegovo življenje bilo takd
vravnano, da je veselje in sladkosti užival v pravej
meri, križev in težav se pa ni bal, zato je s svojim
stanom popolnem zadovoljen in vedno dobre volje.
Zna se, da so k temu največ pripomogle lepe
lastnosti, ki jih je po svojej dobrej materi po¬
dedoval. Da-si ljudje teh njegovih lastnosti niso
vselej tako cenili, kakor zaslužijo, ni se brigal
mnogo zatč, kajti delal in ravnal se je le po tem,
kar mu je njegova čista vest velevala.

Med tacimi razgovori prideta naša popotnika
iz omenjenega gozda in tu se jima odpre prekrasen
razgled. Še nekaj stopinj in bila sta v velicem,
prijaznem trgu, katerega so obdajale prijetne gorice,

nasajene z zelenimi vinogradi. Bil je trg Orlovec,
do katerega sta se bila za danes namenila. Iz cer¬
kvenega zvonika zapoje ravno „zdrava Marija 11  po
večernem mraku, ko stopita naša popotnika s klo¬
bukom v roči v prijazni trg ter pozdravita tržane.
Prva skrb jima je bila, da si poiščeta primernega
prenočišča. Rumeno solnce je zatonilo za gorami
in pobralo poslednje žarke, da razgrne potem črno
temo po vsej zemlji ter se tako zvrši dan in trudno
telo počine od težkega dela. Luna se prikaže in
razlije svitlobo po prijaznem Orlovcu in nebrojnost
svitlih zvezdic zalesketa gori na nebesnem oboku.
Noč je, lepa sijajna noč, ki je razgrnila svoj plašč
čez prijetni Orlovec, da zaziblje k sladkemu po¬
čitku njegove prebivalce, katerih število se je to
noč pomnožilo za dva dobra in poštena človeka.

TRETJE POGLAVJE.

Prva služba.

Solnce je bilo že davno izza visocih gor, raz¬
livaj e svoje svitle, vse ogrevajoče žarke po hribih
in dolinah, da Peter čuti, kakor bi ga bil nekdo
v spanji močno porukal. Ko odpre oči*, vidi pred
sabo tovariša Franceta, ki se mu smeje in reče:

„0 vi grdi zaležuh! Ali ne bote vstali iz
svojega gnezda? Solnce je že visoko in v tem, da
ste vi sladko spali, iskal sem si jaz dela, in sem

29

ga tudi našel! Ravnajte se po mojem zgledu, kum;
bodite pridni in skrbni, ter kmalu dobite tudi vi
dela svojemu rokodelstvu. Prazno pohajkovanje
po daljnih deželah ne donese nobenega dobička,
a tudi ste vi še premladi, da bi hodili križem sveti “
Peter še nekoliko pretegne svoje zaspane ude,
potem vstane ter v tem, ko se napravlja, reče
svojemu tovarišu:

„Rad vas hočem slušati in samo nekoliko
dni še popotovati, to se znd, ako v tem času svo¬
jemu rokodelstvu primernega dela ne najdem. Nam
klobučarjem se ne dobi delo v vsakem majhenem
kraji, kakor vam črevljarjem in drugim rokodelcem,
ki ste potrebnejši od nas. Tudi bi jaz rad svojo
srečo najpred v kakem manjšem in še le pozneje
v kakem večjem mestu poskušal, ker za veliko
mesto se še ne čutim dovolj zmožnega. “

„To so lepe lastnosti, ki jih moram hvaliti ,“
reče France in mu potrka na rami. „Ali zdaj le
urno, rad bi vas nekaj časa še spremil, ker mi je
v to moj gospodar privolil. Težko mi je, da vas
moram tako hitro zapustiti, ko sva se komaj spo¬
znala. Pa je že takč na svetu. Spoznati in ločiti
se, to je osoda vsacega človeka, posebno nas ro-
kodelčičev. In kdo zna, ako se v kratkem času
zopet ne vidiva?

..Danes tukaj, jutri tam,

Drugi kraji, druga mesta!

Če nam všeč ni tu, drugim
Urno nas popelje cesta.“

30

Tako poje slovenski pesnik in te vrstice so
kakor nalašč narejene nam potujočim rokodelčičem.
Zatorej bi bilo nespametno žalovati ob ločitvi; ako
se zopet kdaj vidiva, potlej se ne bova tako hitro
razločila, kaj ne, prijatelj ?“

Petru so se vsipale debele solze iz oči; ga¬
nilo ga je zvesto srce njegovega tovariša. „Bog
dal, da bi le kmalu zopet skupaj prišla,“ reče
Peter, „jaz vas imam tako prisrčno rad, in nič
druzega ne želim, nego to, da bi nama ta denašnja
ločitev prav kratka bila.“

Ko plačata, kar sta zatrošila v gostilnici, po¬
slovita se od krčmarja in gresta na pot. Po poti
je dal France Košutnik še marsikak lep nauk na¬
šemu Petru za popotnico.

Dospevši do križpoti, kjer je stalo čedno zi¬
dano znamenje, obstojita, ker tu se jima je bilo
razločiti. Podala sta si roki, drug druzemu srečo
želeč, in — šla sta potem vsak po drugej strani.

„Nu, zdaj sem zopet sam,“ vzdihne Peter,
in neka globoka otožnost se mu je polastila sred.
Bilo mu je kakor včeraj, ko je šel iz doma. Sko¬
raj da bi človek rekel, da se je njegova vroča
želja do popotovanja že nekoliko ohladila in se mu
vnela želja prebivati v družinskih krogih med
ljudmi, kakor je storil ravnokar njegov prijatelj
Košutnik. Ali vedna menjava prijetnih in nezna¬
nih mu krajev vzbudila mu je zopet prejšno ve¬
selje in dobro voljo.

Vse to je trajalo nekaj dni. Ko je pa za¬
čelo solnce z vsacim dnevom bolj pripekati, bilo

31

je tudi njegovo popotovanje tem težavnejše. V
krčmo je le poredkoma stopil, k večjemu takrat,
kadar je hotel kaj gorkega jesti, ali pa, če ga je
noč zatekla, in mu je bilo treba prenočiti. Kadar
je bil žejen, pil je najrajše hladno in čisto vodo
iz kakega studenca ali potoka, kjer je tudi najrajše
posedal, da se mu truplo nekoliko odpočije.

Necega dne, ko je bilo nebo s črnimi oblaki pre-
preženo in se je pripravljalo k deževnemu vremenu,
pride Peter v majheno pa prijazno mestice, ki je
ležalo ob znožji visocih gord. Takoj pri vhodu
sreča množico ljudi, ki so šli dva po dva v lepej
vrsti, spremljajoč mrliča na pokopališče. Peter se
odkrije in stopi s klobukom v roči ob desno stran
ceste. Naposled se tudi on pridruži k zadnjej
vrsti in stopa polagoma do pokopališča. Tu za¬
gleda ubogo ženo bledega obraza v najlepših letih
njene dčbe, ki je stala pri grobu umršega jej možd
ter je britko jokala. Ob njenej strani ste stali
dve hčerki, ki se niste dale utolažiti, nego vpile
ste in klicale dobrega očeta, čegar krsto (trugo)
so ravnokar položili v grob. Ta žalostni prigodek
je šinil Petru po mozgu in kosteh. Ko so se bili
ljudje že nekoliko razšli, stopil je do cerkovnika,
ki je ne daleč od njega stal, in ga je vprašal, kdo
je bil mož, katerega so ravnokar izročili materi
zemlji.

„To je bil klobučar Mlakar," odgovori cer¬
kovnik, „mož, kakoršnih se malo najde po svetu,
spoštovan od vseh, ki so ga poznali; zato je pa
tudi imel toliko pogrebcev, kakor malokdo iz na-

32

šega mesta. Bil je vedno zdrav in čvrst, le zadnje
dni je nekoliko bolehal ter prav na nagloma umrl.
Je že tako na svetu; kadar bije človeku zadnja
ura njegovemu življenju, takrat ne pomaga nič,
mora iti iz tega sveti Najbolj se mi smili uboga
vdova, ki ima, kakor vidite, dve hčeri, ter se ne
ve, kako se jim bo zdaj godilo, ko so zgubili
očeta in ž njim tudi gospodarja, ki je s težavnim
delom sebi in družini kruha služil. “

„ Ali nima vdova nobenega pomagača na ka¬
terega bi se smela zanesti, in kdo je nadomestoval
njenega možd za časa njegove bolezni!" vpraša
Peter radovedno.

„Žena ima sicer pomagača in vodnika klo-
bučarskemu obrtu, ki je bil z rajncim možem v
nekakem daljnem rodu, in ta bi tudi delo lehko
prevzel, ker vse to dobro razume,“ reče jezikavi
cerkovnik, „ako bi ne bil lenuh prve vrste, ki rajše
pijančuje, igli in kegljd, nego da bi do m d bil in
delal. Žena bi ga bila že davno rada zapodila, ako
bi bila mogla kacega druzega sposobnega človeka
dobiti, ki bi bil vodstvo pri klobučariji prevzel . 11

„Kako bi pač bilo , 11  misli si Peter, „ako bi
se jaz v službo k zapuščenej vdovi ponudil; zna-
biti da me je previdnost božja ravno zaradi tega
tu sem pripeljala, ker se mi tu najboljša prilož¬
nost ponuja. Bog mi je priča, da bi si na vso
moč ■ prizadeval rokodelstvo zapuščene vdove pov¬
zdigniti in zopet v najboljši red spraviti . 11

Ne vem, ali je imel Peter navado, da je
svoje misli na glas izrazoval, ali je pa bil cerkov-

33

nik tako prebrisan, da je notranja človeška ču¬
tila in misli takčj poznal, temu bodi kakor mu
drago, samo toliko povem, da je cerkovnik prijel
Petra za roko, peljal ga nekoliko v stran in mu
rekel:

„ Ali niste vi znabiti klobučarsk rokodelčič ?
Ako ste, nu potlej je vaša sveta dolžnost,. da po¬
magate zapuščenej vdovi in njenim sirotam ter
delate nato, da jim obrtnija, ki je do sih dob
dobro stala, ne razpade.“ Ko je Peter pritrdil
tem besedam, pelje ga cerkovnik po končanem
mrtvaškem opravilu takoj v mesto in naravnost
v hišo Mlakarjeve vdove. Predno je preteklo ne¬
koliko ur, lehko je Peter rekel, da je že okusil
tuji kruh in našel svojo prvo službo.

*

* *

Dobrih šest tednov je minulo, odkar je Peter
pri vdovi Mlakarici klobučarsko delo prevzel. Mla-
karica je bila izvrstna, blaga žena, ki je storila
vse, da bi ohranila gospodarstvo v dnem dobrem
stanu, v kakeršnem je bilo za življenja njenega
m ozd. Njene lepe lastnosti so jej pridobile spo¬
štovanje vseh, ki so jo poznali; zatd jej je tudi
vsak želel srečo in najboljši vspeh pri nadaljevanji
njenega obrta. V hiši vdove Mlakarice je bil naj¬
lepši red, snažnost in čistoča povsod, kamor je
človek pogledal. Nje hčerki ste bile lepo in v
strahu božjem izrejene, a tudi posli so se morali
strogo po božjih in cerkvenih zapovedih ravnati.
Zna se, da se Peter temu ni čudil, ker je domd

3

34

pri njegovih starših vladal tudi red in strah božji
v hiši, ter je bil vsemu temu navajen.

Prejšni pomagdč in daljni sorodnik rajncemu
gospodarju Mlakarju je moral takčj od hiše, ko je
Peter službo nastopil in vodstvo v delarnici pre¬
vzel. Tako je bil zdaj Peter častna osoba v hiši,
katerega so morali delovci in posli ubogati ih se
po njegovih zaukazih ravnati. To je bila pač za
Petra velika čast, ako pomislimo, da je bila to
njegova prva služba, in da je bil Peter še zelč
mlad in neskušen, ker iz hiše svojih staršev ni
bil poprej še nikjer po svetu, najmanje pa kje pri
tujih ljudeh. A njegova prijaznost in uljudnost
pridobile ste mu kmalu spoštovanje in zaupanje
vsacega, kdor ga je videl neumorno delati od ra¬
nega jutra do poznega večera. Pridnega delovcaimajo
povsod radi, vsak ga časti in spoštuje, in tako je bilo
z našim Petrom, povsod je bil v dobrem imenu,
kar je gotovo najboljše za vsacega mladega človeka.

Posebno pa je vdova Mlakarica pridnega
Petra zeld cenila in spoštovala; mislila si je, da
je to človek, katerega jej je Bog ravno o pravem
času v hišo dal, kajti brez njega bi pač ne bila
mogla rokodelstva svojega rajncega moža nadalje¬
vati. Tudi stari cerkovnik, ki je Petra v hišo
pripeljal, ponašal se je večkrat s tem, da je Mla-
karičino blagostanje tako dobro napredovalo. Rekel
je: „Da se premoženje vdove Mlakarice vedno
bolj in bolj pomnožuje, k temu sem največ jaz
pripomogel; ako bi mene ne bilo, ki sem Petra
v hišo pripeljal, že davno bi bilo vse razpalo.“

35

A najbolj si je čestital Peter sam, ter se je
prav pogostoma Bogu zahvaljeval, da ga je tako
hitro pripeljal v tak kraj, kjer je popolnem zado¬
voljen in srečen.

Necega dne pride listonoša k Petru v delar-
nico in mu podš, list iz njegovega rojstnega kraja.

V listu je stalo, da sta oče in mati zdrava
ter se zelč veselita Petrove sreče in zadovoljnosti,
katero jima je bil Peter naznanil, brž ko je svojo
prvo službo nastopil. „Vsak poprašuje — stalo
je dalje v pismu — kako se ti godi in vsak ti
od srca čestita k tvojej zdanjej sreči. Novega se
v našem kraji po tvojem odhodu ni nič zgodilo,
kar bi te zanimalo 11  — in tako je bilo pismo le
kratko, izvzemši velicega števila čestitk in srčnih
pozdravov od njegovih prijateljev, znancev in to¬
varišev, katerih je bila malo ne jedna cela stran
v pismu napisana.

Ko je Peter list svojih staršev dva, — tri¬
krat prebral, poljubil ga in na svoje srce pritisnil,
zagledal je na tleh listek, ki mu je bil pri odvi¬
janji lista brž ko ne na tla padel. Hitro ga po¬
bere ter takoj s p o zrni, da je to lastnoročno pisanje
častitljivega starčka, gospoda župnika. Ko listek
odvije, bile so v njem naslednje besede:

„Ljubi Peter!

