[**«<]
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.

LETNIK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 10. SEPTEMBER 1982
ŠTEV. 36 (2087)
Začetek šolskega leta
nas postavlja pred odgovorno nalogo
Po poletnih počitnicah se bo prihodnji teden tudi na Koroškem zabelo novo šolsko leto, kakor se po času dopustov tudi v politiki začenja nova sezona, ki bo tokrat gotovo bolj živahna, če pomislimo, da bomo čez dobrega pol leta imeli državnozborske volitve in se bo zato politična dejavnost v veliki meri odvijala v znamenju volilnega boja.
Živimo v dobi reform; na vseh koncih in krajih je zaslediti prizadevanja po spreminjanju dosedanjega stanja. Marsikje prinese reformiranje pozitivne rezultate in pomeni torej korak naprej. Redki tudi niso Primeri, kjer so reforme samo zakadi reform in ne zaradi stvari, ki bi i'h bilo treba reformirati.
Najrazličnejše reforme doživljajo tudi na področju šolstva, tiste-9a področja torej, ki še prav posebno prizadene vsako narodnostno skupnost, manjšino. In vendar moramo ugotoviti, da gre velik del teh reform mimo nas, da se pri reformiranju šolstva vse premalo Upoštevajo specifične potrebe manjšine in njenega šolstva. Še Več: Pristojni dejavniki naših utemeljenih predlogov in upravičenih Zahtev sploh ne vzamejo na znanje, marveč jih s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah zavračajo ** ker so pisane v slovenskem jeziku!
Tako se bo prihodnji teden tudi ^3 nas in naše otroke začelo novo šolsko leto, toda koroški Slovenci bomo konfrontirani s starimi pro-btemi. Na vseh ravneh — od predšolske vzgoje do različnih vrst šol " so slej ko prej nerešena številna Vprašanja. O njih podrobno tukaj ne moremo govoriti, ker bi to vodilo Predaleč — vsekakor gre za vpra-
šanje, o katerih je bilo že dostikrat govora in na katera smo opozarjali ob vsaki priložnosti, ki se nam je nudila.
Vsakokratni začetek šoiskega leta pa nas postavlja tudi pred veliko in odgovorno nalogo: skrb za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku oziroma pouku slovenščine, ker jim bomo zaradi diskriminacijske zakonodaje samo tako zagotovili tudi izobrazbo v materinem jeziku. Zato moramo izkoristiti prvih deset dni novega šolskega leta, da izvedemo prijave na ljudskih in glavnih šolah, ki jih zajema manjšinski šolski zakon (ustrezne prijavnice prilagamo današnji številki našega lista in prosimo, da se jih poslužite za prijavo svojih lastnih otrok ali otrok svojih sosedov in znancev). Prav tako v začetku šolskega leta je tudi še priložnost, da vpišemo otroke na slovensko gimnazijo ali na dvojezični abiturientski letnik na trgovski akademiji v Celovcu, oziroma jih prijavimo k pouku slovenščine, v kolikor obiskujejo katero od tovrstnih nemških šol. Za upoštevanje slovenske materinščine otrok pa se moremo zavzeti tudi v javnih otroških vrtcih.
Skrbi in naloge, s katerimi smo konfrontirani v začetku šolskega leta, nam morajo biti resna zadeva, ki se je moramo lotiti z veliko odgovornostjo. Saj gre vendar za usodo naših otrok in s tem za bodočnost naše narodne skupnosti. Gre pa tudi za to, da z vzgojo otrok v obeh deželnih jezikih gradimo temelje, na katerih želimo skupaj z narodom sosedom uresničevati enakopravno sožitje v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
)	Prijavite otroke
! k dvojezičnemu pouku
ZVEZA KOR O Š K t H P ARTIZANOV
vabi na
odkritje spomenika žrtvam
Ki SO JiH NACiSTi POBiLi PRi HOJNtKU V LEPEN! NAD ŽELEZNO KAPLO
kjer so zverinsko umoriii tri čtane družine — starega očeta ter sina in njegovo ženo, hčerko pa odpeijaii v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, kjer je umria na posiedicah trpijenja, medtem ko je sin v zadnjih dneh vojne pade) kot partizan v biižini domačega kraja.
Odkritje bo 19. septembra 1982 ob 14. uri.
V sporedu bosta poieg govornikov sodeiovaia pevska zbora SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie in SPD „Obirsko" z Obirskega, prosvetaši pa bodo izvajati tudi recita), ki ga je posebej za to spominsko stovesnost pripravi) domačin Vatentin Polanšek.
Z udeiežbo na prireditvi se bomo oddotžiii Hojnikovim za njihovo trptjenje in žrtvovanje, preko njih pa bo spomin vetja) vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih doprinesti koroški Stovenci v boju proti fašizmu.
Odbor
Stodesetletnica začetka našega zadružništva
Zadnjo nedeljo, 5. septembra, je minilo 110 let od ustanovitve Posojilnice v Šentjakobu v Rožu, ki ni pomenila le začetka slovenskega zadružništva, marveč je bila tudi prva kmečka kreditna zadruga v Avstriji sploh. Od takrat naprej je zadružništvo med koroškimi Slovenci vedno pomenilo steber gospodarskega obstoja in razvoja ter je tudi danes važen dejavnik naše neodvisnosti.
O šentjakobski jubilantki, ki ji ob tej priložnosti želimo uspešno delovanje tudi v bodoče, smo obširno poročali že ob njeni devetdesetletnici in potem ob stoletnici. Danes pa objavljamo (na 8. strani) prispevek, ki ga je o njenem nastanku napisal šentjakobski rojak in zadružni uslužbenec mag. Jakej Sit-ter. Ugotovil je, da je bilo zadružništvo vedno „važen faktor v organizmu slovenskega narodnega gospodarstva, zavedajoč se svoje odgovornosti in poslanstva".
Izraelu očitno ni do miru
Prejšnji teden so sile Palestinske osvobodilne vojske (PLO) zapustile zahodni Bejrut ter se umaknile v posamezne arabske države; s tem so vestno izpolnile pogoje, ki so jim bili postavljeni v sporazumu o ukinitvi sovražnosti. Na vrsti je zdaj Izrae), da prav tako umakne svoje vojaške sile, ki so vdrle v Libanon ter spremenile zahodni Bejrut v kup ruševin. Toda Izrael na umik ne misli, nasprotno: izraelski oblastniki postavljajo vedno nove zahteve ter grozijo z nadaljnjimi agresorskimi napadi.
Tako doživljamo tragično ponovitev zgodovine. Hitler je pred desetletji zahteval ..življenjski prostor" za nemški narod in je potem v smislu te zahteve napade) eno državo za drugo. Posebno na vzhodu je svojo osvajalsko vojno imenoval ..pridobivanje življenjskega prostora": domače prebivalstvo
je začel uničevati v koncentracijskih taboriščih ter ga kot sužnje odganjal na delo v vojno industrijo, na zasedena ozemlja pa je naseljeval nemške koloniste. Danes se nekaj podobnega dogaja na Bližnjem vzhodu. Izrael zahteva ..življenjski prostor", preganja Palestince in ustanavlja na okupiranih ozemljih svoja naselja, ki so potem pri pogajanjih „dokaz", da gre za izraelsko zemljo. V obeh primerih pa so krivci seveda drugi: za Hitlerja so to bili na primer Poljaki in drugi slovanski narodi, za Begina so to Palestinci - eni so ..ogrožali" Nemčijo, drugi „ogro-žajo ' Izrael, zato jih je treba uničiti.
Po tej enostavni vendar zločinski formuli genocida uresničuje danes Izrael korak za korakom svojo osvajalsko politiko in ni nobeno pretiravanje, če se v svetovni jav-
nosti v tej zvezi splošno govori o izraelski obliki fašizma. Blaznost te politike postaja sčasoma očitna tudi ameriškim državnikom, ki pod čedalje močnejšim pritiskom domače javnosti vsaj verbalno zahtevajo ..brzdanje". Toda njihovo učiteljsko žuganje z dvignjenim prstom izgubi vso verodostojnost, če v istem trenutku množijo milijarde dolarjev, ki jih v obliki raznih oblik ..pomoči" dajejo Izraelu.
Kajti ameriške milijarde ter dodatno še politična in moralna podpora VVashingtona omogočajo izraelskim pustolovcem na ministrskih stolčkih, da bodo skupaj s tistimi milijardami, ki jih bodo z novim vojnim davkom (ki ga skrivajo za označbo posojila) iztisnili iz domačega ljudstva, lahko nadaljevali svojo zločinsko politiko. Kako dolgo bo miroljubno človeštvo to še dopuščalo?
PREBERITE
O dvojezičnih napisih v Selah
str. 2
Z Mladim rodom v novo šolsko leto
str. 3
Nov kulturni dom na Ledincah
stran 4
Vtisi z izleta maturantov
str. 7
110-letnica Posojilnice v Šentjakobu v Rožu
str. 8
Politične stranke v Avstriji se že pripravljajo na državnozborske volitve, ki bodo maja prihodnjega leta. Prve volitve, ki bodo gotovo potekale kot preskusno merjenje sil, pa bodo že letos oktobra na Gradiščanskem, kjer bodo socialisti po vsej verjetnosti ponovno dosegli večino ali celo okrepiti svoj vodilni položaj — toda manj po zaslugi tamkajšnje (socialistične) deželne vlade, marveč predvsem zaradi škandalov okoli stanovanjske zadruge, v katere so zapleteni zlasti visoki politiki in mandatarji ljudske stranke.
Priprave na državnozborske volitve seveda ne potekajo le na zvezni ravni, marveč tudi na ravni deželnih strank. Saj gre pri teh volitvah za kandidate, ki jih za parlament postavijo po deželah; predvsem pa gre tudi za zastopstvo v zveznem svetu (Bundesrat), ki ga sploh sestavljajo predstavniki dežel. In ne nazadnje gre deželnim strankam za to, da si okrepijo svoj položaj v zveznem strankinem okviru: čim boljši uspeh doseže neka deželna stranka pri volitvah, tem večji je potem njen vpliv tudi v zveznem vodstvu.
Koroški socialisti so v tem oziru trenutno brez dvoma v zavidljivem položaju, saj je koroška SPD za dunajsko najmočnejša v Avstriji. Zdaj ne gre razglabljati o vzrokih te mo-
či — čeprav izvira ena komponenta te moči gotovo iz dejstva obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Toda čeprav predstavlja koroška SPD drugo največjo „večino" v Avstriji, pa je socialdemokratično miselnost Koroške verjetno treba iskati v zadnjem kotu med avstrijskimi
zveznimi deželami. Kajti koroški socialisti (z nekaterimi izjemami seveda) se zelo malo trudijo, da bi delali in širili socialistično politiko. To je priznal tudi sam deželni glavar Wag-ner, ko je pred nedavnim v nekem novinarskem pogovoru dejal, da je vzroke za uspehe koroške SPD treba iskati predvsem v dejstvu, da je koroška SPD v prvi vrsti ..liberalna, antiklerikalna in nacionalna", kar menda najbolj ustreza koroški mentaliteti. Značilno je, da v svoji karakterizaciji socialistične politike na Koroškem ni našel besed za pojma socialno" oziroma ..demokratično", kar bi gotovo bolj ustrezalo hotenju ali vsaj zapisani ideologiji avstrijskih socialnih demokratov.
Tako se pač ni treba čuditi, da se koroški socialisti in zlasti njihovo glasilo KTZ skoraj nikoli ne sklicujejo na sklepe ali predloge, ki jih sprejema zvezno vodstvo SPD ali ki so zapisani v statutu te stranke. Bistvo političnega boja na Koroškem, kakor ga vodi koroška SPD, torej ni v tem,
da bi se politično ali ideološko opredelila za socialno demokracijo ali da bi se jasno distancirala od politike obeh (drugih) meščanskih strank, marveč se samo trudi volilce prepričevati, da je ona bolj zmožna uresničevati to, kar druge stranke samo obljubljajo; pri tem ji je v pomoč zlasti večinsko razmerje v deželi, ki ji daje videz vsemogočnega gospodarja.
Pri tem ne gre le za manjšinsko problematiko, kjer se je dejansko izkazala kot najboljša in najbolj učinkovita zastopnica protimanjšinskih in germanizatoričnih ukrepov. Tudi na vseh drugih področjih se znajde koroška socialna demokracija na izredno desnih položajih: kadarkoli je na zvezni ravni v teku diskusija bodisi
o finančni, o vojaški, o zdravstveni politiki ali o drugih vprašanjih avstrijske politike, je koroška SPD navadno v desnem kotu. Njeno glasilo pa niti ni zmožno (ali voljno?), da bi vsaj nepristransko, kje šele v socialdemokratskem duhu poročalo o notranjepolitičnih razpravah.
Pravkar minuli poletni meseci so bili v znamenju medsebojnih polemik med koroškimi socialisti in svobodnjaki — tudi tu niti besedice o različnih političnih gledanjih in stališčih, marveč le malenkostno osebno polemiziranje proti posameznim predstavnikom druge stranke.
Izgleda, da večina koroškega prebivalstva ravno take vrste politiko še najbolje razume in jo je na ta način še najlažje nagovoriti in pritegniti. Seveda to ne govori o duhovitosti Korošcev in še manj njihovih političnih predstavnikov, ki so ravno s svojo politiko vendar zakrivili obstoječo depolitizacijo ter s svojim političnim vedenjem dajejo potuho odnosno pospešujejo razvoj v reakcionarno smer. Zato se ni čuditi, če je med ljudstvom pogosto slišati ugotovitev: Četudi vlada na Koroškem socialna demokracija, Koroška še zdavnaj ni socialdemokratična in tudi ne bo tako kmalu — po zaslugi koroške socialne demokracije.
/rg-ter
Koroška socialna demokracija
se pripravlja na volilni boj
V Selah nič novega
glede dvojezičnih napisov
V četrtek prejšnji teden je bila v Selah seja občinskega odbora, ki je pod predsedstvom župana Antona Hribernika obravnaval vrsto vprašanj ter sprejel ustrezne sklepe. Kot zadnja točka dnevnega reda je bil predlog EL Sele za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. O seji je Klub slovenskih občinskih odbornikov razposlal posebno poročilo, v katerem pravi, da je občina Sele na omenjeni seji „spre-jela zgodovinski sklep: Na predlog EL Sele so občinski možje sprejeli soglasni sklep, da bodo v celotnem občinskem področju postavili dvojezične krajevne napise. Ob enem je občinski svet soglasno skleni), da se naj doseže popravilo popačenk pri krajevnih oznakah: ,Sele-Freibach' v .Borovnico' ter ,Sele-Fara' v ,Sele-Cerkev'. Občina hkrati soglasno zahteva od deželne vlade, da namesti na vseh deželnih cestah dvojezične kažipote."
Ker nam je boj Selanov za enakopravnost obeh jezikov tudi na področju krajevnih napisov znan že iz prejšnje dobe, smo se pri občini in posebej še pri županu Antonu Hriberniku pozanimali, kako je v resnici z ..zgodovinskim skle-
pom" zadnje seje. In smo izvedeli oziroma dobili potrjena naslednja dejstva.
Predlog za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v občini Sele je že leta 1978 vložilo Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik" v Selah-Kotu. Še isto leto je občinski odbor na podlagi tega predloga sprejel soglasen sklep o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov. Le nekaj tednov pozneje pa je občinski odbor ponovno razpravljal o tem vprašanju, ker je EL Sele predlagala, da se dva kraja v občini ne bi poimenovala tako, kakor to predvideva zakon, namreč „Se-le-Frajbah" in „Sele-Fara", temveč z označbama „Se!e-Borovnica" in „Sele-Cerkev". S tem je nastal glede postavitve napisov nov položaj: županu je bilo naročeno, naj se potrudi za dosego ustrezne spremembe obeh spornih imen, postavitev napisov pa je bila s tem odložena.
Takšna je bila situacija tudi prejšnji teden, ko se je občinski odbor ponovno bavil s temi vprašanji. Izvedeli smo, da je imel odbor prejšnji četrtek na izbiro tri možnosti: 1. ali se odloči za postavitev napisov na podlagi še vedno veljavnega
Seis-^ot, 23.4,1976
; Slovansko prosvetno drvitVo
v.llk-
; Stls-Koir.917o Borovljs
' -......„....................
!
:0haif)3ki6i/st:
ob&ineSala
!se:s-Fara ; ...............
