PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE too 1. itev. 115 - Cen* 2,- Url TRST, četrtek 27. septembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel. št. 93306,93807,93808. Rokopisi ge ne vračajo Svet zunanjih ministrov pe- " *avezntikih narodov je na *ojem sestanku 19. septembra '*> v zvezi z določitvijo meje ^ Italijo in Jugoslavijo, skle-*> SrC6 ummmm... .. J I Iioi\n ino-Afllnvonalfa vlarla crln/ln ta- fcr.*— naprave V Trstu pod jugoslovanske vlade glede te pogoji izkoriščati vsa sa vprašanja. v. KIH/IMUtt* vo« Jr*1zarodna trgovina, Jugosla-Jš> Italija in države srednje . tope tako kot je slučaj pri ViVnoHTs Irtth-nh /VI n *9ifc prostih lukah na svetu, med Jugoslavijo in Ita- mora biti torej načelno et- ^totka. To pomeni: meja med , ®'plavijo in Italijo mora biti Jdvsem narodnostna, a upo-. ®9st ozemlja, njegove gospo-k®> geopolitične in promet-„0 **°mente, ki skupno z narodnim dajejo pokrajini njen Jvloški značaj. Tako imamo primere, kjer se narod- tržaško prebivalstvo že tolikokrat ■ jo življenjska nujnost, ki jo čutijo na razne načine izrazilo svojo željo, da se Trst priključi Jugoslaviji. To dejstvo je treba upoštevati, ko se odloča usoda Trsta.» Molotov o angleiko-sovjetskih odnos 3 ji h London, 26. — Po poročilu agencije Reuter je Molotov pri nekem vel narodi, ki ljubijo mir. Poročila o konferenci London, 26. Tanjug. — Svet je imel 24. t. m. dva sestanka. Do- pred svojim odhodom la Londona. Wash'.ngton, 25. Reuter. — Po tukajšnjih avtoritativnih virih pričakujejo, da se bo ameriški zunanji minister James P. Byrnea po- Rssolocija indijskega kongresa poldanskl seji je predsedoval dr. vrnil v Washington v soboto z lon- Vang, a popoldanski Byrnes. Svet donskega Sveta zunanjih min'»trov. je razpravljal o vprašanju dolgo- ; Svet bo prepustil svoje nedokon-ročnih sporazumov o oskrbovanju ! čano delo namestnikom v nadalj- sprejemu v angleškem društvu za ; Avstrije, o predlogu za nujno vzpo-' oje razglabljanje do novega zase- Si šii obratno; v vseh podob-Ji primerih pa ne more biti letino zgolj narodnostno sia- ... ampak izključno etnološko t,"*ico na primer Francozi, jMci in Italijani v Švici spa-po narodnostno k ostalim ftneozom, odnosno Nemcem in Tr:ba je razlikovati mesto Trst in tržaško luko. V pogledu luke, ki razen Jugoslavije služi tudi drugim deželam, Je jugoslovansko stališče, da mora biti njen večji del svobodna luka, odprta vsem deželam. Ta svobodna luka bi mogla biti pod mednarodno upravo. Nasprotno temu, je internacionalizacija mesta samega popolnoma nesprejemljiva rešitev, ln to iz sle. dedih razlogov: 1. Jugoslavija ima nujno pravico do mesta Trst, ker leži to mesto na Jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, samo pa je narodnostno mešano. (Jugoslovanov je v njem preko 40% domačega prebivalstva). 2. Priključitev Trsta, ki ni samo pristanišče, nego tudi industrijsko mesto, k državi, kateri pripada vse njegovo neposredno zaledje in večji del njegovega širšega zaledja, bi predstavljala gospodarsko edino o-pravičeno rešitev. 3. Končno je največjega moral-n;ga pomena tudi dejstvo, da je kulturne zveze s ZSSR dejal Bevi-nu: Čeprav na tem zasedanju Sveta zunanjih ministrov niso mogli doseči popolnega sporazuma v vseh vprašanjih, bodo «na prihodnjem zasedanju obravnavali vsako stvar gladko in lojalno». Se prej pa je Molotov izjavil v odgovor na dobrodošlico: »Tisti, ki delajo spl;tke in širijo obrekovanja, bodo popolnoma uničeni in o-sramočeni, če se bodo delavci in razumniki obeh ne lih držav odločno borili za razširjanje in okrepitev resnice. Na srsčo je v demokratskih drža stavitev režima evropskih kontinentalnih poti in o pospešenju repatriacije sovjetskih dižavljanov. Svet zunanjih ministrov se je 25. t. m. ponovno s:stal v razmeroma mirnem ozračju. Zanesljivo smatrajo, da je Svet še vedno razpravljal o francoskem memorandumu o nemških zalhodnih mejah. London, 26. Reuter. — Obveščeni krogi v Londonu »o naznačlli petek ali soboto kot dan zaključka sedanjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Izvedelo se je, da je Svet razpravljal o francoskem memorandumu danja. Pariz, 26. — General De Gaulle je včeraj sprejel ministra De Gasparija na njegovem povratku iz Londona. Beograd, 26. Tanjug. — Kakor poroča Ta3s, je bilo v Bombajru ot-vorjeno zasedanje izvršnega odbora Indijskega narodnega kongresa. Zasedanju je prisostvovalo 225 članov odbora. Zasedanje je pričelo z govorom predsednika kongresa Kala ma Azadasa, ki je podal kratek pregled dogodkov v deželi po zadnjem zasedanju izvršnega odbora avgusta 1942. leta. Nad govom žkim odrom so bila izpisana gesla: «Na svetu ne more biti svobode brez svobodne Ind jes, »Boriti se ali umreti* in druge. Na zasedanju je bila sprejsta resolucija, v kateri se zavrača zadnji britanski predlog in Zahteva popolna neodvisnost Indije. Kakor poroča Reuter, je v resoluciji rečeno, da je odbor kongresa kljub tečiavam, proti katerim se je moral boriti kongres zato, da bi manifestiral voljo ljudstva po suve-| reni oblasti, sklenil sodelovati v i borbi, na pr!b->dnjih volitvah. Od-I bor je prepričan, da so mu prej- Mt danes kot zmagovalci, zvesti In dos'ednl zavezniki velikih zaveznikov in v svesti si popotne, ne po naSi krivdi okrnjene lastninske pravice do zemie govorimo vsemu svetu: Primorska in svetom dotjubni Trst je prvč v svoji zgodov.ni pa zaslugi slavne IV. armade in iz svoie astne sile lzprevidel, da mu Je možno uspešno ln Človeškega dostojanstva vredno 2ivilenje samo v Titovi, demokratični in svoboodnl Jugoslaviji. Dr. METOD MIKUŽ, slovenski duhovnik Kairo, 25. Reuter. — Egiptovski. anja leta naložila dolžnost, da bo-tisk posveča danes veliko pažnjo j iUje bitko za samostojnost Indije komunikeju egiptovske vlade, ki j Vse do njenega zmagoslavnega zahteva umik britanskih čet iz E-; konca, gipta in združitev Sudana z Egip- j --- vah mnogo-ljudi, ki razumejo, da glede reparacij in povratka imovl-bo poraz fašističnih napadalcev, ki ne, ki so jo zaplenili Nemci. O tem so ga zadali naši Junačil borci, rodil dobre sadove za mir samo v tz-vestnlh okoliščinah, to Je, če bomo z vsemi možnimi silami podprli demokratske sile v naših državah ln onemogočili vsak poskus za preporod faš zma.» Molotov Je na koncu naglasil, da j vprašanju sa začeli razpravljati na včerajšnjem večernem sestanku. Tass poroča, da Je francoski minister za zunanje zadeve George Bidault priredil kosilo v čast ljudskega komisarja za zunanje zadeve Sovjetske zveze V. Molotova. tom. Egiptovski ministrski predsednik Nokrash! Paša je osebr.o na. znanll rezultat posvetovanj svojih ministrov. ČsShoUrvaikl tisk o Trstu Beograd, 26. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča iz Prage, da ves praški in pokrajinski tisk kakor tudi tisk Slovaške posveča ves cas konference v Londonu mnogo pozornosti vprašanju meja med Jugoslavijo in Italijo, a posebno vpraša-| nju Trsta. Današnji časopisi priob- 7? Sovjetski zunanji komisar Molo-. čuje jo izjavo podpredsednika vlade Je najtesnejše prijateljstvo med tov je 24. t. m. sprejel italijanskega Kardelja Sovjetsko zvezo ln Veliko Britanl-1 zunanjega ministra De Gasperija Trsta, o federalnem statutu Notranja konsolidacija Jugoslavija Nečastno spletkarjenje izdajalskih emigrantov Tanjug. 26. — Nekatera tuje o- geacije ln časopisi so objavil vest, da so Slobodan Jovanovič, Jovo Ba- Slijanomj etnološko patvori-1 n3an^' Milan Gavrilovič ta 5e ne- jgzaokrožen teritorij, gospo-Jwo, socialno, kulturno in i. 'ttčno skupnost in zato en j,7 narod. Prebivalci Mo Valle ^ .°®to so narodnostno Fran-etnološko pa spadajo k Isto ve^a (°dnosno ie .falo) za kočevske Nemce, za Kvofike Nemce, itd. je problem Trsta, Re- ilii Ifa, Tržiča itd., za Julij-ej? krajino: etnološko tvorijo JJi0, ki je tesno povezam s kJlm naravnim zaledjem; na tojtostno so otoki z italijansko *t«o prebivalstva, a to dej-n? ne more vplivali na slovan-ifl .Stnološki značaj Julijske hne, ki je del Jugoslavije. 