Predsednik se zahvali za izvolitev in poudarja zasluge bivšega predsednika dr. Vladimira Ravnikarja*) ki je vzorno vodil društvo in žrtvoval v njega prospeh mnogo svojih prostih ur.
Andr. Rape.
Odbor »Gl.Matice« za 1.1911/12 se je konstituiral takole: Predsednik: dr. Janko Bezjak. Namest.: svetnik Fran Milčinski. Tajnik: dr. Janko Žirovnik. Namest.: Vendelin Sadar. Blagajnik: dr. Josip Krevel. Namest.: svetnik Anton Petrovčič. Šol. nadz.: P.H.Sattner. Namest: dr. Josip Mantuani. Knjižničar: prof.Anton Jeršinovic. Namest: prof. dr. Fran Šturm. Gospodar in upravitelj društvenih hiš: Fran Kobler. Namest.: dr. Fran Mohorič. Preglednik poverjeništva: dr. VI. Rudež. Namest: Stanko Premrl. Odbornik: Fran Andolšek.
»Slovenska Filharmonija« v Ljubljani je štela v zimski sezoni 1910/11 32 godbenikov in kapelnika, v letni 27. Izven-gledaliških nastopov je imela 202, med temi pri koncertih »Glasb. Matice« in »Ljubljane«, umetnic Stelle Kriiger (gosli), Griinwaldove (harfa), Way-Mikešove (klavir) in prof. Kleina (cello). Podpornih članov je bilo 438, prejemkov 72.655 K, izdatkov 72.702 K 03 v. Za dobo 1911/12 je bil izvoljen za predsednika dr. Vladimir Ravnikar.
Zbor Slov. P. Društva »Ljubljanski Zvon« je sklenil, da vzdržuje poleg moškega tudi mešan zbor, če se oglasi dovolj za petje vnetih gospic, ki ne sodelujejo drugod. Na ta način se namerava sestaviti manjši mešan zbor, ki bi proizvajal manjše, lažje skladbe. Ta sklep pozdravljamo prav prisrčno, ker se z ozirom na našo že precej bogato dotično literaturo, premalo društev peča z mešanim zborovim petjem. Število naših moških zborov je ogromno, reducira se pa za 90°/0, če se upošteva, koliko društev je tudi res delavnih. Vendar tudi upoštevaje to dejstvo ne stoji število moških pevskih društev z onim mešanih v nobenem razmerju. Moški zbor je pa tudi naravno veliko bolj omejen v izražanju nego mešani. Tudi da se bodo izbirale lažje skladbe, je popolnoma prav. Cilj tega mešanega zbora bi pa moral biti, da se polagoma izpopolnuje, da se mu poverijo manjše, a težke naloge, katerih veliki zbori radi masivnosti aparata ne morejo in nočejo prevzeti. Cilj bodi torej majhen elitni zbor, sposoben za izvajanje najfinejših namenov skladateljevih. Popolnoma umestna in zdrava misel pa je, da se začne z malim, lahkim. Vse drugo pride ob potrebnem navdušenju in potrebni pridnosti samo ob sebi. Na drugem mestu poročamo o Ipavčevem večeru »Lj. Zv.«. Tudi to je dokaz, da začenja tudi v tem društvu vladati druga, zdrava atmosfera, v kateri dihamo kisik naprednega stremljenja. Z veseljem vidimo, da naše seme čim dalje bolj kali in dozoreva.
Novi društvi. C. kr. namestništvo v Trstu je potrdilo pravila sledečih novih društev: Pevsko in Bralno Društvo »Draga« s sedežem v Svetem in Pevsko in Bralno Društvo »Svoboda« s sedežem v Ivan-gradu (pol. okraj Sežana).
Moravsko Pevsko Društvo je praznovalo 20. avg. 1.1. društveno dvajsetletnico.
V glasbeni šoli »Gl. društva Ljubljana« se bo letos poučevalo v solopetju, deklamaciji, klavirju, teoriji, harmonijo-slovju, kontrapunktu, glasbeni zgodovini in v zborovem petju, Pouk se je pričel dne 18. septembra.
Za predsednika tržaške podružnice »Glasbene Matice« v Trstu je izvoljen dr. E. Slavik, za predsednika Cecilijinega Društva za ljubljansko škofijo P. Hugolin Sattner.
Tržaška podružnica »Glasbene Matice« je štela v prvem letu (1909/10) 23 gojencev, 1910/11 44, 1911/12 pa že 81. Poučuje se sedaj klavir v šestih letnikih, violina v štirih, teorija v dveh. Učiteljev je šest, s 1. novembrom pa prevzame vodstvo
*) Tudi mi ne moremo odstopa dr. Ravnikarja, ki si je pridobil med kratko dobo svojega predsedovanja zelo veliko zaslug za »Glasbeno Matico" in še posebno za slovensko moderno, kot suho dejstvo zabeležiti. Naša srčna želja je, da se mu vsaj na tem mestu zahvalimo dostojno in iskreno za njegovo plodonosno delovanje na glasbenem polju in za simpatijo, s katero je zasledoval zlasti stremljenja mlajše skladateljske generacije.               Op. ured.