Za tvoj pozdrav, ki mi ga si v pismu na
svoje dobre starše priložil, bodi ti moja prisrčna
hvala. Da se ti dobro godi ter si zadovoljen, ta
vesela novica ni samo tvojih staršev, prijateljev

3 *

36

in znancev, nego tudi mene tvojega dušnega pa¬
stirja zelč razveselila. Vidiš, ljubi moj, tako skrbi
Bog za dobre in poštene mladeniče in ti si bil
tak ves čas, kar te jaz poznam. Samo to te pro¬
sim, da se varuješ greha, ki je največje zlo na
svetu. Varuj se posebno hudobnih tovarišev, ako
želiš, da boš imel Bogd prijatelja in vodnika.
Tvoja sreča še ni stanovita, Bog te znabiti le
skuša, zatorej varuj se, da se Bogu ne zameriš.
Mojega blagoslova in moje molitve za tvojo časno
in večno srečo bodi si zagotovljen; ne pozabi pa
tudi ti nikoli, da bi se vsak dan ne priporočal
dobremu Bogu v nebesih, ki toliko zate skrbi,
kakor sam lahko vidiš in spoznaš. Spomni se
večkrat v molitvi tudi svojih ljubih staršev in
vseh, ki te poznajo in so ti v življenji kdaj kaj
dobrega storili; a ne pozabi tudi svojih sovraž¬
nikov, ako jih imaš, saj znaš, da nam je naš iz-
veličar sam rekel zanje moliti. Spomni se večkrat
pa tudi mene in spolnuj nauke, ki sem ti jih dal,
ko si bil še otrok, pa tudi pozneje pri vsakej
ugodnej priložnosti, bodi-si že v šoli ali v cerkvi,
posebno pa pri tvojem odhodu iz doma v nazoč-
nosti tvojih že precej priletnih staršev in mojih
dragih župljanov (faranov).

In tako sklenem, ljubi moj, svoj listek s
prisrčno željo, da bi bil Bog s tabo ves čas tvo¬
jega življenja. To ti želi tvoj

dušni prijatelj in učitelj

Ozbald Virk,

župnik."

37

Vsaka teh besed je še dolgo odmevala v
Petrovem srci in ga spodbujalo k molitvi in bo-
goljubnemu življenju. Nekako ves preživljen in
okrepčan, prijel je zopet za delo.

ČETRTO POGLAVJE.
Zaupaj, a gledi komu.

V hišo Mlakarjeve vdove je k delovcem pri¬
hajal vsak teden po končanem opravilu sosedov
pomag&č, katerega so delovci zaradi njegove vedne
dobre volje in šaljivosti posebno radi imeli v
svojej sredi. Bil je to usnjarsk pomočnik Jakob
KuvaČ, kacih 30—40 let star človek. Da-si je bil
komaj pol leta v tem kraji, poznal ga je vendar
že vsak otrok, ker je povsod kamor koli je prišel,
šale in burke uganjal. Posebno ob nedeljah je
rad v krčme zahajal, kjer je s svojimi tovdriši,
malopridnimi rokodelčiči, po ves dan sedel in pi-
jančeval. Zna se, da ob tacih priložnostih se je
večkrat s kacim tovdrišem tudi spoprijel, in prišlo
je časi do krvavega ruvanja. Miroljubnosti, te
lepe lastnosti Jakob Ruvač poznal ni.

Kdor je tega človeka in njegove razmere na¬
tančneje poznal, ta se ga je pridno izogibal in se
le malo ž njim pečal. Jakob Ruvač je bil pa tudi
drugače še posebno čuden človek; znal je gladko
govoriti in se vsacemu dobrikati, zatd je pa tudi

38

imel kmalu precejšno število prijateljev okoli sebe.
Obhodil je mnogo svetžL, najpred je bil dlje časa
na morji, potem pri vojacih, in ko je od vojaščine
izstopil, učil se je še le usnjarstva. Imel je iz¬
vrsten spomin, in je govoril šest jezikov. Mnogo
je znal povedati iz zgodovine in zemljepisja, ter
bi si bil gotovo obče spoštovanje in veljavo pri¬
dobil, ako bi bil imel vrhu tega še 6ne lepe last¬
nosti, ki jih nravnost in poštenje zahteva. Ali ža-
libog, teh lepih čednosti Jakob ni imel, bil je
nepošten, pokvarjen in hudoben človek, kakeršnega
bomo v našej povesti kmalu natančneje poznali.

Ker je Jakob, kakor sem že zgoraj omenil,
mnogo znal in po svetu tudi mnogo izkusil, zato
se je to, kar je v družbi svojim tovarišem pripo¬
vedoval , marsikomu dopadlo, posebno našemu
Petru, ki je še malo svetd prehodil in si je vsa-
cega človeka poštenega mislil. Tudi je bilo Petru
največ do tega, da bi to, kar se je v šoli naučil,
pomnožil in oplemenitil s tem, kar bo po svetu
videl in slišal. Zato si je Jakob s svojimi zna¬
nostmi pri Petru nekako spoštovanje pridobil, ki
je bilo tem večje, kolikor bolj se je Peter ž njim
družil in mu je Jakob to in ono razkladal.

Neke sobote popoJudne, ko je iz belega zvo¬
nika delopust odzvonilo, sedelo je na kamenitej
klopi zunaj pred Mlakaričino hišo več rokodelčičev,
med njimi, to se zna, tudi usnjarski pomagdč Ja¬
kob, ki je svojim radovednim tovarišem razlagal
različne stvari s tako živo besedo, da so se nje-
govej zgovornosti vsi čudili. Pripovedoval jim je

39

med drugim tudi to, kako so se različna rokodel¬
stva začela, ter je pri tej razpravi pokazal tako
zvedenost in tak spomin, da bi celo kacemu zgo¬
dovinopiscu sramote ne delal.

„ Rokodelstva in rokodelske zddruge,“ pripo¬
vedoval je Jakob, „bile so v prej snih časih mnogo
večje važnosti nego li so dandanes, in vsa dna
spredstva in one pravice, ki jih uživajo dandanes
le ge nekatera rokodelstva, niso nič druzega nego
senca njihove nekdanje veljave, pomenljivosti in
časti. Država je imela v njih zdatno podporo,
zatd jim je podeljevala mnogo svobode in pravic.
Tako na priliko so imela poprejšna rokodelstva
svoja lastna pravila in postave, vdeleževala so se
pri državnih in občinskih upravah, ter so imela
pri občnih državnih zborih svoj sedež in svoj glas.
To vse je bilo v onih dobrih starih časih, ko je
še stal prigovor: Rokodelstvo imd zlato dno. —
Za časa službovanja, ko državni knezi še niso imeli
nobenih ali pa prav malo vojakov, so rokodelske za¬
druge (cehi) postavile svojo lastno vojno moč na
noge, katero so iz svojih lastnih pripomočkov zdrže-
vale in je imela ta namen, da je mesta in trge
do njihovih mej varovala pred sovražnikom. Te
rokodelske skupščine ali zddruge so se imenovale
cehi,  pri trgovcih pa bratovščine, ki so bile
osnovane po zgledu rokodelskih društev, katera so
že za časa rimskih cesarjev v Rimu bila sestavljena
iz tacih rokodelcev, ki so zaradi svoje splošne ko¬
risti pri tedanjem ljudstvu več spoštovanja uživali
nego li drugi manj važni in potrebni obrtniki.

40

„Pa je že tak<5 na tem svetu, da ljudje, ki
se do kake časti in občne veljave popnejo, potem
radi predaleč segajo ter si vedno večjih pravic in
večje svobode žele. Bogatini in prevzetniki so se
prepirali v zborih ter cepili v stranke tak6, da
niso mogli ničesa dobrega ukreniti. Da bi se take
nepostavnosti in razpori koj v korenini zatrli,
moralo se je marsikaj prenarediti, kar je bilo po¬
sebno rokodelskim in kupčij skim društvom na ve¬
liko kvaro. Odvzela se jim je njihova politična
veljavnost, mnoge svobodščine in pravice, ki so
si jih bili glede svojih zaslug za občno in državno
korist iz cesarskih rok pridobili. Jedino kar jim
je še ostalo, bilo je privoljenje onih večjidel ne¬
spametnih obredov pri njihovih vsakoletnih roko¬
delskih opravilih, ki so se pa tudi začeli izgublje-
vati, čim bolj se je začelo bližati sedanje stoletje,
v katerej se nam je začela razcvetati zlata svoboda.

„Glejte, vse tako vam je bilo do 1860. leta,
dokler ni bila oklicana nova postava, katera je
prekucnila stare navade in razvade rokodelstvu in
obrtu. Do omenjenega leta so imeli cehi svoje
posebne pravice, po katerih je mogel kdo postati
rokodelsk učenec, pomagač in naposled mojster.
A vsemu temu je bilo konec, ko je presvitli cesar
20. dne meseca decembra 1859. 1. izdal postavo
o svobodi obrta in od te ddbe so popolnem pre¬
nehale poprejšne cehovske pravice. Ta postava
je stopila v veljavo 1. dnč maja meseca 1860. 1.
in ž njo je podeljena posebna dobrota ne samo
mojstrom, kateri so do tega dne svoja rokodelstva

41

izvrševali, nego tudi nam rokodelskim pomagdčem,
pa tudi rokodelskim učencem in njihovim staršem.
S to postavo so rokodelstva in obrti prosti in
vedno več jih bo začelo na svojo roko delati, kar
je za nas rokodelčiče posebne važnosti. Ceh je
bil dober samo za slabe glave in počasne delovce;
svobodno rokodelstvo in obrtnijstvo pa je velika
pomoč prebrisanim glavam in izurjenim delovcem,
kakor smo dandanes mi, ki smo se mnogo več učili
nego li naši predniki. S to postavo so padli okovi,
kateri so oklepali obrtski stan, ter ni treba več
pridnemu delovcu čakati leta in leta, da začne
delo na svojo roko; pa tudi nevošljivi mojster mu
ne more več zaprek delati, da bi ne mogel sam
mojster postati. Rokodelski pomagači niso več
sužnji svojemu mojstru in tudi niso več navezani
na njegovo družino. Vsak lehko dela in se zabava
po svoje ter se mu ni treba zatč bati sitnega
mojstra in njegove zoprne gospodinje. Sicer so začeli
nekateri mračnjaki zbirati se v posebna društva,
katerim katoliška rokodelska društva pravijo, ali
kdo izmed nas omikanih bi pristopil k tacemu
društvu ? Komaj smo se iznebili jednega jarma,
in zdaj naj bi tiščali pod druzega ? Mi rokodel-
čiči nismo več 6ni stari nevedni pomagači, ki so
leta in leta delali tlako sebičnim mojstrom, nego
mi smo se že nekaj učili, dosti smo si ogledali
svetil, ter nam ni treba vdruhov niti teh niti
<5nih.“ —

Tak6 je znal malopridni Jakob svojim to¬
varišem govoriti; ni čuda tedaj, da je njegova

42

zgovornost našega vedoželjnega in še neskušenega
Petra tako preslepila, da je rad v njegovej družbi
sedel in naposled še celd njegov najboljši in naj¬
zvestejši prijatelj bil. Ta prijateljska zveza se
Petrovej gospodinji nikakor ni dopala, a to zaradi
tega ne, ker je razven dobrih Jakobovih sposob¬
nosti in njegovih duševnih zmožnosti poznala tudi
njegovo slabo stran, njegove slabe lastnosti in
pregrehe. Zato se je po pravici bala, da bi ta
hudoben tovariš ne pokvaril dobrega in poštenega
Petra, ki je z najlepšimi lastnostmi prišel v njeno
hišo. Necega dne ga je poklicala k sebi v hišo
in ga je prosila s povzdignjenima rokama, naj se
ne druži več z malopridnim tovbrišem Jakobom,
marveč naj se ga izogiblje, kolikor in kadar le
more. „Bila sem do sih dob,“ rekla mu je poštena
Mlakarica, „z vami popolnem zadovoljna in moram
pripoznati, da se je moj obrt od dnega dne, odkar
ste vi pri meni, močno zboljšal in tudi kupčija
prav dobro napreduje. Za vse to moram biti le
vam hvaležna, ker s svojim izvrstnim delom mojo
kupčijo tako dobro pospešujete; zato je pa tudi
moja dolžnost, da vas svarim pred nevarnostjo,
ki vam preti v vsakej družbi s sosedovim tova¬
rišem Jakobom. Vi imate še čisto, nedolžno in
nepokvarjeno srce, bodite tedaj previdni, da si ga
ne oskrunite v družbi popačenih tovarišev. Hu¬
doben tovariš je največje zlo za nedolžnega člo¬
veka. Do zdaj ste bili še vedno pametni, delovni
in pridni ter z vsemi onimi čednostmi obdani,
ki so pravi kinč poštenemu in dobremu človeku.

43

Ali bi ne bila pač velika škoda za vas takč ple¬
menitega mladega človeka, ako vam bi strup hu¬
dobne tovarišije oskrunil dušo in srce ter vas bi
pripravil ob mir vesti. Dokler imate nedolžno
in mirno vest, dotlej ste srečni in je dobro za
vas, ali gorje vam, kadar vam bo začela vest oči¬
tati to, kar ste zagrešili. Nočem vam na drobno
naštevati, zakaj vam prijateljstvo z Jakobom od¬
svetujem in tega menda tudi ne bote zahtevali
od mene; ako bi pa ravno želeli, da vam povem,
zakaj se mi sosedov Jakob ne dopade in zakaj se
za vas toliko bojim, kadar vas vidim v njegovej
družbi, nu potlej tudi to rada storim, in razkrila
vam bodem vso grdobo, slabosti in grde lastnosti
vašega tovariša Jakoba, da-si ni moja navada ni¬
koli bila kacega človeka obrekovati ali kaj slabega
o njem govoriti. “

Peter je bil pri teh besedah svoje dobre
gospodinje nekako neprijetno zadet in videti mu
je bilo, da mu ti opomini niso bili všeč; a to
zaradi tega, ker ni mogel razumeti, zakaj bi se
izogibal usnjarskega rokodelčiča Jakoba, kateri mu
nikoli nič žalega storil ni. Obljubil je pa vendar
gospodinji, da hoče njeno željo izpolniti in se va¬
rovati, da ne pride v nobeno dotiko več s tacim
človekom, katerega ona iz opravičenih vzrokov
spoštovati ne more.

44

PETO POGLATJE.

Zaspani ponedeljek.

Obče pripoznana in obžalovanja vredna res¬
nica je, da je človeško srce mnogo bolj k slabemu
nego li k dobremu nagnjeno, bodi-si, da je pri¬
ložnost k temu tudi majhena in neznatna, bodi-si,
da so glavni nagibi človeškega srcž še tako dobri
in plemeniti. To žalostno resnico nam potrjuje
Peter sam, ki je imel najboljšo vzrejo domš, pri
svojih starših, ki je bil pobožen in bogaboječ, ki
je imel vse 6ne lepe čednosti, ki so kinč vsacemu
poštenemu mladeniču, a vendar je, kakor bomo
kmalu slišali, zašel na kriva pota, ki peljejo člo¬
veka v nesrečo in pogubo. Tako plemenit in bo-
goljuben mladenič, kakeršen je bil Peter pri od¬
hodu od svojih ljubih staršev, pozabil je vendar
vse <5ne lepe opomine in nauke, kijih  je prejel
od svojega skrbnega očeta in matere, pozabil je
nauke častitljivega gospoda župnika, pozabil na
vse, kar je lepo in plemenito. A človek, ki je
Petra tako naglo predelal, ni bil nihče drug, nego
usnjarski rokodelčič Jakob, ki je znal sicer sladko
govoriti, a vsaka njegova beseda je bila strup ne¬
dolžnim in nepokvarjenim mladeničem, kakeršen je
bil do zdaj še naš Peter. Iz začetka si je Peter
prizadeval,, da bi ustregel svojej gospodinji in hi
ne prišel v nobeno dotiko z Jakobom več, ali vse

45

to ni dolgo trajalo, in njegova prijateljska zveza
s hudobnim tovarišem je bila v najskrajnem času
še trdnejša nego li poprej. Ko je namreč Jakob
čutil mlačnost in nekako odljudnost Petrovo do
sebe ter je opazil-, da se ga izogiblje, prizadejal
si je hudobnež tembolj, da je s svojim prilizo¬
vanjem in hinavščino dobrega Petra zopet k sebi
privabil. To prizadevanje hudobnega tovariša ni
bilo brez vspeha in Petrova gospodinja ni imela
nobenega pripomočka več, da bi to prijateljsko
zvezo med dobrim Petrom in njegovim hudobnim
tovdrišem razdrla ali vsaj nekoliko omejila.'