Spoštoval cchorniki-t
i Slovensko prosvetno društvo Herman Velik Je no avojšm ! sestanku članov in prijateljev druStva grte 23.4,1976

soglasno sklenilo, da naslovi na občinski odbor Sele sledeči

predlog:
j Po &lenu 7 avstrijske državne pogodbe in drugih odredbah : delala in država amo dvojezična coRina in zato postavljamo : na občinski odbor občina Sele predlog, da občine v okviro j svojega območja postavi za vsa naselja, tudi za tista,ki do i sedaj niso bila azna&ana, dvojszičns napise, j Dalja, da ao vse odredbo in pismena obvestila v območju občino Sele dvojezične, Jato oglaai na oglaani daski. Četudi zadevajo deželne oglase v smisle enakopravnosti elovanččiatr kot uradni
^ jezik.
;V pričakovanje, da bosue naS predlog uresničili v obliki sklepa i Vas prosimo za obvestila in Vas
lepo pozdravljamo


r ^
Jurij
Postavitev dvojezičnih napisov je občinski odbor v Seiah sogiasno skienii že L 1978 na podiagi pred-ioga, ki ga je na-praviio Siovensko prosvetno društvo „Herman Velik" v Seiah-Kotu.
sklepa iz leta 1978 (torej vključno osporavanih dveh oznak); 2. ali pri izvedbi tega sklepa izpusti sporno oznako „Sele-Frajbah" (napis „Se-le-Fara" je bil že postavljen pred leti); 3. ali pa se obrne na zvezno vlado z zahtevo po spremembi spornih oznak dveh krajev (in s tem seveda postavitev napisov ponovno odloži za nedoločen čas). Po dolgotrajni razpravi, za katero je bila na podlagi splošnega občinskega reda izključena javnost, se je odbor odločil za tretjo možnost: soglasno je sklenil, da se naj pri zvezni vladi doseže sprememba obeh spornih oznak — torej v bistvu samo potrditev sklepa, ki ga je odbor sprejel že leta 1978, kar pa praktično pomeni, da s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v občini Sele v doglednem času ni računati.
Sklep je bil sprejet, kakor že povedano, ob izključitvi javnosti, in sicer na predlog podžupana Velika, ki je to potem v radiu takole utemeljil: Predvsem sem ta predlog postavil zaradi tega, ker smatram, da je vprašanje postavitve dvojezičnih napisov dokaj važna zadeva, ki naj bi se ne reševala pod različnimi pritiski javnosti. Sklep o zahtevi po spremebi dveh krajevnih imen, ki je bil potem sprejet soglasno, je po mojem najboljše potrdilo za pravilnost predloga o izključitvi javnosti. Za javnost se mi zdi važen rezultat, sklep, ne pa kako se do tega sklepa pride.
Iz že omenjenega poročila Kluba slovenskih občinskih odbornikov še povzemamo, „da Klub čestita EL Seie k njenemu uspehu ter da Klub pozdravlja pripravljenost SPO, da sprejme predlog EL. S tem je SPO v Selah lahko vzgled vsem tistim socialističnim občinskim odbornikom v Bilčovsu in Žitari vasi, ki vztrajno preprečujejo vsakršno sled dvojezičnosti," je rečeno v izjavi Kluba slovenskih občinskih odbornikov.
Bralcem prepuščamo, da si na podlagi tega našega stvarnega prikaza sami napravijo zaključke o ..zgodovinskem sklepu" občinskega odbora v Selah. Ob dejstvu, da se stvari v bistvu torej niso premaknile naprej v smeri izvajanja sklepa o dvojezičnih napisih, & bilo treba čim prej razmisliti o možnostih postavitve vsaj tistih napisov, ki niso sporni. To pa seveda enako velja tudi za vse druge prizadete občine.
Nasilje mafije v Italiji
Ravno v dneh, ko se je predsednik „nove" italijanske vlade Spadolini v parlamentu potegoval za zaupnico, je italijansko javno in politično življenje pretresla vest o novem nasilju zloglasne mafije: na odprti cesti sta bila umorjena palermski prefekt Datla Chiesa in njegova žena Emanuela. V zadnjih dvanajstih letih je prefekt Dalla Chiesa že trinajsta vidna žrtev mafije, pri čemer je značilno, da so žrtve te skrivnostne zločinske zarote postali prav ljudje, ki so bili neposredno ali vsaj posredno zaposleni s tem, da bi končno napravili konec temu divjanju na Siciliji. Sicer pa je žrtev mafijskih zločinov že samo v tem letu postalo več kot sto oseb.
Tudi prefekt Dalla Chiesa je postal žrtev mafije potem, ko je menda „odkril", kako bi lahko ugonobil mafijo. 2e prej se je uveljavil (čeprav za marsikoga z vprašljivimi metodami) v boju proti terorizmu, sedaj pa je bit baje na najboljši poti, da prav tako uspešno nastopi proti pripadnikom mafije — vendar pa, kakor sedaj očitajo
odgovornim dejavnikom, pri tem ni imel dovolj podpore pri merodajnih oblasteh. To je prišlo do izraza tudi na pogrebu v Palermu, kjer so bili tarča protestov vsi politični predstavniki, razen predsednika republike Pertinija, ki ga je množica pozdravila s ploskanjem.
Ogorčenje in protesti italijanske javnosti so že dosegli prvi uspeh: za naslednika umorjenega Dalla Chiese je bil imenovan šef varnostne službe Emanuele de Francesco, ki je dobil tudi vsa pooblastila, ki jih je njegov predhodnik zaman terjal v boju proti mafiji.
Konferenčni center še razburja duhove
Eno izmed tistih vprašanj, ki bodo nudila ..municijo" za prihodnji volilni boj v Avstriji (predvidoma bodo maja 1983 državnozborske volitve), bo brez dvoma tudi gradnja koferenčnega centra na Dunaju. To vprašanje namreč še vedno razburja duhove in je vedno znova slišati stališča tako ene kot druge strani; posebni pododbor, ki je bil osnovan na zahtevo opo-
zicije, pa bo parlamentu poročal predvidoma v začetku oktobra.
Predsednik tega pododbora, koroški SPO-jevski poslanec Vesel-sky, je te dni spet enkrat odkril dokumente, ki kažejo, kako „po-zabljiva" je v tem vprašanju OVP, ki zato tudi zgublja vso verodostojnost v svojem sedanjem boju proti gradnji konferenčnega centra. Iz objavljenih dokumentov namreč izhaja, da je bila prav OVP tista, ki je leta 1967 vabila ustanove OZN na Dunaj z obljubo, da bo poleg središča OZN (ki je že zgrajeno — op. ured.) nastat še poseben konferenčni center. Sedaj pa je proti gradnji tega objekta.
Mladinsko delo za 120milijonov dinarjev
Pred kratkim so se v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji zaključile letošnje mladinske delovne akcije, pri katerih je sodelovala mladina iz cele države, ki je opravila pomembno delo pri raznih objektih, posebej v manj razvitih predelih. Letos je jugoslovanska mladina že 37 leto zapored s prostovoljnim
Izsetjenski dan bo letos v Bitčovsu
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 12. septembra 1982 s pričetkom ob 14.30 uri v gostilni Ogris, p.d. Miklavž v Bilčovsu svoj
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo tudi letos povezan s tradicionalnim
DRUŽABNIM SREČANJEM.
Vsakoletni Dan izseljencev je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja ter v prijatetjskem pogovoru utrdijo vezi, ki so jih v dneh krivic in žrtvovanja združile v veliko družino žrtev fašizma.
Letošnje srečanje bo v znamenju 40-letnice pregnanstva. Ker pa je bilo o dogodkih pred 40 leti in o pomenu njihove obletnice izčrpno govora že na osrednji spominski slovesnosti meseca aprila v Celovcu, bo prireditev v Bilčovsu imela bolj sproščen značaj: uvodnim formalnostim občnega zbora bo sledil družabni del, ki ga bodo s svojim nastopom obogatili prosvetaši domačega Slovenskega prosvetnega društva „Bitka". Predvsem pa bo dovolj priložnosti, da se nekdanji sotrpini po dolgih letih spet srečajo in obudijo spomin na čase, ko so skupaj preživljali usodo pregnanstva.
Zato prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci!
Zveza slovenskih izseljencev
Mehika povzročila preplah
v finančnih krogih sveta
Počasi postaja neprijetno. Medtem ko zaskrbljujejo skrahirana podjetja Eumig, Bauknecht, AEG idr. posamezne evropske vlade, je zadnji korak mehiškega predsednika Jose Lo-pez Portiiia, ki je z dvema dekretoma nacionaliziral nad 30 privatnih bank in uvedei nadzor nad devizami, presenetil in preplašit najvišje finančne kroge vsega sveta. Govora je o najhujši gospodarski in finančni svetovni krizi zadnjih desetletij, nekateri strokovnjaki pravijo, da bi ob nadaljnjem podobnem razvoju iahko prišio celo do zrušitve svetovnega finančnega sistema.
Mehiški predsednik Portiiio je 1. septembra z nacionalizacijo privatnih mehiških bank, s prepovedjo dolarja in z nadzorom nad devizami storil nekaj izrednega. Nekateri primerjajo ukrep z zemljiško reformo ieta 1915 in nacionalizacijo naftne industrije leta 1938. Ker je gospodarsko- finančna kriza Mehike dosegla v zadnjem času dramatične razsežnosti, mehiškemu predsedniku, ki ga bo v treh mesecih zamenjat novi, ni preostai noben drugi izhod.
Prebivaistvo je ta ukrep tudi s pretežno večino pozdravilo, v glavnem mestu je v podporo nacionaii-zacije demonstriralo ceio okoii pol miiijona prebivalcev.
V utemeijitvi svojega ukrepa je Portiiio med drugim povedai, da je
delom pomagala pri razvoju svoje domovine. Zvezne mladinske akcije so bile letos na Kozari, na Petrovi gori, v Kutini, Zagrebu, Osijeku, Kninu, Čakovcu, Vukovaru in Gradiški, poleg teh pa so potekale še številne republiške mladinske delovne akcije v vsej Jugoslaviji.
Samo v Sloveniji, kjer so bile mladinske detovne akcije v Istri, Beli krajini, na Kozjanskem, v Suhi krajini, Posočju, Slovenskih goricah, Brkinih, na Goričkem, Krasu in Kobanskem, je sodelovalo okoli 5000 mladih brigadirjev. Vrednost dela, ki so ga opravili, ocenjujejo na 120 milijonov dinarjev. Ta materialna vrednost opravljenega dela je toliko bolj pomembna, ker gre za akcije pretežno v zaostalih in manj razvitih predelih Slovenije oz. Jugoslavije, še več kot denar pa je nedvomno vredna krepitev prijateljstva, bratstva in enotnosti med mladino, kajti mladinske delovne akcije so v tem pogledu najboljša šola, ki vsako leto združuje mlade pripadnike vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, pa tudi iz mnogih drugih držav.
v zadnjem ietu skupina Mehičanov spraviia 24 milijard dolarjev iz Me* hike v ZDA in na ta način huje oro* paia državo, kot je to storit kdorkoh kdaj prej. Po tej poti je v zadnjm treh letih zapustilo državo skupno ceio nad 50 milijard doiarjev. Ta beg mehiških finančnih sredstev je hudo zaostrii že tako težki gospodarski P°' iožaj Mehike, ki je najboij zadoizc* na država na svetu. Po ocenah mo* hiškega predsednika znaša vsota, kj jo doiguje Mehika tujim bankam, ? milijard dolarjev, drugi viri govorijo ceio o 80—90 milijardah doiarjeV' Zadolžitev je tako huda, da bi morajo država ietos nameniti za odpiačn doigov kar 85 odstotkov izvoza. Df' žavni doigovi so se skokoma pov šaii v zadnjih letih, ko je padia go* spodarska rast od 8 na 0 odstotkov; posiedica pa so biie višje cene, neza* poslenost, inflacija in socialne napo tosti, saj kar 40 odstotkov od 70 m* iijonov Mehičanov ni poino zaposfo nih.
Medtem ko se skušajo iastniki bank braniti proti nacionalizaciji v ZDo seveda premištjujejo o nadaljnjih ko rakih, saj Mehika ni samo preko ve*
likih kreditov odvisna od veiike so*
sede, temveč je odvisna od ZDA D di pri izvozu blaga in pri uvozu in* dustrijske tehnične opreme. Vrhu to ga pa se odnosi zaostrujejo zaradt tisočev mehiških deiavcev, ki iieg^' no prestopajo mejo in iščejo delo v ZDA.
Mednarodne finančne ustanove so
medtem odobrite prošnjo mehis^ vtade za trimesečni moratorij g'of odpiačiia doigov, ameriška viada ' privatne banke pa so odobriie i^o hiki 4,5 milijarde doiarjev kratko ročnih kreditov za odpiačiio doigoV' kar pa je pri posebno visokih obre stih in tem obsegu zadolžitve ie kap ijica na vroč kamen.
Trenutno je v svetu 30 držav, k' niso v stanju plačevati svojih dotgof' Prednjačijo države Južne Amerik^' vmes pa so tudi države vzho nega bioka na primer Poijska. t dejstva le nekoiiko nakazujejo de janske razsežnosti sedanje mednarod" finančne krize. Tudi v Torontu, kje se je ta teden začeia skupščina me narodne banke in mednarodnega f"0. netarnega skiada, obravnavajo nasta hudi potožaj. Pri tem prihaja d ostrih spopadov med raziičnimi g'j danji na izhod iz tega poiožaja. Me ^ tem ko skuša industrijsko razviti s''
zvaiiti breme oživijanjasvetovn^
gospodarstva zopet na revni J zahtevajo nerazvite države za sv
razvoj večja sredstva s strani svctoT
nsk'
ne banke. Pri tem pa menijo razvf!
v pravem smisiu besede, vsestram razvoj, v katerem napredujejo P*^, dete države in se ne kopiči gosDi darstvo samo v zakiadnicah veim podjetij in bank.
V Cankerjevem domu bo stekla
redna sezona
Se ta mesec bo v novem kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani stekla prava redna sezona prireditev v tej največji kulturni zgradbi v SR Sloveniji. To pa hkrati pomeni, da bo obširni kulturni spored celotne sezone stekel brez im-
provizacij, saj so vsi prostori, v katerih se bodo odvijale prireditve, dokončno izdelani za nemoten potek sporedov.
Vodstvo KD Ivan Cankar je javnosti prevkar predstavilo načrt prireditev, ki se bodo v tem sodob-

- ^ . ........................
izmed dvoran Cankarjevega doma
2. slikarski teden v Svečah
Slovensko prosvetno društvo „Koč-na'' v Svečah prireja v teh dnev 2. slikarski teden, ki se je priče! predlo nedeljo, zaključili pa ga bodo Jutri zvečer. Organizatorjem je uspelo pridobiti šest slikarjev in sicer ^arineHo Biscaro in Marjana Kravosa iz Italije, Darjo Prelec in Šte-ja Potočnika iz Jugoslavije in Inge "avra-Aspetsberger in Hansa Stau-^acharja iz Avstrije. Vsi umetniki Pa prihajajo iz sosednjih pokrajin treh dežel — iz prostora Alpe-Jad-tan.
bo zlasti na zaključek privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.
Slikarski teden v Svečah ni le posrečena ideja kot taka, ampak po svojem mednarodnem značaju brez dvoma doprinaša tudi k poglabljanju prijateljstva med umetniki treh sosednjih dežel.
O zaključku 2. slikarskega tedna SPD „K.očna" v Svečah bomo poročati v prihodnji številki našega lista.
Strokovno vodstvo 2. slikarskega tudna ima tokrat prof. Inge Vavra pspetsberger, M mladim in starim Interesentom vsak popoldan posreduje veščine tehnike linoreza in lesoreza. V tem času pa umetniki udeleženci ustvarjajo tudi sami, tako da °° ob zaključku gotovo spet na ogled 'Tsta zanimivih umetniških del.
V okviru 2. slikarskega tedna posekajo tudi kulturne prireditve. Prepeklo sredo je pevski zbor SPD „Koč-pri Adamu v Svečah priredil celovečerni koncert, nocoj pa bo ob , - uri v sveški cerkvi koncert, na "Cnterem bo Angela Tomanič igrala na orgle, Vera Belič pa na gosli;
pa bodo predstavili slikarska nela, nastala v času 2. slikarskega tedna v Svečah. Ta prireditev je in
OPOZORILO
Tej izdaji Siovenskega vestnika je priiožena prijavnica za prijavo otroka k siovenskemu aii dvojezičnemu pouku. Posiužite se je! Če je pa sami ne potrebujete, jo dajte kakemu sorodniku, znancu aii sosedu, ki bi jo utegni) potrebovati. Rok za prijavo seže do 23. septembra 1982, toda ne čakajte do zadnjega dne. Možna je seveda tudi ustna prijava pri upravi-tetju tjudske aii giavne šote.
nem kulturnem centru zvrstile v letošnji jeseni. Tu seveda ni treba posebej poudarjati, da gre in bo šlo za nastope vrhunskih domačih in tujih gledaliških, glasbenih in drugih ansamblov. Zato je stekel tudi vpis abonmajev, ki obiskovalcem omogočajo izredno ugodne vstopnine posameznih prireditev.
