ZELEZAR Leto XVIII. 1978 OKTOBER St. 10 Proizvodnja slovenskih železarn septembra in po tretjem četrtletju V septembru se ni zgodilo nič izjemnega. V Železarni Štore so izdelali 440 traktorjev, kar je doslej naj večja mesečna proizvodnja. Predelovalci žice so dosegli letos naj višjo mesečno proizvodnjo in presegli linearni mesečni načrt proizvodnje za 12 %. Proizvodnja surovega železa ie-po, enakomerno napreduje in je bil mesečni plan zopet presežen, tokrat za 8 %. Večji skok z 22 % presežka so napravili v Železarni Štore in znižali zaostanek, ki je nastal po več kot dvomesečnem zastoju na začetku leta na polovico. Po 9 mesecih izvršujejo plan na Jesenicah 107 % in v Štorah 95 % ter skupno za SŽ 102 %. Mesečni plan proizvodnje surovega jekla so presegli samo v Železarni Štore za 12 %, v Železarni Jesenice je znašala izvršitev 91 % in v jeklarni Železarne Ravne 94 %. Razumljivo je tudi skupni rezultat pod mesečno načrtovano količino in to za 6 %. Ob koncu tretjega četrtletja je letošnja proizvodnja skoraj docela enaka lanski proizvodnji v enakem času. Izvrševanje zbirnega načrta je pa dobro edino v Železarni Štore, kjer so izdelali 8 % več jekla, kot znaša načrt, na Jesenicah znaša zaostanek 5 % in v Železarni Ravne 4%. Skupna proizvodnja jekla zaostaja po 9 mesecih 3 % in zaradi sorazmerno velikega zaostanka v jeklarni Železarne Jesenice je komaj še kaj upanja, da bi letos presegli 800.000 ton. Povprečna mesečna proizvodnja v preostalem četrtletju bi morala znašati 72.000 ton. Blagovna proizvodnja je bila v septembru okoli 9 % nižja, kot v avgustu. V železarnah so proizvedli za tržišča okoli 10 % manj kot prejšnji mesec in znaša realizacija mesečnega načrta 95 %. Plan so prekoračili edino v Železarni Štore za 6 %. Železarni Jesenice in Ravne sta dosegli obe po 92 % načrtovane blagovne proizvodnje. Po 9 mesecih je realizacija zbirnega načrta skupno za vse tri železarne 96 %, poedino pa izvršujejo: Železarna Jesenice 95-odstotno, Železarna Ravne 94 °/o in Železarna Štore 99 %. Kot je že omenjeno, so imeli predelovalci žice v septembru bolj uspešno delo. Samo 'v Plamenu so ostali 8 % pod planirano količino, ostali so plan visoko presegli. Po tretjem četrtletju izvršujejo zbirni načrt: Plamen 89 °/o, Tovil 99 %, Veriga 90 % in v Žični 116 % ter skupno pridelovalci žice 97 %. Če bodo predelovalci v naslednjih treh mesecih proizvedli približno enako količino kot v septembru, imajo še možnost doseči letni plan. Za sozd SŽ praktično ni več možnosti, da bi dosegli letno načrtovano količino blagovne proizvodnje, saj bi morali povprečno preseči mesečni načrt za okoli 13 °/o. V primerjavi z lanskoletnimi rezultati po 9 mesecih izpolnjevanja letnega gospodarskega načrta, je letošnja blagovna proizvodnja za 7 % večja. Izvoz je bil v septembru nekaj boljši kot zadnje mesece, vendar še vedno pod povprečno načrtovano mesečno vrednostjo. Izjemno visok izvoz so imeli v Verigi s 181 °/o, kar je dvignilo tudi skupni rezultat predelovalcem nad 100 %, čeprav razen Verige v nobeni delovni organizaciji niso dosegli mesečno predvideno vrednost. V primerjavi z lanskim 9-mesečnim obdobjem so izvršili letos več: Železarna Jesenice, Železarna 1. Proizvodnja V 9. mesecih letošnjega leta smo ¡planirali skupno proizvodn j o v višini 159.336 ,ton. Blagovna proizvodnja je bila v tem obdobju predvidena z 89.158 tonami. Dosežena proizvodnja igotovih izdelkov za domače in tuje tržišče je znašala 95.498 ton, skupna proizvodnja pa je bila dosežena v višini 173.184 ton. Skupna proizvodnja je torej od planirane povečana za 13.848 ton ali 8,7 % Blagovna .proizvodnja, to je tista proizvodnja, Ilci smo jo ponudili trgu na je bila višja za 5.991 ton ali 9,3 %. Štore, Veriga Lesce in Žična Celje. Druge delovne organizacije so izvršile toliko manj, da je vrednost letošnjega izvoza 6 % nižja, kot je bila v enakem obdobju lani. Nadvse zadovoljni smo pa lahko z rezultati ustvarjene vrednosti plačil za prodano blago. V odnosu na mesečni plan so dosegli naj slabši rezultat v Železarni Ravne z 99,8 °/o, vsi drugi so visoko presegli mesečno predvidene vrednosti prodaje. Železarne so v septembru realizirale 108 % in predelovalci 121 % povprečno mesečno načrtovane eksterne realizacije. Ob koncu tretjega četrtletja dosedanje stanje in mesečna gibanja kažejo, da bi lahko tudi tiste delovne organizacije, ki še zaostajajo v zbirnem načrtu, do konca leta še dosegle načrtovano realizacijo. V primerjavi z Proizvodni stroški so v 9. mesecih naraščali z ozirom na pla-niramé vendar niso ogrozili planiranega ostanka dohodka. Ostanek dohodka v 9. mesecih pa je ¡V glavnem rezultat zniževanja ■materialnih stroškov iz naslova itzplenov in manjših reklamacij, spremembe ásortimana proizvodov iii večje produktivnosti. V letošnjem letu beležimo občuten napredek v kvalitetnem smislu talko pri proizvodnji surovega jekla kot pri proizvodnji gotovih valjanih, vlečenih in brušenih proizvodov.. Osvojili .smo nove specialne profile, utrdili proiz- lanskoletno realizacijo vrednosti prodaje je letošnja višja po 9 mesecih za vse tri železarne skupaj 27 % in pri predelovalcih 12 %. Ta podatek zgovorno dokazuje, četudi upoštevamo spremembo cen, ki je nastala v letošnjem letu in večji obseg proizvodnje, da še je spremenila tudi struktura proizvodnje v smeri višje vrednosti. V teku je že prvi mesec v zadnji četrtini leta. Čeprav je že o-čitno, da ne bo mogoče realizirati več vseh nalog in ciljev, zajetih v letnem gospodarskem načrtu, je pa možno sedanje dosežke še izboljšati. Mala odmikanja od načrtovanih količin proizvodnje govore o realnosti planiranja. Primerjava z lanskimi rezultati pa o ponovnem napredku, ki bi bil lahko tudi boljši, kot je dosežen, ker so za to dane realne možnosti. vodnjo nekaterih problematičnih kvalitet predvsem ogljikovih plemenitih in inizko legiranih plemenitih jekel v jeklarnah, valjarnah in v jeklovleku. Zaključimo lahko, takšno, oceno je dal -¡tudi delavski' svet tozd jeklarn in valjarn na svoji 9. seji, da smo v 9. mesecih letošnjega leta dobro gospodarili, da so prizadevanja posameznika in celote imele za posledico, da razpolagamo z ostankom dohodka, katerega del smo že namensko oddvojili iza rekonstrukcijo valjarne I in za pokrivanje potreb nekaterih temeljnih organizacij v železarni. 2. Investicijska dejavnost Nekateri proizvajalci investicijskih del so v preteklem obdobju ikasnili z roki izdelave investicijskih objektov. Prekoračitve dogovorjenih rokov so v glavnem Objektivne in še ne ogrožajo spuščanja v pogon žarilnice, elektro obločne peči II in drugih agregatov v naši tozd. Elektro obločna peč II napreduje po dogovorjenem programu in so temelji že v zaključni fazi izdelave. Če smo zadovoljni z izdelavo gradbenih del, pa nismo zadovoljni s prekomernim ra-stom cen za te storitve. Delavski svet je na svoji 9. seji sprejel sklep o podražitvah, ki so nastale v času za te izgradnje. Višina podražitev znaša 20,687.000 din. IX. KONGRESU1 IX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije pošiljamo delavci Železarne Štore iskrene pozdrave. Prepričani smo v uspešno in plodno delo kongresa ter obljubljamo, da bomo sklepe in stališča kongresa s skupnimi močmi v praksi tudi uveljavljali. Osnovne organizacije sindikata Železarne Štore Kazalci dela 9 - mesečnega obdobja TOZD Jeklarn in Valjarn OB 5. OBLETNICI JEKLARNE II Obrat elektrojeklame je 29. septembra 1973 pričel s proizvodnjo. Na ta dan je bilo izdelano in odlito v kokile prvo jeklo iz Birlecove elektroobločne peči. Na konti napravi se je pričelo odlivanje jekla slab mesec kasneje in sicer 26. oktobra. V nadaljevanju članka navajamo nekaj podatkov, ki so rezultat obrata eleictr o jeklarne v tem obdobju. Izdelanih in odlitih je bilo 7.019 šaržev v skupni teži 292.890 ton. Od tega je v začetku obratovanja in uvajanja konti naprave bilo odlito 5.290 ton ingotov, ki so bili prevaljani na Blumingu v železarni Ravne. V konti gredice je odlito 287.600 ton jekla, v format kv. 100 mm 248.524 ton in kv. 140 mm 39.076 ton. Največja letna proizvodnja je bila dosežena v letu 1976 in sicer 66.146 ton, medtem ko je največja mesečina proizvodnja 6.236 ton bila dosežena v septembru istega leta. V tem času je bilo osvojenih 56 ¡kvalitet jekla, ki so razvrščene v šest kvalitetnih skupin: 211 — navadna ogljikova jekla 212 — kvalitetna ogljikova jekla 213 — plemenita ogljikova jekla 221 — jekla 'legirana z Mn 222 — vzmetna jekla 223 — nizkolegirana (Cr, Mo, V, Ni) plemenita jekla. Iz tabele, ki prikazuje proizvodnjo jekla po posameznih ¡kvalitetnih skupinah je vidno naraščanje proizvodnje kvalitetnejših jekel. (Nadaljevanje s l. strani) Z ozirom na veliko pomanjkanje igredic na svetovnem in našem tržišču bomo morali še v bodoče vlagati veliko naporov, da skrajšamo predvideni rok dograditve električne obločne peči II in s tem prispevati k ¡boljši oskrbi valjam z osnovnim vložkom. Žarilnica poteka po dogovorjenem planu izgradnje s tem, da je prišlo do 10. dnevne zakasnitve postavljanja konstrukcije proizvodne hale. Bistvenih podražitev do danes nimamo evidentiranih tako, da predvidevamo, da investicija ne bo presegla predvidenih stroškov v višini 45,000.000 din. Z izvajalci investicijskih del na žarilnici je bilo dogovorjeno, da bo konstrukcija postavljena do I. novembra. Dne 15. novembra bo firma KONGRAP pričela z oblaganjem fasade in strehe tako, da ib odo dela končana do 15. decembra. Dne 13. novembra 1978 pa prične gradbeno podjetje INGRAD z izdelavo temeljev za ža-rilno peč. Dogovorjeno ;je bilo, da bodo temelji1 končani do 15. decembra, ko bomo pričeli z montažo konti žarilne peči. Rekonstrukcija valjarne I dobro napreduje, imenovan je team s posameznimi zadolžitvami za dokončno izdelavo investicijskega načrta in vodenje investicije. Koračna peč' je naročena pri firmi CER čačak in je v fazi projektiranja. Za izdelavo hladilne' ■klopi in dvižne mize na grobi progi smo že prejeli prve ponudbe, za izdelavo projekta cestne povezave so že izdelani geodetski posnetki tako v obratu valjarne II in v SM jeklarni. Za ustavitev SM jeklarne je izdelan projekt in že posamezne- naloge iz tega projekta, v glavnem je že razdeljena še uporabna oprema, delovni prostori, sedaj pa poteka intenzivno delo na kadrovskem področju. Projekt Jeklovlek sicer navzven ni posebno viden, vendar potekajo intenzivna dela na izvedbenih projektih, na področju tehnologije in izbire opreme. V pripravljalni fazi je gradnja tehnološkega aneksa ob jeklarni II, 'ki bo z ozirom na potrebe tehnologije moral biti, dokončan v prihodnjem oziroma v letu 1980. letu. 3. Izobraževanje - V III. kvartalu smo dobili nove sodelavce, to so sodelavci, ki so končali redno šolanje na poklic- ni šoli za metalurške delavce ter na oddelkih za strojne poklice. Mladi delavci so se že privadili na delovno okolje in so že intenzivno vključeni v proizvodni proces. Med tem časom smo sprejeli tudi nekaj novih delavcev, ki smo jih po ustaljenem programu že uvedli v delo. Za jesensko obdobje predvidevamo na področju izobraževanja večjo .aktivnost. V programu imamo, da bomo skupno z DS za kadre in splošne zadeve organizirali enomesečni tečaj za metalurške delavce, predvsem za potrebe jeklarstva. Tečaj bo organiziran med delovnim časom in bo obvezen za tiste delavce, ki se bodo vključili v proces proizvodnje elekt-ro obločne peči II. Nadalje bomo organizirali šolo ob delu za metalurške delavce valjarje ter več rednih oblik' izobraževanja ob delu za prevezovalee, iz varstva pri delu in drugo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je nekaj sodelavcev iz metalurških poklicev odločilo za na-daljni. študij na srednjih šolah. Tudi v bodoče bomo podpirali vse oblike izobraževanja predvsem pa tiste,' kj so namen dedu in proizvodnji jeklarske, vadjar-ske in predelovalne tehnologije. 4. Družbenopolitična dejavnost V preteklem obdobju smo bili na samoupravnem in tudi na ostalih področjih zelo aktivni. Obravnavali smo proizvodne rezultate dn razne akte, ki urejajo odnose v tozd in v širši družbi. Organizirali smo dve ekskurziji. Povratno srečanjem delavcev iz FV Kraljevo—TOZD vzmetarne in delavcev valjarne in poljedelske proizvodnje v Batujah. Srečanja in potovanja sp bila dobro organizirana, udeleženci obiskov tako v Kraljevo kot v Batujah pa so bili družbenopolitično angažirani in starejši delavci naše tozd. Srečanje z delavci iz Srbije in naše Primorske nas je ponovno obogatilo Za določena, spoznanja, informacije o skupnih naporih za dograjevanje naše materialne osnove in našega družbenega sistema. Ob vsem tem smo spoznali, da nas vežejo ne samo ekonomski, ampak tudi širši družbeni, politični dn človeški faktorji. Takšna srečanja bomo tudi v bodoče organizirali z vsemi tistimi, ki so pripravljeni z nami sodelovati. Ferdo Haler, ing. K v a 1 i.t eî n a s k u p in a Leto 211 212 213 221 222 223 skupaj , 1973 185 3.493 483 — — — 4.161 (2.054) 1974 8.425 7.970 17.347 — 14.090 533 48.365 (3.072) 1975 1.205 1.343 31.218 — 24.021 1.193 58.980 (167) 1976 15.391 10.806 9.553 ■ — 28.923 1.473 66.146 1977 19.931 10.367 13.698 — 15J02 5.391 64.489 1978 I—IX 1.650 3.228 19.350 5.810 17.774 2.935 50.450 Skupaj 46.787 37.207 91.649 5:810 99.910 11.525 292.890 11 15,97 12,70 31,29 . 1,98 1 34,13 .3,93 100 % Opomba: tonah. številke v oklepaju pomenijo količino odlitih ingotov v V letu 1976 so jekla skupine 221 vodena med kvalitetna legirana jekla dn v latu 1977 med navadna ogljikova jekla. Odtod tildi ¡količinska odstopanja pri teh ¡skupinah. Od dosežene-proizvodnje 'konti gredic odpade ha kv. 140 mm 39.076 fon. Spodnja tabela prikazuje kvalitetno razporeditev ter proizvodnjo v tonah. Polnjenje peči K v a 1 i t et nas k u p i n a Proiz- 211 212 213 221 222 223 skupaj vodnja 2.846 6.922 16,452 1.263 8.475 3.118 39.076 Ker je proizvodnja direktno odvisna, od izkoriščenosti elektroobločne peči, so prizadevanja šla v to smer, da se dz tega agregata pridobi največ tekočega jekla. S skupnimi napori obrata in storitve- nih TOZD je storilnost ¡postopoma naraščala in smo dosegli, za naš proiOTodnatprogram, zelo visoko storilnost. Gibanje atoritoosti ,'in ipoisameznih vrst zastojev v urah prikazuje naslednja tabela:' 1974 1975 1976 1977 1978 (I—IX) Storil, v t/h 7,4 7,8 8,73 8,38 8,80 Mehanski zast. 258 120 117 1,10 72 El. zastoji 209 109 64 67 35 Tehnol. zast. 257 271 142 110 88 Zast. zar. žerj. 35 .12 39 25. 9 Zast. zar. lab. 1 3 — 2 Zast. zar. trans. 7 ' . 