Od sih dob se je Petrovo obnašanje in nje¬
govo življenje sploh čudovito izpremenilo. Poprej,
ko ni imel še nobenega vzroka, da bi svoja de¬
janja komu prikrival, bil je vedno odkritosrčen in
se je tudi rad razgovarjal z domačimi, a zdaj je
bil resnoben, malobeseden, molčeč in polhen skriv¬
nosti, ter je časi po ves dan sedel pri svojem
delu, da ni niti najmanjše prijazne besedice iz-
pregovoril ne z gospodinjo ne z njenima hčerama,
da — še celo s svojimi tovdriši ne. Bilo mu je vi¬
deti, kakor da bi mu bilo vse veselje iz sred mi¬
nulo in mu vse okoli njega omrzelo. Samo z ve¬
čera po okončanem delu, ko se je bližala ura, da
se snide s tovdrišem Jakobom, povrnilo se mu je
življenje v lice in ko je odhajal po večerji iz hiše,
brala se mu je čna veselost in zadovoljnost z
obraza, kakor takrat, ko je stopil v svojo prvo službo.

Bilo je neke nedelje popčludne, da pride
Jakob v Petrovo čumnato, ko je ta ravno iz neke

46

knjige bral, ter ga povabi, naj bi se šel ž njim
sprehajat.

„Dan je takč lep in krasen, kakor ga že
dlje časa nismo imeli, in pač bi bil neumen, ako
bi ves popoludne tičal v svojej pustej čumnati/ 1
reče zapeljivec v Petrovo sobo stopivši. Peter
položi knjigo na stran in bilo mu je videti, da
mu samota v njegovej čumnati ni ravno po godu.
Jakob to videč, nadaljuje: „Tudi sem že izdelal
načrt za denašnji popoludne ter mislim, da ti bo
všeč, ker moja posebna skrb je bila, da bi le tebi
pripravil obilo veselja. 0

Tiho se splazita iz samotne čumnate po
stopnicah doli in Peter se je skrbno izogibal, da
bi ga nihče izmed domačih ne ugledal, posebno pa
gospodinja ne. To je bila vest, ki ga je opomi-
njevala, da je na slabem potu, ako se podd z Ja¬
kobom v njegovo družbo. Prva stopnja v slabo
tovarišijo je najnevarnejša; kdor prvo stori, ta je
že na tem, da stori tudi drugo in tretjo. Tako je
bilo tudi z našim Petrom, in kmalu bomo videli,
koliko britkosti mu je naredilo veselje, katero mu
je njegov hudobni prijatelj obetal.

Ko sta bila zunaj mesta in sta šla po po¬
košenih travnikih, reče Jakob svojemu tovarišu
Petru:

„Poslušaj me Peter, naj ti povem, kar sem
ti povedati obljubil, kadar bova imela mesto za
hrbtom. Spominjal se boš še gotovo, kar sem ti
že tolikokrat dejal, da to ne kaže pravega fanta,
kdor si ne privošči časi kake vesele ure v svojem

47

življenji. Danes smo, jutri nas ni, a veselje ostane
še tudi potem na sveti, ko nas več ne bo. Zakaj
bi torej ne uživali veselja ? Resnobno in samotno
življenje se dopada le tacemu, ki se je že vsemu
veselju tega svetž odpovedal, a nikakor ne tacemu,
ki ima srce na pravem mestu in take duševne
zmožnosti, kakor jih imaš ravno 'ti. In če se po¬
misli : ti si še le začel živeti; komaj si stopil čez
prag domače hiše, in že misliš delati pokoro; ali
te ni sram tacega življenja? Glej, jaz sem se
danes nekaj izmislil, kar ti bode gotovo všeč, ter
boš z mojim povabilom tudi gotovo zadovoljen.
V Lipovici je danes cerkveni shod, in ravno tj d
sem se namenil s teboj; ondu najdeva silno mno¬
žico kmečkega in gosposkega svetel, zna se, da
tudi veselih fantov manjkalo ne bo, fantov, ki so
zdravega uma in Židane volje, da boš imel gotovo
veselje nad njimi. Ako se ti še ni priraslo srce
in duh na tvojo samotno in zaduhlo čumnato
zgoraj pod streho, in še nisi popolnem zatrl v
sebi onih sladkih občutkov, ki jih ima vsak zdrav
in vesel človek v sebi, kadar sliši godbo in veselo
petje, ter gleda, kako veselo se pleše in kegljd
pri vrčku dobre pive ali pa pri kozarcu dobrega
vina, potlej mislim, da mi boš vedno hvaležen za
oni trenotek, ko sem stopil danes k tebi v čum¬
nato in te povabil s seboj v veselo družbo, da
uživaš veselje in življenje naših tovarišev iz vseh
stanov rokodelstva/*

Peter, katerega je njegov tov&riš Jakob že
vsega na svojej strani imel, ni se branil temu va-

48

biln. Šla sta tedaj skupaj in bila sta za dobre
pol ure v veselej družbi razuzdanih rokodelčičev
in drugih veselih fantov, kateri so ju, posebno pa
usnjarskega Jakoba z gromovitim veseljem v svojo
sredo sprejeli.

Peter zaradi, ko ugleda to divje razsajanje,
vsakovrstne neumnosti in šale svojih novih to¬
varišev, ki mu so od vseh strani roke podajali,
pozdravljali ga in hvalili, da se vendar jedenkrat
njihovega veselega življenja vdeležuje. Vsacega
izobraženega človeka, ki bi bil videl nespodobnosti,
ki so se tu godile, moralo bi biti sram, da je
nazoč v takej družbi in posluša pogovore, ki se
ne pristujejo nobenemu človeku, najmanj pa mla¬
deničem v najlepšem cvetji njihove dobe. Zato
je bilo Petru takdj videti, da ne najde v tej to¬
varišiji čnega veselja, kakor ga ima njegov brez¬
božni tovdriš Jakob. Da, še celč nek notranji
glas mu veluje, da bi zanj najboljše bilo, ako se
takčj zgubi iz toliko nesramne druhali. Ali Peter
ni imel dovolj poguma, da bi storil še o pravem
času, k čemur gaje  njegova dobra vest opomi-
njevala. Njegov zapeljivec pa je tudi takoj zapazil
ta notranji dušni boj svojega zapeljanega prijatelja
in zato si je vse prizadejal, da bi ga pripravil v
boljšo voljo. Opominjal je surove tovdriše na to,
da je treba držati red in dostojnost, ter je pazil
strogo, da se ni godilo kaj tacega, kar bi ne
ugajalo njegovemu še ne popolnem zapeljanemu
tovdrišu Petru. To so bile dobro in s prevdarkom
razpoložene mreže, da bi se ubogi Peter, ki ni še

49

imel nobenih skušenj, toliko poprej vjel vanje.
In tak<5 je tudi bilo. Peter se je polagoma pri¬
vadil vesele družbe, in ko je začela preobila opojna
pijača tudi v njegovej glavi vreti, bil je kmalu
jeden najveselejšib izmed razgrajajočih tovarišev
ter pripravljen k vsemu, kar je ta druhal počela.

Na kegljišči naj bi se začelo proščenje, tak<5
so si mislili ti razgrajači. Brž po dokončanej
popčldanskej službi božjej začelo se je kegljati, in
tu ni bilo veselju ne konca ne kraja. Vse je
vpilo in vriščalo, kakor da bi bilo vse obnorelo.
Keglji so padali, rokodelčiči vpili in razgrajali,
da je daleč na okoli gromelo. Peter, ki ni bil
še nobene igre vajen, je iz začetka le gledal,
ali kmalu so ga pregovorili tov&riši, da je tudi
on začel kroglo metati. Mnogo smeha je bilo iz
začetka, ker je Peter, pri kegljanji še zel6 nev-
kreten, kroglo vedno le ob stran metal. Pozneje
se mu je posrečilo, da je tudi on po naključji
nekoliko kegljev podrl ter nekoliko denarja z mize
pograbil. To mu je bilo v spodbudo, da je tem
pridnejše igral. Naposled ga je še celč jezilo, da
se je bližal večer, ki bo napravil konec veselej
igri, katera se mu je v kratkem času tako zel<5
prikupila.

Ko se je zmračilo, začel se je v bližnej
krčmi ples. In Peter tudi tu ni zaostajal za
svojimi tov&riši; kakor se je hitro navadil keg¬
ljati, tako je tudi pri plesu pokazal kmalu svojo
spretnost ter vedno večje veselje za take in jed-
nake zabave.

4

50

Da-si nikakor ne očitamo mladini, ako se
vdeležuje veselih iger in poštenih zabav, vendar
moramo tukaj opomneti, da je Peter vedno bolj
in bolj pozabljal lepih naukov ter se tem globo-
keje potapljal v pregrehe in razuzdano življenje.

Ko so se veseli fantini plesa že naveličali,
vsede se jih nekoliko skupaj, da si v razgovorih
in petji ostali del noči prikrajšajo. Zna se, da
jim vina in ola (pive) ni primanjkovalo, a naravni
nasledek vsega tega je bil, da se je dozdanje ve¬
selje izpremenilo v vpitje in surovost, ter se je
pozabilo na vse, kar se tiče sramožljive in blage
nrave po božjih in človeških postavah, na katerih
sloni vsa človeška združba. Tudi Peter se je ob¬
našal po zgledu svojih tovarišev, — dokaz, kako
naglo požene pregreha v človeškem srci in kako
hitro se razširja, ako se še tako majhna kal za¬
sadi vanj.

Njegova denašnja nevgnanost in razuzdanost
pa ni ostala brez neprijetnih nasledkov. Od pre-
obile, nenavadne in raznovrstne pijače, od vročine
in tobakovega dima, kakor tudi od divjega in ne¬
prestanega vpitja začelo se mu je v glavi vrteti.
Napala ga je taka slabost, kakeršne se še nikoli
spominjal ni. Vse, kar je bilo v sobi: skrinje,
stoli, mize, klopi, kozarci, steklenice, sveče, —
vse se mu je zdelo, kakor da bi plesalo pred nje¬
govimi očmi. Bilo mu je takč slabo, da je že
skoraj na smrt mislil. Gotovo bi se bil zaradi svo¬
jega denašnjega pregreška kesal, ako bi bil v tem
trenotku zmožen le količkaj pametnega misliti.

51

Naposled onemore ter se zgrudi pod mizo kakor
je bil dolg in širok. Tovariši se mu strašno za-
krohotajo, ter ga puste ležati pod mizo, kamor
je bil padel.

Ko se čez dlje časa prebudi in okoli sebe
pogleda, zel6 se zavzame, videč, da leži v hlevu
na starej, umazanej slami. To mu je bilo dosti,
da se je včerajšnega dogodka živo spominjal, kar
mu je njegovo slabo vest še bolj obudilo. Sram
ga je bilo, in njegovo sinočnje obnašanje mu je
težilo srce. A pri vsem tem ni bilo videti solze
v njegovih očeh, ki bi mu bila olajšala srce; čast
in poštenje, ki ju je prinesel iz doma, ti dve lepi
čednosti, bile ste zgubljeni.

Ko je bil Peter v taeik dušnih britkostih,
odpr<5 se hlevna vrata in sosedov Jakob se pri¬
kaže. „Nu, kako si?“ vpraša ga prijazno se smi-
joč, ter mu v roko seže. „Ali ti je že kaj boljše?
Mene je že res skrbelo, ko sem videl, da si takč
bled, posebno pa nekako ves zmešan in vrtoglav.
Veš kaj, tega je le tvoje dosedanje tiho in mirno
življenje krivo, ker nisi bil še ničesar privajen.
Vse skupaj ni bilo druzega nič, nego majhena
dobra volja; — i nu, je že tak6 na tem svetu,
da moramo vsako veselje poplačati s kako gren-
k6bo. Slabo ti je pa prišlo le od tistih par kap¬
ljic 61a, ki si jih preveč popil, in pa od tobaka,
ki si ga prvič v svojem življenji kadil. To je,
ljubi moj, šola, katero se vsak pravi rokodelčič
izučiti mora; kadar se tudi ti vsemu temu priva¬
diš, nu potlej bo vse dobro, — drugič, primaruha!

4 *

52

ne bo od tvoje slabosti ne duha ne sluha. I glej
ga no, kako me debelo gledaš, kakor da bi ti
kure kruh snedle ? Menda vendar ne boš zaradi
tega obupal, da si bil jedeukrat v svojem življenji
prav Židane volje in si za nekoliko ur svoje ne¬
umno filistrovanje na klin obesil ?“

Peter, ki se je bil v tem iz slame vzdignil
in si svojo obleko malo očedil, obrne se nejevoljen
od svojega tovžriša Jakoba. Ko ga pa ta nepre¬
nehoma poprašuje, zakaj je tako tih in molčeč,
odgovori mu Peter z osornim glasom:

„Veš kaj ? najljubše bi mi bilo, ako bi mo¬
gel včerajšni dan izbrisati iz svojega življenja,
tako težkd mi je pri srci, kadar koli se spomnim
svoje lehkoumnosti. A vsemu temu si ti največ
kriv, in ravno zato bi rad, da bi te ne bil nikoli
videl in bi ne bil nikoli prijateljstva s teboj sklenil."

„Čimd vse te litanije ?“ zavrne ga Jakob,
katerega so se bile Petrove besede vendar neko¬
liko prijele; „mar mi vendar ne boš zameril, ker
sem ti dal svet, da bi jedenkrat iz svojega dol¬
gočasnega življenja vsaj za nekoliko trenotkov
stopil v družbo veselih fantov, mojih in svojih to¬
varišev ?“

„Da, da, v družbo veselih fantov," odvrne
mu Peter s poprejšno nejevoljo, „bolje bi bilo,
ako bi rekel, da smo se osramotili in zaničevanje
zaslužili od vsacega poštenega človeka! O kako
sem vendar nesrečen, da sem bil v svojem živ¬
ljenji samo jedno uro tako slab in sem se dal
od svoje lehkoumnosti tako daleč zapeljati!"

53

„Cenčarije!“ odgovori Jakob, ter se kot star
hinavec zaničevalno zakrohotš,; „ti si za jezuite
kakor nalašč ustvarjen! Njim bi pač leliko v čast
služil! — Ha, ha, ha! Ali je vendar kdo že kaj
tacega slišal ? Fantin se kesii, ker je kozarec Sla
čez potrebo izpil, kakor kaka stara baba, ter
se mrgodi, kakor da bi bil človeka ubil? Sram
te bodi! saj si vendar že davno otroško srajco
slekel, pa zaradi takih malenkosti toliko bedarij
uganjaš. “

„Obžalujem te, da se tudi ti ne kesaš,“ od¬
vrne mu Peter, ter se po čelu udari in z objoka¬
nimi očmi nadaljuje: „Moja čast, moje dobro ime,
— vse je zgubljeno. Kaj bodo ljudje rekli, kaj
si bo moja dobra gospodinja mislila, ki me je
tako rada imela in me pazila, kakor bi bil njen
otrok? Vse mesto bo s prstom za menoj kazalo
in mi mojo pregreho očitalo."