Prva prireditev bo 23. septembra, kar bo hkrati tudi slavnostna otvoritev velike dvorane Cankarjevega doma. Tedaj bo nastopila Slovenska filharmonija, ki se bo predstavila z deli slovenskih skladateljev. V okviru nove koncertne sezone bo na sporedu tudi krstna izvedba orgelskega koncerta znanega slovenskega skladatelja Pavla Šivica. Število prireditev v CD bo seveda izredno veliko, saj bo v njegovih prostorih vsak dan po ena ali celo več prireditev. Spored prireditev pa bo po svoji pestrosti in kvaliteti nudil za vsakega ijubitelja tisto, kar bo ugajalo njegovemu okusu. Izbira res ne bo težka, ker celoten program nudi vrsto mednarodnih gledaliških gostovanj ter nastope jugoslovanskih gledaliških ansamblov iz Maribora, Zagreba, Beograda in Nove Gorice. Razen tega bodo v CD tudi premiere novih domačih in tujih filmov, otroške sobotne matineje, jazz koncerti in nastopi rock pevcev, koncerti glasbene mladine Sloveniije ter koncerti znanih glasbenih solistov. Naj med gostujočimi omenimo le mednarodno znanega dunajskega organista Hansa Haselbocka, koncert Praških madrigalistov, koncert Komornega orkestra Bolšoj teatra iz Moskve. V abonmajski spored pa so vključeni tudi koncerti znanih pevskih zborov kot je zbor „Branko Krsmanovič" iz Beograda, MPZ ..Glasbena matica" iz Trsta, „Jože Vlahovič" iz Zagreba in mešani pevski zbor Obala iz Kopra. Trinajst mladih glasbenikov bo izvedlo premiero komorne opere Spiašeni konji, ki jo je napisala mlada skladateljica Brina Jež.
To so le nekateri podatki o obširnem repertoarju prireditev, ki bodo potekale v prvih dveh mesecih prve redne sezone kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani. Za nekatere prireditve bodo gotovo tudi interesenti na Koroškem. Podrobne informacije o posameznih prireditvah so na voljo pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, ki bo tudi posredovala ugodne skupinske obiske predstav znanih ansamblov.
Začenja se novo šolsko leto na naši gimnaziji
Zvezna gimnazija za Slovence je postala temeljni zavod za izobrazbo slovenske koroške mladine, ki ljubi starše, svojo domovino in našo podedovano govorico. Ob minulem srebrnem jubileju šole so bili nazorno osvetljeni in pokazani uspehi šole, da je to zaznala lahko vsa naša javnost.
Pod geslom, ki so si ga postavili prvi pionirji naše gimnazije s pokojnim dr. Tischlerjem na čelu: „Ne vprašajte, kaj bo ta šola lahko za Vas storila, vprašajte najprej, kaj lahko Vi vsi — profesorji, starši in dijaki — za njo storite", so dozoreli dobri sadovi. Gimnazija ni odtujevala, gojila je ljubezen in spoštovanje do podedovanih svetinj, posredovala potrebno znanje in delavnost, da so se absolventi lahko uveljavili v življenju kot marljivi državljani in odkriti demokrati ter domoljubi. Na nas vseh je, da šoli pomagamo.
Začenja se novo šolsko leto in treba je prijaviti šolarje osnovnih šol k dvojezičnemu pouku, fante in dekleta pa, ki bi bili za študij, prijaviti na naši slovenski gimnaziji. Združenje staršev in vodstvo šole Vas prosita za pomoč ravno pri tem, saj Vi poznate razmere pri sosedih in znancih. Prošnja velja Vam vsem, Vi:
občinski odborniki vseh frakcij, ki ste podedovali našo slovensko-koroško besedo in jo ljubite, naši župniki, naši učiteiji, vsi naši kuiturno-poiitični delavci in predvsem vsi bivši dijaki naše gimnazije, ki imate ali že sami otroke ali pa imate vpliv na znance v svojih poklicih. Prijave za katere je še vedno čas, lahko naslovite pismeno ali telefonsko na Zvezno gimnazijo za Slo-vence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, A-9020 (telefon 0 42 22 -33 3 53 v dopoldanskih urah). Če otroke nameravate dati v dom, lahko naprosite tudi vodstvo doma, da oni uredijo vse potrebno sšolo.
Seveda pa prosimo, kot vsako leto, tudi za gmotno pomoč. Združenje staršev je hvaležno za vsak dar, da lahko iz teh sredstev podpre dejavnosti šole in študij najbolj revnih dijakov.
Končno naj tu še v imenu Združenja staršev ponovno izrečemo iskreno zahvaio vsem, ki nas redno vsako leto podpirate in vsem, ki ste ob 25-letnem jubileju še posebej z znatno podporo omogočili, da smo lahko opravili svojo nalogo in krili stroške tiska dokumentacije in raznih drugih dejavnosti ob srebrnem jubileju šole. Tej zahvali se pridružuje tudi vodstvo šole in profesorski zbor. Naš preprosti koroški „boglonaj" zato velja vam vsem, župnikom, učiteljem, občinskim odbornikom, staršem in bivšim dijakom, saj nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Naj cveti in raste — ob pomoči vseh — naša gimnazija.
dr. Reginatd Vospernik	dip). trg. tanko Urank
ravnatetj	predsednik Združenja staršev
Tudi Mladi rod stopa v novo šolsko leto
Z novim šolskim letom bo izšla tudi nova številka slovenskega šolskega glasila, Mladi rod. Uredniški odbor ob tej priložnosti upa, da bodo bralci z revijo zadovoljni tudi v bodoče. Vsekakor se bodo uredniki potrudili, da bodo Mladi rod sestavljali in oblikovali tako, da bo zanimiv in privlačen za mlade bralce, ter da bo zvabil k branju še starejše letnike.
Upravičeno pa so uredniki zaskrbljeni glede stroškov tiska, ki rastejo iz leta v leto. Odpravi tega problema pa seveda pomaga v prvi vrsti zadostno število naročnikov — torej mladih bralcev ter njihova skrb za redno plačevanje naročnine. Zato tudi v našem listu posebno apeliramo na starše, da
svojim otrokom omogočijo, da Mladi rod naročijo. Ena številka Mladega roda stane 5 šilingov, dvojna 10 in letna naročnina 50 šilingov. To je v sorazmerju s tem, kar revija nudi mladim bralcem zelo malo. To pa zaradi tega, ker uredniki urejajo na podlagi idealizma in iz ljubezni do domače slovenske tiskane besede. S tem brez dvoma opravljajo izredno pomembno nalogo v razvoju naše narodne skupnosti. Zato njihovo delo podprimo z naročilom Mladega roda za naše otroke ali pa dom, saj bomo s tem pomagali reviji prebroditi velike finančne težave, naši mladini pa bomo poskrbeli pestro in poučno čtivo, ki ji bo gotovo v korist ob spoznavanju lepote slovenske kulturne zakladnice.
— otrok in šola — otrok in šola
-— otrok in šola — otrok in šola
Sedaj je čas za prijave
V ponedeljek se bodo tudi na koroških šolah spet odprla šolska vrata. Vstop v šolo Pomeni za otroka v neki meri ločitev od domače hiše. Ta ločitev se odvija počasi in šele s kakimi osmimi leti so otroci povečini tako daleč, da dajejo skupnosti starostnih Vrstnikov v nekaterih ozirih prednost pred družinskim krogom. Doživetja in pustolovščine s prijatelji enake starosti postajajo dokaj bolj zanimive, kakor doživljaji v družinskem krogu.
Ta doba prinaša tudi prvo nevarnost odtujitve mladega človeka ne samo od družine, temveč tudi od domačnosti in s tem od slovenske narodnosti. Ni namen šole, da bi tako odtujevanje pospeševala. Sedanja ureditev pa je taka, da brez sodelovanja Staršev šola ne more dobro izhajati. Ti morajo poskrbeti za to, da se bo otrok tudi v šoli učil tistega jezika, v katerem se doma pogovarjata oče in mati. V tej starosti naj otrok že dobi občutek, da jezik, ki ga govorijo doma, ni le za dom, temveč tudi za solo in Javnost.
Vsak normalen in zdrav otrok se hoče učiti, in to že takoj od rojstva naprej. Jean Paul je celo menil, da se otrok v prvih treh letih življenja nauči več, kakor odrasli na visoki šoli. Otroka te starostne stopnje ni treba siliti, kajti nenasiten in neutrudljiv je pri učenju. Potreben pa je en pogoj; Ljudje njegove okolice morajo pokazati zanimanje za njegovo delo in veselje nad njegovimi uspehi. Ta za učenje tako plodna leta moramo koristiti predvsem tudi za učenje slovenskega jezika. Podprli bomo otroka pri tem delu. Občudovali bomo njegove napredke in mu vedno spet tudi nakazali, za koliko prednjači pred tistimi, kateri se učijo samo nemščine.
Slovenski narod je sicer majhen. In vendar se z jezikom, ki ga govori ta mali narod brez velikih težav sporazumeš z nad 250 milijoni ljudmi na svetu, ki sodijo v ogromno družino slovanskih narodov. To lahko potrdijo oni, ki so služili kot po sili vojaki v vojski tisočletnega rajha, kakor tudi vsi tisti, ki s potovanji skušajo širiti ob-
zorje svojega duha. Prav koroški Slovenci smo lahko srečni in ponosni, da se nam odpirajo vrata dveh, če ne celo treh mogočnih kulturnih svetov.
Tudi v deželi sami se vedno bolj jasno
otrok in šoia
kaže, da je znanje obeh deželnih jezikov več kot koristno. Čeprav se še danes najdejo ljudje, ki se sramujejo svojega materinskega jezika, je na drugi strani tudi vedno več takih, ki so veseli, da ga znajo ali da vsaj imajo priliko, da se priučijo tudi slovenščine. Če že ne dobro sosedstvo med sosednjima deželama Avstrije in Jugoslavije, potem pa vsaj povsem trezni gospodarski in gmotni računi narekujejo potrebo po učenju slovenščine. Tudi na Koroškem zelo radi vidijo kupca in turista iz Slovenije in Jugoslavije. In če jih bodo hoteli pridobiti še več, jim bodo morali postreči tako, da bodo zadovoljni. To pa bo uspelo le, če bo gost iz dežele na jugu čutil spoštovanje do svojega jezika. In kako to lakho najbolj pokažeš drugače, kakor da ga nagovoriš v njegovi domači govorici?
Starši, vi boste morali sedaj odločiti, koliko bo dobil vaš otrok s seboj na življenjsko pot. Znanje bo najboljša dota za vašega otroka, ki ga imate radi. Ne zamudite prilike in dajte svojemu otroku možnost, da se mimogrede nauči dveh jezikov, nemškega in slovenskega! Otrok vam bo hvaležen!
oto
! Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku ! Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku !
Ledince - otvoritev stanovanjske hiše s kulturno dvorano
V soboto 4. septembra so bila predana stanovanja in kulturna dvorana novozgrajenega poslopja v Ledincah svojemu namenu. Želja po lastnem kulturnem domu se je porodila že svojčas, v tedaj še lastni ledinski občini. Po združitvi le-te z bekštanjsko so se glede te gradnje deloma točili duhovi, kar je privedlo do referenduma, v katerem se je večina prebivalstva odločila za kulturni dom. Občinska uprava je nato z umno preudarnostjo povezala željo občanov s stanovanjskimi potrebami okolice ter se odločila za gradnjo poslopja, ki bi vsebovalo oboje. Tako ima dokončana stavba devet stanovanj, med temi tudi ordinacijo novodošlega zdravnika dr. Tscherpel-ja ter kulturno dvorano s stranskimi prostori. Lična zgradba se lepo ujema z okolico in tvori dejansko center nekdanje ledinske občine.
Miha Sadolsek - 70-letnik
Visoko gori pod Ojstro nad Železno Kaplo je pred dnevi v krogu družine in prijateljev obhajal svoj 70. življenjski jubilej Miha Sadolsek pd. Mikej iz Lobnika. Naš jubilant je pravi sin planin in kot tak tudi navdušen lovec. Z ženo Bredo, snaho Bre-dico in vnukoma upravljata eno najlepših kmetij v občini Železna Kapla.
V zadnji vojni, ko je šlo našemu narodu za biti ali ne biti, se je Miha v februarju leta 1944 pridružil partizanom in se s puško v roki boril proti vseobčemu sovražniku človeštva - nemškemu fašizmu. Tudi njegova žena Breda je bila v partizanih in za časa vojne ustanovila žensko organizacijo Antifašistično fronto žena in bila njena prva predsednica. Miha Sadolšek je danes aktiven narodno političen delavec, ki je zelo spoštovan med našim ljudstvom. Kot vzoren in ugleden kmet ter gospodarstvenik ima važne funkcije. Tako je predsednik Kmečke gospodarske zadruge v Železni Kapli in podpredsednik kapelške Posojilnice. Za sodelovanje v narodnoosvobodilnenm boju in za hrabrost je prejel že več priznanj.
Ob njegovem prazniku so ga obiskali predstavniki Zveze koroških partizanov — predsednik Janez Wutte-Luc, podpredsednik inž. Peter Kuhar in dr. Marjan Šturm in mu ob tej priložnosti iskreno čestitali z željo, da bi bil še v bodoče tako vitalen in aktiven kot sedaj. Tudi so jubilantu poklonili skromno darilo — sliko z lovskim motivom.
Sama otvoritev je imela dokaj slavnosten videz in udeležba domačinov ter gostov je bila kljub izredno vročem sončnem popoldnevu kar velika. Celoten predprostor pa so zaobrobtjala kulturna društva občine z domačimi gasilci. Uvodoma je igrala godba na pihala iz Bek-štanja, nato je zapel mešani zbor Dorfgemeinschaft iz Ledine v pozdrav. Program je povezoval g. Gerhard Lepuschitz, ki je v svojem prologu podal nekaj globokih
Srečanje v Globasnici
Kot znano Zveza koroških partizanov že več iet po vrsti prireja izletniška potovanja v vzhodne in za-padne dežele Evrope. Glavni organizator in duša teh potovanj je Janez Weiss, ki s svojo priljubljenostjo pridobiva številne udeležence teh potovanj, tako da je druščina izletnikov postala prava družina iskrenih prijateljev. Zato po končanem izletu oziroma vrnitvi v domovino vedno sklenejo, da se bodo našli na posebnem srečanju, na katerem bodo obujali spomine in doživljaje z zadnjega potovanja.
Tako je bilo tudi preteklo soboto, ko so se udeleženci zadnjega potovanja na povabilo organizatorja našli v gostilni Greiner v Globasnici. To je bilo res prijateljsko srečanje, na katerem je tekla beseda o krajih in vtisih potovanja po številnih zahodnoevropskih deželah kot so Italija, Švica, Zahodna Nemčija, Liechtenstein in druge. Z velikim zanimanjem so ogledovali in naročali fotografske posnetke. Seveda pa je stekla beseda tudi o bodočih načrtih; Janez Weiss je imel pripravljene kar tri variante, od katerih bodo po še bolj podrobnem opisu izbrali eno predlaganih potovanj.
Na srečanju v Globasnici so vsakega udeleženca pogostili še z izdatnim kosilom in pijačo. To pa zaradi tega, ker je organizator potovanja, Janez Weiss tudi dober gospodar, saj je vse to lahko pokril še iz preostalih sredstev potovanja. V prepričanju, da bo tudi potovanje v prihodnjem letu tako zanimivo kot lansko, so se udeleženci razšli s klepom, da se spet vidijo na prihodnji rajži po svetu.
misli o kulturi, nakazal njeno obogatitev prav z ozirom na obe, tukaj živeči narodnosti. Kakor močan odmev teh, iskrenih besed, je zadonela naša pesem „Zdravo", ki jo je zapel moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero" pod Mirkom Lauseggerjem ... „to bratski je glas, svečani ta čas, ko si desnice prožijo..." — gotovo so te besede več, kot samo simbolika.
Bekštanjski župan inž. Helmut Hatze je najprej pozdravil številne častne goste, med njimi deželnega svetnika g. Gallob-a v zastopstvu deželnega glavarja in v naslednjem orisal potek gradnje od zasnove pa vse do današnje otvoritve. Stroški celotnega poslopja se gibljejo nekje pri 16 milijonih; so deloma kriti iz stanovanjskega fonda, iz dotacij dežele, posojil in še drugih virov, nekaj računov pa je še tudi odprtih. Nato sta stavbo blagoslovita domači župnik g. Sticker (v obeh dežel-
nih jezikih) in za evangeljsko cerkev superintendent Pellar.