9 s 2 El. energ. zast. 119 89 10 23 2 Skupaj zastoji 678 609 375 344 210 Konti naprava med odlivanjem jekla Tabela nam- pove, da so se zastoji močno zmanjševali, kar je posledica usposobljenosti tako delavcev ki ravnajo z napravami, kot tistih, ki jih vzdržujejo; Temu primerno je naraščala proizvodnja jeMa oz; storilnost .agregata'izražena na časovno enoto Na gibanje storilnosti je vplival tudi kvalitetni program, ki se je z leti 'spreminjal odvisno od konjunkture na tržišču. Cilj obrata je bil nenehno izboljševanje osvojenih kvalitet, osvajanje, novih kvalitet in povečanje količinske proizvodnje. Lahko rečemo, da.smo v .tem v ¡dobri (men uspeli z uvedbo uporabe SiCr, FeSi 45 %, uvajanje aluminija v curek jekla na KN in prepihovanje taline z .argonom, VPrav. tako ’je pozitiven vpliv na kvaliteto jekla imela uvedba alum-matne opeke za. livne ponovce in v zadnjem času nadomeščanje te z . domačo, ter dolomitno opeko kot 'tudi uvedba drsnega zapirala na livni ponovci. Za izboljšanje ekologije in splošnih pogojev dela smo leta 1976 uspešno aktivirali odpraševalno napravo in leta 1977 na eni liniji napravo za avtomatsko -vodenje odlivanja, ki olajša naporno delo livarju. V načrtu imamo še nadaljnje mehaniziranje težkih fizičnih del. V obratu je bilo realizirano večje število inovacijskih predlogov, ki so prav tako pripomogli uspehom obrata. V preteklem obdobju smo kontinuirano skrbeli za izobraževanje kadrov. To je zajelo vsa delovna mesta in vsakega posameznika go' prihodu y obrat. Politika kadrovanja je omogočila, da kljub visoki filuktuaciji imamo prvi dve leti obratovanja ustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih. S povečanjem mehanizacije in avtomatizacije se povečuje zahtevnost delovnih nalog in bo v prihodnje obrat potreboval vedno-več delavcev s poklicno izobrazbo. Temu primemo bo potrebno skrbeti za izobraževanje ustreznih kadrov. V tem času ko ugotavljamo vse kar je doseženo v petletnem obdobju, naj seznanimo kolektiv Železarne Štore, da še v pečni hali obrata že končujejo temelji za novo elektroobločno peč. Ta bo po predvidevanjih pričela z obratovanjem v mesecu maju prihodnjega leta. Jeklarji se že sedaj pripravljamo na premagovanje težav, ki se bodo pojavile,s . pričetkom obratovanja JI. EOP kot posledica nedokončanih investicij, ki šele pridejo na vrsto, Z rezultati bomo mogli pokazati upravičenost investicijskih naložb v jeklarstvu. Ob koncu naj ugotovimo, da so doseženi rezultati plod prizadevanj tako tistih, ki so in -še delajo v obratu, kot tudi vseh tistih, ki kakorkoli sodelujejo z obratom. Ob tej priložnosti izrekamo priznanje za petletno ¡uspešno sodelovanje storitvenim TOZD in DS z željo, da bi še v prihodnje tesno sodelovali z jeklarji, ker le ob podpori vseh bomo lahko kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnosti. . Gojko Manojlovič, ¡dipl. ing. Dominik Tomažin, ang. HORTIKULTURA 1980 V življenju se dnevno gibljemo v različnem okolju, toda najbolj nam prija in tudi koristi zdravo okolje, lepo okolje, kot pravimo zeleno okolje, zelenje, cvetje, svežina. Veliko ljudi je, ki si na vse načine prizadevajo, da bi jih obdajalo poživljajoče zelenje, Toda v- zadnjih desetletjih doživljamo nekaj protislovnega. Čim bolj se izboljšuje blagostanje ljudi, čim več je materialnih dobrin za življenje, tembolj so prisiljeni živeti nenaravno, naše okolje postaja čedalje bolj odtujeno naravi,; manj prijetno je, manj vabljivo, razvedrilno, mikavno, spodbudno. Okolje/ v katerem živi vedno več ljudi, postaja v vse večji meri prenatrpano, préobreme-nejno ž zazidavo in drugo izrabo okolja, obvladujejo nas tehnična sredstva, kimaj:.bi sicer, naredila živi j enj e; enostavne j še, popolnejše —. pa so nemalokrat’ pravo na-spro tj e tega: Zato vedno bolj .spoznavamo, >da .predstavlja zelenje v človekovem okolju tisto prvinsko, naravno, osvežujočo sestavino, ki je nenadomestljiva,'nepogrešljiva. Okolje stanovanjskega bivališča, kjer se največ' zadržujemo in od katerega največ pričakujemo,. nam je najbolj zanimivo in pomembno. Idealno obliko takega okolja vidimo v hišnam vrtu; v stanovanjskih naseljih pa se skušamo temu približati z zelenicami, ki so pa za vrt vse preskromno nadomestilo. Vse to pa naj ..bi- nam nadomestilo izgubljeni stik z ¡naravo, pomanjkanje tistega prabitnega sožitja med človekom in naravo, ki se je v nas globoko usidralo in je bilo vselej vir zdravja, moči in navdihov. Želimo in iščemo torej okolje, ki ¡bo zelenje sámo v najrazličnejših Oblikah. Iz tega nagiba so tudi nastala v. mestih in v drugih večjih naseljih hortikulturna društva. Ponekod naselja tekrnu- jejo v okrasitvi okolja, v okrasitvi stanovanjskih ihiš im blokov s cvetjem na oknih, v urejanju parkov in zelenic, v umetnosti gojitve cvetja in drugega osvežujočega zelenja, ali kakor pravimo v hortikulturi. Po raznih krajih pri-, rejajo razstave s področja hortikulture; letos je bila 'taka razstava v 'Mozirju. Prebivalci Mozirja so ponovno ' dokazali, da imajo izredno radi cvetje in zelenje, obenem pa pravi smisel in veliko volje za dobro organizacijo take razstave. Posebno se je izkazalo tudi »Vrtnarstvo« iz Celja. Čez dve leti pa bo tv Celju republiška razstava HORTIKULTURA 1980. Čaka nas torej veliko dela, da pokažemo pred svetom, koliko nam je do urejenega okolja, kako znamo okrasiti okna in balkone z lepim cvetjem in zelenjem •on kalko okolje stanovanjskih, hiš in blokov z urejenimi- in lepo vzdrževanimi zelenicami; okrasnim grmičevjem in drevjem. Doslej se nekaj, sosesk -res ne more pohvaliti z lepim okoljem; zelenice so zahemarjene* drevje polomljeno, okrasno grmičevje o-skubljeno, na oknih in na balkonih ni pravega cvetja, ali. pa ga sploh ni. Soseske bodo gotovo tekmovale, kje bodo znali lepše urediti okolje stanovanj, parke, zelenice, okrasno . grmičevje- in drevje, kako bodo otrokom vcepili pravilen odnos do zelenega okolja. To bi imelo samo koristne posledice pokazali 'bomo, če imamo kulturen odnos do zelenega okolja, iki nam je samo koristno in nam vliva zadovoljnost in dobro voljo v težkem vsakdanjem življenju. Samo nepolni dve leti nas ločita od razstave Hortikultura 1980. Pokažimo se kulturne tudi v tem pogledu, pokažimo da si znamo na 'ta način pridobiti pravi navdih za lepše življenje. Dopisujte in oblikujte z nami naše glasilo V teh dneh se vsako leto, posebno pa ob večerih, vračajo med svojce tisti, ki jim je življenje po prirodnih zakonih zamrlo, a nas je ločitev globoko pretresla in potrla. To so dnevi bridkih razmišljanj. Posebno pa je DAN MRTVIH posvečen spominu vseh, ki so nam bili dragi. Spet se odpro stare rane in bolečine so spet sveže in skeleče. Še posebno globoko pa žalujemo za tistimi in s posebnim spoštovanjem se poklonimo tistim, ki so s krvjo in življenji posvetili našo svobodo. Tudi letos bomo v teh dneh tisoči in tisoči poromali na tihe zadnje domove svojih dragih in z ljubečo roko bodo zrahljana vzglavja in pregrajene gomile z jesenskim cvetjem. Obiskani bodo grobovi in grobišča na Resevni, na Svetini, na Bohorju, pri Begunjah, na Frankolovem, pri Urhu, v Gramozni jami, na Rabu in še po številnih Ob dnevu mrtvih krajih po vsej naši domovini, kakor tudi tista v Oswiecimu, Mat-hausnu, v Dachauu in drugod. Spominjali se bomo junaških podvigov naših herojev in se spomnili idealov, za katere so se naši junaki vrgli v najhujše borbe s sovražniki napredka in svobode, s sovražniki našega ljudstva. Ko so zastopniki .50 držav, med katerimi je bila zastopana tudi Jugoslavija, po končani morilski vojni podpisali 24. oktobra 1945 v San Franciscu Ustanovno listino Združenih narodov, je vzklilo v ljudeh veliko upanje, da je enkrat za vselej konec morilskih vojn, zaželeli smo si trajnega miru, pravičnega za vse narode. Takrat smo si zaželeli, da bi povsod po svetu uvedli nov, pravičen družbeni red. žal so bile take želje preuranjene. Še danes smo priča morilskim vojnam in medsebojnim krvavim obračunavanjem. Toda mrtvi so s svojimi velikimi idejami še silnejši kot živi. Tega bi se morali zavedati vsi, ki so krivi za bratomorne vojne na raznih koncih sveta. Svoboda ni samo stvar zasužnjenih narodov pač pa stvar nas vseh, zaobjeti mora vse človeštvo, sprostiti vse narode, braniti jo je treba na vseh koncih sveta. Upati moramo in si prizadevati, da bo zmagal razum nad mrzlimi računi o atomski premoči in vsemogočnosti tega strašnega orožja. Z vsemi silami moramo podpreti prizadevanja tistih, ki se bore za mirno in ustvarjajoče sožitje med narodi. Tega se moramo zavedati, ko bomo polagali vence in cvetje na grobove junakov, in se poklonlii spominu na preštevilne žrtve vojn. Tovarna poljedelskega orodja Batuje Prihodnje poslovno sodelovanje s Tovarno poljedelskega orodja Batuje in Železarno Štore dobiva vse (bolj jasno sliko in utemeljeno upravičenost o skupnem nadaljnjem razvoju. Vprašanja izgradnje mini železarne v Batujah, v majhnem kraju pri Ajdovščini na Primorskem, ki dunes zaposluje okoli 260 delavcev, so bila predmet številnih razprav na raznih sestankih v Sloveniji v zadnjih treh aili štirih letih. V Batujah so pravilno ugotovili, da morajo iskati rešitev socialne varnosti delavcev svoje delovne organizacije v projektu modernizacije zastarelih obratov, zlasti valjarne, ki danes proizvaja do 10.000 ton drobnih profilov letno. Poleg valjarne, ki zaposluje približno polovico delavcev, se. ostala proizvodna dejavnost razvija v kovačnici in v mehanskem obratu kmetijske mehanizacije, kjer sta glavna proizvoda poljedelski plugi in brane. Prvotna zamisel o izgradnji mini železarne s postavitvijo jeklarne in valjarne pretežno za betonsko jeklo pa je naletela na različna mnenja in tudi nasprotovanja. Čeprav so republiški organi dajali široko podporo industrijskemu razvoju tega dela Primorske, pa je ostajalo odprto vprašanje in dilema predvsem vprašanje proizvodnega programa. ' Ugotovimo lahko, da so precejšen premik naprej in razčiščevanje koncepta razvoja Batuj pospešili neposredni razgovori med predstavniki delovnih organizacij Železarne Štore in TPO Batuje. Tudi v Batujah je prišlo do izraza spoznanje, da je njihov nadaljnji razvoj možno graditi le v skupnem sodelovanju s Slovenskimi železarnami, kjer pa je najprimernejša Železarna Štore zaradi dopolnjevanja proizvodnih programov in tudi prihodnje oskrbe z vložkom za valjarno. Delavski svet delovne organizacije Železarne Štore je na svoji 9. redni seji .dne 26. novembra 1977 Obravnaval informacijo, o pogovorih s predstavniki TPO Batuje, o prihodnjem skupnem razvoju, ki ga je možno in najlaže speljati z Vključitvijo T.PO Batuje v našo delovno organizacijo. Kakor je že pred tem ugotovil podobne prednosti skupnega razvoja delavski svet v TPO Batuje in imenoval posebno tričlansko delovno skupino, ki bo sodelovala na izdelavi elaborata o upravičenosti-integracije z Železarno Štore, je tudi delavski svet Železarne Štore imenoval tri člane našega kolektiva v skupno komisijo. BILI SMO V KRALJEVU Tovarna vagonov Kraljevo sodi med najpomembnejše poslovne partnerje naše delovne organizacije in znotraj nje, temeljne organizacije jeklarn in valjam. Zato ni naključje, da se delavci obeh tovarn že več let zapovrstjo srečujejo tudi z namenom, da izmenjujejo delovne in samoupravne izkušnje. Lani, ko so bili pri nas v gosteh (tovariši iz Kraljeva, so nas povabili, da jih tudi mi obiščemo. Člani samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij so se odločili, da vrne obisk Kralj e-v,u 48 delavk in delavcev iz TOZD jeklarn in valjarn. Priprave na obisk so potekale vznemirljivo, ko smo se odločili, da (bomo potovali do Beograda in nazaj z letalom. Je pač tako, da smo še vedno 'bolj navajeni avtobusov in vlakov, pa osebnih avtomobilov in peš hoje. kot letenja z jeklenimi ptiči, ki so kar naenkrat postali središče naše pozornosti in. malo tesnobe pri tistih, ki smo doslej potovali le po dobri trdi zemlji ali kvečjemu krajši čas po vodi. Tako so se udeleženci pogumno prijavljali in parkrat plaho odjavljali, kot da ne bi zaupali sodobni tehniki. Pogumni smo vztrajali in se zbrali 22. septembra že ob 4. uri zjutraj, ko :je bila še tema, ha avtobusni postaji v Štorah. : S Kompasovim avtobusom smo Se popeljali proti Brniku. Zdanilo se je. Bili smo skupaj in naše potovanje je postalo veselo. Skoraj smo pozabili na letenje. Na Brniku smo' opravili formalnosti letališke procedure in vsto- pili po navodilih in vzgledu v Inexovo letalo. Novi v item načina potovanja smo si ogledovali notranjost, ko pa so zabrneli močni motorji, so se noge samovoljno omehčale, malo smo pomislili na domače in že smo bili v zraku. Šele takrat smo opazili, da so za trenutek utihnili tudi najbolj pogumni in glavni in čelo tisti, ki so pravili, da so takih .potovanj vajeni. Potovanje do Beograda je bilo kratko. Zdelo se je, kot da smo se komaj odlepili, popili 'skodelico kave in že smo se spuščali na Surčinsko letališče. Izstopili smo .nekajkrat ib olj razpoloženi kot smo bili ob vstopu in prikrito ponosni na to, da smo se odločili potovati sodobno. Iz Beograda do Kraljeva smo zopet potovali z avtobusom. Gostitelji so nas sprejeli prisrčno, kot do znajo le tisti, ki so obiskovalcev resnično' veseli. Po pozdravu smo položili venec pri spomeniku padlih NOB, nato pa smo si ogledali tovarno. Po ogledu in kosilu smo 'se odpeljali v Vmjačko Banjo, ki je zelo podobna naši Rogaški Slatini. Po ogledu tega izredno zanimivega letoviškega kraja smo se rahlo utrujeni vrnili v Kraljevo in se namestili v hotelu Turist. Po krajšem počitku in osvežitvi smo še zbrali v lepo urejeni hotelski dvorani, kjer, so nam pripravili gostitelji razen slavnostne večerje itudi (izbran zabavni program, ki ni hotel ponehati kar do druge ure zjutraj. Zjutraj, sorazmerno zgodaj, smo . odpotovali v Kragujevac, kjer .smo si ogledali spominsko grobišče in nakupili 'Spominke. Za tem smo 'bili v Gpiencu. Videli smo muzej dinastije Kara-džordževičav in že smo ¡bili na poti. proti Beogradu. Komaj dve uri je ostalo za ogled Avale in beograjiske panorame. Ob 7. uri smo že ibili na poti na Surčin, kjer smo po .¡krajšem, čakanju vstopili v Jatovo letalo, tokrat seveda že kot veterani za zračna potovanja in z manjšimi zadregami kar mimogrede pripotovali v Zagreb. Sledilo je potovanje z avtobusom do Štor. Polni vtisov in dobro razpoloženi smo se razkropili proti domovom, da čimpreje pozdravimo domače in vsaj na hitrico povemo, kako čudovito je bilo. Res je bilo lepo /skoraj enkratno. Kar verjeti se ni dalo, da je mogoče v dveh 'dneh toliko prepotovati in doživeti. Udeleženci srečanja v Kralj evu smo dolžni zahvalo D PO TOZD jeklarn in valjarn, ker so nam omogočile potovanje, gostiteljem za' topel sprejem in vso pozornost, ki so nam jo poklonili. Katja Sodelovanje naših inovatorjev na RAST YU78 Čeprav ima pospeševanje inventivne dejavnosti dolgoročne in širše družbene posledice, moramo vendar imeti pred očmi primarni in glavni, cilj prizadevanj? za ¡poživitev dejavnosti v naši delovni organizacij it»- z večjim prizadevanjem našega intelektualnega potenciala, z neposrednimi proizvajalci, s tistimi, Id znajo in hočejo misliti in se z novostmi in izboljšavami, radi ukvarjajo, doseči boljše gospodarske rezultate. Tudi letos, kot nekaj let nazaj, inovatorji naše delovne organizacije sodelujejo na zvezni inovacijski razstavi »RADNIČKO STVARALAŠTVO«, izumov tehničnih napredkov in novosti v Dvorani mladosti, na. Reki, ki bo od ¡19. do 28. oktobra. Letos sodelujemo na razstavi z naslednjimi primerki ali eksponati: 1. Vrtalna brona z mehansko vpetimi ploščicami. Avtorji Mlakar, Menart, Kristan in Milanovič iz MO. Vrtalna krona ima določene prednosti, saj še pri slučajnem zlomu ¡ploščica enostavno' obrne tako, da je zmeraj na stroju inni. zato.prikazanega zastoja. 2. Izboljšava ročnega brusilne- ga stroja. Avtor Franc Langeršek. Z rekonstrukcijo ohišja in .priključka za profitne bruse je avtor dosegel trajno vzdržnost ohišja povečano vzdržnost ležajev in osi. 3. Konstrukcija kokil za konti v livarni II. Avtor Cveto Vrečar. Izdelan je novi tip kokile, ki se uporablja z že obstoječo opremo in pripomočki. Dosežena je enostavna montaža, učinkovitejša zasedenost vlečne naprave, zmanjšano onesnaževanje 'in ¡boljši rezultati. 4. Snemalna naprava za ležaje. Avtorja Hrastnik in Pertinač. S to snemalno napravo sta avtorja dosegla enostavnejše snetje notranjih Obročev valjčnih ležajev. Odpade gretje, sekanje in po-' Škodba osi. Prihranek je na času, uporabno pa, pri tipskih el. motorjih, posebno pri valjčnicah. 5. Vpenjalo za ročno popravilo kontrolijAvtor Pertinač. Tipi Siemensovih', AEG, R. Končarjevih kontrol.-smo dosodaj vpenjali v prifnož, z druge .strani pa podložili, in talko izvajali ¡popravilo, in menjavo ¡sigmentov, Novo iždela- n.o vpenjalo omogoča .lažje,, var- (Nadaljevanje s 4. strani) _Enotna so bila skupna stališča, da je potrebno najprej izdelati novi investicijski program za rekonstrukcijo, to izgradnjo valjarne v Batujah z letno zmogljivostjo od 30.000 do 35.000 ton. Investicijski program je izdelala inženiring delovna organizacija SMELT iz Ljubljane, s katero v ¡raznih oblikah že ¡dalj časa. sodelujemo. Ta elaborat je bil gotov v poletju letošnjega leta. Osnovni koncept izgradnje male valjarne je v ¡dopolnitvi proizvodnega programa z Železarno Štore, talko , da bi-y Batuj ah ¡proizvaj ali predvsem ¡drobni asortiman v razponu , od 6 do 16 mm okroglih presekov .ter'ustreznih drugih profilov, od ploščatih do raznih ¡speciAtih, 'kot so to kotniki in drugi profili. Za preučitev investicijskega programa jé: bila imenovana v SOZD Slovenskih železarn posebna strokovna komisija po ustaljenem postopku za presojo investicijskih programov, ki bo pregledala vse podrobnosti. od tehničnoitehnploških >do finančnih, ekonomskih in renitabilnostnih. Vzporedno z obdelavo tovesticijiskaga programa-tečejo priprave na izdelavi elaborata o upravičenosti) združitve med Železarno ¡Štore in TPO Batuje, ki mora vsakemu delavcu v obeh delovnih organizacijah dati jasen odgovor na vprašanje, kje vidita o!be delovni organizaciji ¡prednosti take združitve in skupnega nadaljnjega razvoja. Računamo, da bo elaborat gotov do ¡konča oktobra tega leta, zato pričakujemo v mesecu novembru razgibano dejavnost z razpravami v samoupravnih organih in v ¡samoupravnih delovnih skupinah' v obeh kolektivih o tej združitvi. V mesecu decembru bi se morali odločati ¡na ¡referendumih o integraciji,, če želimo, da .se z ¡novim letom 1979 TPO Batuje vključi kot nova temeljna organizacija združenega déla, v ¡delovno organizacijo železarna štore. Kot rečeno, bomo v naslednjih tednih letošnjega leta podrobneje spoznavali novo delovno organizacijo, s 'katero smo doslej ¡le malo sodelovali. Ni pomembno samo to, da ¡dobiva razvoj Batuj širšo družbeno podporo v Sloveniji, 'saj so razumljiva prizadevanja po todustrij-skem razvoju obmejnega območja z Italijo, ki dobiva po. znanih »Osimskih sporazumih« med obema državama še posebno mesto. .