„Res je,“ reče Jakob, „ako bi vse mesto o
tem kaj znalo, ali moja skrb je, da o celej do-
godbi živ krst niti besedice ne izve. A ti se uto-
laži ter ti ne bodi žal, da si z nami sinoči neko¬
liko čez mero pil in si pri tej priložnosti svojo
dobro voljo pokazal. Potrebno se mi pa vendar
zdi, da ti malo razjasnim, kar so tvoje oči sinoči
tako strašnega videle. Poslušaj me tedaj! Bili
smo veseli in dobre volje, ter nismo nikogar raz¬
žalili ; ker smo pa nekoliko več pili, kakor po na¬
vadi v celem tednu vidimo, postajali smo prezgo¬
daj zaspani, in — tu sem v hlev so nas djali, ker
v krčmi niso imeli dovolj postelj za nas vse. To

64

so tedaj vse 6ne strašne pregrehe, zaradi katerih
ti zdaj toliko neumnosti uganjaš! A zdaj mi od¬
kritosrčno povej, ali mar nisi bedčk, da si zaradi
tacih malenkosti toliko prizadevaš ?“

„A odkod ti semkaj prideš, ako si tukaj pri
meni spal?“ — vpraša Peter, ter na Jakobove
besede globoko a vendar nekoliko mirnejše vzdahne.

„Nu, ker sem že poprej znal, da se boš ti
tako po otročje obnašal, kakor da bi te bili pri
tatvini hrušek zasačili, zato sem tudi nekoliko
poprej vstal in sem šel v krčmo, da prepovem
govoriti kaj o našej sinočnej veselici. Kekel sem,
da nikoli več ne pridemo sem, ako se le količkaj
izve, da smo sinoči malo preveč rojili. “

„Ti zmirom govoriš, da nas je več tukaj
prenočilo ?“ vpraša Peter; a Jakob mu niti bese¬
dice ne reče nato, nego odpre vrata od hleva in
zdaj še le ugleda Peter šest do osem svojih si-
nočnih tovarišev, ki so na slami ležeč še vsi prav
trdo spali.

„Bog daj," reče Peter natihoma sam v
sebi, ko to druhal ugleda, — „da bi ljudje, ki
me poznajo, prav nič ne slišali o tem, kar se je
sinoči godilo!" Pri teh besedah podž, Jakobu rok6
v pomirjenje ter se mu zahvali za njegovo skrb
in previdnost. „A zdaj grem naravnost domčv na
svoje delo, ter svojo pošteno besedo zastavim, da
se nikdar več ne bodem tako slabo obnašal."

„Oho, ljubček moj, tako nas pa vendar ne
bodeš zapustil," reče Jakob smijoč se, „to bi bil
pač čuden rokodelčič, kateri ši jednega dneva v

55

letu ne bi v počitek privoščil. Ne bodi vendar
šieva in otresi se že jedenkrat svojih otročarij,
ki ti branijo vsako veselje v cvetočih letih tvoje
mladosti. Poslušaj me in pokaži se, da si vreden
imenovan biti naš tovdriš in prijatelj!“

Peter se nekaj časa brani, ali zgovorni Jakob
ga naposled s svojimi zvijačami vendar nato pri¬
pravi, da se odloči z družbo pognati tak6 imeno¬
vani „zaspdni ponedeljek. “

Veselo vpijoč se vrnejo razuzdani fantini v
krčmo, kjer se, kakor včeraj, posedejo okoli mize
in zopet iz polnih vrčkov 61 (pivo) podirajo, da
je bilo veselje. In — kar pri tacih priložnostih
nikoli ne izostane — začelo se je napivati zdaj
temu zdaj čnemu na zdravje, a naposled se je za¬
čelo še pobratinstvo, in tako se je Peter kmalu
seznanil z vsemi navadami fantovskega življenja.

Ali vse to še ni bilo dosti. Denašnja zabava
se ne sme tako mirno izvršiti, kakor včerajšna.
Dva iz družbe, posebno surova in zabavljiva roko-
delčiča, ki sta pri kvartanji precej denarja zgu¬
bila, začela sta se prepirati in drug druzemu
očitati goljufijo. Ta njuni prepir je postajal vedno
hujši. Močna pijača je razvnela njune živce, in
kmalu sta se začela pretepati ter drug druzemu
zaganjati v lase, da ostali tovdriši niti znali niso
zakaj in kak6 ?

Zna se, da so si Peter in drugi njegovi to¬
variši mnogo prizadejali, da bi mir naredili med
razburjenima tovarišema, ali zamdn! Pijana roko¬
delska pomagača nista hotela mirovati, nego še

56

bolj besna skočita drug v druzega ter se bijeta z
debelo pestjč, kakor da bi bila slepa. Nobeden si
ne more obladati jeze ter tareta in drobita vse,
kar jima pride pod roke. To strašno lomastenje
in zabavljanje na ostale vrstnike, ki so ju hoteli
miriti, razkači še druge tovariše in kmalu se
prične splošni pretep v krčmi. Zdaj se ni več
gledalo, kdo je kriv ali nekriv nastalega prepira,
nego z grozečimi, povzdignjenimi pestmi se je ma¬
halo na okrog, ne brineč se, kam in koga da za¬
dene. „Mirujte in ne delajte tacega hrupa, kakor
da bi vsi obnoreli 1 ', vpije Peter ter skoči zdaj tu
zdaj tja, da bi prestregel kak udarec. Ali ravno
to je bil še le pravi ogenj v streho. „Kdo je pa
tebe najel, da nam boš nauke dajal, katerih nam
ni treba," kriči drug pretepač nad pomirljivim
Petrom, „ven ž njim Skozi vrata!“ Peter se po¬
tisne v kot ter mirno gleda od strani to besno
divjanje pijanih rokodelčičev. Ali vendar, da-si je
miroval ter se ni dalje več vmešaval med prepir
in pretep, dobi tudi on nekaj, da se je ves čas
svojega življenja spominjal „zaspžnega ponedeljka."

Jeden izmed razdraženih divjakov zagrabi
težžk kozarec, hoteč ga svojemu sovražniku zaka¬
diti v glavo, ali roka se mu izpodinuzne in ko¬
zarec trešči v Petrovo glavo. Peter strašno zavpije
ter se kakor mrtev na tla zgruzi. V prvem tre-
notku so res mislili, da je Peter dušo izpustil,
zatč ga odnesč v stransko sobo ter pokličejo zdrav¬
nika, naj bi ubozega Petra, ako mogoče zopet k
življenju obudil.

57

Kakor bi odrezal, ohladi se pijanim poba¬
linom vroča kri ter jo tihotapsko drag za drugim
pobrišejo iz krčme, a dne, ki so bili vzrok krva¬
vemu pretepavanju, primejo žandarji ter jih od-
vedo v ječo, da prejmd zasluženo kazen.

Takč je bil končan ,,zaspdni ponedeljek 11 , ki
je Petru, kakor bomo slišali dalje, toliko slabih
nasledkov prinesel.

ŠESTO POGLAVJE.

Daljni nasledki lelikomišlj enega
življenja.

Tri tedne pozneje —■ bilo je v nedeljo pred-
poludne — vidimo Petra globoko zamišljenega iti
iz cerkve proti domu. Bil je bled in prepaden,
kakor bolnik, ki vstane iz nevarne, hude bolezni.
Ali, ker vemo, da Peter ni bil smrtno bolan, nego
le hudo ranjen, zato tudi lehko uganemo, od kod
mu so bleda, prepadena lica. Nosil je namreč
še vedno obezano glavo in je tudi še potreboval
zdravil za svojo rano.

Peter je dva dni ležal brezzavesten pri krč¬
marji v Lipovici. Še le tretji dan so ga pripeljali
na z voli vpreženem vozu v hišo njegove gospo¬
dinje, vdove Mlakarice. Ko je ta slišala o ne¬
srečnem dogodku, rada mu je postregla, da-si jej

58

je bilo zel<5 hudo pri srci, da je Peter njene opo¬
mine in njene lepe nauke tako lehkomiselno pre¬
ziral. Nadejala se je vendar še vedno, da se bode
poboljšal in ga bo ta nesrečna dogodba izmodrila
ter pripeljala zopet na pravi pot njegovega živ¬
ljenja. Pri vsem tem je pa bila dovolj pametna,
da mu ni zdaj še ničesar očitala, nego tolažila ga
je s tem, da se mu je nesreča le po naključji
pripetila. Z ljubeznjivo pomočjo dobre in usmi¬
ljene gospodinje so je rana že toliko zacelila, da
je Peter danes, tretjo nedeljo po dnem krvavem
dogodku, že lehko v cerkev šel, ter se ondu Bogu
v pobožnej molitvi zahvalil, da ga je otel go¬
tove smrti.

Ali ravno zaradi te preljubeznjive postrežbe
se je Peter svojega pregreška bolj sramoval, nego
li da bi bil Bog zna kake litanije slišal iz ust svoje
gospodinje, ali pa še celč da bi bil iz službe pognan.
Spoznal je, da je kazni in zaničevanja a nikaker-
šne ljubezni vreden. Ta misel ga je vedno mučila,
kadar koli se je spomnil na to sramotno dogodbo
in je začel premišljevati, kako bi se s častjo iz¬
vlekel iz neprijetnega položdja, kamor ga je nje¬
gova lehkomiselnost zapeljala.

V tacih mislih zavije Peter ravno za ogel
neke hiše. Zdajci čuje za seboj korake in glas
znanega mu človeka. Takčj postoji za nekoliko
trenotkov.

Ko se ozre, z nejevoljo ugleda usnjarskega
rokodelčiča Jakoba, ki je z veliko kitico cvetic za
klobukom naravnost proti njemu mahal.

59

„He, da si mi zdrav! — ti oživljeni mrlič!
Kako si? Kako je s tvojim zdravjem? Kes ni
lepo od tebe, da svojemu najboljšemu prijatelju
niti besedice ne poročaš o sebi.“

„1, kaj bi ti poročal?" odvrne mu hladno¬
krvno Peter, „vsaj znaš dobro, kje stanujem. Ali
ni pač smešno, da ti mene,  ki sem bolan, opo¬
zarjaš na najino prijateljstvo, katero ti, ki si
zdrav, popolnem zanemarjaš ?“

„Le počaj, ljubi moj, to je vse drugače! Ti
dobro znaš, da jaz„tvojej gospodinji nisem po
volji, da-si ne vem in se tudi spčmniti ne morem,
kdaj in kako sem se jej zameril. Baba se drži,
kadar koli jo nagovorim, kakor da bi bil sam pe¬
klenšček iz pekla, ali pa vsaj največji hudobnež
na tem svetu."

„Ti pa vendar vse preostro sodiš," reče Peter
Jakobu. r Moja gospodinja je res časi govorila in
tudi grajala nesramno obnašanje in druge nespo¬
dobnosti rokodelskih pomagdčev, a govorila in gra¬
jala je vselej le splošno, ter se ne morem spčmniti,
da bi bila kdaj kako ime, posebno pa tvoje iz¬
govorila. “

„Be be be!" odvrne mu Jakob, „kacega
druzega lehko za nos vodiš, ali mene ne, ki vso
stvar bolje umejem, nego li ti. Tvoja gospodinja
je prava kača, katera v mojih oččh niti najmanj¬
šega zaupanja ne zasluži. Ako si odkritosrčen
človek, moraš pripoznati, da govorim resnico;
drugače pa, ali jo ti premalo poznaš, ali si pa
farizejec, ki nalašč z gospodinjo v jeden rog

60

trobiš. Zakaj?  nu, to ti sam najbolje znaš; da
ti pa tvoje obnašanje ne gre prav iz srci, to je
tako gotovo, kakor gotovo se jaz Jakob Buvač
imenujem.

„Kar se mene tiče," odgovori žalostno Peter,
moram ti odkritosrčno povedati, da je oboje laž.
Meni je moja gospodinja že toliko dobrot skazala,
da jej moram biti hvaležen, ter nikakor ne ume-
jem, zakaj bi jo opravljal, ker je tudi drugače
najboljša in najpridnejša gospodinja v celem kraji.
Vse jo spoštuje in časti, ker je poštena in delovna
žena. A jaz tudi ne smem pozabiti, da si pri
n j e j svoj kruh služim."

„Ha! ha! ha! zopet jedna neumnost več,“
smeje se Jakob, „govoriš, kakor da bi ti bil ves
svet zaprt in samo Mlakarjeva hiša odprta! Zna se,
žena je prilizljiva dosti, posebno — ako je človek
ž njo sam. A za hrbtom, to jaz le predobro znam
iz skušnje, ni odkritosrčna ter obrekuje poštenega
človeka, kolikor le zna in more. Ona je že meni
in tebi mnogo škodovala na dobrem imenu, česar
nikakor ne moreš tajiti, ako si odkritosrčen proti
meni."

Omenili smo že, kako neprijetno je delovala
dogodba v Lipovici na Petrovo srce, in to še po¬
sebno glede na prijazno postrežbo njegove gospo¬
dinje. Jakobove besede so ga v tem še bolj raz¬
vnele. Porodi se namreč v njegovej duši neka
prevzetnost in častilakomnost, kakeršne poprej ni
bilo v njem. „Jakob ima vendar le nekoliko prav,"
mislil si je zapeljani Peter, „akoje to sladko lice

61

moje gospodinje proti meni znabiti le hinavstvo,
a njena ljubeznjiva postrežba samo zaradi tega,
ker mojih rok potrebuje?! Meni se dozdeva, da
mi je bila časi mnogo bolj neprijazna, nego li
zdaj, ko bi morala z menoj biti najbolj nezado¬
voljna. To stvar moram na vsak način tako ukre¬
niti, dajo  spoznam, in če je resnica, kakor si
mislim, nu potlej si naj le druzega voditelja išče
svojemu rokodelstvu.“

Petrov zapeljivec, ki je takčj opazil, da že
žrjavica pod pepelom tli, položil je zopet nekoliko
goriva, ter je z vso močjo vanj pihal, da bi se
le skoraj plamen vnel. Z vso svojo zgovornostjo
si je prizadeval, da bi Petra zase. pridobil. Kakor
že večkrat poprej, takd mu je tudi zdaj Peter
obljubil, da bo resno prevdaril njegove besede in
se tudi po njih ravnal, ako pride do tega, da nje¬
gova gospodinja dela le v svojo korist ter ni od¬
kritosrčna proti njemu.