Deželni svetnik Gallob je v svojem govoru razčlenil naš pomen ..kulturne revolucije", katere cilj naj bo predvsem v čim širšem, plodnem kulturnem delovanju, pospeševanju in ustvarjanju vsesplošnih pogojev za dvig človeške, življenjske ravni, ne pa v nameravani spremembi določenih političnih razmer. Župan je nato izročil ključe bodočim stanovalcem ter jim zaželel srečo in uspeha pod skupnim krovom. Sledile so še točke pevcev z Brnce, mešanega in otroškega zbora iz Ledine, plesne in folklorne skupine Dorfgemeinschaft iz Loč; tudi naš moški zbor je zapel še venček narodnih. Pred zaključkom je sledila še skupna pesem vseh navzočih zborov — skupna izpoved ljubezni do domovine.
Na koncu je župan inž. Hatze z besedami zahvale gostom, predvsem pa sodelujočim, povabil vse na izdatno okrepčilo. Ob zvokih godbe je iztekala otvoritev v vsesplošni ljudski veselici.
Misli ob robu: Kulturni dom v Ledincah je odprl svoja vrata, sooblikovali smo slavnost otvoritve ... Z nemajhnim zadovoljstvom smo se vračali na naše domove — zadovoljni zato, ker smo bili v prijetni skupnosti enakovredni med enakovrednimi!
Izlet na Gradiščansko
V petek in soboto 4. in 5. septembra je Slovensko prosvetno društvo ,Borovlje" priredilo izlet na Gradiščansko. Udeležilo se ga je 35 društvenikov, med njimi tudi člani moškega zbora in ansambla .Drava". Tako je bilo samoumevno, da je bi! izlet povezan tudi s petjem, godbo in plesom.
Fot nas je vodila po novi avtocesti v Gradec, kjer smo imeli prvi postanek. Nato smo nadaljevali pot v glavno mesto Gradiščanske Eisenstadt/Željezno. Med drugim smo si tam ogledali znano Marijino cerkev, v kateri je mavzolej Josefa Haydna, ki je bil v tej cerkvi 30 let organist. Ogledali smo si tudi grad Esterhazy in razstavo Josefa Haydna, ki je zelo obsežna in zanimiva. Proti večeru smo prispeli k gradu Forchtenstein, kjer smo v bližnjem hotelu prespali. Naslednjega dne smo si ogledali ta grad, kjer je razstavljenega precej orožja iz turških časov, iz 30-let-ne in iz prve svetovne vojne. V kraju Traunsdorf so nekateri prisostvovali hrvaški maši, bili pa so kar precej razočarani, ker so samo peli v hrvaškem jeziku, vse ostalo, razen evangelija, pa je bilo nemško.
Na našem potovanju smo seveda obiskali tudi gradiščansko posebnost — Nežidersko jezero/Neusiedler See in se peljali z ladjo. To gradiščansko .morje" je globoko samo eden do dva metra in je obdano z visokim trsom. Pripluli smo v bližino madžarske meje, ki pa je zelo zastražena. Razumljivo je tudi, da smo na Gradiščanskem, ki je znano po dobri vinski kapljici, obiskali tudi dve vinski kleti.
Izlet na Gradiščansko bo vsem dru-štvenikom ostal v prijetnem spominu, kar naj bo spodbuda, da bodo prihodnji izleti SPD .Borovlje" še bolj množično obiskani.
Nova atrakcija ro-žeškega živalskega parka
Rožeški živalski park je preko meja Koroške znan tudi po tem, ds v njem najdeš živali, ki so v ne* varnosti, da izumrjejo. Ker so imel' lansko leto lep uspeh z vzrejo P°' sebnega jastreba (Bartgeier), jih to spodbudilo, da so si tokrat, t° je pred nekaj dnevi — nabavili Sovjetske zveze belega kragulja, k' živi na nekem malem vulkanskem otoku na Aleutih. Te bele kragulje je možno v Avstriji videti samo v rožeškem živalskem parku. Vodstvo parka je zelo ponosno na toda more poleg številnih živali svojim obiskovalcem postreči tudi s takšno zoološko rariteto. To redko zvrst ptic, ki je ogrožena, da iz* umre, bodo v rožeškem parku po* skusili pomnožiti.
Počitniški seminar
Kot vsako leto, tako smo tudi letos vsi trije klubi - Celovec, Dunaj in Gradec — skupno pripravili počitniški seminar. Tema tokratnega seminarja se glasi: ..Mladinsko gibanje po letu 1945 s posebnim ozirom na koroške Slovence". Torej gre predvsem za mladinsko stvar, zato vabimo člane mladinskih organizacij koroških Slovencev — Koroško dijaško zvezo, Zvezo slovenske mladine, Katoliško mladino in Društvo prijateljev kladiva, da se tega seminarja udeležijo v čim večjem številu. Seminar se bo odvijal v celovškem dijaškem domu SŠD, Tarviser StraHe 16.
Spored:
#	Petek 10. septembra 1982 ob 14. uri
referat o mladinskem gibanju v Evropi (Marija Jurič) referat o mladinskem gibanju koroških Slovencev po letu 1945 (Mirko Stukl) diskusija
kulturni prispevek mladinskih organizacij
#	sobota 11. septembra 1982, ob 11. uri
se bo vsaka organizacija predstavila s kratkim referatom, ki bo vseboval zgodovino, cilje, udejstvovanje v narodno političnem smislu itd.
Popoldne bo podijska diskusija z zastopniki zgoraj omenjenih organizacij
Ker se zavedamo nujnosti in potrebe skupnega mladinskega delovanja, vas prosimo, da se zanesljivo udeležite tega seminarja.
Pripravljalni odbor
IZLET NA TRIGLAV
(po manj obiskanih poteh)
v soboto in nedeljo 11. in 12. septembra 1982.
Iz Radovne nas bo pot vodila skozi slikovito dolino Kot do Staničeve koče, kjer bomo prenočevali. Od tam naslednjega dne preko Kredarice na Triglav. Vračali se bomo skozi dolino Krmo. Zbirališče in odhod ob 6. uri na jugoslovanski strani Ljubelja. Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
IZLET NA TOLSTO KOŠUTO 2059 m
v soboto 18. septembra 1982 Zbirališče in odhod ob 9. uri izpred gostilne Trki v Selah-Borovnica Vodi: Franci Kropivnik Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
Uprizoritev drame Jeannine Worms
TRGOVINA
v petek 17. septembra 1982 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. Nastopa igralska skupina dunajskih študentov.
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ,,Bisernica"
MITING KLADIVA
Naš jezik — naša pravica v soboto 18. septembra 1982 ob 19. uri v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu.
Ljubljanski oktet Emil & co — E. & S. Velik Lugarič — Verdel & Decken Čertov — Zeichen — H. Fischer kaktus — Roter Gamsbart — Weitb!ick Kabaret, ples in zabava!
Društvo slovenskih pisateljev Avstrije vabi na
SEMINAR O OBLIKOVANJU LITERARNIH TEKSTOV
(stilistčne vaje ob konkretnih besedilih slovenskih koroških ustvarjalcev), ki bo v nedeljo 26. septembra 1982 od 8.-12. in od 14. -17. ure v prostorih Kluba Prežihovega Vo-ranca Benediktinerplatz 5/I Strokovno vodstvo: univ. asistent Tone Pretnar in univ. asistent Miran Hladnik
Seminarja se lahko udeleži vsak! Kdor želi, da bi na seminarju obravnavali tudi njegov literarni prispevek (pesmi, proza, dramatika), naj pošlje prispevek najkasneje do 11. 9. 1982 na naslov: Jože Blajs, tajnik DSPA, Joh. Hillerstr. 20/12, 9020 Celovec-Klagenfurt.
TEKMA KOSCEV
v nedeljo 12. septembra 1982, ob 14. uri pri Jerebu (na Jerebovi seli). Kosilo se bo v petih skupinah in sicer: otroci do 12 let — fantje od 12 do 18 let — moški od 18 do 50 let — moški od 50 let naprej — ženske. Prijave od 13. ure naprej.
Stari in mladi ste na to domačo družabno prireditev prisrčno vabljeni! Startnina znaša za otroke 30 za odrasle 40 šilingov.
Za razvedrilo bodo poskrbeli domači vižarji Berti, Šimej in Otmar. Prireditelj:
Alpski klub Obir na Obirskem
SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 60-!etnici SPD .Jepa-Baško jezero'
v soboto 25. septembra 1982 ob 20. uri v kulturnem domu v Ločah. Sodelujejo: MePZ „Rož", društveni tamburaški ansambel, mladinski pevski zbor, plesna skupina Dorfgemeinschaft Latschach, glasbena skupina ZSM Častno pokroviteljstvo: župan inž. Helmut Hatze
Prisrčno vabljeni!
GALERIJA TINJE odprta do 18. septembra 1982 Razstava študijskih del Marka Dum-pelnika
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
vabi na prvenstvene tekme
V	SOBOTO 11. SEPTEMBRA 1982
Vetrinj šol. - SAK šol. (igrišče Vetrinj)	ob 15.30 uri
V	NEDELJO 12. SEPTEMBRA 1982
NECA mi. - SAK ml. (igrišče NECA)	ob
Žreiec „pod 23" — SAK „pod 23" (igrišče Žrelec) ob Žreiec — SAK (igrišče Žreiec)	ob
Prisrčno vabljeni!
14.15
14.40
16.30
uri
uri
uri
Strokovna šoia za ženske poklice zavoda šolskih sester Šentpe-ter 25, 9184 Šentjakob v Rožu	Tel. št. 0 42 53 / 343
OBJAVA
Na STROKOVNI ŠOLI ZA ŽENSKE POKLICE v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu bodo dodatni
jesenski sprejemni izpiti za 1. razred strokovne šole za vse tiste, ki se doslej za vstop še niso mogle odločiti,
dne 13. septembra 1982, ob 9.30 uri.
S seboj prinesite zaključno spričevalo in pisalne potrebščine. Možen je tudi še vpis v ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO.
Vodstvo šole
10. september 1982	VESTMIK
Štev. 36 (2087 - 3
Utrinki izleta v bolnico Franjo
Iz sivo-meglenega jutra, se pogostoma poraja )ep, sončen dan. Skupina <4-ih tjudi, nas je namenjena v biižino Totmina, kjer bi si radi ogledali nekdanjo partizansko boinico Franjo. Preko Trbiža in Predita se poiagoma spuščamo v doiino Soče. Mimogrede se ustavimo v Kobaridu ob spomeniku goričkega siavčka, si ogiedamo nekoiiko okoiico in že drvi avto naprej proti Toiminu. Od tam še dobrih 30 km in že se bližamo Cerknem. Še nekaj minut in dospeti smo na citj.
Urnih nog se podamo proti bližnji ^otesid in že po nekaj sto metrov nas in desno objamejo visoke, strme Pečine. Ob vznožju teh, se vije giasno
Žuboreči potok med skatovjem, ki ne-^ote spominja na brezskrbno otroško Obijanje. Steza se poiagoma pričenja
vzpenjati navzgor in ponekod se kam-stene naravnost grozeče pribli-Zujejo obiskovaicu, kakor, da bi ho-Zpe zaustaviti njegovo pot. Ta pa pe-^ kljub vsemu vztrajno naprej, na-Pzuj v kamniti iabirint. Pred ozkim Mostičem, ki je speijan čez giobok Prepad, je majhen zastoj — nekaj obiskovalcev se vrača od zgoraj. Kot za-urano se mi upirajo oči v smaragdno zeieno vodovje tam spodaj in ne-pudoma se mi dozdeva, da siišim med Unienjem pridušeno ječanje in v du-"U gtprt^rr.	postave, ki na
. gledam skručene postave, ki bornih nosiinicah prenašajo ranjene tovariše v sotesko. Težko a previdno ^ pomika ta žaiostna procesija, deio-tpu do koien v vodi, da ne bi zapu-?uia za seboj tudi ne najmanjše sledi. **zzta kapija iz previsne skate prežeto te podobe izpred mojih oči — na-Ptej, po spotzki stezi vodi korak. Šu-
menje postaja močnejše — nekaj metrov pada voda po gladkem kamenju in se spodaj zbira v penečem kottu. Spominska plošča na nekem kamnu je posvečena borcu, ki je tukaj nesrečno zdrsnit in utonit. Po nekaj korakih natetiš na ploščo; le-ta pripoveduje kratko zgodovino bolnice Franje, kjer so zdraviti predvsem težke ranjence od konca teta 1943 pa vse do osvoboditve. Kmatu nato zagtedaš pred seboj leseno barako, ki je stisnjena ob skalnato pečino — soba za ranjence z bunkerja. Vstopiš z mešanimi občutki.. . Nekaj enonadstropnih pogradov, postlanih z dokaj preprosto odejo, na stenah nekaj poble-delih slik, že slabo čitljiva parola: „vsi pod orožje!"... Znajdeš se v drugi baraki — izolirnica, piše nad vhodom — ista podoba, le lesene stene so obložene z belim papirjem. Sledi operacijski oddelek. Različno kirurško orodje leži na mizi, v dokaj navadnih vitrinah stekleničke, zavojčki, gaza, nekaj povojev; ob steni različne bandaže, primitivne bergle, preprost umivalnik v kotu, prtena brisača na steni — no, in jasnoda ope-
Na smrt obsojeni se srečavajo
V nedeljo 5. septembra je btlo v ^elu pri Žirovnici prijateljsko srednje gorenjskih in koroških parti-^nov, katerega se je s Koroškega ^eležila večja skupina pripadniku Zveze koroških partizanov s j^edsednikom Janezom VVuttejem-kcom na čelu. Srečanje je organi-^al odbor koroških partizanov pri občinskem odboru ZZB NOV Jevnice.
Med govorniki je bil tudi pred-kdnik ZKP Janez Wutte-Luc, ki je Pozdravil zbrane bivše partizane in P°udaril, da je treba očuvati tradi-0'jo NOB, jo prenesti na mlajšo Heneracijo in preko nje našim za-Osnicem. Srečanje je bilo poveza-0° tudi s kulturnim programom, v Okviru katerega je pel pevski zbor Partizanske borbene pesmi.
Iz Sela so se bivši borci podali dolino Završnice in v Titovo vas, klor je bilo partizansko zatočišče Pozimi 1944/45. Bivši partizani so Pripovedovali, kakšne borbene ak-ojie so bile izvedene in kakšno je 'lo življenje v tej vasi oziroma taborišču.
Vsekakor so takšna srečanja potrebna in koristna, da ne pridejo v pozabo junaška dejanja malega naroda proti ogromni premoči fašistične mašinerije.
V soboto 4. septembra pa so se na Obirskem pri Elčiji — Angeli Karničar, nekdanji trpinki koncentracijskega taborišča Ravensbruck iz bloka 17, srečale nekdanje pripornice in obujale spomine na tiste strašne čase, ko so trpele in umirale v tem zloglasnem taborišču smrti. Zbrane pripornice iz Koroške in sosednje Slovenije je pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Ob tej priložnosti jih je seznanil z borbo koroških Slovencev v času narodnoosvobodilnega boja in z borbo našega ljudstva za narodni obstoj, to je z bojem za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Prihodnje srečanje bivših pripornic iz Ravensbrucka bo v Mežiški dolini.
racijska miza — s primitivno mehanizacijo opremljeno železno ležišče. Stopiš čez naslednji prag — je to zdravniška soba in tudi laiku je ni težko opisati. V predalih stekleničke in nekaj zabojev, nekaj preprostega zdravniškega orodja, na mizi koledar za leto 1944, obligatni umivalnik z brisačo, nekaj medicinske literature, par slik na stenah in že smo pri kraju. V sosedni baraki je rentgen — neverjetno; pravi rentgen, naprej kuhinja, jedilnica, sobe za ranjence, soba osebja, kopalnica, pralnica invalidski dom, preprosta električna centrala in, in . ..
Preveč je vtisov naenkrat, preveč, da bi jih mogli možgani v tem hipu prebaviti. In, ko stopam zamišljen navzgor proti gornjemu bunkerju mi begajo misli preko barak pod menoj . .. Kaj vse se je le dogajalo med temi štirimi stenami? Epopejo bi bilo mogoče napisati o trpljenju, o herojstvu, o obupu, o požrtvovalnosti, o malodušju, o tovarištvu — vse to se je odigravalo v tej soteski ob šumenju potoka v tistih krvavih, trpljenjapol-nih letih.