1 etnološkega stališča, ki tvo-8i)e**OVo> na podlagi katere je zunanjih ministrov petih zaveznikov sklenil, da Ju 9 biti začrtana meja med )JJiiavijo in Italijo, ni torej h. dvr &kL 9a dvoma, da spada Ju- ... s Trstom vred k ljjsiaviji; a tudi to nesporno ^ za nas nc moglo biti ** * ie ne bi narod sam, jj), *njsno prebiva v teh kra- (> odJočno izjavil svoje volje katere druge osebe iz emigracije izročili svatu ministrov v Londonu spomenico, v kateri po obvestilih poudarjajo, da režim v Jugoslaviji nima ničesar skupnega z demokracijo ln svobodo in da v deželi vlada diktatura komunistične stranke. V tej spomenici se podčrtava zahteva, naj »e osnuje nova vlada iz vseh demokratskih strank, vštevSi kotnu-niatično-demokratično stranko, različno od sedanje komunistične partije. Na koncu se zahteva od zavez-nikov, naj v Jugoslavijo pošljejo mirijo, ki bo nadzorovala volitve v Jugoslaviji, kjer so je baje državljanska vojna že začela, V zvezi s tem, na9 je Predsedstvo jugoslovanske vlade pooblastilo, da objavimo sledeče: 1. Docela cmošne so trditve, da režim v Jugoslaviji ni demokratičen, ali da vlada samo en« stranka. Vsa obiastva v Jugoslaviji so izšla iz splošnih, tajnih, neposrednih volitev. V Jugoslaviji obstaja popolna svoboda volitev In združevanj« za vse stranke, teko one v Ljudski fronti, kaloor one izven Ljudske fronte. Vsak objektivni opazovalec se more o tem prepričati. Trditve o vojne. Jugoslovanska vlada ima dokumente, od katerih je eden že objavljen, ki kažejo, da v smislu odločb velikih zaveznikov om on jene 03ebe spadajo n« seznam vojnih zločincev zaradi sodelovanja z okupatorjem ln kot organ izat ir ji ter t no-vatelji neštevtlnih zločinov. 3. Jugoslavija Je ena izmed zave*, niških držav. Sorazmerno je največ žrtvovala za zmago nad splošnim sovražnikom, za uresničenje idealov Združenih narodov. Toda ne samo to. Vse odločbe začasnega parlamenta, kakor tudi jugoslovanske vlade, so v skladu s sklepi in sveti, ki so jih dali voditelji zavezniških držav na krimski konferenci. 4. Jugoslovanska javnost se čudi, d« se po vsem, kar Je v inozemstvu znano o pronacJetičnem deJu omenjenih oseb, še najdejo v Inozemstvu časopisi in agencije, ki morejo posvečati kakršnokoli pozornost nji- hovemu spletkarskemu in nečastnemu delu. 5. Kakor se vidi iz vsega, so vse trditve, omenjane v navedeni spomenici, od začetka do konca lažnjive in neutemeljena. Te trditve kakor O-menjma spomenica imajo očevidno prozoran cilj, da zavedejo javno mnenje v zavezniških državah ln da lzzovajo vmešavanje Inozemstva v notranja vprašanja naše države ter da onemogočijo normalen demokratičen razvoj ln normaliziranje razmer v državi. Nemiri v Italiji s Franovo Španko London, 26. Tanjug. —■ Reuter poroča, da je glavni izvržni svet e-nega najmočnejših britanskih sindikatov Zveze transportnih delavcev, katere tajnik je bil do nedav-, na državni sekretar za inozemske ■ zadeve Ernest Bev'n, izdal resolucijo, v kateri se zahteva, da se takoj pod vzamejo koraki za prekinitev veeh trgovskih in diplomatskih odnosov s Francovo Španijo. V resoluciji se izraža zaskrbljenost v3led vesti, da zahteva Franco, da se udeleži mirovnih pogajanj, nato pa se dodaja: «Ali ogroža obstoj fašistične Španije varnost evropskih narodov*. Nato je v resoluciji rečeno: «M1 čutimo, da je mo- Italija kam? Naprej ? Nazaj? Rim, 26. Reuiter. — Trije ljudje so bih ubiti, več drudritgih pa ra- gooe zagotoviti mir, ki je til pred-njenib, ko so karabinjerji streljali ^ viden na krimski konferenci, samo v množico 10.000 demostrantov pred p0(j pogojem, da zamenja obstoječ! režim v Španiji široka ljudtka de. prehranjevalnim uradom v Lecce v Apuliji. Neredi se ponavljajo že več dni. Streljanje ja se je pričelo danes, ko so demonstranti obvladali nekaj policajev in jton odvzeli orožje, Vlada Je odredila preiskavo. Pravijo, da je red spet vzpostavljen. mokracija*. 24.746 ten blaga za Jugosla^ vijo y tržaš iem pristanišča Trst, 26. V tržaškem pristanišču je zasidranih 6 ladij s tovorom UN-RRA-lnega blaga za Jugoslavijo. Skupna teža natovorjenega blaga na teh ladjah znaša 24.746 ton. ^ tvobodno opredelit za novo nedemokratičnem režimu v Jugo- slaviji so toliko bolj neutemeljene in absurdna, kor prihajajo od oseb, u, ■Bi . _.... __________ priključitve ; ijj gg znan0 ea^aeli udeležbe v pre *®>ho Ve Prebivalstvo ne ka.e tRtallh diktatorskih rež/mth ln za ie dar>es. To svojo voljo, ki mdl podpiranja teh režimov. W n dokaz pravilnosti etno L ^ 0 tl. Mn )>*//* m tu X tl 7 411/7 olllf kajpa načela, je naše ljudstvo )tr„, . * svojo borbo tudi ta- % j ^ ko je še skoro ves italijan- 2. V Jugoslaviji vlada popoln red in mir. Jugoslavija gr« v hitrem tempu k notranji konsolidaciji. Iz- Sveloraa siiidllialiia Uerenca Pari«, 26. — V Parizu se Je pričela svetovna konferenca strokovnih zvez. Izvoljenih je bik) 7 predsednikov in vršile so se priprave za diskusijo o ustanovitvi svetovne strokovne organizacije. Francoski sindikalni veteran Leon Jouhaux je bil izvoljen sprejet brez i, n«rod navdušeno ploskal \zivclci ^^nske vojne so bil* tl- pIIIAaIi . . * . atn oonhu Irt mt% w-» 1 n 1 Si‘ rrtir nijevemu širokoustenju predsednika predsedstva, ostali člani predsedstva so Sr Walter Citrl-ne Iz Velike Britanije, Sidney Hill-man iz ZDA, Vasilij Kuznecov iz ZSSR, Vincente Lombardo Toleda-no iz južne Amerike, T. H. Liu iz Kitajske ln A. Lindberg iz Švedske. Prvotni načrt je predvideval samo 6 predsednikov, toda Lindberg je izvoljen na predlog nizozemske delegacije, da bi moral nekdo predstavljati menjše države. M*" naroda ki so stniaiu na' mlnstrl begunski vlad dajali uka- Neposredno pred konferenco je MImJ P°irtvovalnih, antifašistu)-' *e Draj!1 Mlhajlovlču in drugim kviz- bilo jasno, da bo predlog statuta j; borcev Rtdki a bili so Tu-' "h«™11 8'-do sodelovanja z okupa- svotovne strokovne organizacije, ki KlUUi*ki kra^ni 80 se ,zzimnjA amertikA aetegaclja In ti j vrstah s slovanskimi bor- * . ®fc«pno vodili krvavo bor- tuJ^oval v fašistično zmago. ty *te» a redke so bile takrat najboljših sinov italijan- ste osebe, ki so Svetu ministrov predložil« spomenico: Jovanovič, Gavrllovlč, Banjanin, Knrževič, Fo. tič in drugi so za časa vse vojne kot 1 ministri begunski vlad dajali uka- zagovarja Hlllman, v.Čjlh sprememb. Glavne spremembe bodo verjetno po predlogu osrednjega odbora strokovnih zvez ZSSR, druge predloge o formalnih izpremembah so predlagale Zveza švicarskih stro-za ' kovnih zvez, Sindikalne konfederacijo Švedske in Indijska federacija dela. Švedi in Švicarji so predlagali, naj se odpravijo politične omejitve za delo strokovne organizacije, Indijci pa, naj se doda ciljem fode racije izboljšanje livljsnskih pego jev za prebivalstvo manj razvitih dežel. Britanska delegacija je zahtevala ukrepe, ki naj zagotove, da pridejo v zvezo samo resnično strokovne organizacij«. Isto Je predlo žila Zveza švicarskih strokovnih zve*. deist-iin m np.kntere no- Prvi razgovor med keialsils |A ln ZVU dejstva, za nekatere go podvržene kroničnim špe-morda neljuba, n »o 9rI« dejstva. In ta dejstva ^loi°J dokaz o pravilnosti et- Trat, 25, — Komisija za vojni plen Jugoslovanske Armad«, kil je v nedeljo prišla v Trat, nadaljuje s k °lkerJJT'x 7 v:„ svojim delom. Po izjavah, šefa te l%i V ?' i6/ 3 ^'Aomlslje tov. general majorja Duša-&a S.tP?'h, I na Kvedra, pLkajo pogajanja z zavezniki v najlopžem ivsdu, V komisiji ao Jugoslovani: tov. generel- iita® tudi borbena skupnost Sr i H jezikovne razlike h i Mile. V tej skutini borbi ‘ 'major Dušan Kveder, polkovnik “J j^f °yans^ etnološki zna- }>. B • ^lftnovl. ISttv i!Sfce krajine dobil svoj v-'l(lIc poskus raz-tB. skupnosti bi pomenil % najosnovnejših človečan-vito „ Ih 5 tem neodpust- Vifc j no napako. 'kevu, *n krik, ki ga ženejo re-krogi, 'češ da je v pretežno italijanski /*)\Z.