Še posebej pomembna ;je ugotovitev, da- vidi ¡svoj interes s tem obmejnim področjem .tudi Železarna Štore, tako v pospešenem gospodarskem sodelovanju z Italijo v maloobmejnem prometu, kakor tudi v sami dopolnitvi proizvodnih programov na področju valjamiške iin ostale proizvodnje. Pričakujemo lahko, da bo prihodnja dŠlkav' programa prinesla ¡tudi izboljšave v produktivnosti ¡dela ¡naših valjarn zaradi potrebnega manjšega števila menjav programov valjanja- Posebej.¡vejja poudariti, da tovesticijska izgradnja v Batujah v novo valjarno, ki bo zahtevala znatna finančna sredstva, ne bo šla na račun ¡izvajanja programov našega razvoja ¡v. Štorah, pá'-'tiudi finančno pojkritjé bomo ¡morali zagotoviti brez naše: neposredne finančne udeležbe z združevanjem sredstev poslovnih partnerjev, ki so zainteresirani na tej blagovni proizvodnji, kakor tudi z najetjem bančnih m : komercialnih kreditov. Oblika združevanja s TPO Batuje je za Železarno, štore prav gotovo prva to neka novost z oblikovanjem nove temeljne organizacije ha dislocirani lokaciji. Zavedati pa se moramo, da ¡bo v našem nadaljnjem dinamičnem razvoju prav ¡gotovo še-več takih oblik z našim sodelovanjem na drugih področjih, kjer so za to dobri pogoji. Gledano ¡dolgoročno, imamo v Štorah tudi določene omejitvene faktorje, tako glede prostora, ¡delovne ¡sile to drugih ¡pogoj év široke investid jské izgradnje. Dušan Burnik ne j e in v krajšem času opravljeno delo na popravilu. 6. Gorilnik Q 300. Avtorji Zakonjšek, Logar in Ziherl- Gorilni-, kov je ¡več vrst oz. tipov. Namenjeni ¡so za ogrevanje vseh vrst industrijskih ¡peči, omogočajo popolno izgorevanje mešanega ¡plina propan—butan—zrak ali plinske faze. ¡propan—butan in zemeljskega plina in ¡mešanice zemeljskega plina z zrakom. | 7. Brusilno vreteno za na horizontalni vrtalni stroj. Avtor Vlado Oblak. Brusni l drog daje možnost brušenja na horizontal-,nem vrtalnem stroju. Brusimo lahko iz vrtine sklopk, razne cilindre in ohišja. 8. Nož. za odrezovanje kokil. Avtorji Milanovič, Kristan, Menart. ¡Novo izdelani nož z izmenljivo ploščico je oblikovan tako, da .prenese velike udarce. Držaji .so,stalni, 'ploščice pa .se lahko v primeru zloma menjajo. ¡Poleg navedenih primerkov bomo na ¡razstavi Slikovno prikazali, tudi nekaj fotografij 'inovacijskih izdelkov »naših inovatorjev ih-¡grafični prikaz uspešnosti ¡množične inVfeintivne ’dejavnosti- v. naši de-' lovni organizacijili?“ Letos si bomo člani društva izumiteljev jn. avtorjev ¡.tehničnih izboljšav ogledali .zvezno 'razstavo na. Reki:.’v manjšem številu. Nekaj članov bo sodelovalo na razstavi in ¡pogovoru z vodstvom razstave, ki ¡bodo tudi prenesli misli, opažanja, in novosti z dose-daj že priznane razstave RAST YU 78. Sicer pa sem mnenja, da delo ■ljudi, ki hočejo.to znajo misliti in ¡se tudi z novostmi: to izboljšavami radi ukvarjajo, še zmeraj ni dovolj cenjeno. Res je, da v naši delavni organizaciji krepko prednjačimo pred ostalimi in smo dosegli dokaj lepe uspehe na področju množične' inventivne dejavnosti. Vendar, lahko bi še ¡več. Organiziranost inovacijskih ¡prijav in tudi realizacijo, imamo dokaj dobro rešeno. Že tri leta nazaj dosegamo zavidljivo številko prijav;detos,do meseca septembra pa blizu osemdeset.. Temu primerna je seveda ¡gospodarska korist podjetja, odstotek ali koliko naj’ igre inovatorju, pa še ni dovolj vzpodbudno. Morda bi prav pri-nagrajevanju ¡dosegli, ne smerno pozabiti na zakon'o zdru- ženem delu, ki odpira več možnosti nagrajevanja, več prijav, ¡več izboljšav in novosti to ¡seveda u-godnejše nagrade. Morda za primerjavo. Pri General ‘Motorsu ¡so zelo ekspeditivUi in hitri.: Zelo hitro posegajo ¡po novostih, izumitelje takoj nagrajujejo, ideje ¡Uresničijo. Pomoči ne iščejo od zunaj, doma rešujejo probleme s svojimi zaposlenimi delavci; Na sto zaposlenih pride ¡v ¡tem podjetju vsako, leto po dvesto prijav. Tudi. v Nemški demokratični republiki je dokaj podobno. Država spodbuja inventivno dejavnost, lani je ¡bilo 26 % izumiteljev, leta 1980 pa predvidevajo kar 40% vseh v proizvodnji zaposlenih ¡delavcev. Takšno delo, pravilen odnos do delavca, vzpodbujanje in uspešno nagrajevanje so ¡vidni takoj in brez velikih investicij prinašajo občuten prihranek ali obratno dohodek. Lojze Kersnič je v »Delu«, dne 8. 6. letos objavil v prilogi bralcev zanimiv članek: »Dve leti inovacij,..čedalje manj patentov«, v katerem.' analizira probleme na področju pospeševanja znanstve-no-raziskovalnega dela, kot podlaga za tehnološke inovacije, da bi se čim ¡več ljudi ¡vključevalo v inventivno , delo, od drobnih tehničnih izboljšav, in ¡racionalizacij . do velikih izumov in celovitih .tehnologij. In za zaključek: naloge, ki šo bile postavljene svetu ¡tehnoloških inovacij ¡so ¡bile uspešno opravljene, zlasti če se realno upošteva dejstvo, da je časovna razdalja med zamislijo in njeho uresničitvijo pri Vsaki, ¡tudi majhni tehnični novosti dolga. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo izumi po končanih letih inovacij množili, ¡serijsko ter dali takojšnje rezultate. Dveletna akcija je uspela ter ni ¡zgrešila, s voj ega cilja, ¡vendar pa ¡bo potrebno, da bodo TOZD to ostale delovne organizacije uresničile tudi dolgoročne cilje. Celoten kompleks tehnoloških inovacij je odvisen od mnogih faktorjev, največ pa od naravnanosti samoupravnih organov : v organizaciji združenega dela ter vodstva ¡podjetja, ki mora voditi politiko, ki je V skladu s širšimi družbenimi interesi. Vlado Renčelj Naprava za kontrolo spiralnih svedrov. Avtorja: Omerzu Mihael, Milanovič Slobodan elektro obločne peči- 2 PREDSTAVLJAMO VAM DELEGATA ZA IX. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Slovenski in Zvezni kongres Zveze sindikatov sta pred durmi. Ta čas tečejo javne razprave o kongresnih dokumentih v osnovnih organizacijah sindikata. Tudi delegati se pripravljajo na razprave na kongresih kar vse po svoje dokazuje, da so bili dokumenti dobro sprejeti v javni razpravi. V dneh od 24. do 25. oktobra 1978 bodo naše oči uprte v Maribor, kjer bo IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Med delegati iz vseh ¡krajev Slovenije bo tudi član maše delovne organizacije tovariš Žibret Anton. Tovariš Žibret se je rodil 5. 1. 1929 v Celju. Po izučitvi za kovača se je leta 1954 zaposlil v železarni store. Trenutno je zaposlen v ¡mehanični delavnici na delovnem mestu skuipinovodije. S svojim delom v organih sindikata je pridobil zaupanje delavcev saj ‘je bil dve mandatni dobi predsednik Osnovne organizacije sindikata TOZD ViT. Prav tako je ¡tovariš Tone že drugo mandatno dobo član sveta Komferen- Zibret Anton: Biti delegat je odgovorna naloga Izgradnja Čas hiti nenehno naprej. V jeklarni II se počasi nazirajo temelji elektro obločne peči s stikali-ščem 35 kV, medtem ko v naslednjih dneh, to je 9. 10. 1978 dalje prične Ingrad z deli na elektro obločni peči, ter RTP na Lipi. Dela na samem temelju so potekala zelo hitro po terminskem planu, ki je bil izdelan z datumom poizkusnega obratovanja 1. marec 1979, vendar pa se je u-stavilo pri denarju. Navkljub temu, da so bila zagotovljena sredstva za EOP-2 ih da je to prioritetna investicija, so bila lastna sredstva porabljena za začetek izgradnje »žarilnice« in zato se ta sredstva počasi vračajo, da bi jih lahko uporabili za EOP-2. V teh dneh izvlačijo s pomočjo žerjavov v jeklarni II in jeklarjev- zagatnice in zasipujejo temelj. V tednu med 9. in 14. X. bodo izdelani opaži in zabetonirano do kote tal v jeklarni. Vzporedno pa se bosta delala objekta stikališča 35 kV s trafo postajo. 5 kV/0,5; 0,4 kV ter elektro objekt ob peči. Vsa omenjena dela v jeklarni s tlaki bodo predvidoma dokončana do konca meseca decembra 1978. Na RTP na Lipi se bodo pričela . dela po zagotovitvi garancije plačila, vendar pa bi morala dela steči čim prej, dokler so še ugodne vremenske razmere, ker v 'slabem vremenu je nemogoče izdelovati nasip, bliža pa se tudi zima, ki nam lahko s svojo muhavostjo prekriža načrte. Uvozni del opreme je že pripravljen za transport,: vendar se morajo urediti formalnosti. Domači del opreme peči'je v zakasnitvi, omenjena oprema bi morala- biti v Železarni že v mesecu oktobru 1978. Nastopile so težave ž izdelavo omenjenega dela opreme, ker železarne niso pravočasno - dobavile pločevine za izdelavo konstrukcije peči; zakasnitve so približno en kvartal. Na zadnjem sestanku v Metalni 3. 10. 1978 smo se dogovorili, da se dela na naši opremi čimprej prično in da je rok začetka- montaže januar 1979 in mi od njega ne odstopamo. Livni žerjav bo narejen po planu, tako zagotavljajo v Metalni, ravno tako 35/161. Ostala oprema, ki je naročena pri Metalni, bo dobavljena v prvih mesecih prihodnjega leta. Druga faza odpraševalne naprave je v izdelavi in bo moh-taža v nasledhjem letu, tako da bi ob startu peči bila odpraše-valna naprava, tudi pripravljena. Oprema za TP Jeklarno in sti-kališče je naročena, nekaj že dobavljene, tako da tukaj nf zastojev, čakamo smo na montažno pogodbo, ki je v izdelavi. RTP — Lipa; plato se mora začeti delati v naslednjih dneh, portali so v izdelavi, transformatorji bodo kmalu gotovi, večji del opreme je že dobavljen, manjka nam montažna pogodba, ki je v izdelavi. Daljnovod Podlog—Store je v zakasnitvi, ker omenjeni program še nima rešenega financiranja, vendar dela na posameznih fazah izdelave stebrov tečejo naprej in po zagotovitvah, bi moral biti daljnovod končan v meseru aprilu 1979. Aneks ob jeklarni naj bi se gradil v prihodnjem letu, če bomo imeli dovolj lastnih sredstev. V ta namen smo poizkušali naročiti zakladalno vozilo za kovinske in nekovinske dodatke pri Litostroju, vendar ta nima razumevanja,za vnašanje novitet v svoj proizvodni program. Sedaj iščemo uvozno dovoljenje in bomo zakladalni , stroj kupili naslednje leto, ker je .neprimerno dodajati v obe peči kovinske in nekovinske dodatke ročno, ker s tem rabimo večje število zaposlenih. 3 Finančna plat izgradnje EOP-2 Po investicijskem programu je bila predvidena vrednost iz leta 1976 177,700.000 din, vendar pa ugotavljamo, da se bo vrednost povečala na 198,387.000 din. Vzroki za podražitve so kljub predvideni vrednosti 22,500.000 za. podražitve: v naslednjem:. - — gradbena dela. so bila predvidena 10,050.000 din in bodo po pogodbah znašala 29,287.000. din — uvozna oprema: predvidena vrednost s Carino 36,500.000 din in znaša po kursih, po katerih so bili odprti akreditivi in carina 46.245.000 din — poleg predvidene opreme: v investicijskem programu pa smo dodatno morali naročiti žerjav 35/16 Mp v vrednosti 9,977.400 transformator z opremo v vrednosti 5,425.000, ki sta nujni investiciji, da bo delo EOP-2 in s tem jeklarna nemoteno potekalo. ' Za del podražitev so najeti komercialni krediti v višini 10.413.000 din, medtem ko bomo morali ostalo pokrivati sami z lastnimi sredstvi, predvsem pokrivanje tečajne razlike SFr po petletni pogodbi o najetju inozemskega kredita, tako da bo ta del podražitve razdeljen na petletno odplačilo.. Po vseh teh ugotovitvah lahko sklepamo,; da bi se lahko poizkusi na EOP-2 pričeli v drugem trimesečju leta 1979. Bračiyi Peter, dipl. met. ing. Redna letna zbirka Prešernove družbe 1978 ce OOS železarne Štore, na zadnji volilni konferenci pa je bil izvoljen za podpredsednika ¡sveta Konference OOS železarne Štore. Ob svojem aktivnem delu v sindikatu ¡pa je deloval tudi v samoupravnih organih, -kot član ¡delavskega sveta, član delegacije za zbor združenega dela in pa v organih ZK kot član sekretariata in raznih komisij. Svojo aktivnost pa izkazuje tudi v krajevni skupnosti in je trenutno podpredsednik izvršnega odbora krajevne konference SZDL Štore. Na vprašanje kako se počuti kot delegat za republiški kongres je dejal, da je to zanj ‘velika čast, po drugi strani pa še večja odgovornost in dolžnost do članstva, ki mu je zaupalo tako odgovorno nalogo. V delo IX. kongresa se bo vključil v -razpravo o delitvi -dohodka in osebnega dohodka v komisiji za družbeno-ekonomske odnose. Vsi, ¡ki delamo z njim in ga poznamo vemo, da ho tovariš Tone tudi ¡to zaupano mu nalogo uspešno opravil kot vse do sedaj. Člani-naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomuniz-ma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman. — Sočno in živo napisana pripoved o koroških grun-tarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti. — Ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »čarni na-smeh«:'in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis. — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč š- sodelavci:' ALERGIJA, zdravstveni priročnik. — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo ‘bolnikom. Člani, ki šo poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman. — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi; tisti naročniki, ki so še naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65..dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-naročniki prejeli v drugi polovici novembra. NAS PROSTI ČAS V naši družbi je prišlo s prehodom na 42-urni delavnik do razdelitve delavnega dne na grobo rečeno, , tri tretjine. V prvi tretjini dneva smo osem ur na delovnem mestu. V drugi tretjini dneva pa se pojavlja tako imenovani prosti čas, -ki traja Vse do zadnje tretjine dneva, ko spimo. Torej okoli osem ur ostaja navadno, delovnemu človeku, da se posveti dejavnostim, kjer je. v veliki meri možna lastna, izbira. Če K tej r tretjin), dneva prištejemo še dela proste dneve iii dopust, lahko zaključimo, da .prosti čas zavzema več kpt tretjino življenja delovnega človeka. iL Če se sedaj vprašamo, kaj delamo v prostem času, bo, morda kdo med nami hitro' odgovoril, da nima prostega časa, oziroma, da ga ima zelo malo. Reš, večino po delu v tovarni čaka še delo na zemlji, .pri gradnji, nove hiše* sli v gospodinjstvu,, ki. vzame precej časa predvsem zaposlenim ženam. Vendar kljub temu ostaja Vsakemu še. kar precej časa. za dejavnosti, ki so neobvezne in svobodne. | .Zanima nas, kako ljudje izkoriščajo prosti čas. Odgovor na to vprašanje bomo poiskali v raziskavi' o procesih komuniciranja in odločanja v družbeni skupnosti, ,ki je bila izvedena v občini Celja in tudi v naši delovni orga-nizaciji v decembru 1976. V tej raziskavi smo na vprašanje o temi katerim: dejavnostim posvečajo anketiranci največ prostega časa, dobili naslednjo skalo odgovorov. Največ anketiranih (85,7 odstotka) v prostem času gleda televizijo; 68,9 % jih prosti čas preživlja v krogu-družine ■—igranje. z otroki, pogovori itd. V prostem času se jih 65,6 % izobražuje, bere knjige in podobno, 63,6 odstotka jih hodi na sprehode izlete in rekreacijo. Približno enak odstotek hodi na obiske k sosedom, znancem in prijateljem (5.7,8 %) in se udeležuje raznih kulturnih prireditev, kot so kino, gledališče in koncerti. (57,6). Najmanj .med njimi 23 ?