V duhu gledam mlado ženo najboljših let, ki se v belem ogrinjalu sklanja nad umirajočim borcem, mu briše potne srage z vročičnega čela in mu tiho, z materinsko ljubeznijo šepeta bodrilne besede, besede tolažbe, mu govori o lepšem svetu, v svetlejši bodočnosti... In, ko uboga človeška kreatura, tam, na okornem ležišču izdihne, jo vsakokrat pretrese do srca, skrita solza se utrga iz oči, toda že v naslednjem hipu pristopi s stisnjenimi zobmi k naslednji postelji in njen glas je zopet nežen in mehak, kakor glas matere, ki je ena sama ljubezen. Trd, pretrd je bil čas, da bi si mogla zjokati bolest iz svojega srca, zavreči je bilo treba vsako sentimentalnost v tej grozni vihri. Strmim v penečo se vodo pod menoj a misli mi krožijo tam nekje po barakah in neka globoka hvaležnost mi privre iz srca — čutim silovito potrebo, da se poklonim vsem tem znanim in neznanim junakom, ki so šli v pekel zato, da mi danes lahko v miru in svobodi živimo.
Z nepozabnimi vstisi smo se ob večeru vračali na naša domovja.
F. Č.
ČESTITAMO
Preteklo nedeljo sta si v Bilčovsu obljubila zvestobo na skupni življenjski poti Irena Valentini: iz Potoka in Gregor Reichmann iz Želuč. Mlademu paru čestitamo in jima želimo veliko sreče in zadovoljstva.
ČESTITAMO
Metki in Teodorju Domeju iz Celovca se je rodil sin Gregor.
To in ono iz planinstva
Pred nedavnim je prišlo do nenavadne stave med vodjem Avstrijskega tujskoprometnega oddelka v Frankfurtu dr. Klementom in znanim ekstremnim avstrijskim alpinistom Petrom Habelerjem. Habeler je trdil, da je možno v 24 urah napraviti iz Frankfurta gorsko turo na GroRglock-ner in nazaj, kar pa mu je dr. Klement oporekal. No in tako je prišlo do stave.
Stavo je Habeler dobil in poleg tega še postavil rekord najhitrejšega vzpona na Glockner, ki ga je preko Stiidlovega grebena izvedel v 2.25 uri, za ves vzpon in povratek (Luck-nerhaus — Glockner — Adlersruhe — Lucknerhaus) pa je porabil 3.45 ure.
Ker je dr. Klement stavo zgubil (zaradi tega se ni prav nič jezil), bo moral — tako se glasi stava — v Frankfurtu enkrat hoditi pol dneva
to, ko slovenski planinci obhajajo 90-letnico svojega organiziranega delovanja, bo izredno lepo izhodišče za planinske ture poleti in turno smučanje pozimi v Kaninovi skupini. Predvidoma bo postojanka imela 80 ležišč in 80 sedežev v jedilnici.
Prav tako bodo drugo leto za obletnico Planinske zveze Slovenije otvorili planinske postojanke ob Krnskih jezerih (okrog 1400 m). Otvoritev teh planinskih zgradb ni le velika pridobitev za planince; marveč tudi prepričljiv dokaz njihove požrtvovalnosti.
&
Slovensko planinsko postojanko ,,Kočo nad Arihovo pečjo" na Bleščeči je zelo obiskana izletniška točka. Tako so v soboto zvečer obiskali naše planince na Bleščeči planinci iz Vitanj na Štajerskem, ki so bili na izletu po Koroškem. Pot jih je vodila
po mestu z reklamnima tablama obešenima na prsih in hrbtu.
Še v informacijo. Za vzpon preko Stiidlovega grebena na Grolšglockner se rabi 5.5 do 6 ur hoje, Habeler pa je za to pot rabil samo 2.25 ure. Neverjetno kaj vse vzdrži iztreniran človek.
e
Kot smo že poročali v našem listu, obstoja v državi Nepal v pogorju Himalaje alpinistična šola za domače planince oziroma šerpe. V tej šoli, ki so jo pred leti zgradili Jugoslovani, inštruirajo tamkajšnje domačine za gorske vodnike poleg jugoslova-nov tudi inštruktorji iz drugih držav. Pred dvema tednoma sta v Nepal odpotovala dva inštruktorja Bojan Pollak iz Kamnika in Andrej Štremfelj iz Kranja. Predvidoma se bosta vrnila 5. oktobra. Takrat bomo od njih lahko zvedeli, katere države so še realizirale obljube, da bodo poslale svoje inštruktorje v to šolo.
*
Eno najvišjih gradbišč poleg Kredarice, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, je gradnja planinske postojanke „Petra Skalarja" na območju Kanina v Zahodnih Julijskih Alpah. Koča stoji pod Konjcem na 2350 m višine. Nova koča, ki bo dograjena in otvorjena prihodnje le-
najprej na Višarje, na povratku pa so obiskali še Bleščečo in naredili piknik. Povabili so tudi naše planince na jedačo in pijačo ter popestrili večer s prijetnim petjem. Bila je prisrčna družabnost, ki je trajala pozno v noč. Naslednjega dne pa se je večina Vitanjčanov podala na Jepo, kamor jih je spremljal predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, Lubo Urbajs.
Istega dne v nedeljo pa je Slovensko prosvetno društvo „Rož" iz Šentjakoba vabilo na izlet na Bleščečo, katerega se je udeležilo veliko število šentjakobskih prosvetašev, ki so prav tako prinesli s seboj jedačo in pijačo ter v veseli družabnosti pekli čevapčiče in pa seveda tudi peli. Bila je prijetna skoraj prevroča nedelja polna veselja in radosti. Od Komnice do Gračenice je odmevala lepa slovenska pesem. Tudi dirigent šentjakobskega mešanega pevskega zbora „Rož" Laj-ko Milisavljevič z ženo Nevo se je udeležil izleta oziroma piknika in še mimogrede v južni steni Komnice našel nov prehod (oba sta navdušena gornika) na ta lepi razgledni vrh. Planinstvo in kultura sta si zlasti na Koroškem zelo blizu — v Rožu je skoraj vsak prosvetaš organiziran planinec — tako da je slovenska planinska koča na Bleščeči tudi njihov skupni dom.
Janko Kersnik
AGITATOR
Notar ga prehiti z vprašanjem: ..Kateri zet? Mi ne ^Sfrio ničesar."
„1, po trgu se govori tako! Tisti gizdavi Ruda je baje ^hogokrat gon na Drenovem in ljudje ugibljejo, da ni ^3man tamkaj. Pravijo, da je že zaročen."
„Oh, klepetanje starih bab!" deje Koprivec, katerega 13 jezilo, da Boleta ni bilo.
..Mogoče, a vsekako je čudno, da graščaka ni bilo Stikaj," ugovarja učitelj.
..Odpotoval je menda za nekaj dni," reče Koren, ako-^av sam tega ni verjel. ..Sedaj pa, gospodje, treba, da ^3 organiziramo. Ako vam je po volji, snidemo se še nocoj, 33 se dogovorimo, kako nam bo postopati. Dovolj nas je, ^0 smo energični, dovolj, da vso nasprotno tolpo spravijo v beg. Shoda menda ne bo več in zato je treba le de-3ti in agitirati ne vse kriplje. Osrednji odbor bo postavil jsdena, to je sedaj skoraj gotovo; za to bo že gospod ooton skrbel — a mi se ne vdamo — nikdar ne, mi ne ma-^3rno kruhoborcev, polovičarjev, naš kandidat je odtočno Narodni doktor Hrast." Koren je stal sredi družbe, vihtel ^oj klobuk ter govori) strastno in naglo.
..Živio Hrast!" klicali so drugi.
Določili so večerno uro, da se snidejo zopet, in po-3m jih zapusti kocipient.
Napotil se je domov, a potem se zopet premislil in ^eni! ven iz trga.
„Kaj, ko bi šel na Drenovo? Povoda imam dovolj —
volivski shod in — saj so me večkrat vabili! In morebiti vendar enkrat pozvem resnico o Rudi in o — njej?"
Odločil se je naglo in zavil na stezo, ki je po bližnjici skozi gozd držala proti Boletovemu gradišču.
SEDMO POGLAVJE
Rude ni bilo pri shodu borjanskih volilcev. Vedel je že prej, da bode tam dovolj pristašev one stranke, kateri se je prišteval sam, da opravijo tudi brez njega. Poleg tega se mu ni zdelo umestno, riniti preveč v javnost tam, kjer ni šlo v prvi vrsti za njegovo osebo. A vse to bi mu končno vendar ne bilo branilo, pokazati se med tržani volilci, ko bi ga ne bil prevzet popolnoma še tretji, recimo glavni in najmerodajnejši ozir. Ugibal je namreč, da bodo nocoj dame na Drenovem same doma. Graščak je bi! v istini zjutraj odpotoval zaradi nujnih opravkov in Meden in Hrast, katera sta s svojima ženama prihajala ob prostih dnevih k Boletovim, bila sta danes prisotna pri shodu; drugi obiskovalci pa so redkokrat prihajali na Drenovo, zlasti tedaj še ne, ko je bilo pomladansko vreme še tako izpre-menljivo.
Koncipist pa je imel svoje namene. Po oni predpustni zabavi pri Medenovih zanemaril je bi) Boletove ter zahajal mnogokrat ob prostih urah na bližnji gradič, kjer je kraljevala gospa Elza. Samosvestna gizdavost ga je vodila tja in domišljal si je, da ljubeznivost, s katero ga je sprejemala Medenovka, ni več običajna, ampak da velja te njegovi zmagoviti osebi. In ob prvi priliki — kdo ve, je li koketna žena ni sama pospešila — predrzni! se je tudi stopiti korak naprej z ognjeno izjavo, da mu ni moči živeti brez nje; a sreča mu ni bila ugodna. Elza se mu je na glas smejala in le nenadni prihod gospoda Medena je rešil tedaj koncipista iz silne zadrege. Uvide! je, da — naj govore o Elz), kar hote — on vendar ni poklican, igra-
ti večje vloge ž njo ali poleg nje, in z ono lahkoživostjo, katera je lastna z nesramnostjo vred vsem ljudem njegove baže, pozabil je naglo ta polom. A domisli! se je sedaj zopet Boletove Milice in jel zahajati pogostoma na Drenovo. Tam so ga sprejemali veselo in gostoljubno kakor vsakega znanca: da bi bil on več nega samo znanec, tega si navzlic najboljši volji ni mogel domišljati, a mladi mož je hrepenel dalje. Tam pri Medenovki ga je vabila prej sama gizdavost, a tu pri Boletovih se ji je pridružila še umazana misel, da bode Milica bogata nevesta. Nežnost ljubeznive deklice pa mu je vzbujala še druga čutila, o katerih si je časih trdi), da pomenjajo ljubezen. Gosti pohodi na Drenovem in samosvestno vedenje njegovo, kadar je bil govor o Boletovih, povzročalo je mnogo klepetanja v trgu, in tako je prišlo, da so ga lahkoverni tržani smatrali Miličinim zaročencem, ko v ožjih krogih nihče niti mislil ni na tako razmero. Koncipistu so donele sicer mnogokrat enake opazke na uho in ne smemo trditi, da bi mu bile neprijetne.
Danes popoldne se je bil torej napoti! vnovič na Drenovo v veseli nadi, da bo kolikor mogoče sam z mlado deklico in da se mu morebiti vendar ponudi prilika, odkriti ji svojo ljubezen; o zmagi svoji niti dvojil ni; saj je bila Milica vedno tako prijazna ž njim, in da do sedaj še ni odgovarjala njegovim na pol prikritim izjavam, stavi! je le na račun njene neizkušenosti in dekliške bojazni.
Našel je gospo in hčerko na grajskem vrtu in obe sta ga pozdraviti z odkritim veseljem.
..Nikogar ni danes k nam!" omenila je Boleško. „Ti-sti shod je kriv tega."
„ln vi? Vi se niste hoteli udeležiti?" pristavila je s smehom Milica.
„Ne, ne! To ni za nas vladne. Mi smo nad strankami in, le kadar treba, stopimo v bojne vrste."
Ob začetku šolskega leta
Vn'MZ po vrjt; Jo^ro jrečo,
Jo/zro srečo, JoT-cr pr; J, sreče ž/žco Mr M^;Tcč;o,
2Mvew vo/čp' apePt,
M /-ž ZMarzost 1/zz f ^ZM v s/csf,
M zr^sz/; vsa; z^ g/^vo, e;, z^ ghzzzo, ^r;^Zwo, pMvo, retz:zM, ZMzzzM;czzzM M% č^st,* fo, ve/;^,
to Mg; vgw zM; so/g Jg/
Prgzrze M!grM;e pozg^zte, prgZMe M;grM;e prgZM;'/; JM;', wgJe g/gzziee spoč;'te Mg; po/etM; seM pMst;.-tzste ;gre zM zg^gve, tzste pesw; Mg večer, t;'sto M:or/e, pg ^o^rgve ;M pr;';gte/;s^;' prep/r,-/-o;M zg Mzožg, tg^g stvgrcg Me ve/;g/
Z^g; zgČMe se ;/rggg peserM. č/čeM;gstvo ^g^or /zre J.
Tre^g ;e postgt; reseM, s;cer v g/gvg% /zo MereJ.
Pg ve/;g se Mg%č;'t;,
sg; sgMzo, Mr ZMg, č/ove^ v svetM tew ve/;g/
ZrgveM se ^ot se spo^o^; rMMOgo sMte^g, M;č so/zg,
Mg; se v g/gv; vg/M Me zNoJ;',
ZMgMOst, A; ;o so/g M,
Mg; ro^e vgs Me sr^;;o,
Jg rezg/; ^/opz,
Mg; se s;pe Me z jro/z;';'o,
^o v M;e zogg prz/ef;,
ZM petzce Mg; zzMg,
Mor pr; ZrojM/z ;e Jozrzg.
Pore;,	Jo/zro srečo
vsezM po vrst; vgzzz že/zzM,
;gz Mg zg/ost ;M Mesrečo v šo/s^; ^/op; Me žzvzzM, g če MzMK M; Mg;Po/;e, če gg v so/; Jo/gčgs tre, pr; Je ^ ZMCM; Mg; zzg po/;'e,
MMr g; Jg zgcvete, sg; z po/;e /zJg;', zMCMjg,
Me/zg; MZg/egg ve/;'g.
Tone Pavček
M; po svetzz se goJz, ^g; ;e pgzzzetMo storžt; M; ;'e JoMo zg /zzzJz,
Kukavica in rožmarin
Živela je vdova, mnogo let je že temu, ki je imela sina in pastorka. Kakor je prvega ljubila, tako je drugega sovražila. Nalagala mu je najtežja dela. Revež se od zore do mraka ni spočil. Sinčka pa je negovala, kakor da je sam kraljevič. Najboljše grižljaje mu je polagala na krožnik in v najlepše obleke ga je oblačila.
Vendar sta se brata prav po bratovsko ljubila. Ničkolikokrat je ukradel mlajši v kuhinji jedi, da jih je nesel starejšemu, ki je lačen delal na polju. Bolj vdanih bratov ne boš zlahka našel na svetu.
Vdova je premišljevala, kako bi spravila osovraženega pastorka od doma, pa si je zmislila tole:
Nekoč je dala vsakemu od njiju prgišče semenja in ju poslala na polje sejat. „Čigar seme ne bo vzklilo, ta naj ne pride več domov," je rekla, ko ju je porinila pred vrata. Prepričana je bila, da pastorka ne bo več nazaj, saj mu je dala popraženo seme.
Spotoma pa je rekel mlajši brat starejšemu: „Ti, daj, zamenjajva seme! Pa doma ne povej!"
Starejši mu je ugodil in obljubil: „Ne bom!"
Tako se je zgodilo, da je pastorkova setev vzklila. Ko je Ku-ku videl, da njegov po-
sevek ne ozeleni, se je ustrašil materine jeze, pobegnil v hribe in se tam skril.
Kar predstavljajte si, kakšna jeza je popadla vdovo, ko je spoznala, kako so se ji pokvarili računi. Z debelo palico je pretepla pastorka, da je bi! ves črn. „Takoj se zgubi od doma," je kričala, „in ne vrni se brez brata! Če ne, te denem iz kože!"
Fantiček je vsepovsod iskal brata in jokal: Ku-ku, kje si?... Ku-ku, kje si?... Iskal ga je po hribih in dolinah, vendar zaman. Pa ni odnehal. Tedaj so se ga usmilili bogovi in ga spremenili v grahasto ptico, ki je laže letala okoli kakor človek. In ljudje pripovedujejo, da kukavice še dandanes iščejo brata in kličejo: Ku-ku, kje si? Ku-ku, kje si?"
Minila so leta in kukavica je ostarela. Krila je niso več nosila. Tedaj ji je pošlo zadnje upanje, da bo še kdaj našla izgubljenega brata. Zajokala je in jokala tako dolgo, dokler ni izjokala zadnje solze. In ta je bila krvava. Zdrknila je na tla in se razlila v široko rdečo pego. Tedaj je kukavica težko vzdihnila in umrla.