*0.katerih mest Julijske Pehačak Itado, (bajor Dejanovič Milič, mornariški polkovnik Renčelj Kazimir, major Cunder Stane, kapetan Piper Milovan, ter sekretarja major Mišič Mihajlo ln kapetan Zagorc Jože. Od zavcanlkov so v komisiji: brigudšer W. H. D. Rlt-chie. C. B. E., brigadler R. A. T. l '•h«« *'► "»■ »* - »tvo tudi z borbo nedvomno iz- SSkn’J? aamo imperialistična j pričalo pred vtem »vetom. Te- I i- . nadnUcvrinie nolitike.1 nn .j irhrisnti Eve, capt, E. C. Hulton, Royal Navy N. O. I. C., Ool. A. H. Earley, L. T. Col. C. W. Brown, major Coleman. Ob« strani kažeta veliko razumevanje za rošlev spornih vprašanj. Dosedanji razgovori so se vršili glede monariškega plena, ki Je že priznan kot plen jugoslovanske armade ln je s tem postal last jugoslovanske države, vendar je to Šele manjši dei mornariškega materiala. Jugoslovanska upa, da bo prišlo do soglasja tudi glede važnejših predmetov, ki »o bili last nemške ln italijanske mornarice. Sestavljen« so bile podkomisije po važnejših strokah vojnega mate. riala, ki vrše svoje dalo na licu mesta in pregledujejo od naših pred- Borba za demokratičnost Španije 500.090 93l tičilh fljstnlov v šjinsM ziiiarlh Madrid, 26. Tanjug. Tass poroča, da v Španiji se nadalje zapirajo nasprotn'ke Francove republike. V Madridu Je bilo v dveh tednih are. tiranih 100 ljudi. Osebe, ki jih ima- Sofija, 26. Tass. — Po poročilu so. fijskega radia, je bilo na iniciadvo : trajo kot najnevarnejše nasprotni- Zveze bolgarskih prostovoljcev v rnednarod, nih brigadah v Španiji sklicano zborovanje za ustanovitev bolgarskega protifašističnega odbora za obrambo španske demokracije. Zborovanje je otvoril generalni poročnik Kozlovski, ki je predsednik Iniciativnega odbora. Poudaril je, da ^pansko ljudstvo ne miruje pod jarmom fašistične diktature, temveč nadaljuje z borbo za demokratičnost Španije. «svobodoljubr>a Španija ni položila orožja*, je dejal Kozlovski. ?Armada odpora se vztrajno bori za pravico obstoja demokracije na španskih tleh*. Zborovanje je sklenilo vložiti protest pri španski vladi radi obsodbe, ki je bila Izrečena nad Alvarezom In Saipirainom. Vršili ss bodo mitingi v obrambo španskih antifašistov. ke sedanjega režima, streljajo. Predpostavlja se, da je v Španiji okoli 500.000 političnih jetnikov. Italija je po tolikih letih fašistične, imperialistične politike, po tolikih razdejanjih ln tolikem trpljenju ena od evropskih držav, ki je najbolj potrebna miru in obnove. Al! pa bo tega tudi deležna? Izgloda, da ne še kmalu. Po vesteh, ki jih prinašajo Italijanski listi je tam vse preveč interesentov Za nered, za zdražbo vse preveč ljudi, ki ima. jo raje ribarjenje v kalnem, kot pa ureditev življenja po ljudski volji. Provokacije, potvarjanje, laži, tajno oboroževanje, skrajno popuščanje fašistom, preprečevanje obnove, to so sredstva, ki se Jih poslužujejo temne, reakcionarne sile, vseh vrst. V naslednjem nekaj primerov zadnjih dni. «La Voce ropubblicana* poroča, da organizira Quirinal nove oborožene, ilegalne oddelke, ki nosijo znak R A A. M. (reparti antitctalita rii, antimilitaristi, monarchicl), kar bi po domače pomenilo protile-vlčarski, monarhistični oddelki. Razen dvorskih krogov podpirajo to organizacijo tudi veleposestniški krogi. Človeku se vsiljuje vprašanje proti komu Je oborožitev namenja na. «La Voce della Sicllia* poroča, da razvijajo po Siciliji fevdalni lastniki veleposestev vsestransko separatistično delovanje ob podpiranju oboroženih tolp, za katere kupujejo orožje po najvišjih cenah, okrožnim načelnikom pa dele nagrade, da to delovanje če že ne podpirajo, -vaj ne zadržujejo. Tudi tu je na mestu vprašanje: »Proti komu oboroži' tev?» V Rimu je general Brufletto Bru-nettl podpisal 3. septembra 1945. okrožnico št 679, v kateri opozarja razne karabinjerske postaje, če«, da pripravljalo subverzivni elementi napade nanje ln da »e sploh snujejo teroristični napadi širšega obsega na Javne zgradbe. List «Uni-tži*. ki to vest prinaša, pravi takole: Medtem ko karabinerji po potvorjenih ln lažnih Informacijah zasledujejo levičarje, strežejo fašistični sločinci dejansko po življenju domoljubov - partizanov, trgujejo a Poljaki za orožje, drže tajne sestanke itd. Fašistični oddelki poljske reakcionarne vojske strahujejo cele italijanske province, streljajo na karabinerje in kar je najžalost- nejše, domače oblasti se za te dogodke dosti ne zmenijo, ali pa se zmeniti ne smejo. Isti list objavlja vrsto fantastičnih vesti, ki se jih reakcija poslužuje, da obdrži ljudstvo v nejasnosti ln zbeganosti. Govori se n. pr, da imajo borbene ceJ.ee v Legnamu di. rektno zvezo z maršalom Titom, dalje, da so se začeli zbirati Titovi partizani v mestu Foggia in da bo sploh izbruhnila revolucija na povelje iz Beograda. Vsakemu trezne, mu in pametnemu človeku mora biti Jasno, kaj zasledujejo take »novice*, ali bolje rečeno take izmišljotine. Imajo le namen, de odvrnejo ljudsko pdžnjo od zahtev pe obnovi, po poštenem kaznovanju fašistov. Zlasti poslednje j s poglav. je zase. Čistilna sodišča res delujejo, drugo pa je kako delujejo. V Veroni, na primer, je sodišče obsodilo le tiste fašistične krivce, ki so bili sojeni v odsvotnosti, vse druge Je oprostilo. Za tamošnje koncentracijsko taborišče pravijo, da nima voč prostora in se zato na nove prijave proti fašističnim zločincem sploh ne ozirajo več. V Parmi je bilo izrečenih 38 smrtnih obsodbo nad najhujšimi fašističnimi strahovale! lastnega naroda. Končni učinek pa je ta, da do danes še ni bila izvršena niti ena Obsodba, Spričo takih razmer ni čudno, da raste greben vsem dosedanjim izkoriščevalcem naroda, ki so doslej le morda pričakovali zaslužene kaz. ni. Tako je n. pr. lastnik stavbne tvrdke Giuseppe Msrli iz Piacenze, ki bi moral po splošnih predpisih izplačati usiužbenstvu nagrado o-svobojenja čisto odkrito pokazal svojo pravo barvo. Delavska zbornica ga Je opozorila na njegovo dolžnost s posebnim pismom, on pa Je pismo ves divji strga! in vzrojil: »Kdo bi poslušal teh sodem oslov delavske zbornice!* In z najhujšimi psovkami je končal debato o delavskih pravicah. Da, za fašistične vojne dobičkarje vseh vrst, ki so 25 let pili kri ih znoj ljudskih množic, ki so nato tekmovali, kdo bo Nemcem bolj ustregel, je dane« dsiavec, ki je v vojni nosil naitežje breme, še vedno osel, nad katerim se lahko vsak spozabi z batino. Tako v Italiji. Kako drugače je v tem pogledu v Jugoslaviji I V.lWiViWAV.,AWiV.W.*.VWWWA5\WčiWAVA%VAViVWAW.,.WA*A normalen. To je bil 1.309 skok ma- Prvi sasitroslr fangerske kom s je Madrid, 26. VZN. — Zvedeli smo, da se je voeraj nadzorstvena komisija mednarodnega ta.ngerskega področja prvič sestala na sedežu glavnega francoskega konzulata v Tan-gerju pod predsedstvom francoskega ministra Beauvergerja. ia.669 šievta moskovske ..Pravde" Po emnestij! na Poljskem Varšava, 25. Tass. — Radki«wica, poljski minister za javno varnost, je izjavil za tisk, da je v zveal ■ am. Dne 24. t. m. je izšla 10.000 Številka »Pravde*. Ob tej priliki pis« uvodnik med drugim sledeče: Izžia je i.aSa 10.000 Številka. To je velik in srečen dan v slavni zgodovini sovjetskega tiska. »Pravda* je izhajala vsak dan skozi tri desetletja polna poročil o dogodkih, ki so imeli ogromno zgodovinsko nalogo. Dolga Je pot našega ljudstva. Plemenite so njegove tradicije. Milijoni in milijont njegovih čliateljov ljubijo svoj list, Lenin ln Stalin sta ustanovitelja lista. Ganljive epzode kažejo, kako jo bil delavski pokret povezan s vojim listom, ko so možje in lene iz svojih skromnih dohodkov plačevali v fonde, ki naj bi postavili materialni temelj »Pravde*. Rubij', ki so jih zaslužili v potu svojega obraza, so stalno dotekali v fond delavskega časopisa kljub vsem težavam in oviram, cenzurnim omejitvam in policijskim zatiranjem, aretac jam in deportacijam urednikov in elanov uredništva. Lenin j« stalno vodil list is izgnanstva ter pisal sanj članke. Sla' ve. Novi petletni načrt bo zahteval Jorja Romanjuk-a. V toplem oblačilu ln z vsemi instrumenti je tehtal preko 120 kg. V višini, okoli »C. Uftbiž t/U d,tUllVVfeU i _________________________________ , - delovno junaštvo našega ljudstva. 