krasu, so v literaturi upoštevani tudi, ne vem, ali naj rečem »le« ali »kar«, trije ju­ goslovanski avtorji. G lede na to, da pripada velik del slovenskega krasa alpskemu tipu, ki je bil v pleistocenu močno poledenel, lahko rečem, da je v tem zvezku tudi za slovenske krasoslovce in speleologe precej zanimivega gradiva. Andrej Kranjc Rural Life and the Explotation of Natural Resorces in Highlands and High-Iatitude Zones. Uredila Roser Majoral in Francesc Lopez. Departm ent of Geography, Uni­ versity of Barcelona, Im prenta Juvenil, Barcelona 1984. 242 strani, 46 kart, 6 dia­ gramov, 5 skic, 24 tabel. Zbornik drugega simpozija podkomisije »Rural Development in Highlands and H igh-Latitude Zones« v okviru Komisije za ruralni razvoj pri Mednarodni geograf­ ski zvezi, ki je potekal od 27. junija do 2. julija 1983 v Barceloni in Katalonskih Pi­ renejih, prinaša 23 referatov in geografsko predstavitev območij in problemov na ekskurzijskem delu simpozija. Urednika R o s e r M a j o r a l in F r a n c e s c L o p e z z univerze v Barceloni sta pohitela z redakcijo, da je zbornik lahko pred­ stavil delo podkomisije na 25. kongresu M ednarodne geografske zveze leta 1984 v Parizu. Uvodni referat Finca U u n a V a r j a , predsednika podkomisije, poudarja, kako potrebna so proučevanja gorskih in subarktičnih pokrajin. Te predstavljajo znaten del človekovega naselitvenega območja, ki pa je zaradi interesov, usmerjenih v problem atiko urbaniziranih območij, precej zapostavljen. Zaradi vedno večjih po­ treb človeka po rekreaciji pa stopajo ta ozemlja bolj v ospredje človekovega zani­ manja. Z ato je simpozij poudaril vpliv turizma in rekreacije na gorska in subpolama območja, ni pa zanemaril celotne problem atike teh regij. Teoretskim izhodiščem raziskovanja agrarne problem atike v subpolamih območjih ter omejitvam in razčle­ nitvi »circumpolarne zone« na osnovi različnih naravnih in družbenih kriterijev, je bil posvečen edino uvodni referat. Vsi drugi osvetljujejo najrazličnejšo agramogeografsko in turistično problem a­ tiko posameznih predelov. Iz severne Evrope so še štirje referati. Finec M. N y- g a r d je opredelil pomen proučevanja finskih univerz za kmetijski razvoj Finske. Raziskave iščejo inovacije za agrarna območja z namenom, da bi zavrli depopulaci- jo. E . S i u r u i a i n e n je na osnovi nadrobne raziskave prikazal vplive turizma na oživljanje odročnih kmetijskih regij na Severnem Finskem. U. V a r j o in K. J y- v ä 1 ä pa sta preučila povezovanje laponskih jelenjerejskih farm in turistične dejav­ nosti ter s tem možnosti za odpiranje finskega severa. Posebno poučen je prispevek N orvežana T. F 1 o g n f e 1 d t a, ki je razgrnil celovito turistično planiranje v red­ ko poseljenih predelih Norveške s samosvojo raziskovalno metodologijo. Upošteva predvsem želje in izkušnje lokalnega prebivalstva ter na tej osnovi oblikuje lastne razvojne modele. Pet referatov so pripravili organizatorji simpozija. Štirje seznanjajo z raziskava­ mi v katalonskih Pirinejih. In sicer je E. B a r c e 11 s proučil izrabo tal v treh raz­ ličnih območjih Centralnih Pirinejev. Med njimi je regija Urgell historično, socialno­ ekonom sko in populacijsko najpomembnejša, doživela v dolinskih predelih transfor­ macijo v 18. st. (namakanje) ter se je že od začetka 19. st. specializirala v mlečno ži­ vinorejo. Njeni višji deli, kjer je poselitev segla do 1840 m, pa doživljajo depopula- cijo. V regiji Čampo, ki je nižja subpirinejska, je poselitev segla do 1100 m, kmetij­ ska dejavnost pa je tradicionalna, saj živinoreja temelji na transimansi. Področje zgublja prebivalstvo, veliko površin spreminjajo v vodne zbiralnike za namakanje. V osamljeni gorski regiji Teno pa turizem in hidroenergetska izraba spreminjata tradi­ cionalno kmetijstvo, ki se slabo prilagaja potrebam trga. R. M a j o r a 1 je osvetlila socialnogeografske