Da bi se ne pokazal slabega otroka, začel
je nekako bolj možko govoriti. Rekel je:

„Kar moja gospodinja o tebi  slabega go¬
vori, to mi je takč malo znano, kakor od druge
strani dobro znam, da o meni prav nič slabega
govoriti ne more — izvzemši, to se zna, one sra¬
motne dogodbe pri krčmarji v Lipovici. Ako se
pa res kaj slabega o meni govori, nu to mi je le
v kazen za mojo lehkomiselnost, in sam sem si
kriv, ako se pritožujem o svojej osodi.“

„Primaruha, zdaj si pa lepo govoril, prav
lepo,“ reče Jakob, kateremu pa te Petrove besede

62

Se niso vsega poguma vzele, ker je dobro čutil,
da se Petrovi notranji občutki nikakor ne vjemajo
s tem, kar je z besedo povedal. „A zdaj me po¬
slušaj, kaj imam jaz tebi povedati,“ reče mu, ter
ga prav prijazno prime pod pazduho. „Bodi-si že,
da je tvoja gospodinja taka, kakeršno opisuješ, ali
vendar ostane baba le baba, jezikava, zvita, in
hudobna. Poslušaj, kaj ti povem: V nedeljo,
danes pred osmimi dnevi, pride Jožko, ki se pri
nas uči, doli v del&rnico k meni ter mi pravi, da je
klobučarica, vdova Mlakarica, zgorej pri našej
„stari.“ Tepec, porečem mu, kaj to meni mar?
Ali prebrisani deček se je modro držal ter mi
odgovoril: „1 kaj bi vam drugače pripovedoval,
ako bi se zgoraj ravno od vas ne govorilo!“ „0

meni ?“ vprašam. „Da, da, od vas,“ reče mi in še
take stvari, katere bi vi morali slišati/ 1  — „Nu le
povej mi, fantč,“ rečem mu, „da slišim babje kvante/ 1
„Najpoprej,“ pripoveduje Jožko, „razgovarjale sta
se o splošnih zadevah : kako se kaj počutita, o
vremenu, in o več tacih neumnostih; potem pa
vpraša naša gospodinja Mlakarico, kako je kaj s
Petrom zadovoljna, kaj dela in kako je z dno so¬
drgo, ; ki je toliko hrupa naredila v Lipovici. Ali
se je Peter že poboljšal i. t. d. Škoda, res škoda
za Petra, reče Mlakarica, da je prišel v kremplje
vašemu Jakobu. Fant je bil pošten, priden, skrb-
ljiv in mojemu obrtu najboljša podpora. Tacih
delovcev se le malo dobi po svetu. V zadnjem
času je žalibog postal malo manj odkritosrčen in
nekako neobčutljiv aa dobre besede, ali vendar je

63

še zmirom priden in svojemu delu kos ter tudi
še rad posluša modre, izkušene svete, bodi-si, da
jih dobi od koder koli. In ravno zaradi tega mi
je treba na marsikaj pozabiti ter večkrat oko za¬
tisniti, kjer bi krepke besede bilo potreba. Kar
se tiče žalostnega dogodka v Lipovici, rečem samo
toliko, da se mu je prav zgodilo, da je naletel
na toliko nesrečo in sramoto; to ga bo menda
izmodrilo, da postane odslej boljši in pametnejši
človek. Meni je le za čas, ki sem ga s pokla-
danjein mrzlih obkladkov zgubila, a bom si ga že
na drug način znala pridobiti; večjega truda in
drugih troskov pa nisem imela. Ako bi ga pa ta
žalostna skušnja ne izmodrila, ter bi se on zopet
upal v tako razuzdano življenje, nu potlej mi je
pač vse jedno, bodi-si že Peter ali kdo drugi, da
ga za vselej poženem iz svoje hiše.

„Toliko o tebi,“ nadaljuje Jakob, „a zdaj
poslušaj še, koliko je znal pobalin pripovedovati
o meni. „Vaš Peter,“ pripoveduje mi dalje, „je v
primeri z mojim vedno pijanim Jakobom, kate¬
remu hudobija iz oči gleda, vendar še pravi angel.
Z Jakobom mi dlje časa ni več mogoče obstati.
M je nobene nedelje niti nobenega praznika, da
bi se ta slep&r kakor čep pijan domov ne pri¬
klatil, a ponedeljka še nikoli bilo ni, katerega bi
on s pijančevanjem ne obhajal. Pač da se temu
dnevu ne pravi zastonj „z asp & ni ponedeljek, 1 '
ker naš Jakob prinese malo ne vselej krmežljive
oči domčv, a po obrazu polno modrih marog, ki
mu se vse leto poznajo. V poslednjem času pa

64

mi ni več mogoče prenašati tega človeka in le
zavoljo njegove izurjenosti v delu ga še trpim pri
hiši, drugače hi ga že davno z odgonom pognali
iz našega kraja.“

Tristo medvedov! kako me je to razjezilo.
Molči! pravim pobalinu, ter mu zaženem četrtak
v glavo, da je zazvenelo, kakor bi kdo udaril ob
struno na kakih velikih goslih. Kupi si za denar
žganja, ali pa kos kruha, ter ne pripoveduj nikomur
tega kar si slišal. A jaz ves razkačen skočim s svo¬
jega stola ter jo vderem naravnost v sobo do
bab, kjer ste še vedno skupaj sedele in čenčale.
Brez posebnih ovinkov, strašno razgrajajoč in s
pestjd ob mizo bijoč, sem jej kar naravnost delo
odpovedal. Ni treba, rečem, občini delati z menoj
posebnih troskov, da bi me izpod vaše strehe od¬
pravila z odgonom; Jakob gre sam rad, in bo že
kje drugej našel gospodarja, kateri ga bo spo¬
štoval in čislal po zaslužku ter ga ne bo oprav¬
ljal po babjih jezicih in deval v zobč učečih se

pobalinov. — In glej, ljubi moj, že imam kitico za
klobukom! To je znamenje, da jo že jutri ali po-
jutranjem po svetu odrinem. A ti Peter, dobro bi
storil, da me posnemaš. Najine razmere so ne¬
kako Jednake, a gotovo nobeden izmed naju ne
izgubi ničesar, ako temu gnezdu hrbet pokaževa.
Pot bode nama gotovo prijeten, ker sva si vendar
že precej časa prijatelja/'

Peter je stal kakor okamenel ter je vse to

mirno poslušal, a Jakob je še vedno skušal s

svojo zgovornostjo opisati veselje skupnega popo-

65

tovanja. ,,Znabiti se je pa Jožko zlagal, ali vsaj
napačno razumil to, kar je tvoja gospodinja go¬
vorila, “  pridene Peter, ali Jakob kaj tacega niti
slišati ni hotel. Naposled reče Peter: „Res je, če
je tako, kakor mi pripoveduješ, najbolje bo za mene,
da tudi jaz svoje delo druzemu odstopim; vsaj že
tako nobenega veselja nimam v tej hiši. Ako je
pa gospodinja vrhu tega še hinavka, potlej je naj¬
bolje, da jej delo takdj odpovem in svojo srečo
kje drugej poskusim. “

Zdajci slišita, kakor da bi se bil kdo natihoma
mimo njiju splazil. Ogledavši se, ugledata hčer
vdove Mlakarice, katera je mimo njiju šla, ter je
lehko slišala vse, kar sta se pogovarjala.

„Aj, to je izvrstno!“ reče veselo Jakob, ter
si veselja roki mane. Slišala  je naju, in gotovo
bo materi pripovedovala najin razgovor. In če bi
tudi tega ne storila, vendar je že to za tebe velika
pregreha, da te je videla z menoj kramljati!

"V tacih razgovorih prideta do hiše, jkjer je
stanoval Peter. Pred vrati si sežeta v roki, na-
ročevaje si, da se popoludne snideta v gostilnici
„pri belem volku“ ter se ondu pogovorita o svo¬
jem odhodu.

*

* *

Dva dni pozneje — bil je prav lep jesenski
dan — odideta dva rokodelčiča skupaj iz mesta J.,
kjer sta služila. Na licih jima je bilo videti,
da sta vesela in popolnem zadovoljna, kar je bilo
pri obeh graje vredno, ker prvi je bil že prestar

5

66

za tako veselje, a drugi je pa v poslednjem času
dovolj žalostnega in britkega poskusil, kar bi mu
bolj v žalost nego li v veselje in zadovoljnost mo¬
ralo biti.

Ko sta bila iz mesta, zvonili so ravno zvo¬
novi, in zdaj je bilo Petru nekako težko pri srci;
zvonovi mu niso tako prijetno in pobožno na uhd
doneli, kakor takrat, ko je v mesto prihajal; zdelo
se mu je, kakor da bi mu peli: „Potuj, potuj,
saj se nikoli več ne povrneš!“ Ali kdor ima takd
veselega tovariša, kakor je bil Jakob, ne premišlja
takih stvari. V takem človeku se vsa prijetna ču¬
tila nekako otujijo, naposled še ce!6 zatrd.

Pač se je obema čudno zdelo, da sta svoje
delo tako lehko in tako hitro odpovedati mogla.
Gospodinja, takd sta oba modrovala, znala je že
poprej o najinem dogovoru na ulici. In res je bilo
temu takd. —- Ko je hotela pri kosilu izplačati
Petru to, kar si je čez teden zaslužil in ga zaradi
Jakobove družbe novič posvariti, kako se je za¬
vzela, ko jej Peter razodene, da gre zdaj zopet po
svetu, a to zaradi tega, ker se želi v svojem ro¬
kodelstvu še bolje izuriti in svoje znanje z no¬
vimi skušnjami pomnožiti.

Gospodinja je bila tako malo pripravljena
na to odpoved, da ni niti besedice rekla, še eel<5
po vzroku te nagle odpovedi ni vprašala. Pozneje,
to se znd, slutila je po kitici na Jakobovem klo¬
buku, da sta obd skupaj nekaj zduhtala in da je
Petrovej odpovedi kriv le njegov hudobni tovariš
Jakob. Zel6 je obžalovala mladega človeka, ki

67

se je tak<5 lehkoumno dal zapeljati hudobnemu
tovarišu ter je tako naglo dirjal v brezno svoje
nesreče.

A čimu bi to stvar razpravljali globokeje in
si glavo trli s tem, zakaj se je Peter dal tako
naglo zapeljati? Mar ni Peter šel v svet, a za
rokodelske fante pač ni nič lepšega niti veselej¬
šega, nego je popotovanje ? Vse sladkosti njego¬
vega prvega popotovanja so mu stopile zdaj zopet
živo pred njegovo dušo. Še celč mirni gozd s
prijetnim ptičjim petjem! Oni potoček, kater
mu je tolikokrat žejo ugašal in pri katerem je
zadnje ostanke domačega kruha povžil, ki mu ga
so mati z druzimi rečmi vtaknili v popotno tor¬
bico, — stal je živo pred njegovimi očmi.

Mlado vročo kri v žilah in pa nekoliko pri¬
hranjenega denarja v žepu, neodvisnost od ljudi,
— kako bi pač bilo mogoče misliti na kako gren-
kost v življenji ? Naša popotnika sta šla vesela
in zadovoljna vedno dalje gvoj pot iii kmalu so
ugasnili poslednji občutki v njunih srcih po pri¬
jaznem mesticu in njegovih prebivalcih. Kadar
ju je žeja poprijela — a ta bolezen se rokodelskih
pomagačev kaj rada poprijema — zavila sta jo
naravnost v kako krčmo ob cesti ali pa v kako
prenočišče, kakeršnih je povsod ob cestah več nego
li dosti. P&glovec Jakob je znal prigovor, katerega
se je redno držal ves čas svojega življenja in ta
je bil:

„Pred svojo smrtjo vse zapij,

Za drugo naj ti brige nl“ —

5 *

68

in tako se je zgodilo, da sta največ po krčmah
in žganj arij ah sedela, posebno Jakob, ki je bil
vedno žejen, ter si žeje ni mogel ugasiti, dokler ni
zadnji cvenek po goltu splaval. Za živež jima ni
bilo dosti mar, ker jima je jesenski čas dal dovolj,
priložnosti, da sta si želodec napolnila. Jakob je
metal debelo kamenje po drevesih, in če je s hruš¬
kami, jabolki ali češpljami tudi kaka veja na zemljo
priletela, to mu je bila mala skrb, — rekel je:
dobri Bog bo že tak<5 ukrenil, da zopet druge veje
izrastejo, in to tudi niso prve veje, katere pokon-
čujejo predrzne roke človeške!

Tako se je Peter v kratkem času privadil
vseh pregreh, katerim začetek je vselej lenoba,
in ravno ta se pri kldtežih najpogdstejše nahaja.
Strah pred delom, pijančevanje, razuzdanost v be¬
sedah in dejanji ter poškodovanje ptujega blagž
— to so imena tacim pregreham. Gorje onemu,
kateri se jednej ali drugej vdd,; tak človek se sme
nadejati, da mu bodo vse druge sledile, ter ga
prej ali slej pripeljale v časno in večno pogubo.

SEDMO POGcEAYJE.

Spoznanje — in druge nepovoljnosti
na potu.

V naslednjem poglavji hočemo dve leti pre¬
skočiti, in izpustivši posamezne dogodke iz Petrovega

69

življenja, hočemo samo to omeniti, kar se nam
zdi najbolj važnega za našo povest.

Površno, ali z največjim obžalovanjem mo¬
ramo povedati, da je Peter živel popolnem po Ja¬
kobovih naukih. Odkar je zapustil svojo dobro
gospodinjo Mlakarico, menjal ni nič manj nego
deset različnih gospodarjev, a pri nobenem ni
delal čez dva meseca. Zna se, da je tem, tak<5
pogostim izpremembam poglaviten vzrok bil ta,
da sta si obžalovanja vredna tovdriša obljubila
vedno skupaj ostati. Kadar jednemu ta ali oni
gospodar ni bil po volji, moral je tudi drugi svo¬
jega gospodarja zapustiti, da-si ni znal čimu in
zakaj. In takč je dal Peter marsikateremu do¬
bremu gospodarju slovč samo na voljo Jakobovej
trmi, a to je bilo krivo, da ga je vedno bolj za¬
čelo veseliti pohajkovanje, ter tudi on ni mogel
več najti mirnega kraja.

In kaj je bil nasledek vsemu temu ? Nič
druzega nego to, da sta denar do zadnjega vinarja
potrosila, a naposled tudi že obleke nista več
imela. Pri tacib žalostnih okolnostib jima ni
ostajalo druzega nego prosjačiti  po hišah mi-
lodarnih ljudi. Kako je pač Petru moralo čudno
biti pri srci, ko je slišal razne nejevoljne besede,
s katerimi so mu ljudje dali kak krajcar vbogajme!
Saj še ni dolgo temu, da se je sam čudil, kako
je vendar mogoče, da se mlad človek, zdrav na
telesu in izobražen v rokodelstvu, ne sramuje pros¬
jačiti. A zdaj ? Zdaj se on sam ni sramoval
jemati milodarov iz otročjih rok in druzih pripro-

70

stih, neizobraženih ljudi. Tako človeku v lenobi
vsaka sramožljivost ugasne, človeško srce postane
brez občutkov do kacega spoznanja, — kakor se
tudi drevo posuši, ako mu oguliš skorjo in ga
prepustiš vnanjim vplivom narave.

Dokler je Peter še nekoliko krajcarjev imel
v žepu — s čimur se njegov hudobni tovariš Jakob
ni mogel ponašati — je ta vselej tak6 besedo
obrnil, da mu je Peter rad dajal od svojih de¬
narjev, brez da bi mu jih bil posodil. A zna
se, da to ni dolgo trajalo, ker po Jakobovem
nauku se iz krčme ni smelo poprej, dokler je bilo
kaj okroglega v žepu.