10'000 m> 3e reglst‘rftl temp' 35 P°d Beograd, 26. Tanjug. — Kakor poroča AFP iz Pariza, so zastop-n ki srednjeevropskih držav na svetovni sindikalni konferenci v Pari zu priredili danes popoldne tiskovno konferenco. Predsednik Uprave romunskih sindikatov Georgije A-postoli je govoril o zgodov ni ru munsklh sindikatov. Do leta 1944. niso rumimski sindikati niti obstajali, oC tega datum« dalje pa so j napredovali tako, da imajo danes en milijon dvesto fsod elanov. Vodja češkoslovaškega zastopstva E tira n je izjavil, da vse držav«, ki so zastopane na konferenci, soglašajo, da je treba ustanoviti svetovno sin-d'kalno zvezo. Predsednik madžarskega zastop- nestijo preko 5.000 članov Anmie lin pa je bil urednik lista v najte-Kralovve ta drugih organizacij za- j '•Jlb 1« najbolj zapletenih dobah pustilo podtalno delovanje. Ker v njegovega «-b«toja. Sverdlov, Molo. nekaterih okrožjih i* tehničnih raz- \ tov in Kalin.n so bili njegovi aktiv- logov registracija še ni končana, se ! ni sodelavci. Veliki ruski pisatelj je vlada odločila podaljšati registra, cijo do 15. oktobra. tfolltva na Madiarskem Budimpešta, 26. Tass. — Ministrski svet madžarske začasne vlade je na nujni seji sklenil, da se bodo volitve v madžarsko narodno skupščino vršile 4. novembra. Kratke vesti Trst, 26. Dan os je jugoslovanska gospodarska komisija v Tratu prejela pismo od Zavezniške vojaške komisija | ^ izjavil, da imajo madžarski j uprave datirano z 21. t. m. v ka- sindikatl 890.000 članov. Predsednik j terem odobrava izdelavo dveh mo- jugoslovanskega zastopatva Djuro Salaj je govcuil o zakonu o agrarni reformi, ki je bil sprejet meseca avgusta leta 1945. Po tem zakonu bo velik^ število posestev, ki pripadajo izdajalcem, zaplenjenih, agrarna reforma pa bo dosledno iz- •tavn ikov zahtevan material ter.vedena tudi v vseh drugih podob- k '- suje, i ^he6!značaj Julijske brsati papirnata gonja njego-‘ ki ga je njeno prebival- ] vih naslednikov. jk opredelujejo hrv or tega materiala, j nih primerih. Predstavniki Madftar- RezdeUH ao sl budi delo po conah, »ke in Rumunije so na vprašanja Najprej bo delo opravljeno na pod-! novinarjev. Izjavili, da so njihove ročju Trsta, kasneje pa drugod. j vlada popolnoma demokratične. stov ln uvoz potrebnih surovin, za katera je prišlo do zaključka med CRDA-o in Jugaslovanskmi državnimi železnicami. Frankfurt ob Meni, 26. General Eisenihmvor, ki je hotel poročilo o is uslužbenlh nacistih na področju tretje armad«, je danes zaprosit ge-'terata George Pattona, poveljnik« tog« področja, nai mu pošlje osebno poročillo o razvoju čiščenja na Bavarskem. Maksim Gorki jo videl v novem tisku izraz delovske demokracije, kateri je bilo po njegovih preroških besedah dano, da je postala prava demokracija, V vojnem casu je bila »Pravda* glasnik visokih idealov sovjetskega domoljubja. Lisi je prinašal besede našega velikega stratega tov. Stalina množicam. Pozival je voja. ke na fronti in v zaledju k vstraj-nosti v boju proti sovražniku in prebujal njihov duh herolzma. zatajevanja v delu in na bojnem polju. »Pravda* je hila z vojaki na ognjeni črti in v partizanskih odredih. Pripovedovala je sovjetskemu ljudstvu resnico, pa čeprav je bila Ljudstvo ve, da bo uresničenje petletke napravilo našo domovino Se močnejšo v gospodarskem ln vojaškem pogledu in da bo zavarovalo procvit naše kulture. Ljudstvo bo želo sadove svojega dela, Življenje sovjetskega ljudstva pa bo se ugodnejše kot pred vojno. ničlo. Bazstava zmaga v SZ še bolj težka in fcridka. Opisovala je zmago sovjetskega orožja in navdihovala milijone ljudi k junaškim dejanjem. Pisala je o junaški smrti vojakov o delu in uspehih sovjetskih patriotov, ki »o premagali nemške in Japonske osvajalce v odprti borbi in pridobili našemu ljudstvu In domovini vedno slavo. Sovjetski tisk ima široko polje udejstvovanja zlasti sedaj, ko je dežela stopila v dobo mirne gradlt- Moskva, 26. Taas. — Sovjetski umetniki in kiparji se pripravljajo za vsezvezno razstavo zmage, ki bo odprta novembra v Tretjakov! galeriji slik. Naš dopisnik poroča Iz Leningrada: »Vseruska akademija umetnosti J« ustvarila veliko sliko »Junaška obramba Stalingrada*. To delo je trajalo skoraj leto dni. Načelnik stolica za vojao slikarstvo, akadem'k prof. Frencs, j« večkrat obiskal Stalingrad, st ogledoval ru-čevlne, govoril z veterani obrambe m ista in delal skice na licu mesta. Slika je dolga 15 m in visoka 4 metre. V načrtu je ureditev velikega parka v mestu ln zgraditev spomenika — paviljona, ki bo imel dve ogromni sliki — »Junaška obramba Carleina* in »Junaška obramba Stalingrada*. Ta paviljon bo Imel 150 m v obsegu in bo visok 12 m. Naš dopisnik poroča la Minska, da se tudi be'orusk! umetniki pripravljajo na vsezvezno razstavo. Zaslužni umetnostni delavec Ku-dre vid d:la na sliki »Na oeatah voj. ne*. Mariks pripravlja stensko sliko o zgodovinski temi: »Princ Vladimir Poloskl*. Slike umetnikov Malkina, Tihonoviča ln drugih prikazujejo dogodke domovinske vojne, juna’ko borbo belo-ruakih partizanov proti Nemc.m, obnovo narodnega gospodarstva republike. Nov rekord v (I ku s padalom IzkorlSCirtJe Železne rude pod rečno s.rugo Dnjopropetrovsk, Tass. — Po večletnem raziskovanju so geologi našii velika ležišča žekzne rude pod dnom rečice Saksagan, v kri-vojriokem področju. Izkoriščanje rud pod rečno strugo je bilo nevarno in negospodarsko. Bron oa-nje vode je stalno ogrožalo rudarje. Pred vojno je bila v načrtu preložitev reke s posebnimi kanali,, tou da to bi zahtevalo izkopanje preko 00 milijonov kub. ra zemlje in ska. lovja, ob izredno visokih stroških. Sedaj so našli rešitev problema. Izdelali so načrt za regulacijo rečnega toka, z gradnjo velikih rezervoarjev. Tl bodo dt tali skupno 500 milijonov kub. m vode. Ta načrt zahtrva investicije 100 milijonov rubljev. Poleg povečane eksploatacije železne rude, bo ta načrt nsj-uspečn;je r;šil problem oskrbovanja krlvcjroukega rudarskega bazena s vodo, ki je primanjkuje. Rezervoarji bodo tudi namakali velika zemljišča za intenzivno poljedelstvo, kar bo nadalje izboljšalo oskrbovanje prebivalstva kri-vojrv-akega bazena s hrano. Trgovska pogoiba med Ceškos ovaSko In Sovje sko zvezo London, 25. — Radijska postaja v Pragi je naznanila, da je češkoslovaški ministrski predsednik Fier-lingsr objavil sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Pogodba predvideva izvod Izdelkov iz blaga, obuvaj in porcelana In Češkoslovaške v »sireno za kovine, poljedelske pridelke ln 25 tisoč ton nemškega premoga, od katerega j« en dU že prišel v Češkoslovaško. Moskva, 26. Tass. — 2taanl padalec, major Vasilij Romanjuk, je postavil nov svetovni rekord v sko. ku s padalom. Včeraj, 25, septembra, Je major vzletel z letališča v bližini Moskve v dvosedežnem lovskem letalu. Ko Je letalo doseglo višino 12.800 m, js drzni padale« odskočil. Padalo Je odpri šele v višini 800 m in tako preletel 12 km v zaprtem padalu. Pristanek je bil 9.000 podjetij na Ce§Sns!o-vaškem pod država.m nadzorstvom Praga, Tanjug. — V Češkoslovaški bo postavljenih pod državno nadzorstvo 9000 podjetij, v katerih je zaposleno okrog milijon delavstva. Ta podjetja so pripadata Nemcem, Madžarom, ln narodnim izdajalcem. PRIMORSKI DNEVNIK 27. septembra 1943» Ljudska oblast je zagotovljena le v Jugoslaviji Sestanek aktivistov iz Tržila in okolice Tržič, 25. — Danes popoldne so imeli aktivisti iz vseh bližnjih krajev in iz Tržiča pomemben sestanek. Razpravljali so o dveh vprašanjih, o stavki in o usodi vse dežele. Na zborovanju so govorili tovariši Bersa Ruggero, ki je prišel iz Trsta, Pietri Edoardo. Comar In drugi. Tovariš Bersa je v svojem govoru opozoril na pomen stavke, ki je odraz skrajnega odpora ne le vsega delavskega razreda, marveč prav vsega prebivalstva dežele proti bedi In pomanjkanju, ki mu preti spričo okoliščine, da v Trstu in Tržiču, v Miljaih in drugod, ne bo več dela po tovarnah za letala in ladjedelnicah, da sa bo moralo Strokovno