Iz okrvavljene grude pa je zrasla drobna rdeča rožica, ki ji pravimo divji rožmarin.
(Kitajska pravljica)
Tri hčere
Vdova je imela tri hčere. Postarata se je in osiabeia ter si ni mogia siužiti ničesar, da bi se mogia preživijati.
Prvi hčeri se usmiii onemogia mati- Hči reče: „Prav rada bi daia od svojega zasiuž-ka nekoiiko materi, a potem ne ostane meni nič za prihodnost."
Druga hči pravi: „Tudi jaz bi rada pomagata materi, aii odkod naj dobim potem denarja, da si kupim obieko?"
Tretja, najmiajša hči pa reče: „Ko sem biia še majhen otrok in si nisem mogia po* magati prav nič, je skrbeia dobra mati za mene boij kot za sebe. Še misiiia ni na toda bi si kaj prihranita aii kupiia iepe obieke-Zdaj je mati stara in boiehna ter nima nikogar, da bi ji pomaga). Moja doižnost je torej, da sedaj skrbim jaz zanjo, kakor je skrbeia ona za mene."
*++
Bilo je pred davnimi, davnimi časi. Tedaj še ni bi!o našega sonca, ki bi grelo in sijalo, kot sije danes. Ni bilo še meseca, ki bi razsvetljeval noči, in ni bilo še zemlje, na kateri živimo, kjer se igrate. Silno daleč so tisti časi...
Moralo je biti tema kot v rogu, si mislite. Pa ni bilo tako temno. Našega sonca sicer še ni bilo, toda ogromno število drugih sonc je sijalo, kot sijejo še danes zvezde z neba. Naše sonce, zemlja in luna pa so bili tedaj še razpršeni v majčkene delce.
Mnogo je moralo biti teh delcev: vsa zemlja, luna in sonce, pa še druge zvezde — vse je bilo razdrobljeno v ogromno število nevidnih drobcev. In ti majčkeni delčki, ti drobci, so bili tod v vesoljstvu že od nekdaj. Nihče jih ni napravil. Iz česa pa naj bi jih bil napravil? Iz nič? Sami prav dobro veste, da iz nič ni nič. Če hoče mama kruh speči, mora imeti poleg vode in kvasa še moko.
V pravljicah se lahko mizica
pogrne in napolni z dobrotami. V pravljici lahko potrkaš žejen na kamen in priteče iz njega studenčnica. Tako je v pravljicah in samo v pravljicah lahko nastane nekaj iz nič! In tudi samo v pravljicah lahko čarovnica izgine v nič! Zve-
zek, ki vam ni bil všeč, ste uničili. Da, zvezek že in papir tudi, saj je zgorel. Toda, ali je res papir zgorel v nič? Ne! Nastali so različni plini in še nekaj pepela. Ali pepel lahko uničimo? Če ga raztrosimo po travniku, ga res ne vidimo več, toda še vedno obstoja, le naše oko ne vidi več teh majhnih delcev.
Pa pojdimo spet nazaj v tiste davne čase. Neštevilni majčkeni delci so krožili po prostoru in polagoma dobivali obliko ogromne
megle. Ta megla se je čedalje bolj zgoščevala in postajala je čedalje bolj vroča. Čim gostejša je bila, tem bolj vroča je postajala. Hkrati pa se je kar naprej in vedno hitreje vrtela. Tako je polagoma nastala orjaška žareča in svetleča kro-
gla — naše sonce. Dolgo časa je tako naše sonce žarelo in svetilo ter krožilo po vesoljstvu. Nekoč se je od njega odtrgal velikanski del, iz katerega se je med drugim izoblikovala — naša zemlja. V začetku je bila žareča in je svetila kot majhno sonce. Sijala je, se vrtela, krožila kot velika tekoča krogla okoli sonca. Nekoč pa se je odtrgal od nje dobršen kos .. .
Na vrtiljaku ste gotovo že bili. Čim hitreje se je vrtel, tem bolj pošev ste leteli naokrog. Če bi se
O NASTANKU SVETA
verige strgale, bi daleč odletet]* Ali če sukate kamen na vrvi&-veste, da ga bo odneslo tem dalj^ čim hitreje ga vrtite.
Tako je bilo tudi z zemljo. Vr? tela se je z veliko brzino in y nje je odletel velik del, kakor od* nese kamen z vrvice, če ga hitro vrtite. V začetku je bi] ta del, k* je odletel od zemlje, kakor vel'* kanska kaplja. Ko pa se je ta kap* Ija vrtela, je dobila lepo okroglo obliko in odslej je spremljala zet!** ljo; to je bila luna.
Takrat je tudi luna svetila kot sonce. Ker pa je bila majhna, se f kar kmalu ohladila, strdila in p°' temnela. Tudi naša zemlja se je P°* lagoma ohlajevala in dobila je trdno skorjo.
Le orjaško sonce se še ni shta* dilo in nam sije, nas greje in nad* prinaša pomlad. Veliko ima še toplote in svetlobe v sebi ta velikanska žareča krogla, iz katere je nekoč nastala tudi naša zemlja.
AMtOM Po/eMec
„ln kdaj je treba?" vpraša z malicioznim naglasom deklica.
„No, kadar vlada hoče!" deje naivno koncipist.
„Torej kadar vam zapovedo od zgoraj? Ubogi vladni gospodje!"
Glasen smeh jo je posilil.
„Vi ste danes prav dobre volje, gospodična!"
„Samo zato, ker se ne bavim s politiko. A nekaj me vendar zanima, škoda, da se niste udeležili današnjega shoda, potem ..."
„Potem bi ne mogel biti tu in vi bi ne imeli toliko zabave, kakor jo imate! Ni li res tako?"
„Vedite gospod Ruda," oglasi se Boleška, ..govorili sva že mnogo o današnjem shodu in o naših znancih kandidatih in zato sva jako radovedni, kako bo danes. Kdo bo prodrl, kdo propal?"
„Ako ukazujete, milostiva, vrnem se takoj v trg in zvečer vam prinesem natančno poročilo!"
..Nikakor ne! Tako sem mislila. Zvedeli bomo vse, če ne nocoj, pa jutri. A sedaj ostanite pri nas!"
„Tu morate ostati! in povejte nam kaj drugega novega Iz trga!" šali se Milica.
„To pa ni mogoče! Prva in zadnja beseda tam tiče se volitve! Vse drugo je ponehalo."
„Niste li bili pred malo dnevi v mestu?" de Boleška.
„Bil! Toda tudi v mestu se je vse življenje, socialno življenje, predrugačilo, nego je bil pred meseci. Najprijetneje je sedaj še na deželi."
„Ste se li že navadili Borja?" vpraša Milica.
„Oh, kaj bi se ga ne! Pa ker imamo še tako ljubeznivo soseščino!"
„Katero tudi radi zanemarjamo ...!"
„Tega ne smete trditi; a če sem pač kriv greha..."
„Potem naj vam bode danes odpuščeno, ko se žrtvu-
jete ter zanemarjate državljanske svoje dolžnosti, da le nas zabavate."
„Mi!ica, ti si poredna!" omenja mati, kateri je bil mladi mož vidno povšeči.
„Oh, gospod koncipist me že pozna in on sam trdi, da mu je ljubo, ako se časih malo zabavljivo razgovar-java."
„Ker se v takem položaju vedno spominjam znane prislovice!"
„ Katere?" vpraša naglo deklica.
„Da tiči za takim zbadanjem vedno — prijateljstvo!" odgovori oni z afektiranim priklonom.
„Le glejte, da se ne zmotite!" smeje se Milica.
A malo potem je postala resnejša. —
V lahkem pogovoru so jim tekle ure, in ker je bilo vreme gorko, ukazala je Boleška pripraviti mizo za popol-danico na vrtu. Pozneje pa je šla Milica s koncipistom na kratek sprehod okrog grajskega ribnjaka. Ta je bil v dolinici za vrtom in od treh strani ga je objemal krasen bukov gozd, katerega sočnato zelenje je jasno odsevalo iz mirne vode.
„Ste li navajeni veslati?" vpraša deklica svojega spremljevalca, kazoča na lep, nov čolnič, ki je bil ob kraju privezan.
„Oh, da! To je lepo! Čolnič ste šele sedaj napravili."
..Prosila sem tako dolgo, da so ga papa omislili. A jaz tudi že nekoliko veslam."
Sedeta v čoln drug drugemu nasproti in Ruda pogumno odrine od kraja. Ribnjak ni bil majhen in jako globok po sredi, kjer se navzlic čistoti vode ni videlo do dna. Ob krajih so švigale velike ščuke pod nizko vrbovje, debeloglavi karpi pa so leno plavali prav na površju; bukovje nad bregom so zlatili večerni sončni žarki in tam v vrhu velike jagnedi, stoječe v vrtni meji, je žvižgal cikovec svo-
jo melodiozno pesem, da se je glasno razlegala od brega do brega.
„Kako lepo je nocoj!" šepnila je deklica polglasno in zrla za ptičkom, ki se je venomer žgoleč gugal na vrhovni jagnjedovi vejici.
„Lepo je, krasno!" ponovil je koncipist; a njemu ni bilo mnogo do te lepote, do sončnih žarkov ali do ptičjega petja; njega je navdajala le misel, da se morebiti sedaj bliža prilika, ko bode mogel razodeti deklici svoja čutila-svojo — ljubezen.
„Sedaj ali pa nikoli!" ponovil si je v mislih, da se ohrabri.
Čolnič je plaval sedaj za krajem v polmračni senc' košatih bukovih vej, ki so mlele daleč nad vodo; breg bil tam gosto zaraščen, med grmovjem pa se je vila ozka stezica, bližnjica med Borjem in Drenovim, katere se ja redkokrat kdo posluževal.
Milica je še vedno, vsa navzeta te mirne, večerna lepote, molče zrla predse, koncipist pa je položil vesio čez čolnova roba in pustil, da se je zibal čolnič sam, kakor ga je zaganjal lahni vetrič.
Mladi mož je bil v zadregi in ni vedel, kako bi pri^' pogovor, da bi ga zasukal potem na pravo stran.
,,Oh, kaj bom iskal ovinkov!" dejal je sam v sebi id takoj potem, kakor plavač, ki mora z visokega odra skočiti v vodo, s trenutno hrabrostjo nagnil se naprej in šepnil tako ljubeznivo, kakor mu je bilo moči: ..Gospodiča Milica!"
Deklica se je začudena ozrla vanj.
..Gospodičnk Milica!" ponovil je koncipist pogumneje kajti z rastočim mrakom vred rastla mu je tudi hrabros*-
Nasprotno pa se je deklice loti! lahek nemir.
„Česa želite?" vprašala je naglo. „A!i nečete več veslati?"	r /zrzTzoJMŽz' Ifevz/M

Vtisi z letošnjega potovanja naših maturantov po Jugoslaviji
^ času od 23. do 31. avgusta 1982 lo tudi za nakupe in za okusno tur-bi]; maturantje obeh osmih raz- ško kavo.
Na poti v Dubrovnik smo se kratko
tedov slovenske gimnazije v Ceiovcu gostje SR Siovenije na maturitet-potovanju po Jugosiaviji. Strokovno vodstvo sta prevzeta univ. Prof. dr. Viadimir Ktemenčič in mag.
ustaviti v Mostarju, menda najbotj vročem mestu Jugostavije, kjer ko-
cijanova patača iz 4. stoletja po našem štetju.
V Sptitu smo se dokončno posloviti od morja in nadaljevati pot v notranjost kraškega sveta. To območ-
rajžni domačini za nekaj dinarjev jo ima zelo slabe pogoje za gospodar-skačejo s čudovitega starega mostu stvo in turizem, zato je tudi nerazvito
Anton Gosar, spremljali pa so nas se y vodo. Čim bolj smo se bližali dal- revno. Kakih 80 km pred Bihacem Prof- Kampuš z možem, mag. Doli- matinski obali, morju in Dubrovniku, ?rno so ustavili še v Titovem Drvar-"ar in novinar RTV Kos.	tem bolj se je stopnjevala nestrpnost ju- Videli smo votlino, v kateri je
Devet nepozabnih dni smo doži- v avtobusu. Lepota Dubrovnika — prebival nekaj časa Tito s svojim šta-^1*!. ko ,mQ prepotovali najlepše po- predvsem odlično ohranjeno staro ob- bom; zaradi napada nemških padal-krajine Jugoslavije, občudovali zna- zidje — nas je prevzela. Zvečer smo cev leta 1944 so se morali umakniti.
frenitosti in se za nekaj časa ustavili odkrivali ogromni kompleks našega Dokumenti in slike v tamkajšnjem Sč v Tu.)___:)... Ji. L:.: -L)___ i..i________ i. —.t	v. . -< - -	_____________
Dubrovniku, da bi
...........ob kopa- luksuznega hotela s številnimi trgo
ju odpočili od dolge vožnje in pre- vinami in slaščičarnami; pa tudi ple
utih noči.	sišče in zares odlična glasba sta nas ji- To je bilo na našem potovanju tu
muzeju spominjajo na tisti čas. Prenočili smo v Bihaču ob hrvaški me-
Prvi dan je bil nekoliko napornejši navdušila. Ogledu mesta smo name-kradi več sto kilometrov dolge vož- niti petkov dopoldan. Zaradi ugod-y iz Celovca do Beograda. V Ljub- ne lege in izhoda na morje je Du-.Rni sta pristopila prof. Klemenčič brovnik že v zgodovini imel pred-t" mag. Gosar, izkušena vodiča, ki vsem trgovsko funkcijo. Tako je me-^ več let spremljata skupine naših sto kmalu obogatelo, zgradili so trd-j**kturantov na teh tradicionalnih pokanjih. Med potjo smo si v Novem ")estu ogledali tovarno farmacevtskih Proizvodov „Krka". Gostitelji so ?km na kratko opisali delovanje podrtja. nas seznanili s sistemom samo-
Pravljanja in za zaključek povabili kosilo, kjer je vsak prejel tudi Majhno darilo — vrečko z izdelki tovarne.
.Pretresljiv in nepozaben je bil ptsk nekdanjega koncentracijskega aborišča Jasenovac ob reki Savi, 0 km od Zagreba. Jasenovac ime-Ujejo tudi „grobišče Jugoslavije", saj ° v njem fašisti in njihovi ustaški Pomagači zverinsko ubili okoli 70.000 ipdi, večinoma Srbov in Hrvatov.
, .f^aslednji dan smo si v dopoldan-urah ogledali Beograd, glavno . esto Jugoslavije in hkrati upravno ^.gospodarsko središče republike Sr-Jje. Obiskali smo grobnico Josipa , roza Tita — „Hišo cvetja" sredi Ojnih vrtov in parkov. V bližini je Stm dvor, rezidenca predsednika .^RJ- Čudovita panorama Beograda
Tudi ietos so biii maturanti siovenske gimnazije v Ceiovcu na tradicionainem potovanju po Jugosiaviji, kjer so videti in spoznati marsikaj zanimivega ter se vrniii poini ie-pih vtisov. O svojih vtisih na tetošnjem izietu piše tudi Sonja Koiich, katere prispevek objavijamo v ceioti.
Uredništvo
di zadnje mesto s številčno močnim muslimanskim prebivalstvom.
Predzadnji dan potovanja smo obiskali Plitvička jezera, kjer se ob reki Korani razprostira približno 50 km dolgi Plitvički narodni park, največji v Jugoslaviji. Le delno je odprt za turiste, ogromne površine pa so zaščitene in v neoskrunjenih pragozdovih so se naselili volkovi in medvedi. Ogledali smo si prekrasna naravna čuda, slapove, modrozelen-kasta jezera in votline.
Nadaljevali smo pot skozi Belo krajino in njeno središče Metliko, ki je znana po svoji tekstilni industriji, ter naprej po dolini reke Kolpe. Menda je to najlepša jugoslovanska reka; voda je zelo čista in je zato tam tudi polno kopalcev. Vozili smo se ob reki Krki skozi slikovito pokrajino, ki je rodila mnogo slovenskih likovnih in besednih ustvarjalcev, kot so Župančič, Jakac, Levstik, Trubar, Jurčič, Adamič in drugi. Ustavili smo se na Muljavi in obiskali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Na večer pa smo prispeli v Ljubljano — na žalost zadnjo postajo našega potovanja.
Med ogledom mesta smo videli med drugim novi univerzitetni cen-
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
njave za obrambo, vodovod, kanalizacijo in lazaret. Danes imenujejo Dubrovnik prestolnico jugoslovanskega turizma in ta vzdevek gotovo zasluži. Ogledovali smo si bogate muzeje, samostane ter mogočne trdnjave. Popoldne kakor tudi naslednji
" v-",-"—j—"	dan pa smo uživali pri kopanju in ervBezigradu,T,v.h,najvecj.ljub-
nam je nudda s trdnjave Kalemeg- sončenju, medtem ko so večeri kaj	L.tostro, ter štev,1-
„ v kateri je vojni muzej, ki priča hitro minili ob plesu in zabavi.	kulturne znamenitosti, povabili pa
- zgodovini jugoslovanskih narodov	.