/o se sestaja s. prijatelji v javnih lokalih in obiskuje razne zabavne prireditve (plesi, disco klubi, veselice) (22,8 °/o). ; .Iz te ankete lahko sklepamo, da televizija zapolnjuje največ prostega časa, kar samo potrjuje, da je televizij a prišla skoraj v Vsak dom in da v veliki meri odtujuje ljudi od drugih dejavnosti, če hočemo to problematiko zajeti širše, lahko jz ankete ugotovimo, da so dejavnosti, ki se odvijajo v okviru doma, med štirimi stenami najbolj zastopane pri anketirancih, jn da na račun teh dejavnosti zanemarjajo stike z drugimi ljudmi. Do te ugotovitve, ki nam jo je posredovala ta raziskava, lahko pride tudi vsak sam na podlagi svoje življenjske izkušnje. Starejši še bodo še spomnili, kako so preživljali skupaj v dobri družbi mnogo prijetnih uric, sedaj pa le redko kdaj preživijo kakšen večer: v družbi, prijateljev brez televizije. Mlajši bodo vedeli povedati, kakšen dolgčas vlada vsepovsod. Zelo ilustrativen in po- gost primer je, da se najbližji sosedje v blokih med sabo sploh ne poznajo. Vzrokov za takšno stanje je najbrž več, najširši vzrok pa je po našem velika sprememba v načinu življenja. Dirka za boljšim standardom, za materialnimi dobrinami je prinesla spremembo tudi v same medčloveške odnose. Tako se kar težko odločimo, da bomo svoj »dragoceni čas« razmetavali za stvari, ki nam ne prinašajo kakšne materialne koristi. Na primer, kar težko se bomo odločili za obisk prijatelja ali sorodnika, če se nam ob istem času ponuja priložnost, da kaj naredimo za svojo materialno koristi Tako začnejo stiki z drugi- V plinskem gospodarstvu poznamo skupine kurilnih plinov, znotraj, ¡katerih so kurilni plini izmenljivi. To pomeni, da porabnik ne zazna prehoda z osnovnega plina na.plin zamenjevalec. S pristopom železarne štore k Sporazumu o izgradnji plinovodnega omrežja Slovenije za ¡transport zemeljskega plina iz Sovjetske zrveze, srno morali pri odločitvi, v kakšni obliki bomo uporabljali zemeljski plin, upoštevati pogoje izmenljivosti kurilnih plinov. Kot najugodnejša varianta se je nudila naslednja kombinacija kurilnih plinov: osnovni kurilni plin = zemeljski plin + zrak s 6.050 kcal/mn3, plin zamenjevalec = propan—butan—zrak z 8.000 kcal/mn3. V letu 1977 so še pričela pripravljalna dela in naročilo ¡uvozne opreme, v letu 1978 pa se je pričela gradnja nove mešalne postaje, ki pa smo jo poimenovali Plinsko-energetska postaja (PEP), po domače tudi Pepi. Pomladanski meseci so pomenili začetek gradnje s kratkim predvidenim rokom gradnje, saj je bil sprva napovedan pričetek uporabe zemeljskega plina že o-krog 20. julija. Na našo srečo tudi Francozom — izvajalcem ¡glavnega plinovoda, ni šlo vse tako izpod rok kot so planirali. V začetku avgusta je 'bil znan nov termin to je sredina septembra.. Izvajalci ¡del na PEP so »tekmovali« kdo bo bolj prekoračil obljubljene, dogovorjene in podpisane roke za posamezne faze gradnje. Tu in tam siho nekaterim izvajalcem pri tem pomagali z zavlačevanjem podpisovanja pogodb. 19. septembra 1978 smo pričeli uporabljati zemeljski, plin s pomočjo še nedograjene (gradbeno in obrtniško) PEP. Dokončno stanje je imela lc linija za proizvodnjo kurilnega plina zemeljski plin —zrak (ZPZ). Zemeljski plin vstopa v PEP s tlakom 3,2 bar po predhodni redukciji tlaka v merilno-regulacij-ski postaji. Takoj po vstopu v PEP se zemeljski plin očisti (prah) in ogreje na 10—20° C, ker se zaradi zmanjšanja tlaka preveč ohladi (nevarnost zamrznitve!). Temu sledi fina redukcija tlaka od 3,2 bar na 2,1 bar (brez mi ljudmi vedno bolj zamirati — buljenje v televizor in zapiranje med štiri stene postaja tako vedno bolj navada večine ljudi. Posledice takšnega stanja pa niso vidne v medčloveških odnosih, ampak tudi v kulturnem, družbenopolitičnem • in športnem življenju posameznih krajev. Tako ni redek primer, da se težko dobijo že gledalci za posamezno prireditev, kaj šele, da bi dobili ljudi, ki so pripravljeni na določenem področju v svojem prostem času aktivno delati. Tako se pojavlja v nekaterih krajih pravo mrtvilo na mnogih področjih družbenega in družabnega življenja. Prebivalci tega kraja to kmalu občutijo kot dolgčas v lastnem nihanj). S tem 'tlakom vstopa ZP v mešalnike, v katerih se ZP meša z zrakom v stalnem razmerju. Izza mešalnikov dobimo že kurilni plin ZPZ, ki zapušča PEP po plinovodu 0 800 in struji ¡dalje k porabnikom. Vzporedno s 0 800 poteka tudi ¡plinovod, po katerem bo dobivala livarna II čisti ZP, ki ¡bo nadomestil propan-butan v jeklenkah pri MEC-IND strojih. Podobno kot pri električni energiji že sečaj, bo pri ZP v ¡drugem polletju 1979 postala zelo draga poraba 'energije, v času konice. Zato .ima linija za ZPZ že vgrajeno omejevalno pripravo porabe ZP, ki bo dovoljevala porabo ZP le iv pasu, torej brez konic. Dispečer plina bo tudi še naknadno moral spreminjati na- kraju. Tisti, ki imajo možnost, se gredo zabavat v druge kraje, o-stali pa preživljajo večere pred televizijo ali morda v. kakšni gostilni. Vsi skupaj pa samo nergajo čez dolgčas, ne da bi sami storili kaj, da bi se takšno stanje spremenilo. Tako čakajo, da bo kdo drug storil kaj namesto njih, da bi se razmere izboljšale. Torej od vsakega posameznika je odvisno, ali bo svoj prosti, čas preživel na način, ki mu bo v veselje in zadovoljstvo. Vsak sam bo moral spoznati, da mu takšno preživljanje prostega časa, kot je danes močno prisotno, ne prinaša zadovoljstva, zato se bo moral sam potruditi, da bo to stanje spremenil. P. O. stavljeno (vrednost porabe ZP, glede na zahteve nadzornega centra porabe ZP. Ker imamo možnost nadomestiti ZP s pro-pan-butanom, bomo imeli v takem 'primeru tudi ugodnejšo tarifo. Tudi za oskrbo naselja Lipa smo ?e’ pripravili priključek. Iniciativo za položitev plinovoda na Lipo pa mora prevzeti krajevna skupnost. Na koncu je treba še povedati investicijsko vrednost PEP: 15 milijonov din (novih). K temu j,e treba dodati še 3 milijone din za povezavo na obstoječi plinski sistem. Kar precejšnja številka za, le na prvi pogled, »neproizvodno« investicijo. Dejansko pa pomeni PEP sigurno oskrbo proizvodnih obratov s plinsko energijo. Dipl. ing. Viktor Logar Sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja Svetovni dan varčevanja 31. X. Nova plinsko - energetska postaja ...Bi v-, c* m i ' ■■ «lil ¡ j PÉ¡ *% **£■?f- J SOLIDARNOST PRI DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V ŽELEZARNI ŠTORE V okviru priprav za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije je organiziral Medobčinski svet ZSS za celjsko območje javno razpravo »Samoupravno sporazumevanje o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo«. Razprave so bile usmerjene. V Železarni Štore smo pripravili razpravo na temo Solidarnost pri delitvi sredstev za qsebne dohodke v Železarni Štore. S tem prispevkom želimo prikazati, kako -je v samoupravnih aktih urejena in kako se praktično izvaja solidarnost pri delitvi sredstev za osebne dohodke med delavci različnih temeljnih organizacij, združenih v delovno, organizacijo. Da bi lahko bolj razumeli, na kakšnih osnovah temelji medsebojna solidarnost pri izvajanju politike delitve osebnih dohodkov, je potrebno, da se v grobih obrisih seznanimo z osnovnimi izhodišči pri razporejanju čistega dohodka oziroma oblikovanja sredstev za osebne dohodke temeljne organizacije. Izhodišča za oblikovanje sredstev za osebne dohodke Sredstva za osebne dohodke oblikujejo temeljne organizacije v razmerju z doseženo akumulacijo. To razmerje je v sistem nagrajevanja vgrajeno tako,__da o-mogoča temeljnim organizacijam, ki so dosegle »normalno« akumulacijo, tudi izplačilo »normalnih« osebnih dohodkov, kadar dosežejo višjo akumulacijo od »nor- malne«, lahko izplačajo za osebne dohodke več, kadar je ne dosežejo, pa morajo nivo osebnih dohodkov znižati. Lestvica povečanja ali zmanjšanja normalnih osebnih dohodkov je glede na indeks doseganja normalne stopnje akumulacije močno degresivna. Tako se na primer pri doseganju stopnje akumulacije, če je višja ali nižja od »normalne« za 20 %, normalna sredstva za osebne dohodke povečajo ali zmanjšajo za 7,4 %. Takšno odvisnost oblikovanja sredstev za osebne dohodke od doseganja normalne akumulacije imamo vgrajeno v samoupravnem sporazumu grupacije. Poleg tega imamo v tem sramo-upravnem sporazumu opredeljene tudi normalne vrednosti za kategorije: stopnja akumulacije (določena je na osnovi povprečne akumula-tivnosti panoge v obdobju petih let — na primer: za črno metalurgijo 7 %, za predelavo kovin 10 % itd.), normalni osebni dohodek (določen je glede na zahtevnost in pogoje dela pri posameznih podpisnicah in v sorazmerju z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu SR Slovenije) ter normalna sredstva za skupno porabo. Takšna odvisnost osebnih dohodkov od doseganja normalne (povprečne) stopnje akumulacije se nam zdi veliko bolj sprejemljiva, kot odvisnost osebnih dohodkov od planirane stopnje akumulacije, ki omogoča izplačilo relativno visokih osebnih dohodkov tudi pri doseganju slabših poslovnih rezultatov, če so iz takšnih ali drugačnih razlogov tako planirani. Osnove za izvajanje solidarnosti med temeljnimi organizacijami Temeljne organizacije, združene v delovno organizacijo Železarno Štore, so po dejavnosti, tehnični opremljenosti in drugih pogojih za pridobivanje dohodka dokaj različne. Ce k temu prištejemo še tržne pogoje, ki so zdaj za eno, zdaj za drugo dejavnost ugodni (ali neugodni) ter interne odnose pri razporejanju dohodka, ki tudi še niso v vseh primerih popolno urejeni, je razvijanje medsebojne solidarnosti ne samo socialna, ampak tudi ekonomska nujnost. Š samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke imamo solidarnost med temeljnimi organizacijami urejeno z dveh vidikov. 1. Po samoupravnem sporazumu grupacije je vsaka temeljna organizacija dolžna, da 'ustvari določeno akumulacijo. Delavci temeljnih organizacij pa se z vsakoletnim gospodarskim načrtom lahko dogovorijo, da se glede na konkretne pogoje pridobivanja dohodka za posamezne temeljne organizacije šteje, da je dosegla normalni uspeh pri nižji stopnji akumulacije, vendar morajo, v tem primeru ostale temeljne organizacije (vse ali posamezne) ustvariti ustrezno višjo akumulacijo in se pri njih to šteje za normalni poslovni uspeh. Temeljna organizacija, ki se ji za posamezno leto zniža normalna stopnja a-kumulacije, mora to razliko nadoknaditi v naslednjih letih. 2. Drug vidik solidarnosti nastopa v primerih, ko ustvarjena sredstva za osebne dohodke ne zadoščajo za izplačilo 85 % normalnih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu grupacije. V tem primeru zagotavljajo temeljne organizacije druga drugi izplačilo najmanj 85% normalnih osebnih dohodkov, če je slab poslovni uspeh prizadete temeljne organizacije posledica objektivnih razlogov. V kolikor o-stale temeljne organizacije, niso ustvarile dovolj sredstev, za osebne dohodke, ali če slab poslovni uspeh prizadete temeljne' organizacije ni posledica objektivnih težav pri poslovanju in tako ni možno kriti razlike do zajamčenih 85 % normalnih osebnih dohodkov, razporedi temeljna organizacija vsa v mejah zakona razpoložljiva sredstva nižja od zajamčenih osebnih dohodkov, se razlika do zajamčenih osebnih dohodkov zagotovi iz virov in pod pogoji, ki jih določa zakon. Pri. tako opredeljeni solidarnosti Velja omeniti, da se solidarnost v prvem in drugem primeru, razen v primerih, ko gre za zagotovitev zajamčenih osebnih dohodkov, izvaja v mejah dogovorjenih osebnih dohodkov po samoupravnem ' sporazumu grupacije in ne na račun dogovorjene aku- Pričevanje iz NOB 2 TRN V PETI Takega so potem brez soli in zabele natepavali še nekaj čaša, preden so lahko zapustili taborišče na Mašunu. Za poslastek pa sta jim meso prispevali dve srni, ki ju je z enim strelom podrl o-strostrelec Vuje. Ta strel pa je imel še drugačne posledice. Prav v bližini je namreč bila v neki baraki komanda mesta Ilirska Bistrica, ki se je prav tako zatekla ha Mašun pred nemško ofenzivo. Postala je pozorna ob strelu v svoji neposredni bližini in je v tisto smer poslala ižvidniškb patruljo, ki se je srečala s stražami Stevove oziroma Bliskove skupine. Tako so se oboji kmalu seznanili med seboj, se obiskovali in sproti seznanjali s položajem, izmenjavali izkušnje, hrano in cigarete. Pičla menjava je bila le s hrano —- nekaj pesti moke za nekaj krompirjev. Tako so tekli dnevi. Nemško-četniška ofenziva kar ni hotela pojenjati. Borci so postali živčni, nervozni, dušila jih je negotovost, nedejavnost- jih je potiskala ob tla. Neposrednega spopada s sovražnikom se sicer niso bali, ker ni nič kazalo, da bodo prišli preiskovat gozd, pač pa bi jih slučajno lahko »odkrila« katera od številnih topovskih granat ali velikih min, ki so po ves dan s svojimi eksplozijami parale vso okolico. Nemci so to počeli zato, ker so že ugotovili, da so se jim enote IX. korpusa izmuznile iz obroča in sc) prebile čez snežniško pogorje na Notranjsko in proti Dolenjski. To je bilo seveda zanje grda vojaška polomija. Spet ni bilo nič s tako skrbno načrtovanim in pripravljenim uničenjem partizanstva na Primorskem. Vsi besni so zato ukinili blokado Snežnika in Javornikov ter zbrali vse enote in se odpravili na zasledovanje korpusnih enot proti Dolenjski. Pot proti Brkinom je bila zdaj prosta. Borci Bliskove skupine so kar oživeli. Nestrpno so se pripravljali na težavni pohod.-V taborišču VDV so začasno pustili samo radiotelegrafista Jožeta in Ančko — za vsak primer, če bi se morda le še kje srečali s sovražnikom, ker bi jim tedaj radijska a-paratura bila v veliko breme in v nevarnosti, da jo izgubijo. No, pa je šlo vse po sreči in že čez nekaj dni so tudi njiju in aparaturo spravili v Brkine. Tako so se torej naši borci po treh tednih neprostovoljnega u- jetništva v snegu na Mašunu nekega dne proti večeru le odpravili v Brkine. Treba je bilo izredne previdnosti, ker so bili obveščeni, da vsi Nemci in četniki le niso zapustili pivške kotline in ilirsko-bistriškega območja. Še so imeli posadke • po vaseh in vmes so križarile številne in močne patrulje. Po zaslugi bor-cev-domačinov, ki so tod poznali vsak kamen, vsak grm, vsako ped zemlje, so se srečno izognili vsem nevarnostim in se brez strela prebili čez železniško progo Postojna — Reka, čez cesto in še čez Reko. Glede na svojo nalogo, pa tudi glede na svoje fizično stanje in izčrpanost, ni imelo nobenega smisla, da bi se zapletali v kakšne boje ali spopade, zato so bili na svoji poti res previdni. Tako so se proti poldnevu naslednjega dne v. najlepšem soncu poj a Vili y partizanski vasi Janeževo brdo. Bila je že prava pomlad in tod ni bilo sledu o kakšnem snegu — komaj Kje v kakšni senčni kotanji majhna zaplata. Enako bleščeče je bilo tudi razpoloženje vaščanov, ko so zagledali sVojo vojsko. Svoje stare znance so prisrčno in navdušeno sprejeli, jim najprej ponudili 'okrepčilne pijače, nato pa jih povabili na izdatno kosilo. Bil je pravi praznik in pripovedovanja kar ni hotelo biti konec. Vaščani so komaj verjeli, da so njihovi stari prijatelji tri tedne preživeli ob • samem krompirju srgdi zasneženega Mašuna. Bil je za vse pravi praznik, a kaj, ko je bilo treba naprej,,do Suhorja, kamor naj bi prišli še isti večer. Bila je že trda tema, ko so,se pojavili v vasi. Nikjer ni bilo več žive duše, le straža vaške zaščite je varovala vas in seveda prva sprejela naše borce. Še nekaj živ-žava pa je le bilo slišati iz Vovkove gostilne, kjer je nekaj vaščanov s kartanjem preganjalo dolgčas in ob tej zabavi, skušalo pozabiti na hude čase okoli sebe. Vsa skupina Stevovih oficirjev in Bliskovih borcev je prav tako zavila v dvorišče, na borjač pred gostilno. Medtem ko je (blisk odrejal zadolžitev posameznim borcem zaradi dodatnega zavarovanja vasi pred morebitnim sovražnim presenečenjem, so se že odprla gostilniška vrata in v njihovi luči so se pojavili -nekateri Su-horci. Kmalu so spoznali Bliska in še nekatere druge stare znance med borci, pa se je začelo veselo pozdravljanje. Glas o njihovem prihodu se je naglo raznesel po vasi in na dvorišče so začeli prihajati še drugi vaščani. Borci so se zgnetli za mize V gostilni ali pa so stali naokoli in se z vaščani pogovarjali, kako so eni in drugi prestali nemško-četniško e-fenzivo. Suhorci so pripovedovali, kako so jih Nemci in četniki strahovali in zahtevali, da jim morajo na vsak način pokazati skrivališča partizanov. Pri tem so jih tudi pretepali in jim grozili s smrtjo. Ob svojem odhodu so vas tudi pošteno oropali. Pobrali so pred- Posebnosti nočne vožnje Poletje se počasi, vendar vztrajno1 umika jeseni. Dnevi postajajo krajši, noči daljše in . več ali manj bomo vsi skupaj od časa do časa pognali svojega železnega konjička tudi ponoči na kakšno pot. Zato danes posvetimo naše kramljanje posebnostim nočne vožnje. Najprej ugotovimo, da je živčni sistem in celotni organizem pri nočni vožnji dosti bolj obremenjen kot podnevi, razen, če je promet ponoči mirnejši, enakomernejši in tudi manj 'hiter. Kot drugje, je tudi za volanom ponoči zmogljivost organizma zmanjšana, iz lastnih izkušenj na najbrž vemo, da je najbolj kritični čaš med prvo in četrto uro zjutraj. Da bi organizem nadomestil padec zmogljivosti in premagal utrujenost, zahteva od voznika dodatne napore. To še zlasti velja za starejše voznike in voznike z očali. Različna prilagodljivost oči na temo ter hitre spremembe osvetljenosti lahko' zmedejo .