Ali odslej je bilo vse drugače. — Večkrat
sta bila v največjem pomanjkanji in potrebi. Pa
je že tako na tem sveti; kakor se človek pasjih
dnevov laže privadi, nego li dobrih, tako se je tudi
Peter kmalu privadil vsega slabega: časi je pros¬
jačil in ljudi nadlegoval po hišah, časi pa tudi
z Jakobom živel od čistega božjega zraka. A ko
je pa bila potreba velika, in če sta po več dni
po dežji in burji popotovala ter jima nobena milo-
darna roka ni nič podelila, znal je Jakob vedno
sovetovati in pomagati. Časi si je s starimi,
plesnjivimi tolarji pomagal, katere je, kakor je
pripovedoval, našel,  a časi tudi z bankovci, ka¬
tere si je pri starih znancih izposodil.  „Vrnil
jih tako nikoli ne bom,“ dejal je, ter se je prav
debelo smejal, „saj se pač redko kdaj sliši, da bi
popotnik vračeval izposojene denarje. “

71

Peter je iz začetka verjel Jakobovim besedam
ter je živel ob njegovem denarji; ko je pa Jakob
prav pogostoma tolarje in bankovce menjaval, ter
se vselej jednako izgovarjal, zdela se mu je ta stvar
nekako čudna ter je začel premišljevati, je-li sme
Jakobovim besedam verjeti? Na kaj hujšega si
niti misliti ni upal, kajti, da-si je bil tudi on
že daleč na krivih potih, vendar ni nikoli delal ne¬
pošteno in se tudi nikoli ni pritaknil ptujega blagi

Y takih dvomljivih okolnostih znal se je
Jakob zmirom primerno izgovoriti, kakor je to pri
hudobnežih sploh navada, ter je Petra nagovarjal,
naj uživa hrano, ki jo on kupuje, da-si je Peter
zel<5 dvomil, da bi bilo res, kar. mu je pripove¬
doval njegov zapeljivec. Posebno necega dne, ko
sta že več dni lakoto trpela, pomagal je Jakob
zopet iz zadrege, ali zdaj se je pač slabo zagovarjal.
Peter si je takčj mislil, da denar v Jakobov žep
ne pride po poštenem potu. Zat<5 se je tudi zel6
branil, da bi vzel kako mrvico od tega, kar mu
je Jakob ponujal. Jakob, ki je takčj čutil, zakaj
se Peter brani, bil je iz začetka nekako zmešan,
začel se je izgovarjati po starej navadi, ali zdaj
mu ni šlo tako po sreči, kakor drugekrati. Peter
mu ni niti besedice verjel.

Bilo je necega jesenskega dne, da se vležeta
pod neko drevo ob cesti, da bi si malo odpočila.
Jakob kmalu trdč zaspi, a ubogi Peter premišljuje
svojo žalostno osodo. Njegova vest mu je očitala,
kako daleč se je zgubil s pravega pota, in koliko
žalosti imajo prestajati njegovi dobri starši zaradi

72

njega. Vse to premišljajoč, ugleda majhen zve-
ženj v Jakobovem žepu, katerega je že dlje časa
skrival pred njim. Radoveden, kaj bi neki bilo
v tem zvežnji, pogleda najpred, da li Jakob res
spi, in ko se prepriča, da je njegov hudobni to¬
variš v najboljšem spanji, izvleče mu zveženj iz
žepa ter ga pregleda. Ali kako se ustraši, bo
vidi v zvežnji zlato uro, več dragih prstanov, sre¬
brno duhanico (tobakiro) in še več tacih dragocenih
stvari. To so pač dovoljni dokazi razbojniškega
dela, v katerem si je Peter že večkrat mislil svo¬
jega tovariša, ali v poštenosti svojih občutkov ni
mu se jih upal povedati. Grdza ga je izpreletela, ko
je samo pomislil, da bi njegov tovariš bil tat in
razbojnik, ter da s tacirn tovarišem že dve leti
deli veselje in žalost. Naglo vse te stvari zopet
nazaj v žep porine, s katerimi je le svojej rado¬
vednosti ustregel.

To se zna, da so mu se zdaj oči odprle.
Preklinjal je uro, v katerej se je z Jakobom se¬
znanil in trdno je sklenil pri prvej priložnosti mu
dati za vselej slovč. Petrov namen je bil sicer
hvale vreden, ali se pa mar more s tem vse po¬
ravnati, kar se je že zgodilo? Kje je dna ne¬
dolžnost, kje so dne lepe kreposti, ki so bile v
njegovem srci, ko je še pridno in zadovoljno delal
pri vdovi Mlakarici ? Njegova lenoba ga je pri¬
pravila ob denarje, obleko, perilo in vse, kar je
imel, a vrhu tega je zgubil še svoje dobro ime,
zgubil je vse! Kdaj in kako naj bi se zopet vse
to povrnilo?! V njegovej popotnej knjižici je

73

stalo črno na belem, da je postopač, ki Bogu
čas krade, ter da je že davno zaslužil, da M ga
z odgonom odgnali v njegovo domovino. Kakšna
sramota zanj in za njegove starše, ako bi se vse
to zgodilo ? Ali bi njegov oče, ki so ga pošteno in
v strahu božjem vzrejevali, preživeli to sramoto?
Ali bi njegovej dobrej materi ne počilo srce, ako
bi kaj tacega slišali od svojega jedinega sina, ki
so ga bolj ljubili kakor svoje lastno življenje ?

Tako se je vzbudila njegova vest, ali — čim
dlje je premišljeval svojo lehkoumnost in nemar¬
nost, tem težje mu je bilo, da bi se vrnil nazaj na
pravi pot in postal zopet dober in priden človek.
Njegovo srce je bilo sicer polno najplemenitejših
in najboljših namenov; ali kakč naj bi začel, da
bi svoje namene tudi izvršil, tega siromak ni
vedel. Njegov dozdanji tov&riš in prijatelj je ležal
poleg njega v travi in je mirno spal kakor otrok,
čegar domišljije ne vznemirjajo še nobene temne
podobe. Tako se tudi grešnik raduje sladkega
miru, kadar že takd daleč zaide, da ne najde nič
več takd strašnega in pregrešnega, pred čemur
bi strepetalo njegovo srce.

Kakor smo že omenili, ima to poglavje ta
namen, da Petrove pregreške omenimo le površno;
zaradi tega naj nam nihče ne zameri, ako se
tudi dobe ne bomo držali natančno, ter vse okol-
nosti, katere se te povesti tičejo, samo površno
navedemo. Tako n. pr. je Peter od 6ne dobe, ko
je prijateljstvo sklenil z Jakobom, tudi glede otroč¬
jih dolžnosti do svojih staršev vedno mrzlejši po-

74

stajal; na tri ali štiri liste svojih staršev, komaj
da je jedenkrat odgovoril. Naposled jim še celd
nikoli nič več pisal ni, in mu niti najmanjše
brige ni bilo, ali to njegove starše kaj skrbi
ali ne.

Necega dne je Peter na Jakobov sovet pisal
svojim staršem, da bi mu nekoliko denarjev po¬
slali, ker je v velikej stiski in potrebi. Denarje
je Peter res prejel, ali ob jednem tudi list od
očeta, v katerem mu oče ostro očitajo njegovo
lebkomiselnost ter ga opominjajo, naj se vrne
zopet na pravi pot bogoljubnega življenja. V tem
očetovem listu so bile naštete vse Petrove pre¬
grehe, katere je storil v hiši dobre vdove Mlaka-
rice in tudi pozneje na druzih krajih. Kako so
vse to njegovi starši zvedeli, tega Peter ni vedel,
še le v poznejših letih je prišel do tega, da so
gospodarji, pri katerih je dlje ali menj časa slu¬
žil, bili očetovi prijatelji, ki so očetu naznanili,
kako se njih sin obnaša in kako razuzdano živi.

Te stvari nam je bilo treba opdmneti, da
se naša povest laže razume; a zdaj se hočemo
zopet poprejšne niti poprijeti in povest nepretrgano
nadaljevati.

Od čnega dne, ko je Peter spoznal pravi
značaj svojega hudobnega tovariša Jakoba, ni bilo
več njiju prijateljstvo takšno, kakor poprej, in kdor
ju ni poznal, težko bi bil verjel, da sta se še pred
kratkem takč rada imela. Videlo se jima je že
na očeh, da bi rad drug druzega sleparil, da drug
druzemu ne zaupa ter bi se najrajše razločila,

75

ali kak<5 ? Temelj njunemu prijateljstvu je bil
izpodkopan, ter ni bilo več nobenega sredstva, s
katerim bi se moglo njiju prijateljstvo še dalje
vzdržati. Tako sta naša popotnika večkrat po
cele ure skupaj popotovala, da nista niti besedice
med seboj izpregovorila. A bilo jima je vendar
težavno, da bi slovd vzela drug od druzega ter se
za zmirom razločila, da-si bi ne bilo treba k
temu druzega nego samo besede „z Bogom !“ in
pa dveh različnih potov, po katerih bi jo bila vre¬
zala, in — konec bi bila storila vsemu. Ali kakor
se človek težko odvadi tega, česar se je privadil,
takč je bilo tudi njimajpežko odvaditi se drug
druzega. To je, da sta sama V sebi pripoznala,
da bi za njiju bilo najboljše, ako se ne bi dalje
skupaj klatila, nego posamez vsak zase in vsak po
svojem potu, ali vendar nista mogla tako hitro
izpeljati tega, na kar ju je njiju notranji glas to¬
likokrat opominjal. Večkrat sta se že namenila
v ločitev prvo ugodno priložnost porabiti, ali te
svoje namere nista htela poprej izpeljati, dokler
ju kak slučaj ne prisili k temu, da se iznebita
neugodnega bremena.

Nu, tega zaželjenega slučaja dolgo ni bilo —
skoraj predolgo, ker hudobni Jakob je začel zopet
na srce govoriti in se dobrikati ubozemu Petru,
da bi ga bil zopet pridobil zase. Necega poznega
jesenskega večera, ko je bila že vsa okolica v
gosto meglo zavita, ter jima zaradi mrzlega zraka
ni bilo mogoče dalje popotovati, zavijeta jo v neki
trg, ter naravnost v krčmo, da bi si tu prenočišča

76

izprosila in za težko priberačene krajcarčke živeža
kupila. Peter, katerega je zelo zeblo, ukaže si
prinesti skudelico juhe, a Jakob, to se zna —
žganji Pri drugej mizi je bila velika druhal de¬
lavcev, ki so se kričeč igrali in pili. V to družbo
se je Jakob takčj pomešal, ter se je s svojo zgo¬
vornostjo kmalu vsem prikupil, ki so ga imeli za
posebno skušenega in z bistrim umom nadarjenega
človeka.

Ko Peter svojo juho mirno povžije, vzame
nek časopis v roke, ki je pred njim na mizi ležal,
ter ga začne prebirati. Bilo je v časopisu raznih
novic, ki pa ubozega Petra niso prav nič zani¬
male, kajti odloživši časopis na stran, vpraša po
postelji. Zdaj še le mu pade v oči nek sestavek,
ki je bil z debelejšimi črkami natisnem Vzame
drugič časopis v roke, da bi prebral omenjeni se¬
stavek. Ali kako se zavzame, ko bere, da njego¬
vega tov&riša, usnjarskega pomočnika Jakoba Ruvača
po sodnijskem potu iščejo. Popisan je bil za tatrt,
ki je nekaj denarja in drugih dragocenosti, kakor :
prstane, zlato žepno uro in sreberno duhanico iz
zaprte skrinje odnesel. Da-si ga je pri tem delu
zasačila neka dekla, vendar je z ukradenimi stvarmi
srečno pete odnesel. Popis te osobe, ki ga je
dekla narekovala, vjemal se je takč natančno z
Jakobom, ki seje pred nekaj dnevi ondod klatil, da
ni bilo niti najmanjše dvombe, da bi ne bil Jakob
omenjenih reči ukradel. V uradnem naznanilu je
stala dalje tudi ta opčmnja, da je ta sumnja
popolnem opravičena, ker je Jakob Ruvač že

77

znan kMtež in je že tudi večkrat bil zaradi tatvine
kaznovan.

Zdaj je bilo tedaj očitno znano, kar si je
Peter že davno na skrivnem mislil. Pač ne sme
zdaj nobenega trenotka več zamuditi, da bi se za
zmirom ne ločil od tega hudobneža. Petra je to
uradno oznanilo zelč razkačilo, a nevarnost, v ka-
terej je zdaj tudi on bil, razvnela ga je tako, da
je pri tej priči zapustil krčmo in jo ven na prosti
zrak pobrisal. Prišedši iz hiše, začel je premišlje¬
vati, ali bi se maščeval nad hudobnežem in ga
sam izročil sodniji, ali bi pa še počakal, naj mu
osoda sama njegova hudobna dejanja poplača.
Naposled sklene, da noče biti Jakobov izdajalec,
a zamolčati mu pa tudi noče tega, kar je bral v
časopisu, in če bi mu hudobnež še tajil, hoče mu
s časopisom v roči dokazati tatvino.

Prihodnja noč mora biti zadnja, v katerej
bo še spal z zapeljivim Jakobom pod jedno streho,
a druzega dne na vse zgodaj hoče po drugem
potu odriniti in se od Jakoba za vselej posloviti.

Peter je že precej nekaj časa ležal v sobi,
katero je njemu in njegovemu tovdrišu krčmar
odločil v prenočišče, ter ni ves čas zatisnil očesa.
Naposled pride tudi Jakob s težkim in omahlji¬
vim korakom, ter je bilo že iz njegovega govora
videti, da je popolnem pijan. Petra to ni oviralo,
da bi mu ne bil povedal, kako sramotno je izdan.
Ko mu je pokazal razglasilo okrajnega oblastva,
ustrašil se je Jakob ter zarumenel od strahu in sra¬
mote. Vse je obstal Petru. V tem hipu seje iztreznil,

78

na koleni je padel pred Petra in ga prosil od-
puščenja, trdno obetajoč, da se hoče poboljšati in
svoje dosedanje življenje vse drugače uravnati.

Peter, kateremu so Jakobove prošnje in ob¬
ljube globoko v srce segle, rad mu je odpustil
ter mn je v znamenje prijateljstva podal rokd.
Ihteč mu Jakob v roko seže ter mu jo s solzami
hvaležnosti porosi.

Potem se obd vležeta. Peter je ta večer
zopet molil, kar poprej že dolgo ni storil, ter je
prosil Bogd, da bi mu dal potrebnih moči v zbolj¬
šanje njegovega življenja in bi mu odpustil nje¬
gove dozdanje pregreške. Izmolivši svojo večerno
molitev pridene še te besede in pravi: „0 ljubi
Bog! nagni moje srce k ljubezni do tebe, in po¬
deli mi milost, da spoznam in obžalujem svoje
pregreške. “  To rekši zaziblje se kmalu vesel in
potolažen v sladke sanje.

OSMO POGLAVJE.

Pokora pelje k pokoljšanju.

Na vse zgodaj — bilo je še temd —• čutil
je Peter, da ga je nekdo s krepko rokd iz spanja
porukal. Je-li dolgo ali le kratko spal, to se ni
znalo, ker so prvič jesenske noči že precej dolge,
a drugič v čumnati, v katerej je Peter spal, ni
bilo nobene ure, da bi se mogel določiti čas nje¬
govemu počitku.

