PODLISTEK. 4- Opat Jan. Krst. Epalle. (3prmin*ke ertice NaMs»l J-Łef Cprjak.) ,,Gotovo vam bo dal dočakati ljubi Bog posvečenje nove lurške ccrkve, ker toliko storite za njo." ,,Da,j Bog," je vzdihnii pobožni opat ter proseče pogleclal proti nebu. PJila je pač srcna želja rajnega opata Epalla, doživeti posvetitev nove cerkve v Rajhenburgn. Pa nisem slutil, da bi bil ta pogovor v Paray-le-Monialu, kjer se je blagoslovila Srca Jezusovega podoba za novo cerkev v Rajhenburgu, zadnji med nami. Opat Epallo se je podal nato v samostan Dumb na Francoskem, okrepit si svoje zdravje z mirnim pofiitkom. A mesec pozneje je došla od tam pretresljiva vest, da je umrl dne 27. oktobra. Dasi pozno radi pomanjkanja časa, npam vendar, da ustrežom marsikateremn čitatelju .,Slov. Gospodarja", ako o rajnem blagem redovniku-trapistu napišem nekaj vrstic. Porodil se je opat Epalle v Marlu na Francoskem dne 20. majniikfi 1848. Njegova rojstna liiša je jako ugledna in k.vš6aiiska. Mnogo odličnih duhovnikov, redovnikov in redovnic je izšlo iz nje. Izmed njegovih dveh stricev je bil Uanez Epalle titularni škoi Šionski na Salomonskib otokih v Ocoaniji ter ondi umrl leta 1840 niueeniške smrti; Jernej Epalle pa je bil asistent pri očetih Maristili v Lionu. Eden izmed njegovih nefiakov, o.. Placid Epalle je sedaj naslednik pokojnika, opat v Rajhenburgu; drugi, Janez Epalle, misijonar na Kitajskem, in tretji je umrl lani kot irapist-brat v Rajlienburgu. Tri nečakinjo rajnega opata pa delujejo kot redovnice v raznih samostanih. Zapustivši deSko semenišče v Alisu pri Lionu je stopil pokojni opat dne 13. oktobra 1869 v samostan trapistov v Dumbu. Njegovi predstojniki so takoj v začetku občudovali njegovo milo, ljubeznivo, modro in pobožno vedenje, vsem pa se je prikupil mladi menih. V mašnika je bil posvečen dne 19. sušca 1878. V oktobru leta 1880. je pa bil od. iraneoske brezverske vlade izgnan iz dežele. Preselil se je nato z drugimi izgnanimi trapisti v Rajhenburg, kjer si je ustanovil leta 1881. na novo trapistovski samostan Marije Rešiteljieo Nakupil se je namreč v ta namen nad trgom k'rasnc ležeči grad barona Kristjana Filipa Esebeck z vsemi obsežnimi posestvi. Na tem novem mestu je rajni opat deloval izprva ponižno pod vodstvom prvega priorja Bernarda Sirvain, se'f.lanjega "opata v zopet oživljenem samostanu, v Duinbu na Francoskem. Leta 1885 pa je postal sam prior, in 10. septembra 1891 opat. Tako je prišlo vodstvo trapistovskega samostana v kaj modre roke. Cudovito naglo se je namnožilo število menihov, lcaterih feteje samostan danes S0. Očividno je, da naraščaj ni mogel prihajati iz daijno Francije v obilni meri, a [•ristopali so v tem večjem številu Slovenci. Danes je le slaba četrtina Francozov v samostanu, ostali so skoro sami Slovenci. In Slovenci so radi priliajali v samostan, ko so vivleli, da jih ljubi opat po o6etovsl:o. In res jili je ljiibil in večkrat govoril o njih, da so ponižni, uboglj:vi, pobožni. Tudi v gmotnem ozirn je pod njpgovimvodstvom opatija v Rajhenburgu čudovito napredovaia. S pomočjo meniha Gabriela, ki ni imel zato slovesnih obljub, da je lahko razpolagal s svojim obilnim premoženjem, a je živel sicer strogo \n sveto po redovnih pravilili, se jo nakupiio mnogo sveta za samostan, poziclala eloktrarna, tovarna za čokolado in gospodarsko poslopje, ki je stalo samo 80.000 K. V novejSem ^msu se je pozidala tudi tovarna za opeko s tako imenovano okrožno pečjo. Francoski list Echo de Fourvier piše dne 5. novembra t. 1.: ,,Opatija Marije Rešiteljice v Rajhenburgu rnora biti hvaležna za prospeh, ki ga je dosegla v duševnem in gmotnem oziru, nič manj modrosti in tako oč-etovski dobrotljivosti svojega častitega očeta opata, kakor velikodušni radodarnosti, pobožnosfi in svetosti brata Gabriela." — Navadno so usianovniki redov in samostanov svetniki. Zato tolik božji blagoslov nad njihovini dolovanjem. In sveto, boi;oljubno je bilo življenje prvega opata Epalla, zate je Bog blagoslavljal v tako obilni meri njegovo delo. Bil je radi svojega rodovniškega stanu pregnan iz s-oje domovine, a vsc je prenašal potrpežljivo. Zlasti pa je bila znana njegcva velika radodarnost in ljubezen do ubožcev. Nihče ni potrkal zastonj na samostanska vrata, radodarna roka opatova mu je bila vedno odprta. Zlasti veliko vedo povedati o niegovi dobrotljivosti domaei ubožci in šolska mladina. Ni čuda, da si je tako dobio srce pridobilo srca vseh. Do!ii;!