še tako izkušenega ‘voznika. Dejstva, da se prilagodljivost oči z leti močno zmanjša, da starejši vozniki vidijo v mraku slabše kot mlajši in da je njihov vid manj oster,; naj vplivajo na morebitno odločitev, da se tak voznik ne bo podajal na vožnjo ponoči. ’ Posebna nevarnost nočnih voženj je povečana utrujenost, ki, nastopa dosti hitreje in intenzivneje kot podnevi. Posledica utrujenosti je zmanjšana koncentracija voznika, kar nam lahko vdanem trenutku prepreči pravočasno in pravilno ukrepanje v smislu reševanja prometnih, situacij. Kljub tem nekaterim ugotovitvam, ki ne govorijo v prid-nočnim vožnjam, se jim pač ne bomo odrekli in sploh pa ne, če je ravno nujno ponoči sesti za volan. Zlasti voznik, ki je mlad in čvrstega zdravja, se lahko brez skrbi poda tudi na nočno potovanje, če se zaveda nevarnosti, ki jih nočna vožnja prinaša. Seveda je predpogoj za varno nočno vožnjo 6—8 ur čvrstega spanja pred začetkom daljšega nočnega potovanja. In ko že vozimo, ne vozimo predolgo. Ne sedimo neprekinjeno za volanom več kot 3 ure skupaj, čeprav prometna zakonodaja dovoljuje do 5 ur neprekinjene vožnje. Ugotovili boste sami, kdaj se vas začne lotevati utrujenost. Že prvi znaki utrujenosti vam naj bodo signal, da z vožnjo prekinete. Če ste sicer pred vožnjo dovolj spali, bo zadostovalo nekoliko telovadbe, s katero boste poživili krvni obtok in organizmu povrnili funkcionalno sposobnost za vožnjo. Če to ne bo zaleglo, ste potrebni daljšega počitka. Nikar pa si ne delajte utvar, da boste utrujenost pregnali s pokajeno cigareto in pobito kavico. Na videz se vam bo sicer zdelo, da vas oboje oživlja, vendar je občutek trenuten in skriva v sebi past, zato pazite, da ji ne nasedete. Kdorkoli se bo podal na nočno vožnjo, naj se krepko zaveda, da po dolgi dnevni aktivnosti nastopi utrujenost hitreje, kakor pa, če se poda na, pot spočit in naspan. Pri tem imam v mislih počitek zunaj avtomobila. Počitek v avtomobilu še zdaleč ni enak počitku v postelji. mulacije poslovno bolj uspešnih temeljnih organizacij'. Do dejanskega prelivanja (pokrivanja) Sredstev ža osebne dohodke pride Samo v primerih, ko posamezna temeljna organizacija zaključi poslovno leto z izgubo in ostale temeljne organizacije to izgubo pokrijejo. V vseh drugih primerih solidarnosti gre gg zmanjševanje razlik pri osebnih dohodkih ter za skrb, da seštevek izplačanih osebnih dohodkov vseh temeljnih organizacij ne bi presegel po samoupravnem sporazumu grupacije dovoljenih osebnih dohodkov. Uresničevanje solidarnosti med temeljnimi organizacijami Solidarnost med temeljnimi organizacijami, kakor je opredeljena v prejšnjem poglavju, se uresničuje tudi v praksi. Prvi vidik solidarnosti je upoštevan pri gospodarskem načrtu, ko je za posamezne temeljne organizacije dogovorjena nižja, za druge pa višja stopnja akumulacije in se tako opredeljene stopnje štejejo kot podlaga za ugotavljanje poslovnega uspeha posameznih temeljnih organizacij. Drug vidik solidarnosti je tudi že upoštevan, sicer pri začasnem obračunu med letom, ko je bil temeljnim organizacijam, ki so polletno obdobje zaradi začetnih težav prj uvajanju nove proizvodnje (tovarna traktorjev) zaključile z izgubo, izplačan osebni dohodek, ki presega ustvarjena sredstva. To prelivanje je bilo izvršeno v okviru dogovorjenih o-sebnih dohodkov, saj v okviru celotne delovne organizacije nismo prekoračili dovoljenih osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu grupacije,,. vsem živež in pijačo ter odpeljali tudi nekaj živine. K sreči pa niso nikogar odpeljali ali ubili. Čeprav so Nemci in četniki pošteno oskubili Suhorje in vaščanom prizadejali veliko škode in strahu v tisti ofenzivi, pa za partizane ni smelo ničesar manjkati. Prav zares so suhorske gospodinje tisti večer pripravljale pre-mraženim in - utrujenim borcem pravo presenečenje. Nekaj okrepčila šo se sicer nadejali, nikakor pa ne tako bogate in obilne večerje, kakor je kmalu sledila. In še zalili so jo lahko z Vincem, tako da'je vsak prišel na svoj račun, kakor že dolgo ne. Celo Samo iz Maribora, kr ni pokusil nobene alkoholne pijače; :je dobil mleka, kolikor ga je le mogel popiti. Bojan ga je dražil, naj vendar neha, ker bo sicer osušil vse krave na Suhorju. In še mu je Bojan, ki se je sicer rad šalil z vsakim in z vsem, zaradi poželenja po mleku nadel ime dojenček, ki se je Sama nepričakovano hitro prijelo. S tem imenom je zaslovel po vseh Brkinih in partizanske mamice so kar tekmovale, katera bo Samu-dojenčku pripravila več in boljšega mleka. Ko so vsi utrujeni povečerjali, bi najraje pospali v gostilni pri Vovku, vendar pa so se zaradi večje varnosti preselili k Vrabi-čevim na koncu vasi, kjer so se lahko bolj zavarovali pred morebitnim sovražnim presenečenjem. Hkrati pa so še isto noč začeli razpredati svoje niti in plesti Solidarnost, ki se pojavlja v neposrednih' odnosih med delavci . To obliko solidarnosti imajo uveljavljeno predvsem pri sredstvih skupne porabe (regres za letni dopust, druge oblike solidarnosti). Pri delitvi sredstev. za o-sebne dohodke imamo vgrajeno načelo, da starejši delavci, ki so zaradi zmanjšane delovne zmožnosti premeščeni na drugo zahtevno delo, obdržijo prejšnjo o-bračunsko osnovo. Takih primerov je razmeroma malo, saj skoraj vsem delavcem kot invalidom druge kategorije izplačuje razliko med prejšnjim in sedanjim delom socialno zavarovanje. Drugih oblik neposredne solidarnosti pri delitvi sredstev za osebne dohodke nimamo uveljavljenih. Menimo pa, da smo tu preskromni in da bi kazalo uveljaviti še kakšno dodatno obliko, saj nezmanjšana obračunska osnova še ne zagotavlja enakih osebnih dohodkov kot pred premestitvijo. Razlika nastaja pri manjšem u-činku, predvsem pa pri dodatkih za poseben delovni čas (nočni, nedeljski), ki običajno pri premestitvi na lažje delo odpadejo. Zaključek Solidarnost med temeljnimi organizacijami tako kot solidarnost v neposrednih odnosih med delavci se v praksi pojavlja. Oblika in obseg solidarnosti sta dokaj različna, prav bi pa bilo, če bi bilo to bolj enotno urejeno, zato bi kazalo v bodočih sindikalnih dokumentih (sindikalni listi) temu problemu posvetiti več pozornosti in se dogovoriti za enotna izhodišča. . Mastnak Olga mrežo v skladu s svojo nalogo, zaradi katere so prišli v Brkine in na Primorsko. Morali so pohiteti, da bi nadoknadili zamujeno, saj so jih Nemci vse predolgo držali obkoljene na Snežniku. Hiteti pa so morali tudi zato, ker so vedeli, da tudi v Brkinih ne bodo imeli miru, da jih sovražnik ne bo pustil pri miru, kakor hitro bo odkril, njihovo prisotnost. Zato je načelnik, kapetan Stevo, naglo razposlal vse oficirje na že poprej predvidena in določena mesta južne Primorske, od koder naj bi pošiljali svoja obvestila o gibanju, oborožitvi in morebitnih namenih, sovražnika. Na teh mestih so se povezali ž lokalnimi obveščevalci na terenu in v morebitnih vojaških partizanskih enotah ter razen tega črpali vsa mogoča obvestila iz vseh razpoložljivih virov, "Vsak izmed teh obveščevalnih oficirjev je dobil s seboj dva do tri spremljevalce iž Bli-skove skupine VDV, ki so pozneje postali kurirji- za zvežo-s štab&m kapetana Steva v Brkinih, kamor so vse pogosteje začeli prinašati obvestila in poročila o sovražniku. Kolikor pa je fantov iz skupine ostalo nerazporejenih, je Blisk zadržal za varstvo Stevove-ga štaba, hkrati pa je z njimi pripravljal in izvajal sabotažne, in druge akcije proti sovražniku. Vse tako formirane skupine'obveščevalcev z njihovimi spremljevalci so prevzeli terenci in jih takoj naslednji dan razpeljali na določena mesta, kjer so se takoj vrgli na delo. Stevo in Blisk pa sta se. prav tako takoj lotila še enega nujnega dela — treba je bilo v naglici zgraditi ali kako drugače pripraviti čimbolj zakonspi-rirane bunkerje in skrivališča, kamor so spravljali radiospre-jemnik in oddajnik. Tega je bilo treba nenehno seliti'iž vasi v vas, iz skrivališča v skrivališče, ker je bilo pričakovati — in to se je tudi res zgodilo — da bo začel sovražnik takoj zasledovati oddajnik, kakor hitro še b’o pojavil njegov signal. Hkrati pa so morali biti ti bunkerji zgrajeni tako, da so lahko služili kot zaklonišče tudi štabu in vsem preostalim borcem iz Bliskove skupine. Bunkerje so po brkinskih vaseh, gradili z vso naglico najbolj zanesljivi borci in nekateri domačini, pod neposrednim vodstvom in navodili kapetana- Steva in poročnika Bliska, ki sta bila povsod zraven. Treba je bilo res pohiteti, ker so : radijski oddajnik že prenesli s Snežnika za njimi v Brkine in je že moral tudi oddajati prva poročila. Vzpostavljena zveza z vodstvom osvobodilnega gibanja v osrednji Sloveniji je bila močno odvisna v svojem trajnem in rednem delovanju od tega, kako dobro bo oddajnik skrit in koliko bo lahko gibljiv, prenosen iz kraja v kraj, da bi lahko neovirano in ob vsakem času . deloval.' To je bila zahtevna naloga, ki jo je skupina uspešno izvedla. Bunkerji so bili kmalu zgrajeni in tudi zelo dobro zakamuflirani. V enem takšnih bunkerjev, ki so ga uredili v zapuščeni šupi blizu VrbičeVih na Suhorju, je začel poročnik Blisk s pomočjo svojih borcev izdelovati peklenske stroje iz plastike. Te stroje sta nato kurirki Slava in Breda v kovčkih raznašali v obalna mesta, predvsem v Trst, v Koper in še kam. Slava in Breda sta se Bliskovi oziroma Stevovi skupini pridružili pozneje in postali njeni članici, njeni stalni ¡sodelavki. Izredno pogumni in iznajdljivi sta prenašali te peklenske stroje ter jih v Trstu in drugod izročali raznim sodelavcem, največ pa sta jih tudi sami podtaknili na občutljiva mesta, kjer je bila še posebno prizadeta sovražnikova žiVa sila, predvsem policijski in gestapovski oficirski kader. Te akcije, ki so Nemcem povzročale veliko škodo in znatne izgube, so silno razbesnele, a tudi prestrašile nemško policijo in gestapovsko poveljstvo, še bq}j pa njihove italijanske sluge. Nikjer več se niso počutili varne, saj so jih nenadne eksplozije raznašale celo sredi njihovih štabov, po restavracijah in kantinah, na raznih postajah, na posvetovanjih in zborovanjih. V svojem nemočnem boju so se z vso ihto vrgli na zasledovanje nevidnih in neznanih a-tentatorjev, za katere so zagotovo vedeli samo to, da pripadajo DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE -Predsednik'komisije Ivan Kum-perger je sklical 9. redno sejo 29. septembra 1978. Na tej seji so obravnavali izvajanje sklepov 8. seje in ..ugotovili, da so realizirani. Na znanje, so sprejeli poročilo o izvršitvi ^operativnega plana ter poročilo komercialnega sektorja za mesec avgust, pripombo.,, da naj temeljne organizacije, ki že imajo izdelane ali. so že v izdelavi akcijski programi, s tem delom pohitijo in pristopijo takoj k izvedbenim akcijam. Prav tako je potrebno poživiti prodajo in s tem izboljšati rezultate poslovanja v zadnjem kvartalu, s čemer, bi se čimbolj približali planiranemu končnemu rezultatu, gospodarskega. načrta, za leto, 1978. V zvezi z izhodišči za plan 1979 apelira komisija na vse, da po svojih močeh prispevajo k pravočasni izdelavi plana. Sprejeli so operativni plan za mesec oktober v predloženi obliki, z--Obveznostjo komerciale, da nadomesti-predviden izpad naročil za kokile. Ob tem komisija tudi zadolžuje delovno skupnost za ekonom, in organizacijo, da zagotovi pomoč pri preverjanju stroškov v temeljni organizaciji Mehanska obdelava in vrednotenju akcijskega programa. Potrdili so predlog obračuna stimulativnih dodatkov za julij in: avgust ter predlog izpla-.. čila za avgust in september z dopolnitvami. Komisija je obravnavala analizo izplačanih osebnih dohodkov za mesec avgust. Komisija je tudi obravnavala in odobrila službena potovanja v Bolgarijo, Italijo, ZSSR, Zahodno Nemčijo in v Francijo. KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Na tej seji, ki je bila 4. 10. 1978 so ugotovili, da niso vsi sklepi 6. seje realizirani. Obravnavali so predloge prerangiranja delovnih mest v TOZD Energetika, Družbene prehrane in gostinstvo, TOZD Transporti delavne skupnosti za kadre in splošne Zadeve, Vse /predlagane spremembe je komisija sprejela, pri tem pa je o-pozorila, da naj: vodstva temeljnih organizacij in delovne skupnosti pripravijo v prihodnje predloge za kompleksno rešitev organizacijskih sprememb in ne parcialno, kot se ito dogaja sedaj. V nadaljevanju je komisija obravnavala dodatno uskladitev rangirnih odnosov za fizična, težka dela in naloge v delovni organizaciji in sicer v temeljnih organizacijah Elaktroplavž. in aglomeracija, jeklarn e in valjarne, livar-, ni valjev, kokil in metalurške litine, livarni strojne litine, Transportu in Kontroli kakovosti. Komisija je obravnavala tudi prošnjo delavcev Martina Zupanca in Srečka Klakočarja za denarno pomoč pri izgradnji vodovoda. Prošnji komisija ni ugodila, vendar se je odločila, da vse tozadevne prošnje odstopi v odločitev delavskemu svetu, delovne organizacije. Obravnavali so tudi sedanje kadrovsko stanje komisije in pred- lagali, da naj TOZD Vzdrževanje čimprej izvoli novega delegata in da naj delavski svet delovne organizacije imenuje novega predsednika komisije. TOZD MEHANSKA OBDELAVA Delavski svet se je sestal na 11. redni seji 29. septembra. Na tej seji je obravnaval med drugim: — predlog o izredno plačanem dopustu za udeležbo tov. Marka Popka na mladinski delovni akciji Šamac—Sarajevo v mesecu oktobru in potrdil udeležbo s sklepom, da se v ta namen odobri' izredno plačan dopust. — Antonu Benediktu so odobrili izredno plačan dopust za trimesečni politični seminar v Laškem; Za to odsotnost se mu odobri tudi dodatek za ločeno življenje po veljavnem sporazumu o MRZD. — V svet glasila »Štorski železar« je imenoval Martina Metli-carja. — Delavski svet je podrobno preučil problematiko o gibanju bolniškega Staleža v občini Celje in pri tem izrazili željo, da je potrebno uskladiti akcijo vseh, ki lahko, vplivajo na zmanjšanje bolniškega staleža; Ugotovili so, da je ,v njihovi temeljni organizaciji največ bolniškega staleža registriranega pri delavcih iz drugih republik, ki praviloma zbolijo, kadar gredo na svoje domove in na razne načine kasneje uveljavljajo pravico do bolniškega staleža... Delavski svet meni, da je to najresnejši problem, saj za ostale poškodbe in obolenja, značilna za njihovo vrsto proizvodnje, 'bistveno ne vplivata na visok odstotek bolniškega staleža. — Obravnavali in potrdili so samoupravni sporazum o izobraževalni skupnosti, Statut SIS SR Slovenije za ekonomske odnose S' tujino in Pravilnik za opravljanje dežurstva v delovni organizaciji železarni štore, — Delavski svet je obravnaval tudi delo komisij pri delavskem svetu in meni, .da je potrebno zahteve in stališča konkretizirati, Prav tako je potrebno, da so. nosilci nalog po posameznih /področjih bolj aktivni in dosledni. — Po-pooračilu komisije za samoupravljanje in organiziranost je delavski svet sprejel sklep, da je potrebno zaostriti odgovornost vodij samoupravnih delovnih skupin in tiste vodje, ki svoje dolžnosti ne opravljajo odgovorno, zamenjati. Vodjem samoupravnih delovnih skupin pa je potrebno v prihodnje nuditi večjo pomoč za opravljanje njihovih nalog. — Delavski svet je .obravnaval gospodarsko situacijo, v temeljni organizaciji in na ugotovljeno stanje sprejel sklep o akcijskem programu, katerega naj.,obravna-vajo samoupravne delovne skupine in sprejme zbor delovnih ljudi. TOZD LIVARNA VALJEV, KOKIL IN METALURŠKE LITINE Na 12. redni seji je delavski svet obravnaval operativni plan za -mesec oktober in ugotovil, da je planiran previsoko. Za izpolnitev plana za mesec oktober pa mora biti zagotovljena delovna sila. Obravnavali so tudi problematiko bolniškega staleža v občini- Celje-in predlagali;-naj ibi se vršila kontrola bolnikov tudi na ravni temeljne organizacije, ali vsaj na ravni delovne organizacije. Imenovali so tov. Petra Jev-šni-ka za člana v svet glasila »Štorski železar«. Obravnavali so poročilo o 8-mesečnem poslovanju in ugotovili, da je dosežen plan količinsko z 89,3 % letnega plana in pri tem ugotovili, da zaostaja proizvodnja pri nekaterih ulitkih. Finančni rezultat je sicer za to obdobje pozitiven, vendar brez •prostega dela poslovnega sklada. Do konca leta so dane vse možnosti za boljše rezultate; pri tem pa delavski svet apelira na vse zaposlene, da z večjo tehnično in delovno disciplino prispevajo k boljšim rezultatom. . TOZD ELEKTROPLAVŽ ¡Na razširjeni seji so samoupravni organi- in družbenopolitične organizacije obravnavali izhodišča plana za leto 1979 in ugotovili, da so postavljene zahteve previsoke in planirana količina surovega železa le težko ¡dosegljiva. Po daljši razpravi so sprejeli sklep, da se kot izhodišče za plan 1979 Upošteva proizvodnja v višini 37.000 ton. V nadaljevanju so razpravljali o poslovnih rezultatih in ugotovili, da; bo težko izpolniti plan za .leto 1978, iker primanjkuje rude. -Člani delavskega svata so postavili, tudi vprašanje pokritja povečanih stroškov, na katere temeljna organizacija nima vpliva. Sprejeli so predlog o prerangi-ranju nekaterih delovnih mest v temeljni organizaciji. TOZD TRANSPORT Delavski svet ¡se je sestal na 10. redni seji in, med drugim obravnaval in sklepal o: — predlogu razpisne komisije za vodjo temeljne organizacije in sprejel sklep, da se razpis ponovi,* . ... Ig , —- za vršilca dolžnosti , vodje TOZD je imenoval tov. Martina Koržeta; — imenoval je razpisno komisijo za imenovanje vodje TOZD Transport; — sprejel je sklep o pričetku postopka za uskladitev Statuta TOZD Transport in zakona o delovnih razmerjih; — imenoval je Marjana Gajška, za člana , v svet glasila »štorski železar«; — obravnavali so potek razprav po delovnih skupinah o osnutku Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD po delu i® rezultatih ¡dela delavcev v TOZD Transport. Potrebno je uskladiti pripombe, ki so bile .posredovane komisiji in pripraviti predlog za sprejem. S tem v zvezi so itudi imenovali ocenjevalne komisije. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Maksimiljan Šuster predsednik delavskega sveta je sklical 29. 9. 1978 14. -redno sejo delavskega sveta. Na tej seji so pregledali potek izvajanja -Sprejetih Sklepov 12. seje in ugotovili, da sklepi pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3 nišo realizirani. ¡Rezultate poslovanja za obdobje januar—avgust je podal tov. Ciril Gorišek, vodja TOZD. Iz poročila je razvidno, da temeljna organizacija kljub boljšim poslovnim rezultatom še vedno izkazuje negativen rezultat. Iz razprav je bila sprejela -vrsta sklepov, ki naj ¡bi ugotovljene ¡pomanjkljivosti odklonili in dosegli ob zaključku let,a’ čim-boljši poslovni rezultat. Potrdili so operativni plan za mesec oktober. Razpravo izhodišč plana za leto 1979 so odložili na naslednjo sejo, ko bodo dobili še dodatne izračune. Obravnavali in. -sprejeli so statut SISEOT, pravilnik o dežurstvu -na domu, obravnavali pa osnutke pravilnika o delovnih razmerjih in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DS ter-imenovali člane v usklaj evalno komisijo. TOZD VZDRŽEVANJE Na 11. redni seji je delavski svet temeljne organizacije ugotovil, da so Sklepi v izvajanju oziroma realizirani. Obravnavali in potrdili so Statut SIS za ekonomske odnose s tujino. Imenovali so tov. Vladimirja Renči j a za člana sveta glasila »štorski železar«. Obravnavali so prošnjo tov. Romana Kasenburgerja o dodelitvi stanovanja in ugotovili, da je imenovanemu stanovanje nujno potrebno. Delavski svet zato priporoča komisiji za stanovanjske zadeve in družbeni standard za pozitivno rešitev njegove prošnje. Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve je na svoji 8. redni seji ¡dne 27. 9.1978 sprejela naslednje sklepe: 1. Preklicala je sklep št. 9, ki je .bil sprejet na 7. seji glede o-prostitve vplačila finančne udeležbe,, ki je nižja od 1.000 din. 2. Komisija je obravnavala pritožbo tov. Ivana Mrvičina ter zadolžila. strokovno službo, da se poveže s SSS Celje in zahteva odgovor, zakaj ni prišlo do realizacije dogovora o Ureditvi njegovega podstrešnega stanovanja v Štorah št. 55. Služba naj z- dogovorom in rešitvijo seznani komisijo na eni prihodnjih sej. 3. Komisija je ugodila vlogi tov. Bojana Božička za zamenjavo stanovanja — garsonjere, včo-povi 23 za ¡dvosobno stanovanje v Čopovi 12 Celje, v katerem sedaj stanuje tov, Štefka Kurent, upokojenka SDK. ¡Komisija se strinja -z zamenjavo, vendar dovoljuje le enkratno uporabo. Tov. Božiček .pa mora zamenjavo omenjenega stanovanja overoviti na sodišču. 4. Komisija je bila seznanjena, da je izdelava prioritetne liste prosilcev za stanovanja V zaključni fazi. Po objavi liste bo v 15 dneh možno dati pripombe oz. dopolnitve, ki jih bo obravnavala komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve in nato pripravila predlog za DS DO. Obravnavane Inovacije Komisija za racionalizacije je na 20. seji 25. 8. 1978 in na 21. seji 26. 9. 1978 obravnavala in sprejela naslednje sklepe: 1. {Predlog tov. Antona Šumeja, vzdrževanje, TOZD B, št; 242 »Sprememba organiziranosti dežurstva elektrikar j ev«, je Ikomisi-ja obravnavala in ga ocenila kot nesprejemljivega: v sedanji situaciji. Odločila je, da ostane evidentiran do eventualno spremenjenih pogojev. Ob morebitni realizaciji ga bo komisija ponovno obravnavala. 2. Predlog tov. Mihaela Koritnika, vzdrževanje — meh. delavnica, št. 362 »Priključna odpraše-valna baterija«, je komisija obravnavala in- 'sprejela. Predlagatelju pripada enkratno- pavšalno •nadomestilo. 5. Komisija je dodelila oz. odobrila. naslednje zamenjave stanovanj: ! . : Na področju Štor: —Dvoinpolsobno- stanovanj e velikosti 63 m2 v Štorah št. 73, ki ga bo izpraznil tov. Štefan Arzenšek se dodeli Zlatku Leskovšku iz TOZD MO. Z rešitvijo problema tov. Leskovška s strani Železarne Štore se je ZC Celje zavezal'rešiti problem družine Nade Cerovšek. \ Hkrati s to dodelitvijo je komisija preklicala sklep št. 2 a) s L redne seje komisije za družbeni Standard in stanovanjske; zadeve in sklep št. 14 z 8; seje odbora za kadrovsko-socialne zadeve o sofinanciranju stanovanja za družini Cerovšek in Leskovšek. — Dvosobno stanovanje, velikosti 55 m2 v Štorah št, 140, ki ga izprazni tov. Vinko Šuster, se dodeli Mihaelu Sevšku iz TOZD MO. — Dovoli se zamenjava stanovanja članu ZB, tov. Maksu Držami iz enosobnega ^¡stanovanja velikosti 33 m? v pritličju Štore št. 5i6 v enako stanovanje v I. nadstropju te. stavbe (vel. 37 m2), ki ga bo izpraznil' tov. Mihael Sevšek. — ¡Stanovanj e; ki'ga, s tp. zamenjavo izprazne tov; Maks Deržan V Štorah št. 56, se dodeli Francu Pfeiferju iz livarne valj ev, kokil in metalurške litine.: — Tov. Antonu Rozmanu iz TOZD GKSG se dodeli enosobno Stanovanje, velikosti 34 m2 v Štorah št. 56, ki ga bo izpraznil tov. Ivan Vrenko. . —Tov. Spasoji Blažiču se dodeli enosobno podstrešno stanovanje velikosti 37 m2 v Štorah št. 56, ki ga je Izpraznil tov. Martpn Šolanji. Izpraznjena stanovanja v Celju sedodelijo: — Dvosobno stanovanje velikosti 48 m2, ki ga izprazni tov. Stane Ivanšek v Vrunčevi ulici 35, se dodeli Leopoldu Ocvirku iz jeklo-•vleka. — Prošnji tov. -Rezarja in lov. Gombačeve za to stanovanje komisija zaenkrat ni mogla ustreči, ker je imel tov. Ocvirk po prioritetni listi prednost. — Garsonjera velikosti 26 m- v Čopovi. 23, kr jo bo izpraznil tov. Stane Goršak, se dodeli tov. Lud- 3. Predlog tov. Jožeta Gajška in tov. Milana Mikole, vzdrževanje TOZD MO, št. 360 »Avtomatsko doziranje hladilne tekočine .pri BS Waldrich WSF-40«, je komisija obravnavala in predlaga, da se predlog realizira. O nadomestilu pa bo odločila po prvem letu u-porabe predloga. 4. Predlog tov. Antona Šumeja, vzdrževanje in tov. Franca Trafe-la, jeklavlek, št. 357 »Dopolnitev sistema za avtomatsko dodajanje in odlaganjema MCI II v jeklo-vleku«, je komisija sprejela in odločila, da predlagateljema pripadajo tri posebna nadomestila. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. Prvo nadomestilo se izračuna na osnovi prihranka 128.517,75 din. viku Turnšku iz TOZD livarna strojne litine. — Garsonjera v Čopovi 23, velikosti 29 m2, ki jo izpraznil tov. Marjan Kolar, še dodeli Branki Šket iz DS za finance. — Izpraznjena garsonjera tov. Zlatka Leskovška, velikosti 28 m2 v Čopovi 23, se dodeli Jožetu Urbančiču dipl. ing. iz TOZD Tovarna traktorjev. Na: področju Šentjurja je komisija odobrila naslednje dodelitve oz. zamenjave: a) v adaptiranem bloku v Kvedrovi ulici št. 38: — Trisobno stanovanje št; 10, velikosti 62 m2 v lil. nadstropju, se dodeli Antonu Seliču iz jeklarne II. " — Dvosobno stanovanje št. 9 v III. nadstropju se dodeli Rihardu Koku iz varnostne službe pod pogojem, če se pismeno odreče nadaljnjemu vrstnemu.redu na listi. — Enosobno stanovanje št. 12, velikosti 28 m2, se dodeli Marjanu Užmahu iz Alposa Šentjur' s tem, da nosi sam stroške higienskega čiščenja stanovanja, katerega bo izpraznil. — Dvosobno stanovanje št. 8, velikosti 44 m2 v II. nadstropju, se dodeli Vinku Vodebu iz valjarne I, — Dvosobno stanovanje št. 2, velikosti 43 m2, se dodeli Branku Škomiku iz transporta. h) Garsonjera, ‘ki jo izprazni Marjan Užmah v stolpiču Na. li-pico, se: ddcleli Martinu Afnejčiču iz ¡valjarne II. 6, Enosobno stanovanje v Štorah št: 10 in stanovanji št. 1 in 7 v Šentjurju ostanejo prosta do odločitve' komisije na naslednji seji. Do takrat je potrebno pripraviti predlog ustrezne rešitve. ■ - 7. Komisija ni mogla upoštevati priporočila KS Štore za dodelitev. stanovanja Stanku Cverli-nu in Tatjani Gajšek, ker je stanovanje katerega ta priporoča, že dodelila na seji dne 18. 8. 1978 tov. Najdehikovi, . 8. Komisija se strinja, da se .stanovanjska; ¡pravica' pokojnega Staneta Sotlerja, prenese na njegovega sina Aleša in naroča službi, da uredi potrebne formalnosti prepisa. 5. Predlog tov. Jožeta Zapuška, plavž, št. 539 »Preprečitev odgora venčnih karbonskih blokov na TH peči«, je komisija 'sprejela in odločila, da se realizira. O posebnem nadomestilu bo obravnavala po enem letu uporabe predloga. O višini eventualnega pavšalnega nadomestila (zaradi problematičnosti izračuna prihranka! mora podati svoje stališče tudi DS TOZD plavž. 6. Predlog tov. Andreja Pasariča, TOZD GKSG, št; 351 »Zamenjava šip na nihajnih vratih«, je komisija sprejela. Predlagatelju pripada, enkratno pavšalno nadomestilo. Predlog se ponudi na-, ročnikom iza realizacij o. 7. Predlog tov. Martina Senice •iz mehanične delavnice, št. 215 »Sprememba tehnologije obdelave £ lopatic aksmana« je komisij a potrdila;. izplačilo H. posebnega nadomestila na osnovi prihranka 67.898,25 din. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 a. 8. Komisija je obravnavala predloge strokovne komisije za ocenitev idej nih predlogov ’ rešitev tehničnih in tehnoloških problemov, ki so prispeli na razpis v aprilski številki Štorskega žele-zarja in potrdila izplačilo nagrad kot sledi: 1. Za predlog pod šifro 41V (tov; Edvard Hiti) se izplača nagrada v višini 1.500 din. 2. Za predlog pod šifro P-2 (tov. Peter Kramer) se izplača nagrada 500 din. ,3. Za predlog pod šifro P-l (tov. Peter Kramer) se izplača nagrada 1.500 din. 4. Za predlog pod šifro 11-35, H-41 (tov. Hiti, ing. Haler) se izplača nagrada 1.500 din. 9. Predlog tov. Vlada Gradiča, Vladislava Mlakarja, Ivana Do-manjka, vsi TOZD MO, št. 366 »Podaljšek za kotno glavo KG1 za izdelovanje utorov na horizon-talno-vr.talno-frezainem stroju«, je komisija sprejela in odločila, da pripadajo predlagateljem tri posebna nadomestila. Faktor ustva-ritvene sposobnosti je 1 c. Prvo nadomestilo se izplača na osnovi prihranka po enem letu uporabe predloga. 10. Predlog tov. Zdravka Šelige in tov. Vladislava Mlakarja, TOZD MO, št. 367 »Univerzalna naprava za brušenje konic in konusov«, je komisija obravnavala in sprejela. Odločila je, da avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila,, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2 b. Prvo izmed nadomestil se- izplača na- osnovi prihranka po enem letu uporabe predloga. . 11. Predlog tov. Petra Kramerja, TOZD Vzdrževanje, št. 364 »Dopolnitev naprave za izmetava-nje gredic pri brusilnih strojih«, je komisija sprejela. Predlagatelju pripadajo tri posebna . nadomestila, 'faktor ustvaritvene sposobnosti :je 2;a. Prvo izmed nadomestil se izplača na osnovi enoletnega prihranka 34.700 din. 12. Predlog tov. Ivana Judeža, livarna strojne litine, št. 371 »Ločevanje brusa od temeljne plošče«, je komisija obravnavala in sprejela. Odločila je, da avtorju pripadajo tri posebna nadomestila. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 2č. Prvo nadomestilo se izplača na osnovi enoletnega prihranka 19,271,60 din. 13. Predlog tov. Ivana Hrastnika in tov. Draga Pertinača, TOZD vzdrževanje, št. 365 »Snemalna naprava SHP«, je komisija obrav- navala in 'sprejela. Predlagateljema pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 h. Prvo.nadomestilo se izplača na osnovi prihranka 25.303 din. 14. Predlog tov. Alojza Ciglerja in Antona Rozmana, TOZD GKSG, št. 355 »Preureditev stroja za čelno žaganje«, je bil: obravnavan že na 20. seji, kjer je bila določena strokovna komisija. Na osnovi njenega mnenja je Komisija za racionalizacije sklenila, da predlog ni ekonomsko upravič-Ijiv (predraga adaptacija), vendar se predlagatelja nagradita z enkratno pavšalno nagrado kot spodbudo za premišljanje. Oddelek za inovacije Belo' samoupravnih ■ organov Kotna glava za rezkanje utorov. Avtorji: Gradič Vlado, Mlakar Vlado, Domanjko Ivan GORA NI HOTELA (Nadaljevanje) Prvotni načrt, da gremo na Mont Blanc z žičnico iz Chamo-nixa, je propadel, ker so dva dni pred našim prihodom s sabotažo zaminirali spodnjo postajo vlečnice, ki pelje z vmesnimi postajami vse do 3.842 metrov visokega vrha AIGU DU MIDI. Tako smo izbrali drugo varianto in se odpeljali v nekaj kilometrov oddaljen kraj LES HOUCHES. Ker tudi tam vozi vlečnica — gondola ob določeni uri, smo imeli časa dobro uro, ravno prav, da se pošteno najemo iz nahrbtnika, odžejamo pa v bližinji gostilni, ki pa ni bila »ta naj«. Ker je pač Mara sposoben organizator, je bila prva v vrsti pri nakupu vozovnic. Tako smo se tudi prvi pripeljali v dveh skupinah na 1800 metrov visoki Bellevue in občutek sem imel, kot da sem na Veliki Planini. Tudi tu nismo imeli sreče, kajti na zobato železnico, ki pelje iz St. Gervaisa, smo morali čakati dobre pol ure. No, tudi tu je bila Mara prva pri nabavi vozovnic, in ko je vlak pripeljal, smo imeli že vsi vsak svojo povratno vozovnico. Kakor pri nas ponekod v turističnih krajih, tako je tudi tu na vlaku, ki ima za svoja zobata kolesa in eno vmesno postajo velik dren za boljša mesta. Speljana je drzno nad prepadi in ledeniki vse do višine. 2.364 m — do vrha LE NID D’AIGIE. Tu smo se tisti, ki smo se namenili na vrh, bilo nas je 32, poslovili od »turistov« in krenili proti zavetišču GOUTER na višini 3.817 m, kjer naj bi prenočili. Določen sem bil v Stoklasovo navezo in hodil nekje v sredini. Malo pred kočo TETE ROUSŠE; na višini 3.167 m se je Stoklasova žena, sicer odlična planinka, zaradi krize odločila, da ne pojde na vrh, ampak da bo počakala v koči TETE ROUSSE do prihodnjega dne,' ko bi se mi vračali z vrha. Tako je bil v našo navezo določen nov član, Dani Vovk iz Celja. Ker nam je vodja naveze Stoklas dovolil, da gremo naprej, medtem ko bo pospremil ženo do koče, smo se Adi, Dani in jaz kmalu prebili na čelo raztegnjene kolo- ne. Hodili smo takoj za prvo navezo, ki jo je vodil Giš, tudi znani alpinist. Glavni vodnik Jošt ga je postavil na čelo zato, ker je pač rekel, da je bolj len za hojo in bo zato tudi najbolj primeren za pravilen tempo hoje. Po kakšni uri in pol strme grebenske hoje smo prispeli do mesta, kjer naj bi prečkali kakšnih 1.200 metrov dolg in približno 120 metrov širok ledenik na tistem mestu, ki ima prej omenjeno širino. Gišova naveza — četvorka, ga je takoj začela prečiti, tako da so hodili stopinjo za stopinjo. Ker je bil ledenik izredno strm, pa še samo prečenje se je dvigalo precej strmo, sem menil, da ni varno hoditi v strnjeni koloni. Pravilo je, da se hodi vsaj 15 do 20 metrov narazen, če je pa nevarnost plazov, pa še več. Ker sem hodil peti po vrsti v koloni, sem dejal Adiju, da se tako ne hodi in da naj počaka za mano in se naj drži varne razdalje. Tako je tudi storil in pravtako tudi Dani. Ko sem prišel malo pred koncem v tako imenovani žleb, kjer je težišče vseh »izstrelkov« od zgoraj se je nekdo oglasil in zakričal, mislim, da je bil to Giš: »Kamenje!« Ko sem pogledal po strmini navzgor, sem kakšnih 500 metrov nad sabo zagledal gmoto črnega kamenja, ki se je valila naravnost proti meni. Ob tem, ko sem pospešil korak, mi je za trenutek prišel v spomin prizor iz filma Tarantela. To je film o zelo strupenem pajku, ki je po laboratorijskih poizkusih nekega profesorja zrasel v ogromnega pajka. Spomnil sem se tistega prizora, ko se je ta velika prikazen prvič prikazala ljudem, preko velike skale, ter Se z naglico bližala nemočnim ljudem. Med tem časom sem naredil dva do tri korake in pogledal kvišku. Zagledal sem velik kamen, ploščate oblike, ki je z veliko brzino drvel naravnost proti meni. Bilo je ravno toliko časa, da sem se sklonil. Kamen je zdrvel preko mojega nahrbtnika z rezkim zvokom reaktivca. Verjetno je animiral tak zvok zaradi velike brzine, ploščate ob- like ter rotacije. Takoj sem naredil zopet dva do tri korake, takrat so mimo mene začeli drveti kot roji čebel še manjši drobci kamenja, ki bi pa bil lahko vsak smrtonosen, če bi me zadel v glavo. Kakšnih 12 metrov pred mano je zadnji trenutek ušel ogromnemu kamnu zadnji član prve naveze, kajti velika kamnita plošča mu je tik za zadnjico zgrmela po ledeniku navzdol. Nekako v tistem trenutku sem pogledal tudi navzgor po ledeniku. Opazil sem večjo kamnito ploščo, ki je drvela naravnost proti meni. Ni bilo časa niti za pol koraka. Reagiral sem tako, da sem se globoko sklonil, misleč, da kamen obdržim z nahrbtnikom, cepin pa trdno stisnil na prsi, da se na ledeniku u-stavim, če me kamen »premakne« iz gazi. Sklepam, da so od tega trenutka imeli težje trenutke od mene tisti, ki so opazovali, kako sem drsel z veliko hitrostjo po ledeniku navzdol. Velika kamnita plošča me je zadela v levo ramo in me pritisnila ob tla. V trenutnem šoku sem se dvignil, padel vznak, ter začel drseti. Vse, česar se spominjam ob, začetku drsenja je, da sem slišal močan krik: »Tinček!