56
glasbene šole Viktor Sonc, ki bo poučeval klavir in solopetje, po potrebi tudi harmonijoslovje in kontrapunkt. Šolski zbor šteje 40 dijakov, moški in mešani zbor pa 50 članov. Poleg koncertov namerava prirediti društvo Hajdrihov večer, pri katerem se bodo izvajale deloma še neobjavljene skladbe ožjega rojaka-skladatelja. Pripravlja se tudi izdaja Hajdrihove zapuščine.
Slovenski glasbeni svet.
Iz »N. A.« so se prednašale razun na drugih mestih navedenih med drugimi še sledeče skladbe: L. Zepič: »Je pa davi«, moški zbor, (Idrija, Delavsko Bralno Društvo.) E. Adamič: »Pri zibeli« pesem za en glas in glasovir, Iv. pl. Zaje: »Pjesma slavulja< čveterogl. ženski zbor s spremljevanjem klavirja (Oboje: Slov. Pevsko Dr. v Ljutomeru. Solistka prve pesmi Elza Repičeva.) Dr. G. Krek: »Vabilo«, mešan zbor, in Dr. G. Krek: »Šum vira in zefira« pesem za glas in klavir. (Oboje Tržaška podružnica »Glasb. Matice<.) E. Adamič: »V snegu« mešan zbor in F. Korun: »Potrkali na okno« moški čveterospev (Oboje: Pevsko Društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji.) E. Adamič: »V gozdu« mešan zbor, dr. lojmir Krek: »Idila« mešan zbor, E. Adamič: »Vasovalec« mciki zbor, /. pl. Zaje: »Pjesma slavulja« za ženski čveterospev in klavir (vse imenovane skladbe: Šola »Gl. M.« v Celju.) Dr. B. Ipavec: »Romanca Ljubislave« iz operete Tičnik, Isti: »Čez noč, čez noč«, Isti: »Ciganka Marija« Isti: »Pozabil sem mnogokaj dekle« pesmi za glas s spremljevanjem klavirja. Vse štiri: SI. Pev. Društvo »Ljublj. Zvon« v Ljubljani. Solista J. pl. Foedranspergova in L. Iličič.) A. Lajovic: »Cveti, cveti rožica«, dr. G. Krek: »Tam zunaj je sneg«, dr. B. Ipavec: »Pozabil sem mnogokaj dekle«, »Menih« in »Božji volek«, O. Dev: »Vzdih«, P. H. Sattner: »Ribička«, Beran: »Podoknica«, dr. G. Krek: »Prošnja« in »Zaprta so njena okenca« samospevi s spremljevanjem klavirja. (Vse imenovane skladbe: Ljubljana: Javne produkcije šole »Glasbene Matice«. Solisti: gojenci: Pipa Tavčarjeva, L. Kovač, J. Rijavec, E. Rumpelj.)
Slov. Pev. Društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani je priredilo večer na čast bratov Ipavcev. Proizvajali so se znani, deloma ponarodneli moški zbori Benjamina in Gustava Ipavca. V spored so bili uvrščeni tudi samospevi dr. B. Ipavca iz »N. A.«
Sporedni načrt Glasb. Društva »Ljubljana« v Ljubljani obeta za sezono 1911/12 dva večja koncerta. Eden prinese Cherubinijev »Requiem«, drugi serijo novejših skladb izključno iz »N. A.« Razun tega se uvedejo z letošnjim letom mesečni družbinski večeri, pri katerih se bo absolviral vsakokrat program resne glasbe poleg predavanj, deklamacij i. t. d.
Slovensko Dež. Gledališče v Ljubljani si je vzelo naše dobrohotne opomine (»N. A.«, IX/43) deloma k srcu, namreč v toliko, da nam vsaj obeta zanimivejši operni in operetni repertoar za sezono 1911/12. Kot operne novosti so na programu: Čajkovskega »Jolanta«, Goldmarkov »Domači cvrček«, Gčtzova »Kako se krote žene«, Lortzingov »Orožar«, Mesagerjev »For-tunio« in Wolfa-Ferarrija »Suzanina tajnost«. Tudi Verdijev »Rigoletto« in Wagnerjev »Zakleti Holandec« se zopet pojavita na našem odru. Glede Smetane pa ostane, žal, tudi letos le pri »Prodani nevesti«. Operetni epertoar se je razmeroma omejil in ne bo, kakor lansko leto. -»lavljal opere. Tudi glede tozadevne izbere se je oziralo nekoliko na naše predloge. Med novostmi je obljubljen Heuh< getjev »Operni ples«,  Sup-