izobraženo in kvalificirano delavstvo odreči svojemu položaju in planiti v borbo za kruh tudi s krampom in lopato, ako naj dežela še nadalje ostane v okviru Italije, katere industrija nima in ne more imeti nobene bodočnosti. Poudaril je, da ljudstvo, ki se je za ceno ogromnih žrtev v borbi proti fašizmu samo osvobodilo, nikoli ni in tudi sedaj ne odklanja sodelovanja, z zaveznikom. Hoče pa, da se realizira in utrdi resnična, demokratična ljudska oblast. Ljudska oblast pa se bo utrdila dejansko }n v popolni meri zgolj v okviru demokratične in federativne Jugoslavije, enako kakor bo delavskemu razredu, kmetu, obrtniku in intelektualcu le v njenem okviru zagotovljeno delo, odmerjeno po kvalifikacijah in sposobnostih vsakega poedinca in na osnovi takega dela tudi resnično blagostanje. Govor tov. Comar-a Tudi tov. Comar je poudaril, da So reakcionarji izkoriščevalci ljudstva, ki so spričo množestvenih odpustov ljudi iz tovarn izzvali stavko, dejansko zagrozili z bedo in gospodarskim suženjstvom ne le delavskemu razredu, nego vsem kategorijam prebivalstva naše dežele, ne le delavcem, marveč tudi kmetom, trgovcem, intelektualcem in malim posestnikom. Ce reakciji ta prvi korak v borbi proti delavskim množicam uspe, bodo verjetno že prihodnji teden sledili nadaljnji množestveni odpusti. Brezposelnost, odpad slehernega zaslužka, bi se dan za dnem večala in njune neposredne posledice bi prišle do izraza tudi za srednji stan, za obrtnike in trgovoe. Edini, ki bi imeli od tega korist, bj bili maloštevilni velekapitalisti. In prav ti bi hoteli, da bi ljudje umirali od lakote, da bi se za ljudske množice povrnila doba, v kateri so bile kakor živina v službi maloštevilnih mogotcev. Poudaril je, da se bo borba za ljudske pravice do oblasti in dela nadaljevala vse do končne zmar ge. Vsaka stavka, pa naj še tako poudarja svoj izključno ekonomski značaj, je dejansko politična, ker pomeni vsaka borbo proti sovražnikom ljudstva, ki mu odrekajo osnovne pravice do življenja, ki ne puste, da bi dalo izraza svoji volji. Ti izkoriščevalci, si hočejo prisvojiti oblast, da bi na ta način v vse večji meri skrbeli za svoje interese, ne pa za interese vsega ljudstva. Govornik je poudaril, da je vse ljudstvo patriotično, da ljubi domovino, kar je dokazalo v borbi z žrtvami, ki jih Je dalo za osvoboditev, kar dokazuje tudi sedaj, v politični borbi za kruh in življenje. Ljudstvo pa hoče predvsem, da bo njegova domovina osvobojena sleherne reakcije, da bo njegova domovina imela demokratično vlado. Prav to pa, in to ljudstvo dobro ve, mu more biti zagotovljeno zgolj v demokratični, federativni Jugoslaviji. Samo v njej bo imelo do popolnosti izgrajeno svojo ljudsko oblast, bo imelo zagotovljeno neovirano, plodonosno delo, zaslužek in kruh. Zvečer je bilo v Pierisu veliko ljudsko zborovanje, ki je poteklo v docela enakem smislu, ob navdušenem pritrjevanju zborovalcev. Po vsem tržiškem polju so se stavkujočim pridružili tudj koloni. Tako se je tudi v tržiškem okraju v okviru te stavke prvič ustvarilo tesno sodelovanje delavskega razreda in kmečkega prebivalstva. Furlanski kmetje za stavkajoče Tudi Furlanija je dokazala svojo tesno povezanost z industrijskimi središči. Furlanski kmetje v San Pier dTsonzo. Staranzano, San Canziano dTsonzo, Vermigliano, Ronke, Turjak, Gradiška in ostale bližnje vasi v vzhodnjj Furlaniji so organizirali prehambene komisije, ki so takoj začele zbirati hrano za stavkujoce delavce. Kmečki delavci niso zahtevali za to hrano nič več kot povrnitev stroškov. V celi Furlaniji ni bilo nobenega incidenta. Povsod se je vidno odražala solidarnost kmetov in delavcev. Ta veliki uspeh poudarjajo posebno industrijski delavci v Tržiču in Gorici in so prepričani, da bo v kratkem napočil čas, ko bodo tudi industrijski delavci s svojimi produkti obilno nagradili svoje tovariše kmete za njihovo lepo in plemenito gesto. Priznane morajo biti vse pravice Dve resoluciji sindikalnih organizatorjev na ameriikih ladjah Trst, 24. — Vodstvo stavke je sprejelo sindikalne organizatorje na amerikanskih ladjah, ki se trenutno nahajajo v tržaškem pristanišču. Oni so popolnoma razumeli smisel sedanje stavke in so izjavili svojo popolno solidarnost z delavci. Na. konferenci, ki so jo imeli na splošna stavka v Tr3tu, da morajo zahteve delavskih množic biti dosežene edino s solidarno akcijo. Zato oni, kot napredni člani Nacionalne unije amerikanskih pomorščakov (Organizacijski odbor industrije) popolnoma razumejo ta postopek in ga tudi docela usvajajo. Ob tej ladji so izglasovali resolucijo, ki se priliki izjavljajo, da morata ZVU glasi: Podpisani člani Nacionalne unije amerikanskih pomorščakov (organizacijski odbor industrije) smo popolnoma solidarni z zahevami delavskega razreda, ki je v stavki v Trstu in se zavedamo, da brezposelnost delavskih množic prinaša zgolj bedo in lakoto, medtem ko sindikalna aktivnost lahko izboljša življemske pogoje. Razen tega so amerikaneki delavci poslali resolucijo svojemu listu. Ugotavljajo, da je proglašena Težka industrija v Trstu se ne more obnoviti Izjave g. polk. Bowmana na časnikarski konferenci Trst, M. — Na današnji časnikarski konferenci je polkovnik Bowmsn rekel med drugim, da se nahaja v tržaškem pristanišču 14 ladij s potrebščinami za civiliste in vojaščino v Avstriji in drugod. Ker tmajo priti še druge ladje, je potrebno, da se te ladje čimprej raztovorijo in da se napravi prostor novim ladjam, ki jih pričakujejo. V intereau prebivalstva je torej, da se dela raztovarjanja nadaljujejo. Zavezniki nimajo namena zaustaviti prihoda novih ladij. Zaradi stavke pa pristanišče stoji. ZVU bi lahko podvzela ukrepe, vendar js rajši počakala 24 ur, toda dlje ne more. Ce se bo to stanje nadaljevalo, bo ZVU prisiljena uporabiti pri iztovarjanju nemške volne ujetnike, čeprav se je ZVU vedno Izogibala, da uporablja nemške ujetnike zato, da je zaposlila civiliste. Sedaj pa ne bo mogel ZVU nihče očitati, če se bo proti svoji Volji morala posluževati nemških vojnih ujetnikov. Vendar pa se lahko zgodi, da bo nastalo vprašanje, ali se bodo civilisti sploh lahko vrnili na delo, če bodo zavezniške oblasti morale podvzeti ta ukrep, in bo delo dobro opravljeno. Nato Je nadaljeval, da ni bilo mogoče najti zadostnega števila dec lovcev za javna dela, čeprav je bilo predloženih mnogo prošenj za podporo brezposelnim, kajti delavci iz te pokrajine kot delavci celega sveta opravljajo najrajši tieta dela, za za katere so usposobljeni. Rekel je, da so leta 1930. morale v Ameriki mnoge osebe, med njimi tudi nekateri njegovi tovariši, zapustiti svoj poklic in delati pri javnih delih. »Moral bi biti čudež*, je rekel, »da bi tržaški delavci lahko delali tudi v bodoče delo, kot so ga delali doslej, sicer pa to velja za vse delavce sveta*. Cimprej se bodo delavci prilagodili novemu položaju, tem prej bo vzpostavljeno normalno stanje. Polkovnik je nato dejal, da stavka ni naperjena proti ZVU, temveč proti delodajalcem, ki odpuščajo delavce iz službe potem, ko je ZVU pristala pod pritiskom delodajalcev na odpuščanjo, proučiv-ši predhodno vse okoliščine. Stavka ima gospodarski značaj, vendar ji nekaj elementov poizkuša dati politično barvo, kajti zvedel je o razširjanju letakov in o nekaterih političnih govorih, Tov. Pahor je zagotovil, da stavka nima nobene politične podlage. Polkovnik je nato odgovoril, da po informacijah, ki jih je prejel, ne more ugotoviti, ali je politična barva stavke privatna iniciativa, ali uradno stališče. in privatna industrija priznati pravice delavcev do dela, ne pa da se jih peha v brezposelnost, ki bo privedla ljudstvo v bedo in lakoto. Tržaški delavci in delavci pokrajine so se zahvaKli amerikan-skirn tovarišem za njihovo solidarnost ter jim izrazili svoje bratske simpatije. Naša nova knjižna založba Vsled 25 letnega načrtnega uničevanja vsega, kar je dišalo po slovenskem, ni nikak čudež, ako srečamo Slovenca, Slovenko, ke.terih znanja materinščine se omejuje na domače narečje, mnogokrat zelo neprimerno pomešano z italijanskimi spakedrankami vsled malega besednega zaklada v materinščini Odpraviti to je naloga šole in primerne slovenske knjige. Ustanovitev naše književne založbe zato ni sjučaj, temveč diktat krvave potrebe. Tukaj nujno potrebujemo dobrega čitiva. Toda sa ma ustanovitev založbe ni dovolj Naš človek, načrtno uničevan na gospodarskem polju, mora sedaj imeti priliko, da si dobro knjigo tudi res lahko nabavi. Zato pa mora njena cena biti primerna kupni moči našega najslabše plačanega človeka, ker je knjiga baš njemu najpotrebnejša. Iz tržaškega življenja Tržaški umetniki razstavljajo v Ljubljani Trst, 26. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se Je otvorila razstava tržaških umetnikov, ki obsega 127 del. Razstavljajo umetniki, Ba-stianutto, Bemblna, Cesar, Gejič, Gram, Lotta, Lukežič, Lupieri, Me-neghini, Moro, Spacal, Švara in Zan. degaacomo. Od teh so 4 Slovenci in 9 Italijanov. Ta simpatična manifestacija bratskega, kulturnega sodelovanja vzbuja veliko pozornost Tržačan Giuseppe Menasse je izdelal poseben katalog, ki je izžel v prevodu profesorja Stanka Lebna. Ljubljansko časopisje objavlja vsak dan podrob. na poročila o razstavi in slike razstavljenih del. Otvoritvi razstave je prisostvoval podpredsednik narodne vlade dr. Brecelj Marjan, skupno z notranjim ministrom dr. Zoranom Poličem in ministrom za gospodarstvo dr. Vladam Vavpetičem. Prisoten je bil tudi predsednik ljubljanske občine pisatelj Albreht, komandant mesta Ljubljane polkovnik Lokovšek ter več drugih vojaških in političnih o-sebnosti, kakor tudi velika množi- ca pisateljev, glasbenikov, časplika-rjev In intelektualcev. Navzoči so bili končno tudi vsi člani slovenskega umetniškega kluba, ki je to razstavo organiziral. Otvoritveni govor je imel predsednik Uršič, slikar, ki se je pred kratkim vrnil iz Daohau-a. Govoril je o razstavil, kot umetniški manifestaciji, ki je izraz volje obeh narodov, povezanih med seboj v spoštovanju in pripateljstvu. Zahvalil se je prisotnim tržaškim gostom, ki s svojo prisotnostjo že bolj poudarjajo bratstvo, ki je potrebno v teh težkih časih, ko se odloča usoda Trsta in demokratična ureditev vsega sveta. Tržaški slikar Giuseppe Moro je v odgovoru poudaril slovensko-ita-lijansko bratstvo kot pogoj za dobro medsebojno razumevanje in dobro sosedstvo obeh narodov. Zvečer se je vršil na sedežu ministrstva. za prosveto slavnosten večer na čast tržaškim gostom, kateremu so prisostvovale najvažnejše osebnosti ljubljanskih umetniških in literarnih krogov. O izidu razstave ter o kritiki razstavljenih del bomo še poročali. Hočemo Trst v Jugosiavifg Komitet prvega oddelka V. delavnice v tržiških ladjedelnicah, ki ima svojo italijansko-slovensko antifašistično zvezo, je poslal delegatom razmejitvene konference v Londonu sledeč telegram: »Člani Delavske enotnosti tržiških ladjedelnic V. delavnice zahtevajo resnično svobodo in priključitev k napredni, demokratični, federativni Jugoslaviji. Zahtevamo svobodo za delovno ljudstvo, ki si je priborilo pravico po zaslugah svojih najboljših sinov, ki so padli v borbi za resnično svobodo demokratskih narodov. Zato zahtevamo, da se spoštujejo Atlantska povelja in samoodločba narodov, kar smo že dokazali z spontano manifestacijo, z zbiranjem podpisov za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji. Delegati, prisotni na konferenci, naj vzamejo na znanje te izjave in želje ,da se uresničijo zahteve naše pokrajine s tem, da se Julijske krajina združi z novo, Titovo Jugoslavijo. Pustošenje gozdov V tržaški okolici se opaža vedno hujše pustošenje že itak izčrpanih gozdov. Ljudje se sprašujejo, kaj bo, ako se ne prepreči stalno sekanje. Vsaka vas razpravlja o načinu, kako bi se postavila straža in kako naj bi se spet zasadilo no-vo drevje. Problem je tudi v sadikah, ker je potrebno več milijonov mladih borov. Narodno osvobodilni odbori se obračajo k ZVU-u in zahtevajo naj se v tem pogledu kaj ukrene. Šentjakobsko prosvetno društvo .Ivan Canhar" Pristopajmo kot zadružniki k založbi! Kdor more, naj postane član s tem, da vplača delež 60.— lir, kar je majhen znesek za današnje razmere. Tako bomo imeli na razpolago kapital, ki bo omogočil velik razvoj založbe. Nabava deležev bodi torej temeljni kamen k novi naši kulturni zgradbi na Slovenskem Primorju. Kdor res ne more postati član knjižne založbe, naj se vsaj naroči na knjige, kajti čim več je izvodov tiskanih, tem nižjo ceno ima posamezni izvod. To pa bo istočasno dalo zadostno jamstvo, da bo mogla naša knjiga tudi med najrevnejše sloje. priredi v soboto, dne 29. t. m. ob 20. uri, v dvorani «Casa del lavo-ratore portuale«, kulturno' prireditev z bogatim sporedom, ki bo obsegal petje, glasbene točke, igrokaz, recitacije, nastop pionirjev itd. Pozivamo vse prijatelje in ljubitelje slovenske ljudske umetnosti, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Cisti dobiček prireditve gre v korist fonda za šolanje naših dijakov. Prireditve V nedeljo, dne 30, septembra ob 16. uri, bo imelo prosvetno društvo »Slavec* v Riomanjih na društvenem vrtu dramsko, pevsko, rotacijsko kulturno prireditev. Prosimo bližnja bratska društva naj to u-postevajo in naj ta dan ne prirejajo drugih. Pričakujemo, da nam bodo priskočila na pomoč s sodelovanjem in nam takoj sporočila, s katerimi točkami nameravajo nastopiti. Prehrana Vse prenotacije za racionhano blago in hrano,ki so se imele izvršiti do 25. t. m., se lahko izvršijo do 28. t. m. Delitev vina, ki »e je imela kon- čati 25. t. m„ je podaljšana do četrtka 27. t. m. Delitev testenin potrošnikom VI. in VII. skupine, ki se je imela začeti danes, v sredo, se prične v petek, 28. t. m. Trgovci naj dvignejo nakazila v uradu za živilske nakaznice v teku današnjega dne. Mleko za otroke. Od danes do sobote 29 t. m., bodo vse trgovine tvrdke Hausbrandt prodajale po 1 škatljo s 500 gr mleka v prahu »Ne-stogen* za otroke do enega leta starosti in siesr na odrezke od 26. do 30. septembra bona za dodatek mleka (bele barve). Cena je 156.— lir za škatljo. Dovoljenja za vožnjo z avtomobili Dne 14. oktobra t. L izgubijo veljavnost vsa dovoljenja za vožnjo z avtomobili, izdana v tržaški pokrajini. Ne bodo ae dovolila podaljšanja ali uradne obnovitve. Da bo možno pravočasno izdajanje novih dovoljenj, je potrebno, da se prošnje predložijo najpozneje do 27. septembra t. 1. Obrazci za prošnje se lahko dvignejo v pisarni Automobile Club Trst, Piazza Unita, Izpolnjeni morajo biti v dvojniku, pisani na stroj in Izročena v omenjenem uradu v gornjem roku. Obrazcem se ima priložiti potrdilo o pristojnosti lastnika avtomobila, če gre za fizično osebo, ali pa potrdilo tržaške trgovske zbornice (ki potrjuje redni vpis prosilca v seznamu tvrdk), če je lastnik avtomobila kak zavod. Ob izročitvi prošnje se ima predložiti avtomobilska knjižica in dodatni list, ki se po pregledu vrneta. Vse prošnje za dovoljenje, ki so bile vložene preje, se smatrajo za neveljavne. Ljudska prosveta V soboto zvečer so imele tržaške antifasistke v telovadnici v via del-la Valle v Trstu kulturno prireditev, v korist socialnega skrbstva. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. V- kulturnem delu sporeda so svetoivanski pionirji izvajali nekaj zelo uspelih pevskih in plesnih točk. rojanska dekleta pa so zaplesala kolo. Pri zabavnem delu programa je vzbudil največ zanimanja srečolov, ki je bil prirejen v korist revnemu dijaštvu. S to svojo prireditvijo so tržaške žene pokazale, da so zelo aktivne tudi na karitativnem polju. V nedeljo se je vršila v Boljnncu uspela kulturna prireditev ob veliki udeležbi ljudstva. Po govoru tov. Škrlja je sledil pester spored z nastopi pionirjev, mladine in pevskih društev. Sodelovali so pevski zbori iz Boršta, Ricmanj in Doline. Iz Sv. Barbare pa je prišla tudi godba. Zahvala za tako uspelo prireditev SWA5W.V.WAW.V.V.N5'W/AWA5SW.,.V»V.