« Pozneje sem zvedel, da je to bil prijatelj Adi, ki je hodil za menoj in me hotel opozoriti na u-porabo cepina. Zakričal pa ni samo moje ime, ampak: »Tinček, cepin!« Cepin mi je po pripovedovanju odtrgalo iz rok že po nekaj metrih in to je bila velika sreča, kajti če je cepin v rokah nekontroliran, je lahko zelo nevaren pripomoček. Zato tudi Francozi ne delajo cepine s penfljamiy kajti točno vedo, 'da če cepin ne moreš uporabiti! po prvih metrih padca; je bolje, da ga izgubiš, preden ti je lahko nevaren. Seveda jaz o tem nisem razmišljal v tem ledeniku, pa tudi čudežnega slaloma med skalami, ki me je rešil sigurne smrti, si nisem privoščil po svoji volji. Prav tako je bilo srečno naključje, da sem po kakšnih 300 m drsenja treščil v skale z nahrbtnikom, ker me je zaradi velike brzine drsenja odtrgalo od nahrbtnika in me odbilo nazaj na snežno strmino. Ker sem ves čas do trčenja v skale drsel na nahrbtniku s stegnjenimi rokami in nogami, sem sedaj brez nahrbtnika imel neposreden stik s snegom, se osvestil in prvo, kar mi je prišlo na um, je bilo, da se moram ustaviti. Zaradi hrbtnega drsenja sem pritisnil pete na snežno podlago. Zavestno .sem občutil, da se mi brzina drsenja manjša in končno sem se z močno podporo komolcev tudi ustavil. Ustavil sem se še pravi čas, kajti : nekaj metrov pod mano sem videl skalni prepad, ki se je končal globoko na ledeniku Bionnassay. Najprej sem si z nogami izkopal dovolj veliko stopinjo za varen sedež,- potem pa sem se lotil čiščenja snega iz objektiva fotoaparata. Toda leva roka mi ni kaj dosti služila, zato sem opustil čiščenje. Ker sem še hotel prepričati, kje sem, sem se obrnil proti strmini in videl svoje visoko nad sabo. Ker sem tudi težko dihal, sem takoj pomislil, da ne bom mogel z njimi in zgrabila me je velika jeza. Verjetno je bila ta ježa tudi povod, da sem se zopet onesvestil. Po pripovedovanju sem se še štirikrat dvignil in zopet padel. V klečečem stanju me je našel tudi po kakšnih 13 minutah naš vodič in gorski reševalec Čan-žek — Čajzi. Kmalu za njim pa je prišel do mene še Glažar — Dule, prav tako vodič in gorski reševalec. 15 minut po nesreči je prišel tudi helikopter, iz katere- ga je odskočil francoski zdravnik — gorski reševalec, odvrgli pa so tudi mrežo, za katero ne vem, kakšnemu namenu naj bi služila, verjetno za prevoz mrtvecev. Nato je helikopter odletel- in se kmalu tudi vrnil. Ob ropotu motorja sem se zopet osvestil. Takoj sem vstal in zagledal Čajzija, kako si živčno mane roke. Takoj sem ga vprašal: »Čajzi, kaj je bilo?« nakar mi je on žalostno odgovoril: »Kamen te je zadel.« Panorama Chamonixa s pogorjem Mont Blanca Ledenik — oznaka puščice označuje mesto zdrsa, v ozadju AIG. DU MIDI, gora, do katere pripelje na višino 3842 m gondola Vem, da .serfi še sam stopil v helikopter, same vožnje do St. GERVAISA in posadke se ne spominjam. Pač pa takoj, ko je helikopter pristal in sem zadihal sveži zrak, Sem se zopet o-svestil. Hoteli so me naložiti na nosila, kjer me je že čakal rešilni avto, katerega je vozila Rešilni helikopter — glej puščico — v ozadju ledenik Bionnassay ženska. S kretnjami sem jim pokazal, da lahko sedim na prednjem sedežu. No, voznica je samo prikimala in mi odprla vrata. Med vožnjo do približno 6 km oddaljenega SALLACHESA je za vsak primer držala roko na mojih ramenih, me nenehno opazovala. Moral sem izgledati kar čuden patron, kajti usta so mi močno otekla, tudi leva ličnica ni bila prav nič boljša, po -obrazu pa sem imel -polno odrgnin. Ko sva naposled srečno prispela do bolnišnice v SallancheSu, me je že čakala e-kipa. Najprej so me do golega slekli ter me vsega preslikali, nato so me oblekli samo v srajco in že sem bil v postelji. Kmalu za tem so mi kar v postelji obvezali prša in levo roko z nekakšnim, e-lastičnim povojem, dobil sem v roke in zadnjico ne vem koliko i-rijekcij,' nazadnje, pa še umetno hrano. Toda to še ni bilo vse. Vsake pol ure skozi všo noč me je dr. Tonnel otipaval po celem telesu, ker so pač, sklepali, da imam notranje poškodbe. Toda, ker me pač ni drugo bolelo kot zdrobljena leva rama in polomljena rebra, sem reagiral na njegova otipavanja nemo. Toda pri svojem delu je vztrajal vse do 11. ure drugega dne. Vztrajne so bile tudi sestre za jemanje'krvi, dajanje injekcij, posebno pa še, da bi dobile vzorec seča. Vedno, kadar mi je pokazala za to pripravljeno posodo, sem zmajal z glavo, ker me je bilo sram kazati se brez spodnjic, pa, čeprav me je ponoči nekajkrat vsega umila z nekakšno mokro rokavipo. Zanimivo je bilo, ko me je nekako sredi noči leva roka začela močno boleti, tako da je nisem več občutil. Verjetno zato, ker so me premočno povili. Sestri sem objasnjeval, da nimam cirkulacije krvi, pa me ni razumela. 'Z migom roke Sem ji pokazal, da naj pride bliže. Ko se je nagnila bliže k meni, sem jo na-lahko vščipnil na roko in ji s tem hotel povedati moje težave. Mislim, da me je napačno razumela, ker je enostavno odkimala z glavo, se nasmejala in odšla. Toda takoj se je vrnila z zdravnikom. Tudi njemu sem hitel z raznimi kretnjami in besedami objasnje-vati, za kaj gre. Ko sem tudi njega vščipnil v roko in mu pokazal mojo, je takoj vedel, zakaj peljem »galamo«, se glasno nasmejal sestri in naslednji trenutek je že ukazal, da mi naj povoj snamejo. Toda za nadomestek sem dobil nekakšen samolepilni povoj preko vseh reber, namesto mavca, ki sem ga nosil 5 tednov. Drugi dan okrog 11. ure so mi ■ sneli posodo z umetno hrano. Tako sem vstal in s hitrimi koraki odhitel proti, stranišču, za katerega sbm poprej vprašal pri mlademu fantu, ki je ležal poleg mene v sobi. Verjetno so mislili, da se mi je zasukalo, kajti v stranišče je priteklo kar pet sester. Ko So videle, da mirno sedim na pravem mestu, so se malo pomirile, toda odšle niso. Odšel sem nazaj v sobo in skrbno pazil, da bi bila moja srajca čim daljša, kajti moja hoja po hodniku brez spodnjic ni bila najbolj kulturna. Ker je soba imela balkon, sem namesto v postelje odšel takoj pogledati, kaj se vidi z njega. Že iz postelje sem videl hribe, posejane z lepimi hišami. Toda na balkonu me je čakalo presenečenje. Nad temi hribi se je kazal v vsej svoji lepoti Mont Blanc. Nekaj časa sem si ogledoval lepote gora pa tudi samo mesto Sallanches, nato pa mimo presenečenih sester odšel v posteljo. Še bolj pa so bile presenečene, ko sem odklonil priklopno mizo in se usedel pri obedu za jedilno mizo. Prvič v življenju sem je- del tatarski biftek. Seveda mi ga je poprej vljudno razrezala sestra. Poleg kompletnega obeda pa dobiš tudi izredno okusno vino. Na splošno moram povedati, da so bili vseh 7 dni. zdravljenja do mene izredno pozorni, pa naj si bo to pri britju, umivanju in vsemu, kar spada k zdravljenju. Problem je nastal pa takrat, ko so me prišli vprašati, kdo bo plačal zdravljenje. Hoteli so samo naslov. Povedal sem jim naslov Planinske zveze Slovenije, Celjskega planinskega društva, našega planinskega društva in moj naslov. To je trajalo vse do takrat, dokler me ni telefonično poklicala tov. Žolnirjeva in mi povedala, da se naj obračajo izključno na naslov našega planinskega' društva. Ko je naslednji dan zopet prišla ženska iz bolniške receppije s tolmačem, ki je govoril narečno angleščino in ga nisem skoraj prav nič razumel, vedel pa točno, kaj hočeta, sem ji napisal samo naslov našega PD in Železarne, nato pa v nemščini izustil stavek, ki sem si ga poprej zložil, da v Jugoslaviji sploh ne bodo delali problem, kako njim plačati zdravljenje, Malo je debelo pogledala, še nasmejala in odšla. Ob telebank-televiziji, dobri hrani, skrbni zdravniški negi, telefonskemu pozivu tov. Žolnir j e-ve, kartici s podpisom vseh udeležencev izleta je sedem dni hitro minilo. Ravno, ko sem se bril, mi je sobolnik, ki je stal na balkonu, y angleščini povedal, da stoji na dvorišču rešilni voz. Prvi mah sem mislil, da je to pač normalno, toda kaj kmalu sem pomislil^ da utegne biti to voz, ki je prišel pome. Brž sem odšel na balkon in res zageldal rešilni voz celjske reševalne postaje z dve-ma' šoferjema in ženo kot spremljevalko. Težko je opisati trenutke sreče, ki te ta hip obdaja. Treba je bilo počakati še na vizito in že je bilo tu prisrčno slovo od zdravniškega osebja. Ko sva z ženo prišla v recepcijo po moje dokumente, sem v šali vprašal, če je še problem plačilo, pa mi je v širokem nasmehu odgovorila, da ne in mi krepko stisnila roko. Vožnja, čeprav dolga, mi ni delala posebnih težav, kajti oba šoferja, sta bila vešča svojega poklica. Ob 21.30 sem že bil v sprejemni ambulanti celjske bolnišnice, kjer mi je zaželel dobrodošlico Frido Gradišnik ter mi podaril dve planiki. V tistem času je pravkar nastopil službo dr. Vengust primarij ortopedije. V prisrčnem pogovoru mi je odkrito povedal, kakšne poškodbe imam, ter odločil, da ostanem nekaj dni v bolnišnici. Medtem, ko so dnevi minevali, sem počasi dojemal, kakšen štab ljudi je delalo za moje dobro, ko sem bil v bolnišnici v Sallanche-su. Glavno besedo sta imela Vrečer Adi in naš predsednik PD Frido Gradišnik. Prijatelj Adi, ki je, mimo grede povedano, predsednik planinske sekcije v Cinkarni, je dvignil s svojega deviznega računa vse devize in jih dal ženi z besedami: »Ni važno, kdaj vrneš!« Pravtako naš predsednik Frido Gradišnik. Adi je tudi kupil v Chamonixu darilo za mojo ženo in sina ter ga prinesel njej domov, 'češ da jima ga jaz pošiljam. Potem so še tu dr. Cetina, dr. Hrušovar, tov. Žolnirjeva, Mara Vehovec... Posebno pozornost so mi izkazali vsi udeleženci pohoda na Mont Blanc z nakupom novega modernega cepina s posvetilom: »Mont Blanc 28. 7. 1978 — udeleženci vzpona.« Potem sem dobil v dar knjigo GORA NI HOTELA — knjigo, ki opisuje prav takšne nesreče v pogorju Mont Blanca s posvetilom: »Tine! Tebi v spomin z željo, da čimprej okrevaš!« Jože in Erna. Poslana je bila tudi fotografija Raduhe ing. Boža Jordana — našega mentorja in predavatelja na tečaju gorskih vodnikov s posvetilom: »Dragi Tine! Iz dna srca ti želim, da kmalu okrevaš i)[i se vrneš na gore! Božo. Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem, ki so mi na tak ali drugačen način pomagali ter mislili na mene v mojih težkih trenutkih. Čeprav se zavedam, da sem s to nezgodo povzročil družbi določeno škodo, imam zadoščenje, da me je doletela nesreča, ki jo poznavalci gora imenujejo objektivne nevarnosti gora. Ta ista nesreča bi lahko doletela vsakega izmed pohodnikov tistega dne. Ko me je nekega dne obiskal v celjski bolnišnici poznani »gorjan« 76-letni Kopinšek, po njem se i-menuje tudi varovana pot na Ojstrico, me je ob stisku roke najprej vprašal, če bom še hodil y hribe. Ko sem mu odgovoril z »da« brez oklevanja, mi je z dvignjenim prstom dejal: »To sem hotel slišati od tebe!« Ob izredno velikem obisku v bolnišnici ’ in doma, veš, da nisi sam in da imaš veliko prijateljev. Prej ko slej pa prideš do spoznanja, da pravega prijatelja spoznaš v sili. Zato vsem še enkrat hvala in nasvidenje kje v gorah! Konec Tine Sivka ■ t « t1 r tf ,td t 2544 - I-ES ALKES >Vt£U?( •A* X £T ' S 'j *a\ ' \m‘ 'V tki«, v* «vj* *■ Spilil Ijgf «'s s o> mmm, S m \ M /,'X p ' Mm IIPI -'..-•v*-' \ V , ■ lf J W * . ? ' .„A. ■ * i, <•> „ '• v '♦.V' r $ "S s I 'H, »K 'V m ii« HEa$5iSCi£a Zadnja stran razglednice, poslane v bolnico Sallanches s podpisi vseh pohodnikov Srečanje gledaliških skupin Slovenskih železarn Komisija za kulturo pri svetu sindikata Železarne Ravne je v okviru IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in ob prazniku krajevne skupnosti Raviie na Koroškem bila to leto gostiteljica 3. srečanja gledaliških skupin Slovenskih železarn. Otvoritev srečanja je bila v ponedeljek, 9. oktobra, trajalo pa je ves teden. Naše gledališče je predstavilo na otvoritveni dan Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« v režiji Boruta Alujeviča. Gostoljubni Ravenčani so nam ob prihodu na Ravne zaželeli dobrodošlico v avli Titovega doma z naj lepšimi željami in s podelitvijo spominskih daril. Po krajših razgovorih z njihovimi kulturnimi in sindikalnimi delavci smo se počasi pripravili za predstavo, ob vstopu v garderobo pa so nas kostumi obešeni na obešalnikih spomnili na skorajšnji pričetek pireditve. Trema, ki nas j e-; spremljala, se je že po prvih korakih po oder-skih poteh razblinila in . , naša predstava Se je do konca odvijala s pravilnim tempom in primernim igralskim pristopom; Močan aplavz publike in pred tem popolna tišina v dvorani, nam je dalo vedeti, da je predstava na občin-činstvo napravila . prijeten Vtis. Tudi rhi Smo bili zadovoljni, da smo dostojno in na zadovoljivi kvalitetni ravni predstavili naše gledališče in s tem del železarskih Štor. Po podelitvi priznanj in šopkov cvetja smo se igralci - posedli po odru in pogovori med igralci in gledalci, katerih koordinatorja sta bila strokovna delavca Zveze kulturnih organizacij Slovenije tovariš Belina in Kocjančič, so se pričeli. Ta oblika pogovorov je ob tem srečanju novost, izkazala pa se je kot zelo uspešna, saj smo lahko igralci vzpostavili neposredne-stike s publiko z izmenja-, vo mnenj glede same uprizoritve. Iz vseh pogovorov smo: lahko sklepaM, da je pri gledalcih »Kralj na Betajnovi« ' napravil močan in prijeten vtis, na kar smo lahko še posebej ponosni. ;,; Srečanje se je nadaljevalo v sredo, ko se je predstavilo Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Jesenic z delom HVARČANKA. V četrtek je mladinsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo OBTOŽENEGA VOLKA, v petek pa so se predstavili domačini, gledališka skupina kultumo-pro-svetnega društva »Prežihov Vo-ranc« z delom JUDENBURG. Zaključno predstavo je v soboto uprizorilo slovensko prosvetno društvo »ROŽ« iz Šentjakoba v Rožu z MIKLOVO ZALO. V soboto, zadnji dan prireditev tega Srečanja se je V študijski knjižnici na Ravnah odvijala razširjena seja komisij za kulturo Slovenskih železarn. Udeležili so se je predstavniki Vseh treh železarn, predstavnikov ostalih članic Združenja žal ni bilo. Sej e se je med drugim udeležil tudi tov. Gregor Klančnik, predsednik kolektivnega poslovodnega: organa sestavljene organizacije združenega dela Slovenskih železarn in predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije tov. -Marjan Belina. Komisija je obravnavala tri pereča vprašanja, in sicer sodelovanje -komisij za kulturo med TOZD, delovnimi organizacij ami in med sestavljeno organizacijo združenega dela; nadalje delegat-' ska vprašanja za kulturno skupnost' ter probleme delovanj komisij za kulturo s kulturnimi društvi.' Glede na to je bil dan: naj večji poudarek na animatorje kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah, ki naj bi jih po mnenju komisije za kulturo, ki deluje v okviru; sestavljene organizacije in po mnenj upr edstavhi-kov komisij za kulturo posameznih delovnih organizacij;: zaposlili vsaj. v~ večjih delovnih kolektivih. To je nujno potrebno za poživitev dela kulturne dejavnosti, predvsem na. prej omenjenih področjih, zato so prišli predstavniki komisij do skupne ugotovitve in sklepa, da bi se v sklopu delovne organizacije organiziral, kulturni animator, ki izhaja iz. vrst zaposlenih v delovnih organizacijah s Prizor iz Kralja na Betajnovi: Nina se poslavlja od g. župnika, saj mora na zahtevo svojega skrbnika Kantorja oditi v samostan... (igralci na sliki: Franc Mernik, Ika Jurak, Peter Simoniti, Anica Tomažin, Milan Ramšak, Angela Mave) tem, da bi se ob delu izobraževal na stalnih organiziranih seminarjih. Ob zaključku naj navedem izrečene besede- tovariša Gregorja Klančnika in mnenje predstavnikov komisij za kulturo, da je potrebno ob vsakodnevnih naporih za dosego čim boljših proizvodnih rezultatov skrbeti tudi za dvig ne samo telesne, temveč tudi kulturne ravni vseh zaposlenih. To načelo naj bo osnovno vodilo in skrb nas vseh v tesnem sodelovanju s poslovodno strukturo, saj ni zaman tolikokrat izrečen rek v kulturi »EDEN DRU-. GEMU OGENJ DAJMO«! A. Tomažin Prizor iz Kralja na Betajnovi: Lužarica prosi pri Kantorju kruha za svoje lačne otroke... (igralke na sliki: najmlajši članici gledališča: Suzana Jurak in Iris Tomažin, Anza Golob in Truda Tomažin) Mm mor Šef, vi zmeraj vse veste, pa mi povejte, zakaj pišejo v Železarja in to na prvi strani, da smo pri izračunu prihodka TOZD F, G in H ..., da smo pri TOZD A ..., da smo pri TOZD A, B, H, G, I, J, K... Ali ne hi bilo bolj po domače napisano bolj razumljivo za neposrednega proizvajalca! Sobota, 14. oktobra. Le kam ljudje tako bežijo? Superfinale košarke vendar! Kakšen šilit, kakšna produktivnost, disciplina, politična, samoupravna zavest...? KADROVSKE VESTI Čuvajmo dom in delovna mesta pred požari Pod. tem geslom poteka .v Sloveniji od 23. do 30. oktobra letošnji »Teden požarne varnosti«. Akcija ima predvsem namen, da v 'svoji sredini, kjer prebivamo in delamo, pregledamo, če smo izpolnili naše obveznosti za preprečevanje požarov in drugih nesreč. Praksa žal dokazuje, da posvečamo temu področju vse premalo pozornosti in da se moramo nemalokrat zahvaliti srečnemu naključju, da v naših obratih ne pride do večjih katastrof. Ker je varstvo pred požarom posebnega družbenega pomena — tega se mora zavedati sleherni občan, še posebno pa neposredni proizvajalec in ker so v naši delovni organizaciji nevarnosti za požar in in eksplozije dokaj velike, bomo to akcijo razširili ha ves mesec, to je od 20. 