^narodnosti.	Skoraj melanholično je bilo v ne-
popoldan nas je povabil naš ko- ^'i° zjutraj slovo od morja in kras-rojak in sedanji kulturni ataše	Dubrovnika. Pred nami je bila
avstrijskem poslaništvu v Beogra-	500 km dolga vožnja — do
Pripovedoval nam je o svojem Bihača. Vozili smo se po znani ma- ------------,------------- ----n--------t-"
animivem delu, nakar nas je sprejel	gistrali tik ob dalmatinski obali. Za	tovanja slovenskih maturantov	iz Ko-
"di poslanik Lienhart. V prisrčnem	^akarsko, kjer smo se kratko usta-	roške. Za zaključek	pa	je	bil	še	spre-
aduŠju smo zapeli venček slovenskih	N značilen razvoj iz prvotno jem pri avstrijskem generalnem kon-
Pesmi ter se ob jedi in pijači prav	agrarne pokrajine v industrij- zulu dr. Georgu Weissu.
"P° domače" pomenili. Zvečer pa in turistično središče. Naslednji Dnevi potovanja po Jugoslaviji so Še obiskali pionirsko naselje bli-	P°stanek je bil v Splitu, „vrtu Jugo-	bili gotovo za vsal
,U Beograda, kjer smo slišali marši-	slavije", saj se domačini večinoma ba-	pozabno doživetje
zanimivega o delu in pomenu	v'j° s poljedelstvom in vrtnarstvom,	ložnost, spoznati
„S!ovenski vestnik" je redno poroča! o domu, ki ga v Ceiovcu gradi Stovensko šoisko društvo za dijaško in vajeniško miadino ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi sioven-skimi na Koroškem po obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem živtjenju. Dom bo siužii mtadini, ki se v Ceiovcu šoia oziroma usposabija za pokiic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva ceiotne siovenske narodne skupnosti, je Siovensko šoisko društvo pri-praviio akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju deta visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primef soiidarnostne samopomoči, ki se je že toiikokrat pokazaia in tudi rodiia trajne sadove.
Tudi tokrat objavijamo imena darovaicev in se vsem, imenovanim in tudi neimenovanim, iskreno zahvaijujemo za izkazano pomoč. Obenem pa jih stavimo za zgied vsem drugim, da prav tako po svojih možnostih podprejo naše skupno prizadevanje.
Siovensko šoisko društvo
Za gradnjo doma so prispevali: udeleženci spominskega pohoda („Po Domnovih poteh" na Komelj (Gnamuš Franc, Hanin Vanč, Karničenk Milka, Kleb Edvard, Kolenik Lipej, Mlačnik Franc, Mlačnik Valentin, Močnik, Novak Danilo, Šipek Ida, Urank Johan, Vožič Martin, dipl. inž. Feliks Wieser, neimenovani), 1.100 šil.; Turk Joži, 280 šil.; Picej Stanislav, Šentprimož, 1.000 šil.; Karničar Toni, Obirsko, 100 šil.; uslužbenci tiskarne „Drava", Podljubelj, 1.000 šil.; Lapuš Florjan, Bistrica v Rožu, 100 šil.
so nas tudi v impozantno novo poslopje RTV Ljubljana. Poslovilno kosilo v hotelu Bellevue nam je priredil republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno vzgojo, ki je že dvajsetič finančno omogočil taka po-
starega
Pionirske organizacije.
Naslednjega dne je bil cilj našega
Sarajevo, glavno mesto re-olike Bosne in Hercegovine. Pot ,3s je vodila ob reki Moravi mimo iru	velja za središče tobačne
^ ustrije, v Titovo Užice. Okrog tega ^sta je bilo med zadnjo vojno pr-osvobojeno ozemlje Jugoslavije, ku'	od Srbije, kjer primanj-
Je lesa, je Bosna in Hercegovina ^ o gozdnata, sicer pa prevladuje fski svet. Kosili smo v vojaškem ^elu na planini Tara, visoki 1600 ^ etrov, od koder smo lahko uživali -Jasen razgled. V lepi gorski pokra-pj*' lezi ob reki Drini mesto Višeta, znano zaradi 600 let ^skega mostu čez Drino.
prihodnjih .im,kih .liliji	J
iger, kt bodo leta 1984. To ne- ...................
^°hko orientalsko mesto s številnimi ?7arji in minareti (—molitveni stol-J rrmsbmanov) nas je očaralo. Dolgo se sprehajali po ozkih ulicah m Ogledovali tipične spominčke in Prelepa ročna dela.
Tudi naslednje dopoldne je veljalo Sledu Sarajeva, polmilijonskega me-Lčigar čar je v tem, da se tu me-^ Jo najrazličnejše narodnosti, kultu-e in veroizpovedi. Skoraj polovica rebivalcev je muslimanov. Zato sta odiča omenila tudi nekaj posebno-,' muslimanske vere, kot na primer,
J* ne jedo svinjskega mesa, ne pijejo dem {kohola, dvakrat na dan se obrnje-]' Proti vzhodu klanjajo alahu, poli tega pa polagajo veliko važnost ^osebno čistočo.
^ Aded sarajevske znamenitosti sodi Jjpada tudi tako imenovani Prin-
v Splitu, „vrtu Jugo- bili gotovo za vsakega izmed nas ne-
in enkratna pri-matično deželo in
pa tudi industrija je dobro razvita, njene bisere. In tako smo se polni Ugodno lego v sredini Jugoslovan- prijetnih vtisov spet vrnili domov na skega primorja so izkoristili že stari Koroško. Vsem tistim, ki so nam s Rimljani, ki so zapustili mnogo zgo- skrbno organizacijo in finančno po-dovinskih spomenikov. Najzname- močjo omogočili to čudovito ekskur-nitejši med njimi je prav gotovo zijo, pa velja naša iskrena zahvala, ogromna in dobro ohranjena Diokle-	.Sonja Xo&A
Sporočamo Vam, da proizvajamo, dobavljamo in servisiramo moderne sisteme regulacije za vse vrste ogrevalnih naprav. IMP-METALL-sistemi regulacije omogočajo prihranek energije do 35 odstotkov.
Naš strokovnjak Vam je na razpolago za pomoč pri izbiri moderne in cenene regulacijske avtomatike.
) M P metaH
G. m. b. H.
9184 ŠT. JAKOB V ROŽU
Telefon (0 42 53) 544 - Te!ex 045752
RADiO — TELEViZiJA
A V S T R ! J A 1
?'Pov most, kjer je Gavrilo Princip ^a t9J4 ustrelil avstro-ogrskega pre-.jolonaslednika Ferdinanda. Ogleda-' smo si tudi srbsko pravoslavno ^rkev in nato še bogato okrašeno Zamijo ali mošejo (^muslimansko *^rkev). Nekaj časa pa nam je osta- Poročilo.
PETEK, 10. 9.: 9.00 Poročila
—	9.05 Za predšolske otroke
—	9.50 Ruščina — 10.00 Svet loba na temnem ozadju — 10.50 Umori go spoda ABC — 12.00 Oče in sin — 12.05 „Za
12.15	Zapovedan ra
15.00	Dobri kralj Hen
rik — 15.50 Možje brez živcev — 14.00 Petje in igranje — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Lutkovni lilm — 17.50 Matt In 7enny— 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panop-tikum — 18.50 Mi — 19.00 Slike Iz Avstrije
—	19.50 čas v sliki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Zgodbe Georga Tho-malia — 22.05 Reklama in šport — 25.45 Poročila.
SOBOTA, 11. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10 55 Mi — 11.05 Dopoldanski koncert — 11.25 Arheologija biblije — 11.55 Nočni studio — 15.00 Uredništvo — 15.50 Film (veseloigra) — 17.00 Kdo rokodelči z
nami — 17.50 Zgodba o delfinu ________ 17.55
Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat se
18.25	Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.50 čas v sliki in šport
—	20.15 Igra z zvezdami — 21.50 šport —
evropsko prvenstvo v lahki atletiki — 0.0Q
Poročila.
NEDELIA. H. 9.: 11.00 Ura tiska — 12.00 0
gradnji — 15.15 Kottan pozveduje — 14.45
Cirkuška miš — 17.15 Nils Holgersson ______
17.40	Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Srečanje med živaljo in človekom — 19.00
Slike iz Avstrije — 19.50 čas vsllki in šport
—	20.15 Niče — 22.15 šalom — 22.20 šport —
evropsko prvenstvo v lahki atletiki ___ 0.00
PONEDEUEK, 1!. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi
10.00	V ievo zaviti je lahko nevarno —
10.15	Predmetni pouk: mleko In mlečni izdelki — 10.50 Velika ljubezen grofice Ca-roline — 12.25 Oče in sin — 12.50 Zgodovina fotografije" — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Spoznavanje
nevarnosti — preprečevanje nesreč_U.50
Nekoč je bil . . . človek — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pustolovščina divjina — 18.50Mi — 19.oo Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport —
21.00	„Kje se nahajam?" — 21.05 Profesionalci — 21.55 šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 14. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Angleščina —
10.00	Predmetni pouk: želim si neko žival
10.15	Thornton Witder: Happy jaourney
—	10.50 Film (veseloigra) — 12.00 Oče kla-T°1e — 12.15 Ponedeljski šport — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moda — 18.50 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki
—	20.15 Prizma — 21.00 Panorama — 21.50 Novo od včeraj — 22.55 Poročila.
SREDA, IS. 9.:9.00 Poročila —9.05 Oddaja zmiško — 9.55 Francoščina — 10.05 To je Pariz — 10.55 šepet v postelji — 12.15 Prizma — 15.00 Uredništvo — 17.00 Ujeti kralj — 17.50 Pinocchio — 17.55 otrokom za lahko noč — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije in žužne Tirolske — 19.50 čas v sliki —
20.15	Grobnica s skrivnostno ključavnico —
21.40	šport — 21.55 Poročila.
ČETRTEK, 14. 9.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje
—	10.00 Predmetni pouk: varna pot v šolo
—	10.15 Ogenj in luč — 10.50 Dama s kamelijami — 12.15 Klub seniorjev — 15.00
Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke —
nesreč — 17.50 Pet prijateljev — 17.55 Otrokom za lahko noč— 18.00 TV kuhinja — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v siiki — 20.15 Iz živijenja delavske družine v Pittsburghu — 21.05 HFK predstavlja ..Austrian Airlines" — 21.50 šport — 22.40 Poročila.
ORF - KOROŠKi RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 10. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Zabavne meiodije — Spominjamo se. SOBOTA, 11. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDEUA, 12. 9.: 7.05 Duhovna mise) — Naj pesmica naša dariio vam bo. PONEDEUEK.H. 9.: 14.10 Koroški obzornik
—	iz ijudstva za ijudstvo (o opraviiih, šegah in navadah nekdaj in danes v septembru).
TOREK, 14^9.:9.50LandanderDrau — Dežeia ob Dravi — 14.10 Koroški obzornik
—	Mtadina poje — Otroci, posiušajte! SREDA, IS. 9.: 14.10 Koroški obzornik —
Za oddih in premištjevanje.
ČETRTEK, 16. 9.: 14.10 Koroški obzornik — Giasbeni mojstri.
H		I AVSTRiJA Z
H		PETEK, 10.9.: 17 MO gradnji— 18.00 Galerija— 18.40
Brez nagobčnika — 19.50 čas v siiki — 20.15 Veiike reke — ogtedaio zgo-
dovine — 21.00 Fascinirano odkrivanje —
21.15	Modna revija — 21.20 Poiitika v petek
—	deset pred deseto — 22.20 Bravados — 25.55 Poročita.
SOBOTA, 11. 9.: 14.00 Športno popoidne —
16.15	Mednarodni foiktorni festiva! na Dunaju — 17.00 Dva krat sedem — 17.25 Kdo me hoče — 17.55 Poznate metodijo — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier — 19.50 Čas v siiki
—	19.50 Primer za ijudskega odvetnika —
20.15	Kartuzija v Parmi — 22.20 škriatno-rdeči pirat — 25.55 Sto mojstrskih dei — 0.05 Poročiia.
NEDEUA, 12. 9.: 14.00 športno popoidne
—	17.45 Ogiedni pohod skozi „novo nemško giasbeno sceno" — 18.50 Okay — 19.50 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Atiantic city, USA — 21.55 Marša) iz Cimar-rona — 25.50 Neverjetna družinska zgodba
—	25.55 Sto mojstrskih dei — 25.45 Poročiia.
PONEDEUEK, 15. 9.: 18.00 Perspektive — 18.50 Lou Grant — 19.50 čas v siiki — 20.15 Predmestne zgodbe — 21.00 Kje se nahajam? — 21.00 10 !et Arge A!p — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Najprej matura —
25.40	Poročiia.
TOREK, 14. 9.: 17.45 Predmetni pouk: varna pot v šoto — 18.00 Orientacija — 18.50 Lou Grant — 19.50 čas v siiki — 20.15 S hiaponom na ogtede — 21.05 Datias.
SREDA, 15. 9.: 18.00 Dežeia in ijudje — 18.50 Lou Grat — 19.50 čas v siiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Moja jed z Andrejem — 0.10 Poročiia.
ČETRTEK, 14. 9.: 17.45 Krvi ni neomejeno —
18.00	Po Avstriji — 18.50 Lou Grant — 19.50 čas v siiki — 20.15 Trič, trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
110-letnica nastanka slovenskega in avstrijskega
kmečkega zadružništva
Privlačnost Pliberškega sejma
Petega septembra je poteklo sto deset tet, odkar je bita v Šentjakobu v Rožu ustanovljena „Posojitnica Št. Jakobska v Rožu", prvi sio-venski in avstrijski kmečki denarni zavod.
Ogromno je števito posojitojemaicev, ki jim je Posojitnica s cenenimi posojiii pomagata v minutih 110-ih tetih premostiti gospodarsko stisko, zgraditi domove, urediti ati razširiti gospodarstva. Tudi števito vtagatetjev, ki so Posojitnici zaupati svoje s trudom pridobtjene prihranke, da jih hrani in pomnožuje, je močno narasto.
Letošnja stodesettetnica je gotovo totiko pomembna, da javnosti v obrisih nakažemo dejavnike za ustanovitev „Posojitnice Št. Jakobske v Rožu".
Nakazati pa tudi hočemo, da zgodnji zadružni začetki na južnem Koroškem niso stučajni pojav, temveč izraz južnokoroških posebnosti v gospodarskem, zemijiškopravnem, strukturnem ter potitičnem pogtedu.
SLOVENSKI KMET IN GOSPODARSKA KRIZA
Kmet se je z zemtjiško odvezo leta 1848 znašel mahoma v docela novem gospodarskem položaju. Nove politične in gospodarske razmere so od kmeta zahtevale nov način gospodarjenja. Pred zemljiško odvezo je plačeval svoje obveznosti večinoma v naturalijah, po zemljiški odvezi pa ga je plačevanje odškodnine, davkov in dajatev prisililo k preusmeritvi od naturalnega k denarnemu gospodarjenju. Kmetu ni več zadostovalo producirati za lastne potrebe, primoran je bil pričeti s proizvodnjo za trg. Moral je intenzivirati produkcijski način, opustiti starokopitno in ekstenzivno kolobarjenje in se nagniti k intenzivnejšemu letnemu. Dodatno so nove tržne razmere prisilile kmeta, vnovčevati nove kmetijske izdelke.
Bil je neizkušen v prodaji in nesposoben za uspešno vodenje kmetije. Nesposobnost slovenskega kmeta, uspešno in samostojno voditi kmetijo, je zgodovinsko pogojena, ker je do leta 1772 v južnih predelih dežele prevladovalo nededno zemljiško pravo, po katerem je fevdalec prepuščal kmetu zemljo samo v začasen užitek. Tako se je slovenski kmet nahajal v stalni nesigurnosti, ali mu bo fevdalec prepustil zemljo tudi v prihodnjem letu. Tlaka in visoke dajatve so mu dodatno jemale upanje, da bi z večjim naporom dosegel boljše gospodarsko stanje. Postal je brezbrižen, zgubljal povezavo do zemlje ter postal nesposoben za samostojno gospodarjenje. Tržne razmere so bile neurejene, trg zelo oddaljen in prometne zveze slabe. Vse to je povzročilo, da je kmet svoje s trudom pridobljene izdelke slabo iztrževal. Tako ob času zapadlih davkov in obrokov ni imel dosti denarja na razpolago. Da uide grozeči prisilni dražbi, se je pogostokrat obrnil na vaške ali tržne mogotce, ki so mu posojevali denarje na oderuške obresti.