79

„He, ali ne bote vstali!“ slišal se je čvrst,
močan glas, „mar bi radi ves dan spali ? V zvo¬
niku je že deset ura odbila, a vi še vedno spite,
kakor da bi se še le noč začela ?“

Peter si zmane oči in pogleda. Pred seboj
vidi debelega, rudečeličastega krčmarja. — „Kajje
že tako pozno ?“ vpraša Peter in si še vedno
mane oči. „Res, tako sladkč že dlje časa nisem
spal. Hvala vam, da ste bili tako prijazni in ste
me zbudili. “

„0 prosim, prosim,“ odgovori smijoč se
prijazni krčmar „to sem rad storil, ker sem se
bal, da bi vam se ne bilo po noči kaj hudega
pripetilo. A vašemu tovdrišu se je bolj mudilo,
nego li vam. Kako se je ta podvizal, da jo hitro
odrine!“

„Kaj ?“ vpraša Peter čudeč se, „moj tovdriš
da bi bil že odšel ? Tega ne morem verjeti. Kaj
bi ga bilo k tako naglemu odhodu prisililo ?! Od
mene se še poslovil ni! “

„Nu, tega jaz pač ne vem ?“  reče krčmar
ter se čudi Petru, ki ga debelo gleda; „vi mo¬
rate to najbolje vedeti, ker ste njegov tov&riš.
Meni je samo v naglici dejal, da gre zaradi neke
dedšine v svojo domovino dnkraj meje, kjer mora
vsled sodnijskega poklica že jutri zjutraj biti.“

Peter si zopet oči in čelo mane — ter ne
ve, ali spi ali čuje. Ko vso to stvar bolje prev-
dari, reče krčmarju: „1 nekaj vam je vendar
moral naročiti za mene ? Jaz nikakor ne umejem,
zakaj bi bil tako naglo odšel ?“

80

„ Naročil mi ni ničesar, kakor to, da vas naj po¬
zdravim. Nočem ga buditi — rekel je — ker tako
sladko spi. Pač je revežu treba sladkega počitka,
ker še ni vajen popotovanja tak6, kakor sem ga
jaz. — Nato plača, kar je bil dolžan, vzame od
mene svoje popotne bukvice in odide, kakor da
bi imel peroti P‘

„Ne umejem, da se vam ljubi šaliti z menoj,
ljubi očka krčmar ,“  povzame nejevoljno Peter be¬
sedo , obrnivši se k peči, ki je stala v kotu pri
njegovej postelji, „ali ne vidite, da visi ondu še
njegova torbica ? Nu, tudi njegov klobuk je še
tam, kamor ga je sinoči položil. Gotovo sedi že
spodaj v vašej krčmi in pije žganje, katerega ne
bo menda nikoli sit!“

„Naj ne bom človek,“ odvrne mu krčmar,
„ako ne govorim resnice. Ako so znabiti <5ne
stvari tam vašega tov&riša, nu potlej — Bog znd
— mogoče, da je odšel z vašimi ?“

„To ni mogoče!“ zavpije prestrašeni Peter
ter pogleda po svojej torbici; ali krčmarjeva misel
je bila žalibog — resnica. Izvzemši Petrove palice
in Mač, odpotovale so vse druge stvari z Jakobom.
Na stolu, kamor je sinoči Peter svojo obleko po¬
ložil , ležala je Jakobova raztrgana suknja in te¬
lovnik, a poleg njiju listek papirja, na katerem
so bilo s svinčnikom zapisane naslednje besede:

„Ko se zbudiš, sem jaz, ljubi moj Peter, že
davno preko meje in v popolnej varnosti, da me¬
ne moreš izdati. Odpusti mi, da tudi tebi nič
več ne zaupam, kakor tudi to, da sem tvoje po-

81

p6tne bukvice in tvojo obleko s seboj odnesel. Saj
tvoja obleka tudi ni več nova, a vendar je neko¬
liko boljša od moje, katero ti v spomin zapuščam.
Gledi tedaj, da si ž njo pomagaš, kakor znaš in
moreš. V naglici, v katerej se nahajam, mi bodeš
pač oprostil, da že sklenem svoje pismo. Ostani
mi zdrav! Želim, da bi se na tem svetu nikoli
več ne videla, a mene smeš tudi zanaprej še ime¬
novati svojega dobrega Jak ob a. “

Petru je bilo, kakor da bi bila strela vda-
rila vanj. Ves zmeden pripoveduje krčmarju vso
dogodbo. Da je Jakob tako hudoben, tega bi si
vendar ne bil mislil nikdar, da-si mu je zadnji
čas zel<5 malo zaupal. Torej je pri tem človeku
bilo vse zgolj laž in hinavščina ? In one Jakobove
solze, ki jih je sinoči ihteč se prelival po svojem
zagorelem licu, in njegove možke besede in kletve,
ki mu so bile zmirom na jeziku ! Tudi krčmarja
je ta dogodba zelo ganila. Večkrat se je ob čelo
udaril, obžalovaje, da mu je dal popotne bukvice.
„Kdo bi si bil vendar kaj taeega mislil, da se
med tovariši taka hudobija primeriti more ? Pa
— saj ni še prepozno, “ reče krčmar „da se ta
hudobija obznani gosposki. Bodi-si tudi, da je
hudobnež že preko meje, saj so vendar tudi tam
oblžsti, katere lehko poiščejo malopridnega človeka,
ustavijo ga, ter ga zapode nazaj v njegovo domo¬
vino. “ — Peter pa mora to že zaradi popotnih
bukvic gosposki naznaniti; znabiti, da ga vendar
še dobodo in mu vsaj ukradene stvari vzamejo.
Mogoče pa je tudi, da je še na domačej zemlji,

6

82

ter je samo zato rekel, da gre čez mejo, da bi ga
ne mogli tako lehko zaslediti.

Peter ni znal, kaj bi storil. Z Jakobovo
obleko si še pred gosposko ne upa, da bi to stvar
naznanil. Od strahu se je začel tresti, kakor šiba
na vodi. Tudi je začel premišljevati, ali ne utegnejo
tudi njega imeti za kacega potepuha in maloprid¬
nega človeka, ker se je tako dolgo z Jakobom po
svetu vlačil ter si ž njim ukradeno blago tudi
delil in se naposled samega sebe opeharil ? Ali
tukaj ni, da bi človek to stvar prevdarjal, stvar
je treba gospOski objaviti, ker Petru je treba po¬
potnega lista, bodi si tudi, da se naravnost domov
k svojim staršem povrne.

Ne ostaje mu tedaj druzega nego to, da gre
s krčmarjem k okrajnej oblasti in vse, kar se je
zgodilo, naznani gosposki.

Prišedši tja, pripoveduje vso dogodbo s pri¬
rojeno mu odkritosrčnostjo. Bili so pri sodniji
k njegovej sreči taki možje, ki so imeli glavo in
srce na pravem mestu, ter so spoznali nesrečo, v
katerej je bil naš zapeljani Peter. Prizanesli mu
so, ter mu so še celč nekoliko podpore nabrali.

Ali Petrova nesreča še ni bila pri kraji.
Druga, še hujša ga je zadela. Ko je namreč pri
gosposki svoje ime in rojstni kraj povedal, pokliče
ga nek uradnik k svojej mizi ter ga vpraša, je
li bral uradno razglasilo od svoje okrajne gosposke
v ondotnem deželnem časopisu ? — Peter odgovori,
ves zavzet tacega vprašanja, da ni bral ničesar.
In zdaj še le zve siromak, da so ga po deželnem

83

časopisu iskali in nazaj v domovino klicali, ker
so mu oče naglo umrli, ter mu hišo in obrtnijo
zapustili.

Dragi čitatelj si zdaj lekko misli, kako je
pri tej novici bilo našemu ubozemu Petru pri srci.
Občutil je tako bolečino, kakeršne še nikoli v svo¬
jem življenji; mislil si je, da je ravno on kriv,
da so njegov preljubi oče umrli. Vest ga je pekla
in ga opominjala na dne ure, ko je svoje srce odprl
lehkomišljenemu življenju, katero ga je pripravilo
ob vse, s čemur se je nekdaj ponašati mogel: ob
veselje in nedolžnost, ob čast in dobro ime, ob
denar in imovino!

Uradnikom se je ubogi Peter zeld smilil, ter
so s pomočjo krčmarja kinalo nabrali toliko de¬
narja, da se bo nesrečni mladenič lehko domdv
podal, ako bo hotel varičuo živeti. Ali tudi tukaj
ni bilo takd, kakor si so mislili. Ta za Petrov
pot nabrani denar je šel po drugem potu. Peter
je namreč hudo obdlel, in ker v dnem kraji ni
bilo nikjer bdlnice, moral je pri krčmarji ležati,
ki je pa imel vendar takd dobro in plemenito srce,
da ni Petru pri njem na postrežbi ničesar pri¬
manjkovalo. Še celd zdravnika in zdravila mu je
krčmar plačal. Bil je to zares usmiljeni Sama¬
ritan, kakeršnega nam je Kristus sam, naš gospod
in izveličar, v posnemo priporočal.

Da-si je bila bolezen po prvih znamenjih
nevarna, vendar je Peter z dobro postrežbo krč¬
marjevih in drugih usmiljenih ljudi). kmalu okre¬
val. Ko se je vsem, ki so mu kaj dobrega storili,

6 *

84

tisočkrat zahvalil, podal se je s podarjeno obleko
in nekoliko krajcarjev v žepu na pot v svojo
domovino.

„Bog vas vodi!“ to so bile besede pleme¬
nitega krčmarja, bo mn je Peter s solzami v očeh
roko podal in se mu zahvaljeval. „Bog bodi z
vami in vas pripelji srečnega dom6v,“ rekel mu
je krčmar; „va  ko pridete domčv, poiščite si hitro
mater in glejte, da pri njej popravite, kar ste s
svojim lehkomišljenim življenjem pri očetu zagrešili.
Pozdravite jo od nas nepoznanih, in če kedaj pri¬
demo v vaš kraj, gotovo bomo vprašali, kako se
vedete dotnd pri svojih domačih ?“

„To mi bo ljubo“, odgovori Peter, ki je bil
zelč ganen, „bodite prepričani, da bom odslej ves
drug človek, ter vam bom po mogočnosti povrnil
vse, kar ste meni ubozemu rokodelčiču brez kake do-
bičkarije v največjej potrebi in obupu dobrega storili.“

DIYETO POGLAYJE.

Za dežjem solnce posije.

Peter je vzel zopet popotno palico v roke in
je odrinil iz hiše, kakeršne gotovo nikjer in nikoli
več ne najde. — Ko je prvič v svet stopil, bila
je pomMd, a njegovo srce je bilo kakor vzpom-
ladnji cvet, čisto in nedolžno; njegova otročja do¬
mišljija in njegova čutila so bila podobna cvetju,

85

čegar krasne barve in ugodna vonjava očaruje
mlado in Staro, ter povsod'razširja veselje in radost.
Ko je potem drugič prijel popotno palico, bilo je
poletje; takrat je njegovo srce že mnogo viharjev
prestalo, ter mu je trpljenje zgrbančilo tudi čelo
in mu ost&ralo obraz. In zdaj, ko se tretjič po¬
daja na pot, jesen je, da — skoraj zima, in nje¬
govo srce je že tolikrat vzdihovalo pod bremenom
raznovrstnih skušenj, katere mu je naložila njegova
lehkomiselnost. Ali ni tako rekoč zdaj še celo sreča
zanj, da mu je zapeljivi Jakob odnesel njegove ma¬
lenkosti? Dvojno breme, — vest in pa posvetno
blag<5 bi ga bilo ugonobilo in nikoli bi ne bil videl
svoje domovine, po katerej je toliko hrepenel. Ko
je pomislil na izpremembe v dveh letih, odkar ga
ni bilo dornd, počilo bi mu bilo skoraj sreč od
žalosti v njegovih prsih.

Da-si je bilo še le prve dni meseca novembra,
vendar je sneg že precej na visoko pokrival zemljo,
ko se je Peter podal na pot v svoj rojstni kraj,
ki je bil blizo do 40 mirijametrov oddaljen od
njegovega dosedanjega bivališča. Njegov obraz je
bil bled in prepaden, hoja počasna, — ves dru¬
gačen je bil kakor takrat, ko je svoj dom zapustil,
da gre v daljne tuje kraje svojo srečo poskušat.
Šel je tedaj zelč zamišljen ter ni pazil kaj se godi
okolo njega. Prišedši do necega holmca, po ka¬
terem mu je bila hoja posebno težavna, nekaj za¬
radi debelega snegž, nekaj pa tudi zaradi njegove
telesne slabosti, dohite ga sani z dvema konjema, ki
sta bila s pisanimi trakovi, srebrnimi nitkami in

86

umeteljno narejenimi cveticami bogato nakitena.
Kreguljei ob vratni konj so tako čisto in glasno
žvenkljali po mrzlem zraku, da se je ubogi Peter
nehote ustavil ter gledal, kdo se pripelje na lepo
okinčanih saneh? Ko so bile sani že blizu njega,
opazi Peter med osebami, sedečih na saneh, necega
človeka, ki se mu je posebno znan dozdeval. Pre¬
mišljajoč, kdo bi bil ta človek in hoteč se izogniti
sanem, počijo sani in vesela družba se zvrne v
sneg. V tem hipu so vsi zavpili, a kmalu se
to vpitje spreobrne v vesel smeh, ko se je videlo,
da se nobenemu ni nič žalega zgodilo. Zaradi
preobile teže se je zlomila os ravno ob dnem času,
ko se je hotel Peter izogniti sanem; konja sta se
ustrašila in sta hotela naprej dirjati, ali Peter ju.
je srečno ustavil. Olovek, ki se je našemu Petru
znan dozdeval, prvi je skočil raz sani, ter se mu
je zahvalil za njegovo postrežbo. Pogledavši pri
tej priložnosti bolj natanko Petru v oči, zdelo se
je tudi njemu, da najde starega znanca, katerega
je takdj spoznal. Hitro zgrabi Petra za rok<5 in
mu veselo reče:

„Bog vas sprejmi dragi prijatelj! Kaj ne, to
je pač čudno, da se v tem času in na tem kraji
zopet vidiva ?“

„Ne vem", reče Peter, „znabiti, da se mo¬
tim ; ali niste vi France Košutnik, iz Štirskega.
domd, s katerim sem se bil seznanil takdj, ko
sem bil stopil iz hiše svojih preljubih staršev? 1 '

„Nihče drug nego ta z dušo in telesom,"
odgovori Košutnik, ter mu stisne rokd; „kako me

87

pač veseli, da vas tako nenadoma zopet vidim !
Nii, kako ste? Kaj delate in kje ste zdaj v delil?
Da ste pri dobrem gospodarji, tega mi še vpra¬
šati ni treba, ker nimate rokodelskega orodja na
svojem hrbtu. “

Petra je bilo zelo sram ter ni znal, kaj bi
odgovoril. Poklical je svojega nekdanjega prijatelja
na stran, ter mu jecljaje rekel: „Ne, ne, nisem
v delu ne; zdaj sem na potu domov. Ker so mi
oče umrli in so mati sami ostali, prišlo je do tega,
da moram domdv ter prevzamem očetovo obrtnijo.“

Ko Košutnik našega Petra od glave do nog
premeri ter ga ravno poprašati hoče po njegovem
krnirju, seže mu Peter v besedo, rekoč: „Kaj ne,
čudno se vam zdi, da me vidite tacega domdv iti
— brez vsega, kakor da bi šel iz kake krčme ali
iz kake druge hiše? Da me bote bolje razumeli,
moram vam povedati vse, kar se mi je dogodilo
od onega časa, odkar se nisva videla."