10. do 20. 11. 1978. V tem času želimo ugotoviti dejansko stanje na tem področju, analizirati vzroke posameznih primerov in sprejeti ukrepe za večjo varnost, da bi tako zavarovali delovnega človeka, delovno mesto, stroje in objekte pred ognjem- V item času bo v razpravi osnutek novega pravilnika 6 varstvu pred požarom,: s katerim bodo točno določene, odgovornosti in naloge samoupravnih organov, družbenopolitičnih , organizacij, vodstvenih delavcev in neposrednih proizvajalcev. Nekateri posamezniki še vedno smatrajo, da je odgovornost za varstvo pri delu in požarno varnost, 'le določenih strokovnih služb, s pravilnikom pa so .te obveznosti natančno opredeljene. Da bi akcija v mesecu požarne varnosti; resnično pokazala odraz naše odgovornosti do tega vprašanja’ in da bi tudi Pravilnik o varstvu pred požarom dosegel svoj namen, je potrebno, da pri tem Sodelujemo vsi. O tem kaj smo storili v času od 20. 10. do 20. 11. 1978 bomo obširno poročali v naslednji. številki želežarja. Tokrat smo se odločili, za objavo ibesedila v osnutku zajetih členov o pravicah h in obveznostih delavca iz varstva pred požari. , 47. člen PRAVICE DELAVCA IZ VARSTVA PRED POŽARI Vsak delavec, .ki združuje svoje delo v TOZD ima s področja varstva pred požari naslednje pravice: — .sodelovati iz varstva pred požari iv-TOZD; — delati na delovnem mestu, za katerega izpolnjuje vse potrebne pogoje v zvezi varstva pred požari; , —: delati in uporabljati! le tisto opremo in naprave, s katerimi bo podana varnost pred požari; ? —i 'odkloniti delo, kadar mu zaradi pomanjkljivih požarno preventivnih ukrepov prati neposredna nevarnost za življenje; — zahtevati ■ od neposrednega vodstvenega delavca, da ga seznani z nevarnostjo požara ali eksplozije na delovnem mestu, na 'ka-. terem bo delal; — predlagati spremembe in dopolnitve ali dodatne požarno .preventivne ukrepe, če ima to namen izpopolnjevati požarno varnost; — zahtevati raziskavo v primeru, ko smatra, da so mu bile kršene pravice iz varstva pred požari, ki jih določa Zakon in ta pravilnik; — opraviti vpogled v ta pravilnik, statut ali druge samoupravne akte v zvezi z uveljavljanjem Svojih pravic iz varstva pred požari; — biti poučen od neposredne ga vodstvenega delavca o načinu uveljavljanja svojih pravic 'iz varstva pred požari; — pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost iz varstva pred požari; —. prijaviti 'neposrednemu .vod; šivanemu delavcu vsak pojav, ki hi lahko bil vzrok požara ali eksplozije; — obrniti se na pristojno požarno ali delovno inšpekcijo skupščine občine v primeru, ko v lastni organizaciji ni mogel uveljaviti lastnih pravic iz varstva pred požari. 48. člen DOLŽNOSTI DELAVCEV Delavec, ki združuje delo v TOZD ima dolžnosti do varstva pred požari, v zvezi s tem do tozda, sodelavci in družbenega ¡premoženja. Da bi delavec zadovoljil svoje dolžnosti s področja varstva pred požari, mora upoštevati naslednja določila: — pogasiti nastali požar, udele-žiti se gašenja požara in sodelovati pri odstranjevanju posledic poažtra; —• opravljati delo na svojem delovnem mestu v skladu z vsemi določenimi požarno preventivnimi ukrepi; - — odkloniti delo na delovnem mestu, če ugotovi, da: niso storjeni določeni požarno preventivni ukrepi; - — upoštevati in izvajati požarno preventivne .ukrepe, določene s strani odgovornih oseb ali organov; — upoštevati in izvajati predpi- se in opozorilne napise iz varstva' pred požari; h ¡c ’h'. . — sodelovati s sodelavci in drugimi osebami v delovnem odnosu, ter gojiti medsebojne odnose na osnovi ustaljenih določil varstva pred požari; — sodelovati prr vseh oblikah usposabljanja 'in preizkusa .znanja s področja varstva pred požari; — prijaviti odgovornim osebam vsako sumljivo pomanjkljivosti; ki bi lahko bila vzrok požara ali eksplozije; — opozoriti sodelavce v primeru, ko niso upoštevani požarno preventivni ukrepi; — predlagati nove ali dopolnilne ukrepe za delovno okolje v katerem delavec dela; — varovati; pazljivo ravnati in namensko uporabljati opremo in sredstva, za gašenj C; — delati dalj od polnega delovnega časa, v primerih, ko je to potrebno z namenom preprečitve požara, gašenja ali odstranjevanja posledic požara; — delati na drugem delovnem mestu, če to zahtevaj o - interesi boljše požarne varnosti. Disciplinska komisija delovne organizacije se je v mesecu avgustu sestala 2-krat in obravnavala 49 primerov kršitev delovnih obveznosti. DELOVNO OBVEZNOST SO KRŠILI 1. PESJAK Anton, livarna II — dne 31. 5. odklonil delo — javni opomin 2. MITROVIČ Radovan, livarna II — dne 31. 5. odklonil uporabo zaščitne čelade — javni opomin 3. PAVLOVIČ Dragan, livarna II — dne 31. 5. odklonil delo — javni opomin 4. KLINAR Zvone, livarna II — dne 9. 6. neopravičeno izostal z dela — javni opomin 5. JURKOŠEK Fanika, livarna II — dne 31. 5. odklonila delo — javni opomin 6. ŠKORNIK Emil, livarna II — dne 16. 5. prišel na delo vinjen — javni opomin 7. JEVTIČ Marko, livarna II — dne 8. 5. neopravičeno izostal z dela — javni opomin 8. ČEKIČ Radomir, livarna II — dne 31. 5. odklonil uporabo zaščitne čelade — javni opomin 9. LUGARIČ Milan, livarna ji — dne 31. 5. odklonil uporabo zaščitne čelade — javni opomin 10. BEK Janez — jeklarna II — dne 5. 7. 1978 malomarno o-pravljal svoje delo — prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev SAMOUPRAVNI DAN Dan pionirjev je na naši šoli potekal v delovnem in slovesnem vzdušju. Na poti v šolo sem srečevala pionirje ž ruticami in kapicami. Ob 8. uri smo se zbrali v slovesno okrašenem matematičnem kabinetu, predstavniki oddelčnih skupnosti, posameznih krožkov, mladinske organizacije, ŠŠD in Rdečega križa. Sprejeli smo pester program dela in se obvezali, da bomo zastavljene naloge tudi uresničili. Izvolili smo nov odbor in dali razrešnico staremu. Po malici smo pod vodstvom razrednikov disciplinirano odšli v telovadnico, kjer je bila osrednja proslava ob našem prazniku. Nastopil je šolski pevski zbor z izbranimi pesmimi. Prebrali smo programe dela pionirske in mladinske organizacije, podmladkar-jev Rdečega križa in ŠŠD. Tovariš ravnatelj nam je povedal nekaj spodbudnih besed. Iz grl vseh pionirjev naše šole pa se je oglasila ubrana pionirska himna. Po proslavi smo zopet odšli v razrede, kjer šmo še pogovarjali o uresničevanju programa oddelčne skupnosti, nato pa smo odšli domov, zadovoljni, da smo tako lepo preživeli ta dan. Janja Gologranc 5. a OŠ Štore 11. KUNŠEK Roman, livarna II — dne 25. 5. neopravičeno izostal z dela — prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 1 leto 12. DROBINC Franc, livarna II — dne 23., 24. 6. neopravičeno izostal z dela — javni opomin 13. DEBELJAK Franc, laboratorij — dne 23. 6. odtujil material — javni opomin 14. BELAK Ivan, livarna II — dne 15. 7. 1978 neopravičeno izostal z dela — prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 6 mesecev 15. REČNIK Jože, livarna II — dne 12. 7. 1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 16. PlLKO Vinko, livarna I — dne 18. 5. in 27. 6. neopravičeno izostal — prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 6 mesecev 17. BELEJ Zvonko, valjarna II — dne 28. 8. neopravičeno izostal z dela — javni opomin 18. VENGUST Jože, valjarna I — dne 4. in 5. 4. 1978 neopravičeno izostal z dela — javni opomin 19. SIKOLE Konrad, jeklarna I — dne 16. 5. neopravičeno izostal, dne 29. 5. odklonil delo — prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 6 mesecev 20. FENDRIH Stanko, plavž — dne 3. in 4. 8. 1978 neopravičeno izostal z dela 3— prenehanje delovnega razmerja — pogojno za 6 mesecev. Pravna služba Zahvala Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, strica, svaka Stanislava Leska iskrena zahvala vsem, ki so Sočustvovali V težkih trenutkih, priskočili na pomoč, darovali vence in cvetje, duhovniku za tolažilne besede, govorniku Borisu Malcu in sodelavcem jeklarne II, predsedniku Krajevne skupnosti Svetina za govor pri odprtem grobu, sodelavcem tozda Vatro-stalne Zenica-Štore ter godbi na pihala Železarne Štore. JŽalujoča žena, 1 otroci in ostalo sorodstvo VAŽNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE 122 - prva pomoč Store I. 222 - prva pomoč štore .TI. 333 - gasilci - reševalci KADROVSKE VESTI Srdič Vladimir, SS ekonomski tehnik, DS za komerc. posle; Planinšek Marija, NK delavka, DS za ekonom, in org.; Buser Majda, SS ekonomski tehnik, DS za finančne posle; Žlof Vladimir, KV jedrar, livarna I, Naglič Agata, KV prodajalka, DS za komercialne posle, Užmah Ervin, KV jedrar, livarna II; Gajšek Drago, TT montaža, KV avtomehanik, Kodrin Milan, KV strojni ključavničar, livarna II; Dunder Ivica, NK delavec, obrat transport, Bezgovšek Milko, NK delavec, jeklarna II, Fidler Štefan, NK delavec, jeklarna II, Milojevič Miloš, KV strojni kalupar, livarna II, Grobin Milan, PK'varilec, TT obdelava, Leš. Josip, NK delavec, valjarna I, Antončič Božidar, NK delavec, valjarna I, Lovrek Josip, NK delavec, valjarna I, Pe-trušič Zoran, KV strugar, meha- , nična delavnica, Leš Branko, NK delavec, valjarna I, Markovič Terezija, NK delavka, komunala, Valek Milan, KV avtoklepar, TT montaža, Bulič Hasan, NK delavec, livarna II, Robida Igor, KV valjavec prof., valjarna II, Malenšek Peter, NK delavec, TT montaža, Kvar Branko, KV kmetovalec, TT montaža, Kantej Zvonko, KV avtomehanik, TT montaža, Karič Mirsad, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica, Pungartnik Oto, dipL politolog VŠ, DS za kadre in spl. zadeve, Plahuta Srečko, NK del., jeklovlek, Jdnžek Rafael, KV strojni kalupar, livarna II, Jelenc Marjan, KV valjav. prof., valjarna II, Novak Hinko, mehanik kmet. strojev, TT montaža, Jero-mel Andrej, KV strojni kalupar, livarna II, Salkič Jusuf, KV av-tomeh., mehanična del., Aubreht Marija, ekonomist VŠ, DS za komerc. posle, Kerš Jurij, KV strugar, MO valji, Ocvirk Jože, SS strojni tehnik, DS priprava pro-izv., Tovornik Nikolaj, NK delavec, MO litina, Borlak Andrej, SS elektrotehnik, DS za ekonomiko in org., Žagar Ivan, KV strugar, mehanična del., Štih Božica, NK delavka, komunala, Grilec Josipa, NK delavka, > komunala, Somek Ivan, NK delavec, livarna II, Hodžič Nihad, NK delavec, MO litina, Cverlin Zinka, komunala, NK delavka, Milojevič Lazo, NK delavec, elektro plavž, Imamovič Bemail, KV strugar, MO litina, Amon Vinko, SS strojni tehnik, priprava vzdržev., Pertinač Vlado, NK delavec, TT montaža, Jandič čedo, NK delavec, livarna II, Rebernak Marjan, KV valjavec profilov, valjarna II, Softič Zilhad, NK delavec, valjarna I, Mustafič Hasan, livarna I, Ivanuš Vladimir, NK delavec, elek-troplavž, Gologranc Franc, NK delavec, Jeklovlek, Handič Halil, NK delavec, livarna II, Omanovič Fuad, NK delavec, TT obdelava, Čečko Andrej, KV avtoklepar, TT obdelava. Omerovič Hasan; NK delavec iz livarne I, Klanjšek Branko, KV strugar iz mehanične del., Vodišek Franc, NK delavec, MO litina, Košir Tomaž, KV strojni ključ, iz mehanične del., Gabrič Jožef, KV strojni ključ, iz mehanične del., Lavbič Andrej, KV strojni ključavničar iz TT obdelava, Krznar Milan, KV valjavec profilov, valjarna II, Kovačič Franc, PK premikač iz obrata transpoft. ODŠLI PO LASTNI Kladnik Franc, NK delavec, Žafran Janez, KV valjavec profilov in Zapušek Dušan, KV rez-kalec iz valjarne II; Lipovšek Anton, NK delavec in Rajher Viktor, NK delavec iz livarne I; Postružin Dragutin, NK dela ve/ in Bulič Hasan, NK delavec iz livarne II; Tomič Milovan, NK delavec iz jeklarne II, Vasiljevič Ruško, NK delavec iz elektro-plavža; Muminovič Hasib, PK strugar, Imamovič Džemal, KV strugar in Vukovič Dragoljub, PK strugar, iz obdelovalnice litine; Holcinger Branko, KV rezka-lec, Huško Petar, KV avtoklepar, Leskovšek Viktor, KV strojni ključavničar in Arzenšek Srečko, KV rezkalec iz TT obdelava; Kunštek Srečko, NK delavec iz TT skladišče; Pelko Matilda, NK delavka v TOZD DPG, Polšak Irena, NK delavka — komunala; Rojc Anton, ekonomist in Klinar Franc, ing. org. dela — DS za ekonomiko in org. Na nadaljnje šolanje je odšel Gajšek Martin, KV finomeha-nik iz merilne službe. Po izteku pogodbe Plazar Slavko, elektrotehnik iz TOZD DPG. Hrovat Ivan, orodjarna MO, Bračko Janez, elektroobrat, Me-lanšek Boža, TOZD DPG in Povalej Jože, TOZD DPG, Lelič Hasan, valjarna I. Želimo jim obilo družinske sreče! Gornik Igor, ekonomski tehnik, DS za komerc. posle, Mulej Boris KV strugar, TT obdelava, Krajnc Drago, KV avtomehanik, energ. obrat. Vavričuk Anton, KV obratni elektrikar iz elektroobra-ta, Pertinač Gvido, PK avtomehanik, TT montaža. Gradič Anton valjarna II, Mastnak ing. Franc, vzdrž. tr. sred., Stojan. Jože,, jeklarna II, Kolar Maks, vzfdr-ž. tr. sred., Frece Franc, obdel. litine, Hojnik Marjan, obdel. litine, Markošek Danijel, obdel. valjev, Mravljak Franc, projektivni odd., Haler Boris, merilna, Markovič Zvone, ing., projektivni odd., Gradišnik Marjan, livarna II, Šuster Cveto, TT . kontrola in Šuster Cvetka, fin. s. Iskreno čestitamo! UPOKOJENI OMERZO JANEZ, rojen 15. 12. 1938, stanujoč Imeno 50 b, se je zaposlil v naši organizaciji združenega dela 19. 5.'1975 v valjar- ni I, še isto leto je bil premeščen v mehanično delavnico za opravljanje del in nalog priučenega delavca. Z 8.. 9. 1978 je bil invalidsko u-pokojen. ROMIH FRANC, rojen 14. 9. 1918, stanujoč Javornik 23, Celje, je bil zaposlen v Železarni Štore že od leta 1946 do 1950 v livarni II, ponovno pa' se je zaposlil leta 1957 v valjarni kot zabijač, kjer je delal vse do leta 1975, ko je bil premeščen v skladišču operative za skladiščenega delavca. S 14. 9. 1978 je bil redno upokojen. BRAČUN FRANC, rojen 4. 2. 1927, stanujoč Šentjur 106 b, p. Šentjur, se je zaposlil v železarni Štore leta 1947 na ekspeditu kot transportni delavec, leta 1954 je bil premeščen na elektroplavž za prebodarja, leta 1971 pa po- novno na ekspedit — obrat transport za opravljanje del in nalog skupinovodje. S 15. 9. 1978 je bil invalidsko upokojen. ARZENŠEK FRANC, rojen 4. 10. 1922; stanujoč Gorica pri Slivnici, p. Šentjur, je bil zaposlen v Železarni Štore že v letu 1946 iri v letu 1948, ponovno pa se je zaposlil v letu 1966 na elektroplav-žu, še isto leto je bil premeščen v livarno II za pomočnika for-. mar j a, leta 1968 v jeklarno za brusača ingotov, leta 1975 pa v valjarno I za brusača ingotov. S 25. 9. 1978 je bil invalidsko u-pokojen. ŠKORC FERDINAND, rojen 1. 5. 1921, stanujoč Podgrad 51, p. Šentjur, se je zaposlil v naši organizaciji združenega dela leta 1947 v valjarni kot zabijač, pozneje posluževalec Demaga, žer-javovodja zunanji, od leta 1971 dalje pa je opravljal dela in naloge strojnika. S 15. 9. 1978 je bil invalidsko upokojen. Želimo jim, da bi še mnogo let uživali zasluženo upokojitev. STORSKI ŽELEZAR |1 Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing.j Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana* je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje §|| TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.