<";a občina ga je imenovala častnim občanom, gasilno društvo fiastnim stotnikom. In še dalje so ])ostali pozorni na blagega moža: mil. knezoskof ga imemije svojim konzistorijalnim svetnikom, presvitli eesar pa oficirjem Franc Jožefovoga reda in ok.inča njegove prsi z ziatim Vrižcem. Prav tako, zlaii križ na zlato srce. Opat Epalle ,je bii kot rojen Francoz skraja mnenja ninogih francoskih duliovnikov: CeS, dnliovnik ua.j se ne vtik.a v politiko. Toda modri mož jo izprevidel, da je dandar.es duhovnik poklican per-ati se s politiko, ker se tudi politika peCa z vero. Zato je nri zadnjih državnozborskih volitvah šel na volišCe z vsomi, ki so imeii voiilno pravico. Krasen je bil prizor, ko jo korakal častilljivo opat na fielu svojili _r»4 lnenihov-volilocv z rožnim vencem v rokah. V doigi vrsti mu sledijo drug za drugim njegovi rertovmki, Uidi oboroženi z rožnimi venci, in v ozadju kočija s štirimi bolnimi volilci, ki ne morejo peš na volišče. Rajni opat je bil poseben častilec Marije. In kako tudi ne bi Ijubil tiste. ki je tolikokrat obiskala njeKOvo nesrečno domovino! In zato je imel tudi veliko veselje z zidavo lurSke cerkve v Rajlienburgu. Ko sem mu pravil nekofi, da želim imeti v svoji cerkvi Marijino podobo, blagoslovljeno v Lurdu, so mu solze veselja zalile oči in vskliknil je: ,,StroSke za to podobo prevzamem Jaz." In prevzel jih je in še povrh stroške za kip Srca 'Jezusovega, blagoslovljenega v Paray-le-Monialii. In ti stroSki niso mali; znaSali so nad 12,000 K. Mnogokrat je potem govoril o tem bodočem blago<=lovu v Lurdu in sTčno lirepenel udeležiti se ga. In zato je podvizal naročitev podob, dasiravno se še ne rabijo v neizgotovljeni cerkvi, kajti želel je, da se blagoslovijo še za časa njegovega življenja, da mu je dana prilika, udeležiti se blagoslovitve v Lurdu. Ker je bil zadnje 6ase jako bolehen, šel se je že meseca avgusta zdravit na r-rancosko. Meseca septembra je [iričakoval z velikim veseljem lavantinskcga knezoŠko!a v Lionu. Hotel jc v njegovem sprerastvu nasfopiti pot v Lurd. Se jo potoval na grob blaženega župnika Vianeya v Ars, a potem radi bolezni ostal v Lionu, ko je dne 20. sept. knezoškof blagoslovil v Lurdu kip lurŠke Marije in sv. Jožefa za stranski oUar lur^ke cerkve v Rajlienburgu. Zbral je mcd tem bolehni opat svoje nioči ter jo tri dni poznojo bil navzoft v Paray-le-Monialu pri blagoslovu kipa Srca Jeznsovega, namenjenega za clnigi stranski oltar oiienjene cerkve. Videl je krasen kip Srca Jeznsovega in močno želel, da vidi v kratkera tudi podobo Ma?-ijinega doma. A žal ni se mu izpolnila njegova žeIja. Vrnil se je v Dumb, v materni samostan, in tam je mesec dni pozneje v Gospodu zaspal od kapi zadet vehki dobrotnik nove lurške eerkve v Rajhenburgu. Biagi opat je večkrat izrekel željo, da hoče počivati med svojimi redovniki v Rajhenburgu. In tako so bili njegovi telesni ostanki prepeljani v Rajhenburg, kamor je dospel dne 4. novembra. In ravno isti dan je došla v Rajhenburg Marijina podoba iz Lurda. Poirebovala je za vožnjo celi mesec, ker jo gotovo kam za\ozila. Kam, ne vcm, a to vem, da je došla obenem z opatom v Rajhenburg. Spremljala sta se, mrtvo telo in mrtev kip Marijin, a duša pokojnika se je gotovo Že veselila v družbi Marijini. In sklepam z besodami Furvierskega odraeva: ,,Ce bo pa ime tega blagega in svetega redovnika vedno živelo v srcih njegovih sobratov ,r D^mbu in duhovnih sinov v Rajhenburgn, bo tudi ostalo v neizbrisnem spominu v duŠi »jegovih prijateljev, ki jili zapušča. Mi, ki smo ga pr:iv posebno poznali in ljubili, laliko pričamo, da, (%e je bil izredno dobrohoten, ljnbozniv in sočuten redovnik, je bil istotako pravi vzor zvestega, modrega in vdanega prijatelja. O njpm torej smemo trditi z večjo pravico,"(kakor o mnogo drugih, da je bil obenem in v vfeej moči besede: ,,ljub' Bogn in ljudom, njegov spomin je blagoslovljen." H H H