% Hvalevredno stališče ameriških pomorščakov Poziv Vse osebe, ki so dne 23. septembra 1.1. okoli 19. ure, stale ob ograji na Openski tramvajski postaji in ki so hile priča tepeža m©d nekaterimi potniki, ki so preskočili o-grajo in nekaterimi tramvajskimi uslužbenci, ki so jih skušali odvrniti, se naprošajo, da se zglase v ravnateljstvu družbe «S. A. delle Piccole Ferrovis* v Trstu, Via Fa-blo Filzi 15, II., v svrho pojasnitve. Novi krušni obroki Od 1. oktobra se bodo krušni obroki spremenili takole: za osebe od 9. do 18. leta od 225 na 200 gr; za delavce od 326 gr na 200 gr. Vsled tega bo dodatek v prid delavcev za težka dela naslednji: Delavci za težka dela: 100 gr kruha dnevno in 600 gr hrane za juho na mesec. Delavci za najtežja dela 200 gr kruha dnevno in 600 gr hrane za juho na mesec. Iz tega sledi, da bodo skupni obroki za delavce sledeči: Delavci za težka dela 300 gr kruha dnevno in 600 gr hrane za juho mesečno, delavci za najtežja dela 400 gr kruha dnevno in 600 gr hrane za juho na mesec. Ukinitev bonov za obleke Veljavnost bonov za nakup moških oblačil se podaljša do 29. t. m. Po 29. septembru bo veljavnost teh bonov ukinjena, dokler ne bo občinski urad ugotovil količine odgovarjajočega blaga. Občinski urad pa bo kljub temu sprejemal nove prošnje za bone vseh upravičencev (vojnih ujetnikov, političnih internirancev in onih, ki se vračajo iz koncentracijskih taborišč). Te prošnje pa ne bodo rešene, dokler se ne ugotovi razpoložljiva količina blaga. Trgovci se obveščajo, da lahko prodajajo blago na omenjene bone do 29. t. m. V teku 5. oktobra morajo trgovci položiti v občinskem uradu vse bone, uporabljene do 29. t. m. Vsem akcijskim odborom „Za našega dijaka" Obveščamo Vas, da se akcija «Za našega dijaka» podaljšuje do dne 7. oktobra 1945. WAčAW/JVVAr’A,.V.V.-.V.VV.V.V,.%VAVV.VAV.SVVV'.ViAVVV.%VW.,lAVAV.V.VWAr.SV.W.V.VA\VVVW *WWVW Gledališče Verdi V četrtek bo koncert pod vodstvom Herberta Karayan. Izvajala se bo glasba Haydna, Beethovna in Straussa. Sirite ,.Primorski dnevnik" Kot smo že poročali, je v tržaški luki zasidrana tudi ameriška ladja S/8 John C. BRECHTNRIGGE, ki ima nosilnost 7868 ton in je od UN-RRA-e pripeljala za Jugoslavijo ob. leko in hrano: moko, pšenico, sklad-kor, suho hrano itd. Ta tovorna ladja je zapustila New York 30. VIII, ter pred nekaj dnevi prispela v Trst, Za časa izkrcavanja blaga je izbruhnila v Trstu splošna stavka delavcev in nameščencev. Tretji častnik na omenjeni ladji, Mac Donald, je spričo te stavke sklical na ladji miting, na katerem je bilo enoglasno sklenjeno, da se celokupna posadka te ladje, ki šteje 72 mož, soladalizira s stavkajočimi de. lavcl in nameščenci v Trstu. Vodstvu stavke je od mitinga pooblaščena delegacija na čelu z agilnim Mac Donaldom, izročila zadevno resolucijo amerikanskih pomorščakov, organiziranih v National Maritime Union, o čemer poročamo na drugem mestu. častnik Mac Donald je v nevezanem razgovoru s članom našega u-redništva izjavil, da j« za časa te vojne sedemkrat s tovorom tankov, namenjenih za slavno Rdečo Armado v večjem konvoju prispel v Murmansk, ter tam izkrcal dragoceni tovor. Na teh potovanjih je bila ladja, na kateri je bil vkrcan, dvakrat torpedirana. Mac Donald je bil leta 1936-37 eden izmed zelo aktivnih članov odbora Lige za špansko demokracijo. Ta liga Je organizirala Abraham Lincolnovo brigado, ki s« je v krvavi španski vojni proslavila in si pridobila mnogo lovorik. Član je »National Maritime U-nion», sindikalne organizacije, ki šteje danes okoli 90 tisoč članov. Ta sindikalna organizacija je organizirala od 23. VTH.-27.VIII. med članstvom in simpatizerji široko zasnovano akcijo prostovoljnih prispevkov kot pomoč za obnovitvena dela v Jugoslaviji. Tudi sindikalna organizacija C. L O. Union je doslej pokazala dosledno svojo prijateljsko razpoloženje napram Jugoslaviji, ter z največjimi simpatijami, moralno in ma. terialno, podpirala borbo Julijske krajine za priključitev Trsta kot federalne edinice k demokratični, federativni Jugoslaviji. Mladi ameriški pomorščak Mac Donald je kot pobornik sindikalne organizacije v teh dneh najdostoj- gre požrtvovalnim domačinom bi tov. Dolanskemu. V Sepuljah na Krasu so v ned* ljo igrali »Desetega brata*. i6 prisostvovalo veliko število prit1 valcev iz Sepulj in bližnjih vasi. To- variš Gino Mercina je zbrano dr činstvo pozdravil v imenu okrofc* ga NOO-ja in izrazil svoje veselje nad vidnim razvSjem mladine, M i® pokazala, da si je znala najti P° v srečnejše življenje. Izvajanje i?1® same je bilo na precejšnji viži® Domači igralci od ka.terih je ri®8 sikateri bil prvič na deskah, so P0- kazali mnogo razumevanja in «• na niMjuu ----- -- - metnostnega čuta. Prireditev je la zaključena s himno «Hej SK>'*‘ ni*. Igro nameravajo ponoviti. Z&pcsljena z drugim delom vseh poljih najde naša mladina * zmeraj eno uro na dan, da jo P" sveti kulturnemu učenju. Ne ® . teden, da ne bi imeli v naših te® . prireditev. V nedeljo, 23. septembri! so imeli v Mirnu jn v Biljoh turne prireditve, ki so žele leP _ peh. V Mirnu so gostovali tudi ci odredba JA za Primorje, Istro. Mladina jih je prav Pr)t^ no sprejela in lepo pogostila. I s V nedeljo 15.9. je ZMS v redila miting. Spored je obsega1 pri- nejše zastopal načela svoje organizacije ter pokazal tudi v tujini svojo solidarnost z onimi, ki se bore v Trstu in vsej Julijski krajini za zboljšanje osnovnih življenskih pogojev. Za takšen nastop, ki je vzbudil med širokimi plastmi našega naroda v Trstu in Julijski krajini, nič manj kot v vrstah italijanskega naroda, ki je strnjen v antifašističnih organizacijah, toliko odobravanje in simpatičnih komentarjev, gre njemu in njegovim tovarišem toplo priznanje. ke iz partizanskih borb, šaljiv® P^ zore, deklamacije in petje. so se v obilnem številu udel^ 1 lepe prireditve. Navzočih je bi10 di mnogo borcev NO, ki so m111 stje našega okraja. Tem potom izražamo našo ^ valo tovarišici Tonici Leban, s svojo marljivostjo privedla mladino, da je lahko javno.. f9 stopila na tej prireditvi. J® hibe, ki smo jih opazili pri ig^j pa naj ne strašijo in oviraj0 Nadaljuj ti) delu naših mladink. naj po začrtani poti in naj kmalu zopet razveselijo in nadijo. jit* Žalna svečanost v Sežafl' V nedeljo, 30. septembra, bo v Sežani svečana žalna proslava spomina štirih tovarišev, ki so jih Nemci L februarja 1944. zverinsko mučili in ustrelili v neki jami, ,v bližini vasi. Njihova imena so: Frančeškin Karel, iz Kostanjevice na Krasu; Grmek Ciril, iz Avberja, Kariž Karel iz Križa na Krasu, Pavlič Jožef, z Vrabč pri SL Vidu. Kot ativni pristasi O F— prvi trije so bili člani bivšega kraškega okrožja, četrti pa partizan — so z muceniško smrtjo dokazali svojo vdanost in ljubezen do trpinčenega ljudstva in domače grude. Zato bomo na mestu, kjer so končali svoja mlada življenja, postavili spomenik, v katerega bodo uklesana i-mena štirih junakov. Četnik odpeljal nekega moža Dne 24. septembra popoldne sta se vračala s kolesi iz Bukovce proti Gorici tov. Spangher Rosetta in nek dug tovariš. Na cesti v bližini Sent Petra ju je ustavil s pištolo oborožen možki, v sivozeleni uniformi, ki je prišel na cesto iz gozda. Zahteval je dokumente. Tovariš mu je pokazal dokumente iz Ljubljane. Neznanec pa ga Je nahrulil ceš, da ti dokumenti nič ne veljajo. Edino veljavni dokumenti so dokumenti kralja Petra! S pištolo v roki Je odvzel kolo tovarišici Spangher Rosettl iz Gorice, tovariša pa je gnal pred seboj v bližnji gozd. O tovariševi usodi ni nobenega glasu. Nikolaj Ostrovski 36 Kako se je kalilo jeklo (Roman) — Kakšen Je to svinjak — je zagrmel Cerajak. Kaj ste se zleknili kot svinje? — se je dregnil ob one, ki so ležali. Eden od kozakov se je vsedel in osorno zamrmral. — Kaj se dereš? Mi imamo svoje godrnjače, — Kaj! — jt planil Cern jak — S kom s» tl razgovarjaš, pasji gobec! Jaz sem polkovnik Cern jak! Si razumel, pasji sin? Dvignite se takoj, drugače boste vsi tepeni! — je ves razjarjen v stražnici tekal polkovnik. — Za, minuto počistite