Zdaj začne Peter ob kratkem pripovedovati
vso svojo dosedanjo osodo, ter ne prikrije ničesar,
kar se mu je prigodilo, še celo svoje pregrehe je
našteval. Pripovedoval je svojemu prijatelju vse,
kar nam je že znano; pripovedoval mu je, kako
se je s hudobnim Jakobom seznanil, kako je ž
njim dlje časa živel v prijateljskej zvezi, da-si
ga so ljudje svarili; pripovedoval mu je o zaspanem
ponedeljku in njegovih nasledkih, o vdovi Mla-
karici, ki mu je bila najboljša gospodinja, pa jej
je vendar delo odpovedal ter se z Jakobom na
pot podal, na katerem je toliko hudega prestal, ter

88

naposled še celo od svojega najboljšega prijatelja,
kakeršnega si je on mislil, okraden bil.

Vse to je Peter pripovedoval s tako odkri¬
tosrčnostjo in s tacim obžalovanjem, da so Ko-
šutnika, ki je bil mnogo starejši od Petra solze
oblile, ter ga je vpričo vseh nazočih, ki so sani
popravljali, prisrčno objel, in jim ga kot starega
znanca predstavljal, katerega je hudoben prijatelj
in malopriden tovdriš ob vse pripravil. Naposled,
ko so bile sani popravljene, prosil ga je, naj se
k njim v sani vsede ter ž njimi do bližnje vasi
pelje, kar je ubogi Peter tudi rad storil.

Ko so bili vsi skupaj na saneh, poprime Ko-
šutnik besedo ter reče svojemu nekdanjem znancu
Petru: „Zdaj vam naj tudi jaz povem, kaj ta
vesela družba, okinčane sani in s trakovi nakitena
konja pomenita? Povedati vam moram, da sem
se včeraj oženil ter sem ravno zdaj s svojo ženo
in svati na potu, vračajoč se domdv.“ To rekši
obrne se k svojej ženi, ki je poleg njega sedela,
ter jej predstavi Petra kot svojega nekdanjega
najboljšega znanca in prijatelja. Prijazna žena
podd Petru roko, ter mu reče, da mora nekaj dni
pri njih ostati. Med različnimi razgovori in ve¬
selim petjem peljali so se dalje naravnost proti
Košutnikovem ddmu.

Da bi se stara znanca mogla laže razgovar-
jati, vsedeta se spredaj, a voznika postavita od
zadej. Zdaj sta si tem laže pripovedovala, kar se
jima je zgodilo od 6nega dne, ko sta se bila raz¬
ločila. Košntnik pripoveduje, da v onem mestu,

89

kjer je bil od Petra slovo vzel, ni dolgo bival, da
je že čez mesec dni dalje odrinil. Po dolgem po¬
potovanji je prišel v vas, kjer se je zdaj oženil,
in kjer je ves čas poprej pri pametnem iii po¬
štenem mojstru živel. Tu je imel službo, kakeršne
je treba daleč po svetu iskati, a drugače se je pa
tudi on že davno poprej že bil popotovanja naveličal.
Cez pol leta mu je umrl mojster in za svojo naj¬
večjo dolžnost je spoznal, da se zdaj on tem bolj
rokodelstva poprime, ter tako pomaga ubogej vdovi,
ki mu je bila vedno najboljša gospodinja. Bila
je to njegova dolžnost, ker mu je bil rajnki mojster
vedno prijazen in dober. Pač je bila škoda, da
je nemila smrt tako poštenega in dobrega člo¬
veka v najlepšej dobi njegove starosti pokosila.
Siromak se je bil prehladil in si takč nakopal bo¬
lezen, ki ga je naglo iz tega sveta pobrala. Uboga
vdova, ki je nekaj čez dvajset let štela, se ni
mogla utolažiti po tej bridkej izgubi. Kaj bi bila
počela, ako bi ne bilo njega pri hiši, ki je obrt-
nijo njenega rajncega moža nadaljeval. Slišal je
čez nekaj dni od sosede, da si poštena vdova v
veliko srečo šteje, da ima tako dobrega pomočnika
v hiši, kateri brez dobičkarije rokodelstvo njenega
rajncega možd tako dobro vzdržuje, da se dan na
dan več dela nabira. Veselilo ga je, da je žena
tako poštena, da ga spoštuje in njegove zasluge
tudi ceniti zna. Ko je čez pol leta tudi njemu
ravno to v lice povedala, in se mu je za povzdigo
svoje kupčije prav prisrčno zahvaljevala, prosil jo
je, da bi mu rok6 v zakon dala. Ona je v to

90

dovolila in tako je dobil ženo kakeršna se na deset
milj daleč ne najde. „Naposled,“ reče Košutnik
„vam imam še to povedati, da je strijc od moje
žene, ki dve uri od tukaj stanuje, ženitnino pri
sebi napravil, in povrnivši se od njega, me prav
prisrčno veseli, da sva se tukaj sestala. “

Čez dobre pol ure so se pripeljali v vas,
kjer je Košutnik prebival. .Prijazni ženin in ne¬
vesta sta si na vso moč prizadejala, da bi nesreč¬
nega Petra z veselimi razgovori in dobro postrežbo
razveselila. Ta prijaznost se je ubozemu Petru
tako dopadla, da je svojega prijatelja večkrat z
solznimi očmi objel. Košutnik mu je ponudil tudi
obleke in denarja, da bi se ne sramoval, kadar
pride v svoj rojstni kraj in bi na potu ne stradal.
Kekel mu je: „Ta ponudba te pa ne sme raz¬
žaliti, bratec, saj ti ne ponujam zastonj, kadar boš
mogel, povrnil mi boš vse do zadnjega krajcarja.“
Tri dni so jima hitro v veselih razgovorih
pretekli. Petru je bilo treba odriniti in od svojega
prijatelja slov6 vzeti. Bilo je pač ganljivo videti,
kako so si vsi trije še na vratih roke podajali ter
si trdno prijateljstvo in zvestobo obetali. Ko so
se ločili in je bil Peter zopet sam, navdajalo ga
je srce s prijetnim upanjem, da še ni izgubljen in
da še lehko najde zaželjeni mir svojej duši. Čim
dlje je šel, tem lepše podobe so mu se prikazovale,
— podobe, ki človeka osrečujejo le tedaj, ako živi
v strdhu božjem in po božjih neskončno modrih
naredbah. Kar pa ga je še najbolj tolažilo, to je'
bil njegov rojstni kraj, njegova prava domovina,.

91

v katerej je tekla njegova zibelka in kjer je slišal
presladke materine glasove. Zdelo se mu je, kakor
da bi slišal iz daljave: samo tukaj in nikjer
drugej ne najdeš svoje prave sreče;
dobro sicer povsod, ali najbolje  doniš,
v domače j hiši svojih preljubih staršev!

DESETO POGLAVJE.
Konec dober, vse dobro.

Naši čitatelji se bodo še spominjali na pri¬
jetni holmec ne daleč od Orešnikove hiše, kjer je
stala župljanska cerkev, obdana z belimi hišami
in zelenim drevjem, katerega smo omenili takoj
v začetku naše povesti. Na skrajnem koncu tega
hčlmca, ob robu velicega gozda bil je prekra¬
sen razgled: do polovice hriba in še tudi čez,
obdajala je okolico prijazna vas z belimi hišami
in ovočnim drevjem. Tu in tam so gledale iz¬
med streh visoke smereke in zelene lipe; cerkvica
s svojim belim stolpom in s pozlačenim križem
na vrhu zvonika, ob katerega so se odsevali rumeni
solnci žarki, stala je na vzvišenem kraji, gledajoč
preko prijetne vasi, kakor dobra in ljubeznjiva
mati svojih otrok — pač prava podoba sladke
tolažbe, kakeršna se le v našej svetej katoliškej
veri najde. Nekoliko dalje razprostirala se je
velika ravnina. In koliko prijetnih glasov se je

92

slišalo v bližini in iz daljave na tem prijetnem
kraji! Vse to je bilo znamenje pridnih in delavnih
rok v njegovem domačem kraji.

Ako danes tukaj okolo sebe pogledamo, vidi
se, da je danes vse drugače, nego je bilo takrat,
ko je Peter s palico in popotno torbico preko
omenjenega holmca mahal, da bi šel v daljni tuji
svet poskušat svojo prihodnjo srečo. Ali ta iz-
prememba stvari je le v različnosti letnih časov.
Ne traje dolgo, in zemlja stoji zopet v vsej svojej
lepoti vedno cvetoče pomlddi, ki s svojo premla-
jeno močjo dela čudeže v naravi. — Zemlja je
bila trda in zmrzla, pod nogami je škripal sneg,
zrak je bil mrzel, čist in prozoren, mrzla sapa je
brila, a solnce ki je svoje poslednje žarke vsipalo
po belih, s snegom pokritih gorah, zatonilo je za
sneženimi gorami. Bila je ravno nedelja, svet
dan — dan Gospodov in povsod je bilo vse mimo in
slovesno. Kovaškega klddiva ni bilo slišati niti
kacega druzega rokodelskega orodja. Kjerkoli sre¬
čaš kacega človeka, bodi si katerega koli stanu,
vsak je praznično oblečen in vsak te pozdravlja
s prelepim krščanskim pozdravilom: „Hvaljen bodi
Jezus Kristus!“

Na velikej cesti, ki pelje iz gozda v vas,
vidimo popotnega človeka, ki je sicer priprosto, ali
vendar spodobno oblečen. V roči ima palico in
preko rame popotno torbico, kakeršno navadno
nosijo ljudje, kadar gredč kam na daljni pot. Na
licu mu je bilo videti, da se bori z občutki svo¬
jega srci Ko je imel poslednje drevo velicega

93

gozda za seboj, odpre se inu prijazna vas v
svojej celoti. Mladi popotni človek obstoji, solze
mu zableste v očesih, globoko vzdahne ter govori
sebi samemu: „Bodi mi pozdravljen, ti preljubi in
m ili moj domači dom! Ti zibel mojih presrečnih
otroških sanj, ti izvirek vsega onega mladostnega
veselja, katerega sem zamdn iskal po svetu! Kako
sem pač srečen, da te zopet vidim! O ti jasno,
modro nebd božje, ki stojiš razpeto nad mojim
rodnim krajem, kako prijazno gledaš še vedno
doli na nas v svojej nekdanjej krasoti iii čistoči!
Zdaj mi srce p ros tej še bije, ko vidim tebe, preljuba
domača zemlja ! 11  Po teh besedah hitel je Peter
dalje — kajti nihče drug ni bil nego naš Peter —
da bi poprej prišel v preljubljeno mu vas in bi objel
svojo preljubo mater. Pot gaje peljalamemo pokopa¬
lišča in — nehote, stopil je na blagoslovljeno zemljo.

Koj pri vhodu na desnej strani ugledal je
grob z železno ogrado, na katerem je stal ka-
menit spomenik z naslednjim napisom:

Tukaj

počiva prečastiti gospod

Ožbald Virk,

župnik v Jelenjem,

kateri je dne 10. avgusta 18**. leta
v 75. letu njegove dobe mirno zaspal v Gospodu.

Ta spomenik

mu iz hvaležnosti in spoštovanja postavlja
občina v Jelenjem.

V miru naj počiva !

.94

„Tedaj tudi tebe ne najdem več med živimi,
ti dobra in poštena človeška duša!" vzdihne Peter
globoko iz sred; „tedaj tudi ti počivaš že v hladnej
zemlji, ti zvesti voditelj mojih mladih let ? Tedaj
ga ni več nobenega, ki bi mi 'mojo dušo tolažil
in bi me ozdravljal dušnih zmot. Pač ga nimam
več nobenega veselja na tem svetu, povsod se
čutim samega in zapuščenega od vseh <5nih, ki
me so tako radi imeli v mojej mladosti!“ To
rekši, poklekne in moli: „Sveta senca mojega pre¬
ljubega duhovnega očeta, katera znabiti ta kraj
obdaješ, odpusti mi, da tvojih naukov nisem bolje
izpolnoval! Ko bi bil živel po tvojih naukih, bilo
bi zdaj gotovo boljše za mene. Moje srce bi bilo
čisto ostalo, in noben greh bi ne bil oskrunil moje
duše. In kakor te odpuščenja prosim za svoje
pregrehe, tak6 te tudi prosim, da pred stolom mi¬
losti božje prosiš za mene. Amen! 1 ' —

Po tihoma je še prav pobožno izmolil „oče
naš“ za dušo rajncega gospoda župnika, potem pa
vstane, da bi šel poiskat grob svojega rajncega
očeta, predno noč nastane.

Do zdaj ni še nikogar znanega srečal. V
tem tem trenotku pa, ko se je napravljal, da bi šel
dalje po pokopališči, pride mu cerkovnik naproti,
katerega je Peter dobro poznal, ali preveč je bil
žalosten, da bi ga bil pozdravil. Gre dalje in
ugleda grob, na katerem je suha, bleda žena klečala
ter si z robcem trla solze, ki so jej iz oči tekle.

Da-si je Peter žalujočo ženč samo od zadej
videl, pretresla ga je pri njenem pogledu neka

95

tajna sladkčst po vsem telesu. Takdj stopi bližej
k njej. Bila je — njegova mati, ki je klečala
na grobu svojega rajncega možl „Mati moja je-
dina prisrčna mati, da ste mi zdravi!“
s temi besedami jej pade v naročje in jej s sol¬
zami v očeh poljubuje usta.

Ubogo mater je groza izpreletela, in ko bi
je ne bil Peter čvrsto z rokama držal, zgrudila
bi se bi bila na zmrzla tla. Ko je Petra pogle¬
dala v lice, spoznala ga je. Sirota se je nje¬
govega prihoda tako razveselila, da so jo od ve¬
selja solze oblile. „Tedaj si res ti tukaj, ljubi
moj Peter, ti preljubo, jedino moje dete? Bodi
mi tisočkrat pozdravljen in daj, da te pritisnem
na svoje materino srce, katero se ni nikoli več
nadejalo tacega veselja v tem življenji. Peter,
preljubi in dobri moj Peter, kako sem zdaj srečna,
da te samo jedenkrat še vidim v svojem življenji!“

Mati in sin sta še nekaj časa stala v tihem
objemu. — Zdajci pristopi cerkovnik k njima, ter
ju opdmne, da mora pokopališče zapreti, naj bi
tedaj zapustila ta kraj. Še le zdaj sta zapazila, da
je že noč in da je mesec že visoko plaval na nebu.

Pod pazduho mater peljajoč, zapusti Peter
pokopališče ter hiti proti domu, kjer ga že dve leti
ni bilo. Tu v domačej hiši končala sta dan Go¬
spodov — sveto nedeljo.

*

* *

Dalje nimamo kaj druzega povedati, nego
samo to, da je bil Peter najboljši in najpoštenejši

96

človek, ter je svojo dobro mater vedno ljubil in
spoštoval, in takč zdaj to popravil, kar je v mla¬
dosti, zapeljan po slabih tov&riših, bil zanemaril.
Pozneje je prevzel hišo in gospodarstvo, oženil se
je z hčerjo svoje nekdanje gospodinje Mlakarice ter
je vsak dan opominjal svoje otroke, naj se varujejo
lehkomišljenosti in lenobe, ki je začetek vsem dru¬
gim pregreham. In ko so otroci pametnejši postajali,
pripovedoval jim je povest o svojem dveletnem
popotovanji z največjo hvaležnostjo do Bog&, ki
ga je iz krivega pota pripeljal zopet na pravi pot,
da more zopet uživati čno nedolžno veselje, po
katerem je toliko časa hrepenela njčgova duša.

-K-



i

M