značilnosti in modernizacijo v Zahodnih Katalonskih Pirinejih, kjer se v populacijski dinamiki kažejo podobni po­ javi kot v vseh gorskih regijah. Opredelila je modernizacijo kmetijstva, ki se kaže v intenzivni hlevski mlečni živinoreji in v že tradicionalno uspešni zadružni predelavi in prodaji mlečnih izdelkov. M. T o o g o o d je orisal gospodarski pomen zadružne organiziranosti, ki oživlja agrarna območja. F. L o p e z je prikazal skokovito rast in tipologijo sekundarnih bivališč v Zahodnih Katalonskih Pirinejih. Ta proces je v zadnji dekadi zajel ves gorski svet (katalonsko obalo že prej) in je odraz spremenje­ nih socialno gospodarskih razmer močno urbanizirane barcelonske konurbacije. D. W e a d e r l y in J. N a y l o n sta preučila problematiko sekundarnih do­ mov v nerazviti S iern Moreni, kjer posebne veleposestniške razmere vplivajo na no­ vo oblikovanje rekreacijskih naselij v bližini velikih mest, na tradicionalno ruralno poselitev pa nimajo vpliva. Podobno je tudi Švicar W. L e i m g r u b e r predstavil problem atiko nastajanja sekundarnih domov v Ticinu in s tem vzporedno spreminja­ nje lastniških razmer, kar je glavni dejavnik pri oblikovanju turistične regije. V socialističnih deželah predstavlja ustrezno problematiko pet referatov. Polja­ kinja W. T y s z k i e w i c z je analizirala prostorsko diferenciacijo agrarnih struk­ tu r v gorskih območjih poljskih Sudetov in Karpatov ter opozorila na historično raz­ ličnost struktur, ki tem agrarnim pokrajinam še danes dajejo pečat. W. K u r e k je pozoren na vplive agrarnega razvoja pri vrednotenju naravnega okolja za turistične nam ene v Karpatih in osvetljuje izrazito negativne učinke velikih državnih živinorej­ skih obratov v gorskih turističnih regijah. Romun I. V e 1 c e a je označil kmetijski razvoj Transilvanskih A lp in prikazal socializacijo kmetijskih površin, kar vpliva na organizacijo ovčereje v teh predelih. Dva referata sta iz Jugoslavije, oba iz Slove­ nije. B. B e l e c je osvetlil novejše spremembe v izrabi agrarnega prostora in spre­ m embe kmečkega življenja v Sloveniji, podpisani pa je označil današnje stanje pla­ ninskega gospodarstva v slovenskih Alpah. Pet referatov je iz različnih delov sveta. Izraelec D. Grossman je v južnem He- bronskem grebenu proučil spremembe v izrabi tal in populacijsko rast. Anglež B. F l o y d je prikazal organizacijo živinoreje na nigerijski planoti Obudu. Kanadčan B. Y o u n g je primerjal in orisal oživljanje turizma v Drakonskih gorah v Južno­ afriški republiki in Modrih gorah na Jamajki. Američan F. D o h r s je širjenje cestnega omrežja v Nepalu analiziral kot glavnega dejavnika v razvoju gorskih po­ krajin. Trije prispevki tematsko sicer ne spadajo v področje sekcije, vendar vsebujejo zanimive ugotovitve. Amerikanec R. L o n d s d a l e je analiziral podobnosti raz­ voja redko poseljenih predelov sveta, A. L a r s o n je prikazal tipologijo naselij na prim eru ameriške zvezne države Nebraske. W. S t a n l e y pa negativne posledice turističnega »booma« v Gambiji. V Zbornik so vključeni še prikazi za terenski in ekskurzijski del simpozija. Predstavljajo gospodarsko in izrazito agrarno problematiko ekskurzijskih delov Ka­ talonije in A ndorre. Prispevka R. M a j o r a 1 in F. L o p e z a osvetljujeta agrar- nogeografsko in socialnogeografsko problematiko gorskih predelov Katalonije, hi­ droenergetsko izrabo Katalonskih Pirinejev ter razcvet zimskošportnega turizma v Val d ’A ranu. Posebej je orisan gospodarski vzpon samostojne pirinejske državice A ndorre, ki ga omogoča celoletni turizem. Metod Vojvoda Environmental management, British and Hungarian case studies, Edited by P. A. C om pton, M. Pecsi, Akademiai Kiado, Budapest 1984 Zbornik geografskega raziskovalnega inštituta madžarske akademije znanosti, z naslovom Environm ental management, British and Hungarian case studies, prinaša