ves gnoj, pospravita postelje, svoje gobce spravite v človeško obliko. Komu ste podobni? Niste kozaki, temveč navadna drhal. Njegovi besnosti ni bilo meja. Divje je sunil z nogo škaf s pomijami, ki je stal na hodniku. Kapetan ni za njim zaostajal. Z obilo psovkami uporabljajoč korobač je naganjal lenobe s postelj. —• Glavni ataman je na paradi, lahko da ae oglasi tukaj. Zganite se, to hitro! Videč, da stvar postaja resna — ime Cemjak jim je bilo prav dobro znano — so kozaki poskočili kot poparjeni. Delo se je začelo s polno paro. — Morali bi pogledati kaznjence, — Je predložil kapetan. Kdo ve, koga vse držijo tukaj? Ako glavni vidi — se lahko marsikaj pripeti, — Pri kom je ključ? je vprašal Cemjak stražo. Odprite takoj. Komandir straže se odpravi ln odpre zapah. — A kje je komandant? Mar bom moral dolgo čakati na njega? Takoj ga najdite in pošljite semkaj, je zaukazal Cernjak. — Straže vodite na dvorišče, postavite v rod... zakaj so puške brez bodal? — Sele včeraj smo prišli, da Jih zamenjamo, — se je opravičeval komandir straže. Odpravil se je k vratom, da poišče komandanta. Kapetan je sunil z nogo vrata. S tal se je dvignilo nekoliko ljudi, ostali so ležali. — Odprite vrata, — Je zaukazal Cernjak, — tu se ne vidi. — Jel je razgledavati obraze kaznjencev. — Zakaj sl ti tu? — je ostro vprašal starca, ki je sedel na ležišču. Ta ae dvigne, si pritegne hlače ln malo jecljajoč, preplašen radi ostrega klica, bamrmra. — Ni sam ne vem... Pripeljali so me in vidiš, ležim. Izginil je konj iz dvorišča, vendar jaz tega nisem kriv. — Čigav je konj? — je vprašal kapetan. — Državni vendar. Zapili so ga moji stanovalci in sedaj mečejo krivdo na mene. Cernjak je s kratkim pogledom ošinil starca od glave do pete, In nestrpno skomignil z ramenom. — Poveri svoje ounje — in takoj ven! se je zadrl in se obrnil k prodajalki. Starec ni takoj verjel, da je Izpuščen in obrnivšl se na kapetana, je zamiži kal z napol slepimi očmi. — Praviš, da smem iti? Ta Je pokimal z glavo: Poberi se, poberi se hitreje. Starec je takoj snel s podnoinika svojo torbo in odbrzel na dvorišče. — In ti, čemu eo tebe prijeli? — je že spraševal prodajalko žganja Cernjak. Mene so, gospod načelnik, nepravično prijeli. Sem vdova, pili eo moje žganje in so me nato prijeli. — Kaj, ti trguješ z žganjem? —-Je vprašal Cemjak. — Kakšna je to trgovina, — je užaljeno vprašala ženska. — On, komandant, je vzel štiri steklenice in ni plačal niti pare. Vidiš, vsi so taki: pijo žganje, denarja pa ne dado. Kakšna je to trgovina? — Dovolj, takoj se poberi in pojdi k vragu! — Zenska ni čakala, da ponovi nalog, zgrabila košarico, in hvaležno se klanjajoč, odšla proti vratom. “— Bog jim daj zdravje, gospod starešina. Dolinik je gledal to šaloigro široko odprtih oči. Nihče od kaznjencev ni razumel, za kaj gre. Eno Je bilo Jasno: da bo novo dosli ljudje nekakšni starešine, ki imajo oblast nad kaznjenci. — In ti radi česa? — se ja obrni Cerajak na Dobnika. — Vstani pred gospodom polkovnikom! — je zmerjal kapetan. Dobnik je počasi in težko vstal s poda. — Za kaj si ti tu, vprašam? — je ponovil Cernjak. Dolinik je nekaj hipov gledal v zasukane polkovnikove hrke, nje-gov gladko obriti obraz, na ščit nove »kerenke*, z emajlirano kokardo, in nenadoma mu je sinila neumna misel: morda se bo kaj zgodilo. — — Mene so prijeli zato, ker sem hodil po mestu po osmi url, — Je izustil prvo, kar mu je prišlo na misel. Bil je ves v muki in v napetem pričakovanju. — In zakaj se ponoči potepaš? — Saj ni bilo ponoči, okoli enajstih je bilo. Govoril je ln sam ni več verjel v slepo arečo. Kolena so mu klecala, ko Je slišal kratko: — Idi! Dolinik, pozabivsi na svoj plašč, Je odšel k vratom, kapetan pa je spraševal že naslednjega. Korčagtn je bil zadnji. Sedel je na podu ves iz sebe od tega, kar je videl in nikakor ni mogel razumeti, da so Dobnika izpustili. Ni mogel razumeti, kaj ae dogaja. Vse izpuščajo. In Dobnika, Dobnika... Izjavil je, da je bil prijet zaradi nočnega klatenja. Napoled Je razumel. Polkovnik Je jel spraševati suhega Selzera kot navadno: — Zakaj so te prijeli? Bled, razburjajoč se. Je brivec nemirno odgovoril: Za mene pravijo, da agitiram, vendar ne razumem, v čem sestoji moja agitacija. Cernjak je planil. — Kaj, agitacija? Kaj pa agitiraš? Selzer Je razširil roke, ne vedoč kaj bi. Ne vem, govoril sem samo, naj zbirajo ppdpise za prošnjo na glavnega atamana od židovskega prebivalstva. — Za kakšno proenjo? sta vpadla Selzerju v beeedo kapetan in Cernjak. — Za prošnjo, da prenehajo s pogromi. Veste, pri nas je bil strašen pogrom. Prebivalstvo se boji. nadaljuje) V bližini njihovih grobov so še grobovi drugih žrtev, katerih imena so neznana. In vsepovsod, po gmajnah, dolinah, po gričih in poljih so grobovi sinov junaške Primorske. Zato bo istega dne v Sežani odkritje drugega spomenika, ki nas bo spominjal na vse one, znane in neznane junake s Krasa, ki so padli za svobodo svoje še nikoli svobodne zemlje. t01** Primorci! V teh dneh, ko - t govorijo o Primorski in bi T® . peresom črtali meje, povej.« -tistim, ki še nočejo razumeti, meje nase domovine bile že 1 na začrtane s krvjo. Zato 30. septembra vsi v I I ' P 1 D t t Odkritje spomenika žrtvam v Sežani » 30. t. m. se bo vršilo v 8%, slavnostno odkritje spon16 ^ padlim žrtvam fašistične?8 rorja. . ^ ob 8. nri tekmovanje «** ^ sldh skupin in solo pevcev v rani. ji Ob 9. uri vaja telovadcev telovadišču. j« Ob 10 uri odkritje sp<”ne krašldm borcem. ,.e< Ob 14. uri nastop telov*0 na telovadišču, po nastop® ^ vor, nato izvaja po komis*!^, brana najboljša prosvetna pina zborno in solo recitariJ® ^ Vabimo vse organizacij^ posameznike, da se te pri*':' \t udeleže v čim večjem Ste'"1 L se s tem oddolžijo padlim 8 kim borcem za svobodo. Poizvedbe Tovariša iz Istre, ki je bil od junija do avgusta 1944 skupaj s tov. MARINŠKOM FRANCEM iz Zagona pri Postojni v taboriščni bolnici pri Sv. Duhu v Zagrebu, naprošamo, da sporoči o usodi zgoraj navedenega družini Marinšek, Zagon 20, Postojna. f ANTON JOGAN je preminul 26. t. m. tragične smrti. Užaloščena soproga Marija in vsi sorodniki naznanjajo to bridko izgubo. Dragi pokojnik bo položen k več. nemu počitku na pokopališč« na Opčinah. Trst, 27. 9. 1945. MALI OGLASI GOSTILNIČARJI! Novo vino, teran! Tel. 29-433. DEŽNE PLASCE, damske tn moške, blago za obleke ln moške suknje dobite v krojačnici Cič Ivan, Corso 2-II., tel. 29-101. PRODA ali zamenja se hiša v bližini industrijskega središča, Natančnejše poizvedb« prt naši upravi. Kdor ve kaj o MILOST EVGENU, avgusta meseca 1944 pri komandi mesta Dornberg, naj sporoči Mariji Milost via Montceanto 167, Solkan (Gorica). __________ KALUŽA IN .POVH, PREJ FLO-RENZ, Trst, ulica Vidah 5, ima na razpolago vsakovrstne tehtnice za industrijske, kmetijske in kuhinjske svrhe, Pozor na naslov Ulica Vidali 5._____________________________ NOVA POŠILJKA TERANA, cene znižane, telefon 39433. KROJAŠKO POMOČNICO, izvež-bano moč, išče Miro Mozetič. Piazza Garibaldi 11-1. TRISOBNO, KONFORTN0 NOVANJE v Splitu zamenj® / istotako v Trstu. Eventualn°,jp s pohištvom. Telefon 88131 17.30. KAMION 501 FIAT z dovol, prodam via S. Michele 25-It^rijy 1»na 1 a4in\ a t T .TPlC^ jjj i cfl Prebivalstvo iz vasi LIP^ ruje za sirote padlih partia®0® TRI ZLATE PRSTANE, zvezane, in sicer 2 poročna ib flron, sem izgubila. Pošteni jj fr tel j naj preda prstane v v19.j# lino 23, Steinkuehl, ali pa 0 ,, pr sporoči na telef. št 4670 P*°u merni nagradi. Za Slavonski Brod ln Srt1 sko Palanko Je potrebno 30 . ^ štrukterjev, ki bi bili zapo*1'' gradnji in projektiranju i® mostov. Interesenti naj ®e mir pri Delegaciji JDZ, Trst, vi» no 10-1. Pošiljka galice, žvepla na vina, vermuta, konjaka, žS9°^ debelo, naprodaj. ,A ' J* I Skladišče Androna S. EuW> podaljšek via deH,Univcrfllt®’ -29-281, SUHE gob! bi' Opozarjam naše kmete ralce da kupim vsako kot vedno C. PIERl TRST, VIA Odgovorni urednik JOŽE KOREN Idealno krema zo hiif° In pri|elno britje brez vode m