Neugodna agrarna struktura južne Koroške, z malimi in s srednjimi kmetijami, je pridobitno možnost slovenskega kmeta od vsega začetka omejila. Splošna gospodarska kriza, ki se pojavlja že kmalu po zemljiški odvezi in z njo povezan propad železarske industrije ter gradnja železnice, so kmetu odvzele še do tedaj obstoječe postranske zaslužne možnosti pri prevozništvu.
Zgoraj navedeni vzroki nam nakazujejo, da je slovenski kmet gospodarsko in socialno krizo moral veliko huje doživeti kot nemški sodeželan
Po petih igrah vodi SAK
Z zmago nad celovškim moštvom ASV (2:1) je v petem kolu prevzelo moštvo SAK vodstvo v koroški vzhodni podligi. KAC, ki je bil prej na prvem mestu, je izgubil proti moštvu iz št. Andraža. Zaradi boljšega razmerja golov vodi SAK s sedmimi točkami pred KAC ki ima isto število točk. Nato sledi štiri moštev s šest točkami (VVo)fsberg, Dobria vas, Treibach in Velikovec).
Prihodnjo nedeljo igra moštvo SAK proti Žrelcu ki je SAK-u že vsa leta delal velike težave. Moštvo SAK pa je zelo motivirano in bo skušalo ohraniti svojo vodečo pozicijo, seveda pa se bodo v Zrelcu še posebej potrudili.
SAK „pod 23" - ASV „pod 23" 8:1 SAK m). — Pokrče m).	4:1
SAK šot. - ATUS Borovtje šot. 0:5
na severu. Tako je bila potreba po ustreznih organizacijah, ki bi gospodarsko krizo mogle olajšati, veliko večja.
SLOVENSKO NACIONALNO GIBANJE IN
SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO
Pričetek slovenskega nacionalnega gibanja konec 18. stoletja je pomemben pospeševalni dejavnik za ustanovitev slovenskega zadružništva. Gibanje, ki je začetka zajelo le omejen krog prebivalstva, je s koncem neo-absolutistične dobe doseglo s tabori svoj višek.
Na taborih so poleg političnih zahtev obravnavali tudi socialne in gospodarske probleme ter izražali potrebo po neodvisnosti slovenskega naroda od tujega kapitala. Tam so poslušalce pozvali, da prično ustanavljati hranilnice, zavarovalnice in kmečke zadruge. Zbrana množica z obravnavo gospodarskih problemov sicer ni spoznala funkcionalnosti in strukture zadrug, toda zadoščalo je najprej ljudstvo seznaniti z zadružno idejo in zbuditi potrebo po kapitalni akumulaciji.
Ker je postajala ekonomska kriza neznosna in se je slovenski kmet že v fevdalni dobi usposabljal za vzajem-
Vpisovanje za abiturientski tečaj
V sredo 15. septembra 1982 ob 9. uri je v celovški trgovski akademiji vpisovanje za obisk enoletnega dvojezičnega abiturientskega tečaja. Interesenti morajo prinesti s seboj maturitetno spričevalo. Poleg absolventov slovenske gimnazije so upravičeni obiskovati dvojezični tečaj tudi absolventi drugih gimnazij, ki obvladajo slovenski jezik.
Informirate pa se lahko tudi na Trgovski akademiji I, Kumpfgasse 21, Celovec, telefon 55 7 92.
no delo v zadrugi — skupno rabijenje almende (pašne pravice, steljarjenje itd), skupna obdelava težko dosegljivih odcepkov treh leh —, je bil slovenski kmet za nove ideje, ki bi mogle ekonomsko krizo olajšati, tudi veliko sprejemljivejši kot nemški sodeželan.
SPOZNAVANJE ČEŠKIH „ZALOŽEN"
Že v 18. stoletju in prej so imeli kmetje po čeških vaseh obveznost, del svojih pridelkov „založiti" v skupnih žitnicah in sicer tretjino pridelka štirih žitnih vrst (pšenice, rži, ječmena in ovsa).
Prve posojilnice na Češkem, Moravskem in v Šleziji so bile torej žitne in ne denarne založnice, ki so bile last vseh gruntarjev dotične vasi. To shranjevanje je bilo začetka prostovoljno, pozneje pa ukazano in je do polovice devetnajstega stoletja obdržalo naturalni značaj. Kadar so presegle nabrane količine enoletno potrebo, so začeli preostalo žito tudi posojati na primerne obresti, ki so se sprva poravnale z žitom in šele sčasoma z denarjem. S prehodom od naturalnega gospodarjenja k denarnemu so se iz teh žitnic polagoma izcimili denarni zavodi.
PUBLIKACIJE ZADRUŽNE IDEJE
V SLOVENSKEM TISKU
Leta 1868 je češki narod vabil slovanske narode na slovesnost polaganja temeljnega kamna za gradnjo češkega narodnega gledališča. S slovenske strani se je odzval vabilu kultur-no-politični delavec dr. Jože Vošnjak. V Roudnicah na Češkem je dr. Voš-
njak imel tudi priliko spoznati in proučiti zadružne organizacije, ustroj in delovanje čeških „založen".
Po vrnitvi se je začel zavzemati za to, da bi tudi Slovenci organizirali podobne ustanove — zadruge. V vrsti člankov, ki jih je takoj po vrnitvi priobčil v „Slovenskem narodu" pod naslovom „Učimo se od Čeho-Slova-nov!", je pozival rojake, naj sledijo češkemu zgledu. Dr. Vošnjak je tudi obrazložil delovanje take založne — posojilnice. Za zgledna pravila pa je postavil pravila občinske založne in posojilnice v Karlinovem.
Kot zagovornik zadružne ideje se je dr. Vošnjaku pridružil župnik Božidar Raič, ki je leta 1871 v „Sloven-skem narodu" objavil daljši članek pod naslovom „Naše stališče in udrž-ništvo".
Ker dr. Vošnjak s prvim pozivom ni imel vidnega uspeha, je leta 1872 v ..Slovenskem narodu'" pod naslovom „Založnice in posojilnice" ponovno vzpodbujal k ustanavljanju založen. Ker pa v Mariboru izhajajoči „Slovenski narod" med koroškimi Slovenci ni bil dosti razširjen, objavljeni članki na Koroškem niso dosegli zaželenega odmeva.
Šele v „Koledarčku družbe sv. Mo-hora za prestopno leto 1872", tedaj med našim kmečkim ljudstvom najbolj razširjeni knjigi, je Vošnjak objavil članek pod naslovom „Posojil-nice na pomoč kmečkemu ljudstvu", ki je po vsej verjetnosti dal šentjakobskim rodoljubom merodajno pobudo.
NASTOP DR. VALENTINA JANEŽIČA
Dr. Valentin Janežič se je rodil 16. 10. 1832 v Lešah pri Šentjakobu v Rožu, kot tretji sin kmeta A. Janežiča. V Tereziniu na Češkem je delo-val kot nadpolkovni zdravnik in si je poleti 1872 ob priliki svojega letnega dopusta prizadeval, domačim kmetom pomagati iz gospodarske stiske in sicer z ustanovitvijo češkim založnam ustrezne organizacije.
Dr. Valentin Janežič je v teku svojega delovanja na Češkem spoznal ustroj in delovanje tamkajšnjih založen. Skupno z domačima duhovnikoma F. Treiberjem in Knafličem, ki sta imela potrebni kontakt in zaupanje pri domačih kmetih, so meseca avgusta 1872 vabili na ustanovno zborovanje v župnišče. Tam so po vzorcu čeških založen spisana pravila prikrojili krajevnim razmeram. Župnik Treiber je na deželno vlado naslovil prošnjo za potrdilo predloženih prati! in Simon Janežič jo je v Celovcu oddal. Z odlokom c. kr. deželnega predsedstva z dne 5. septembra 1872, štev. 959, so bila predložena pravila potrjena.
S petim septembrom 1872 je torej bila na podlagi društvenega patenta z dne 26. novembra 1852 pravno ustanovljena ..Posojilnica Št. Jakobska v Rožu". S tem se pričenja kmečko zadružništvo zgrajeno na temeljih samouprave, samoodgovornosti in samopomoči na Koroškem in v mejah današnje Avstrije.
Že pri bežnem pregledu teh sto deset let razvoja „Posojilnice Št. Jakobske v Rožu" bi morali ugotoviti, da posojilnica ni bila samo denarni zavod, ki sprejema vloge, pripisuje obresti, dovoljuje posojila, sestavlja bilance in sklepa o čistem dobičku, temveč „je bila važen faktor v organizmu slovenskega narodnega gospodarstva, zavedajoč se svoje odgovornosti in poslanstva".
MMg. /%U-j 51'tfer
589. Pliberški sejem se je tudi letos spet razvil v velik gospodarski in družabni dogodek. Od sobote do ponedeljka se je pri lepem vremenu znašlo na travniku okoli 30.000 ljudi iz daljše in bližnje okolice. Pravijo, da je bi) sejem za vse kar zadovoljiv, čeprav se nekaterim zdi, da je bilo manj ljudi kot v prejšnjih letih.
Med prodajalci je bilo slišati različne glasove. Medtem ko so bili nekateri kar dobre volje, drugi prodajalci (npr. tekstilni) niso bili preveč zadovoljni. Široka ponudba vsega mogočega blaga, od vsakdanjih potrebščin za uporabo v gospodarstvu in gospodinjstvu do večjih kmetijskih strojev pa je omogočila številnim interesentom odličen pregled sodobne ponudbe.
Otvoril je sejem v soboto popoldne deželni glavar VVagner ob navzočnosti drugih osebnosti iz političnega gospodarskega in kulturnega življenja Koroške in sosednje Slovenije. Ne vemo pa ali je treba predvolilnemu času pripisati, da je VVagner sosede iz Slovenije pozdravil tudi z dvema slovenski-
ma besedama. Župan Mikusch pa je v svojem dvojezičnem govoru poudaril pomen tega tradicionalnega sejma za jugovzhodno Koroško.
Obnesel se je ponovno tudi šotor SPD Edinost, ki ima prostora za 1000 ljudi in ki so ga letos P°* stavili že osmič. Z dobro postrežbo, dobro kuhinjo, ugodnimi cenami ter prijazno domačnostjo in dobrimi muzikanti so privabili toliko gostov, da je bil šotor vedno napolnjen; slovenska uta pa je bila tudi tista, v kateri so se gostje naj-dalje zadrževali. Šotor se je razvil v pravi kraj srečanja starih znancev, sorodnikov in vseh novih, k' odkrivajo pliberški sejem.
V svoji oceni sejma je podžupan Fric Kumer kot pozitivno ocenil dejstvo, da so danes dvojezična otvoritev sejma in tudi dvojezični p!a* kati neosporavani, ljudstvo pa je a takim načinom zadovoljno. V tem smislu pa je tudi želja ljudi, da b' deželni glavar morda z nekaj vec slovenskimi besedami nagovoril po* leg gostov iz Slovenije tudi domačine.
Skozi Pallavicinijevo na GroSgiockner
Nad največjim avstrijskim ledenikom Pasterze (ime izvira iz slovenskega pastirica) se strmo tik pod vrh GroBglocknerja (Kleka) dviga ozebnik, imenovan Pallacini-Rinne. Višina tega ozebnika oziroma strmega ledenika znaša kar 600 metrov. Ta Pallavicinijev ozebnik ja bil pred nedavnim cilj naveze dveh navdušenih alpinistov, od katerih je eden funkcionar Slovenskega planinskega društva Celovec. Opla tega vzpona z veseljem objavljamo, saj se izredno veselimo vsakega uspeha, ki ga dosegajo naši fantje v gorah ali pa tudi na drugih območjih.
Na Franz-Josefs Hohe (Franc Jožefova višina), tako začenja poročilo naš alpinist, se gnete ogromna množica ljudi (tja se je možno pripeljati z avtobusi, višina znaša okrog 2.400 m), čemur se niti malo ne čudiva, saj ob lepem vremenu pač vsi radi uživajo bajni razgled na našo najvišjo goro, ki jo je s tega kraja občudoval tudi sam cesar Franc Jožef. Po ..promenadi" na severnem „bregu" Pasterze v nekaj minutah dospeva do planinske koče Hoffmannshutte, 2442 m. Od koče se spustiva po bregu na ledenik, ki ga prečiva v smeri proti bivaku pod GroBglocknerjem. Zahajajoče sonce ne obeta prav nič lepega vremena. Pot po ledeniku je zaradi številnih ledeniških razpok zelo nevarna. Zadnje metre pod bivakom pa naju še ujame noč. Bivak, ki ima samo šest ležišč, je že zaseden. Kljub temu pa še dobiva prostor, kamor se lahko uleževa. Počitek ne bo traja) dolgo, ko ura kaže že dve morava že na pot. Vreme je slabo. Zelo vetrno je in nizki oblaki se podijo preko ledenika in stene. Nekaj časa stojiva ob vhodu bivaka in ugibava če bi šla ali ne. Po kratkem posvetovanju pa se le odločiva za vstop v steno. Preko ledenika se bolj potikava kot hodiva, ker je še temno in svetilka le slabo sveti. Čez pol ure sva pri vstopu. Razporediva si opremo, še enkrat zategneva jermena derez in vstopiva. Led je zelo trd, a dereze in kladivo dobro prijemata. To mi da pogum in samozavest. Ko si ure-
Trgovina
Kulturni krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju pripravlja igro ..Trgovina" avtorice Jeannine VVorms. V zadnjih dveh tednih septembra bo igralska skupina gostovala s to igro v raznih krajih južne Koroške, prvi nastop bo v petek 17. septembra v Celovcu, kraj in termine ostalih nastopov pa bomo še pravočasno sporočili.
Drama ima tri dejanja in v slovenščino jo je prevedel A. Gogala. V dramsko dogajanje te igre so vpleteni vsakodnevni aktualni problemi, ki pa se v teku igre razširijo in grobo potencirajo. Ti problemi
so nezadovoljnost v zakonskem življenju, površnost v medsebojnih človeških odnosih, želja po bogastvu, manipulacija s konzumnimi sredstvi, profit v zvezi s pomočjo tretjemu svetu in nenazadnje trgovanje z orožjem.
Aspekt oboroževanja bomo v naši igri posebi/o poudarili. V se-dajšnji politični situaciji, ki ogroža mir na svetu, se nam zdi to vprašanje še posebej važno.
Veselimo se že na Vaš obisk.
Klub slovenskih študentov na Dunaju
dim stojišče, pokličem tudi tovau* ša, ki kmalu prisopiha k meni. iz* menjava nekaj besed in se pojez'* va na vreme in led, ker nama n' naklonjeno ne eno ne drugo. Na*e zopet začnem voditi drugi raztežal in se sprašujem, koliko raztežaje" bova še potrebovala na vrh?
To je ena najtežjih smeri v Glock' nerju. Leta 1876 je grof Pallavicim v spremstvu gorskih vodnikov pr"' prišel po tej smeri na vrh. Tedaj se v led izklesali 2000 stopnic, na vm pa so potrebovali dobrih 12 ur.
Nama hvala bogu ni treba več sekati stopinj. Dereze in dva ledena kladiva zadostujeta za hitro in sigurno napredovanje. Ob šestih zjutraj imava že več kot pol smeh preplezane. Z jutrom je prišlo tud' sonce in začelo tajati led, tako da je voda v majhnih curkih žuborela po. žlebčkih navzdol. Večkrat je 'j visokih skokih mimo naju prilete kakšen kamen ali kos ledu, Ki se jih sprožile naveze na grebenu-Pospešila sva najino hitrost pri P^' zanju, da bi se čimprej rešila te nevarnosti. Ob po) devetih sva že dosegla skale, ki so naju vzele " svojo zaščito. Najtežji del sva že premagala. Na vrh sva potrebovala samo še pol ure. Bilo je toplo sončno vreme, kar je nekaj nenavadnega, ker skoraj vedno piha na tem vrhu močan veter.
Bila sva srečna nad uspehom. žalostna novica, da je dan popre) padajoče kamenje ubilo v tem ozebniku bolgarskega alpinista-nama je grenila tisto pravo veselje-ki ga občutiš po uspešno izveden' turi. Njegovo življenje se je iztekle v tisti smeri, katero sva ravnokar premagala, in to je tudi naju žele prizadelo.
VESTNIK
izdajate)] in zaioinik: Zveza stoven* skih organizacij na Koroškem, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Ceiovec, St. Rop* rechterstr. 19/!V, te). 0 42 22 / 54 0 42, teteks 42086 sindok a Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10, tei. 0 42 22 / 52 5 50 Tisk: Zaioiniška in tiskarska druibo z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije