Leto LXXIL, št. 273
LftfMjaaa,
2ena Din L—
SLOVENSKI
ftzhato vsak dan popoldne izvzemši nedehe tn orožnike II Inserati do 80 peti! vrst d Din Z
do 100 *rst 6 Din Z50, od 100 do 300 *rsi 6 Din 3 *ečn inserati oetit vrsto Din 4.—t Popust po dogovoru, inseratn« davek posebei // Slovenski Narod" veljo mesoCfio v Jugoslaviji  Din   IZ—   za  inozemstvo  Din  25.—      //     Rokopisi  se no vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knofljeva ufica star. 5 Telefon. 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 ff NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26    //    CEDE celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon $t. 65;
Stružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ  GRADEC.  Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani št 10351.
Uojna med Rusijo in Finsko
HELSINKI, 30. nov. s. (Reuter) Ruske čete so danes na treh mestih izvršile napad na finsko ozemlje. Glavni napad, v katerem sodeluje artilerija In pehota, gre severozapadno od Leningrada. Obmejno finsko mesto Teri-joki je bilo bombardirajo od ruskega letalstva.
Ob 10.15 je imela finska prestolnica Helsinki prvi letalski alarm. Prebivalstvo se je poskrilo v zaklonišča. Nad mestom se je pojavila skupina ruskih lovskih letal, pozneje je priletel Se bombnike Finsko protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Na mesto samo niso bile vržene bombe, pač pa je padlo liih bomb na letališče pri Helsinkih. Ruska vojna mornarica je bila opažena v bližini Helsinkov.
Višek napetosti med Finsko in Rusi o
Sovjeti prekinili diplomatske odnosa je s Finsko, čeprav so v Helsinkih pripravljeni na koncesije — Ostre obtožbe zunanjega komisarja Molotova — Položaj je zelo kritičen, vendar pa dopušča Molotovljeva izjava o neodvisnosti Finske tolmačenje, da še niso zaprta vsa vrata za mirno rešitev spora
Moskva, 30. nov. mp. Napetost med Kurijo in Finsko se je v zadnjih 24 urah silno zaostrila. To kaže na eni strani okoliščina, da Molotov včeraj ni bolel sprejeti Iriilija Koskinena, ki bi mu bil rad izročil finski edgovor na poslednjo rusko notu 3 kat« .o je Moskva odpovedala ne apadal-no pogodbo med obema državama, nadalje okoliščina, da je agencija Tas srtoči objavila prav kratek komunike, da je namesto Molotova njegov namestnik Po-temkin izročil Koskinenu noto, s katero je Rusija ukinila diplomatske odnosa je s Finsko. Po tej noti so bili odpoklicani iz Finske vsi politični in gospodarski zastopniki Rnslje, a to, kakor pravi nota. zaradi tega, ker so se po finski krivdi zvrstili novi incidenti na meji.
Pravo sliko pa je pedal šele govor ki ga je imel opolnoči predsednik sveta komisarjev in komi?ar za zunanje zadeve Molotov, preko vseh ruskih radijskih postaj in ki je pokazal, da so sovjetske vojne sile v najstrožji pripravljenosti in da čakajo le še trenutka, ko naj konkretno začno reševati spor s Finsko v smislu ruskih načrtov.
Molotov je Imel no radiu naslednji govor:
Državljani in državljanke sovjetske zveze! Sovražna politika sedanje finske vlade nasproti naši državi nas sili. da takoj izdamo ukrepe, ki bodo zagotovili zunanjo varnost naše države. Vi veste da se je sovjetska vlada v poslednjih dveh mesecih potrpežljivo pogajala s finsko vlado o minimalnih predlogih, ki jih je stavila zaradi zagotovitve varnosti države in še posebej zaradi varnosti Leningrada, ker je a«natrala, da so glede na sedanjo nemirno mednarodno situacijo potrebni.
Finska vlada je zavzela pri teh pogajanjih nasproti naši državi nespravljivo so-vr~ >'->o stališče. Namesto da bi na prijateljski način skušali najti osnovo za sporazum, so se sedanji finski oblastniki zvezan' z zunanjimi imperialističnimi snovalci sovraštva proti sovjetski Rusiji in krenili na drugo pot Kljub našim koncesijam so se pogajanja končala brezuspešno Sedaj je znano, kam je vse to vodilo Poslednje dni so se pričela na sovjetsko-finski meji ogorčenje vzbujajoča izzivanja finske soldateske, ki so se povzpela celo do topovskega obstreljevanja naših čet na meii Dri Leningradu, ki je imelo ta učinek, da j€ terjalo
od rdeče armade težke žrtve.
Poskus naše vlade, da bi se s praktičnimi predlogi, ki so bili predloženi finski vladi, preprečilo ponavljanje takih z-era-žanje vzbujajočih izzivanj, ni bil le podprt, nego so predloge vodilni finski krogi zaradi svoje sovražne politike odklonih* 7 novimi izpadi Na naše predloge so odgovorili, kakor veste iz včerajšnje note sovjetske vlade, s sovražno odklonitviio in predrzno utajo dejstev ter z zasmehovanjem žrtev, ki so padle na naši strani, kar je izpričalo njihovo že nič več prikrito prizadevanje, da bi njihove čete Se nadalje
ogražale Leningrad.
Vsa to je končno pokazalo, da sedanja finska vlada, ki se je dala zapeljati do svoti nasproti sovjetski zvezi sovražni zvezi ? imperialisti, noče ohraniti normalnih odnosa j ev s sovjetsko zvezo Ona zavzema Se nadalje sovražno stališče nasproti nas" državi in se noče ozirati na določbe insd našima državama sklenjenega nenapadal-nega pakta, ker hoče očitno še nadalje vojaško ogražati naš slavni Leningrad Od take vlade in njene brezvestne voja*ke klike je mogoče pričakovati samo še novih predrznih izzivanj Zato je bila sovjetska vlada včeraj prisiljena podati izjavo, da se
odslej smatra za osvobojeno obveznosti k" J| jih je nalagala n ena pad al na pogodba.
sklenjena med sovjetsko zvezo in Finsko katero je finska vlada na tak neodgovoren način prekršila.
Zaradi novih napadov oddelkov finske vojske na sovjetske čete vzdolž sovjetsko-finske meie ie sovjetska vlada zdaj prisiljena izdati nove ukrepe Sovjetska v"a-da ne more še nadalie dopuščati nastalega položaja za katerega Je finska vlada docela odgovorna Sovjetska vlada je prišla do zaključka da ne more še na-dalje vzdrževati normalnih odnosajev s finsko vlado. :n zato smatra za potrebno, da takoj odpokliče iz Finske svoje politične in gospodarske zastopnike.
Sovjetska vlada je hkratu dala vrhovnemu poveljstvu rdeče armade in vojne mornarice navodila da morata biti pripravljeni na vsako presenečenje ter takoj preprečiti vsako morebitno novo izzivanje f nske vojaške klike
Nam nasprotni tuji tisk naglasa, da merijo od nas izdani ukrepi na aneksijo ali priključitev finskega ozemlja k sovjetski zvezi To ie nesramna kleveta. Sovjetska vlada nima in ni imela tak h namenov še več če bi Finska sama izvajala prijateljsko politiko do Rusije, bi bila sovjetska vlada ki se je vedno zavzemala za prijateljske odnošaie s Finsko, pripravljena pristati celo na odstop določenega ozemlja sovjetske zveze Finski Pod takim pogojem bi bila sovjetska vlada dobrohotno pripravljena pogajati se celo o takem vprašanju, kakršno ie zopetna združitev karelijskega naroda, ki živi v gavnih predelih sedanje sovjetske Karelije z njemu sorodnim finskim narodom v enotni in neodvisni finski državi Zato pa je potrebno, da finska vlada nasproti sovjetski zvezi ne zavzame nikakega sovražnega, marveč prijateljsko stališče, kakor bi to tudi odgovarjalo bistvenim interesom obeh držav
DrugI trde. da so bili od nas izdani ukrepi naperjeni proti fnki neodvisnosti, oziroma da so pomenili naše vmešavanje v finske notranje in zunanje zadeve. To je prav tako zlobna kleveta. Mi smatramo Finsko, ne glede na režim, ki ga ima, za
neodvisno in suvereno državo
tudi glede na vso njeno zunanjo in notranjo politiko Trdno zavzemamo stališče, da naj finski narod sam ureja svoje notranje in zunanje zadeve, kakor to pač sam smatra za potrebno. Narodi sovjetske zveze so že svoj čas storili, kar je bito treba za nastanek neodvisne Finske. Narodi te države so še nadalje pripravi ieni pomagati finskemu narodu, da bi se mu zagotovil svoboden m neodvisen razvoj.
Sovjetska zveza tudi nima namena prekrižati interese drugih držav v Finski Vprašanje sedanjih odnošajev med Finsko in drugimi državami so izključno zadeve same Finske in sovjetska zveza se ne smatra za upravičeno, da bd kakorkoli posegala v te zadeve.
Edini cflj, ki ga imajo naši ukrepi je,
da se zagotovi varnost sovjetske unije in še prav posebej Leningrada z njegovimi 3.5 milijona prebivalcev.
V sedanjem, zaradi vojne do skrajnosti napetem mednarodnem položaju, moramc osvobodti rešitev te življenjsko važne in neodložljive naloge naše države od zle volje sedanjih finskih oblastnikov. Ta naloga mora biti rešena po prizadevanju sovjetske zveze samo v prijateljskem sodelovanju s finskim narodom Ne tlvomimc o tem, da bo ugodna rešitev te naloge namreč zagotovitve varnosti Leningrada, postala osnova neomajnega prijateljstva med sovjetsko zvezo in Finsko.
Govor Molotova so v kratk h presledkih ruske postaje prenašale tudi v ranih drugih jezikih kakor v angleščini, francoščini, nemščini, finsčini. švedščini in španščini. Ruski listi so ga davi objavili pod velikimi naslovi na prvih straneh.
Diplomatski krogi v Moskvi ugotavljajo da govor Molotova ie zmerom ne pomeni sadnje poteze v ruski igri. Govorice o ruski ultimativni noti. po kater h naj bi Finska davi ob 6. umaknila svoje čete 15 milj daleč nazaj od meje, so se trenutno izkazale za neutemeljene. Razen nekaj po
letov ruskih vojaških letal nad obmejnem finskim ozemljem, stvarno ni bilo nobenih novih incidentov.
Finski odgovor
Moskva, 30. nov. s. Reuter. Sele tri ure pozneje, ko je bilo finsko poslaništvo uradno obveščeno, da Rusija prekinja diplomatske odnošaje s Finsko, je dobil finski poslanik Koskinen možnost, da v ko-misarijatu za zunanje zadeve izroči noto finske vlade, v kateri ta odgovarja na noto sovjetske vlade od 26. t. m. Finska vlada ugotavlja v svojem odgoveru. da je odpoved rusko-finskega nenapadalnega pakta s strani Rusije neupravičena. Poudarja, da Finska ni zagrešila nobene kršitve sovjetske meje. Finska vlada ponovno predlaga, da se v smislu pogedbe iz leta 1928 sestane mešana komisija, ki nai preišče obdolžitve ruske vlade o obmejnem incidentu 26. t. m Obenem izraža finska vlada, da je pripravljena umakniti svojo vojsko iz Karelije, razen posadk, ki so običajne v mirni dobi. Predlaga umik čet v tako daljavo, da ne bo možna obdolžitev. da te čete ogrožajo Leningrad.
Ka] bo storila Finska?
New York, 30. nov. s. (Associated Press) Davi ni o rusko-finskem sporu n benih novih poročil, ki bi kazala na poslabšanje položaja. Vendar smatrajo opazovalci v Moskvi, da obstajata na podlagi sinoćnjega Molotovljega govora za Finsko samo dve možnosti. Prva je, da izpolni ruske zahteve slede na teritorialne koncesije ter ustanovitev ruskih letalskih in mornariških oporišč na finskem ozemlju. Druga možnost pa je, da Finska to odk'oni, nakar je računati s sovjetsko vojaško intervencijo. Verjetno je tudi. da ruska vlada želi odstop sedanje finske vlade.
Helsinki, 30. nov. s. (Reuter) Vsa finska vlada je bila sinoči pozno v noč zbrana ter je proučevala položaj, ki je nastal po sinoćnjem Molotovijem govoru.
V finskih uradnih krogih mislijo, da na podi3 iti tega govora še ne obstoji neposredna možnost za ruko vojaško intervencijo ter da se je še mogoče izogniti vojni Molotov je sicer res napovedal prekin:tev diplomatskih odnešajev s Finsko, na drugi strani pa je tudi poudaril, da hoče Rusija spoštovati neodvisnost Finske, in da je z gotovimi pogoji pripravljena celo odstopiti Finski ozemlje v Kareliji.
Stalinova izjava
Mosk\-a, 30, nov. A A. (K^utcr) Sta in je dal izjavo moskovskemu listu »Pravdi«. V tej izjavi obtožuje Francijo io Vehko Britanijo, da sta odgovorni za sedanjo vojno. Stalin je dalje dejal: Sovjetska unija je bila prepričana in je Se zdaj prepričana, da bi čimprejšnji konec vojne silno zboljšal položaj vseh držav in narodov.
Italija podpira Finsko
Rim. 30. nov. e. Sovjet ki.-fmsk: spor kateremu po^veC-nio v vlad-yh krogih veliko pozorno, t. se v tfskq obširno komentira v korin Finske. Snorpja rimska »Tribuna« objavlja razgovor svojega sodelavca s finskim poslanikom Jornefeltom v Rimu, ki je med arugim Izjavil, da je Finska pripravljena na neke korekture svoje meje zledc na krajevne razmere, ki so v zvezi z obrambo Leningrada. Toda n; moremo, je dodal finski minister, preko neke meje naše popustljivosti. Finska neodvisnost in nevtralnost se morata ohraniti.
Nemčija zagovarja sovjetske zahteve
Bt l.n, 30. nov. e. Nemška javnost zasleduje z velikim zanimanjem razvoj dogodkov na ruskofnski meji. Pristojna mesta se naprej ohranjajo rezervirano stališče, in ugotavljajo, da je Nemčija v tem sporu samo opazovalka in da želi kot taka še naprej ostati. Tzraza se začudenje, da finski državniki  nočejo uvideti
upravičenosti zahtev sovjetske vlade in ne predvidevajo katastrofe, če ne bi ugodili ruskim zahtevani. Tudi sovjcLska vladi* morala prenašati posledice Versailleša prav tako kakor Nemčija. Rusija se je prebudila iz svojega letarg-.čnega sna in zahteva minimum, ki ji je potreoen kot velesili. Njen dosedanji položaj v Baltiškem morju je bil prav tak, kakor če bi nekdo v svojih ustih trpel tuje zobe. Zavarovan prehod skoza Finski zaliv predstavlja za Rusijo prav isto kakor za Anglijo Gibraltar, samo s to razliko, da Anglija s pomočjo Gibralta/ja kontrolira trgovino vsega sveta, dočim majhen kos finske obale in nekaj malih otokov predstavlja stvar, ki n.kakor ne bi mogla omejevati svobode mesinarodnega pomorskega prometa. Ogromna sovjetska država mora imeti svoboden izhod na to morje.
Volk in jagnje
London, 30 nov AA. (Reuter) Glavni predmet zanimanja angleškega tiska je napetost med Rusijo in Finsko.
»Daily Telegraph« pravi, da je danes očitno, da je Sovjetska Rusija dejansko uničila neodvisnost baltiških republik in da zdaj zahteva pretvezo, da obračuna še s Finsko Te metode spominjajo na metode stare Rusije. Sovjetske zahteve, da naj Finska prepusti Sovjetom razne otoke v Baltiku, niso utemeljene. Težnja Sovjetske Rusije, da zgradi Maginotovo črto v Kareliji, jasno kaže sovjetske namene. List odločno zavrača trditve Sovjetov, da Finska izziva Rusijo, značilen je dostojni odgovor, ki ga je Finska dala na moskovsko noto o odpoved: nenapadalnega pakta.
»News Chronicle« misli, da še zmerom ni prepozno, če je Sovjetska Rusija pripravljena pristati na Rooseveltovo posredovanje. Toda zdi se, da so Sovjeti odločeni končati svojo miroljubno politiko zadnjih let. Vendar bi bil sedanj: napad na Finsko preočitno imperialističen in se na bi dal z ničemer opravičiti.
»Daily Express« pa pravi: Ponavlja se stara basen o volku in jagnjetu. Toda finsko jagnje kaže, da ima levje srce.
»Daily Mail« piše. da je sovjetska pretveza, ki naj upraviči napad na Finsko, groteska.
Tifus v Varšavi
Bukarešta, 30. nov. s. (Havas) V Varšavi je izbruhnila epidemija tifusa, ki je zavzela že velik obsetj. Zlasti v židovskem delu mcr»ta je bolnih že več sto oseb Epidemijo bo zelo težko omejiti, ker ni na raz-r>o!ago potrebnih zdravstvenih pripomočkov.
Belgijski protest v Berlinu
Mru.«e//. 30. nov. s. fBclga) Belgijska vlada jc vlo/ila pri nemški vladi protest, ker so nemška letala v torek preletela belgijsko ozemlje.
Vo!c*in — profesor v Flznu
Praga, 30. nov. mp. Praški radio «e objavil, da je bil bivš: predsednik Podkar-patske Ukrajine, msgr. Vološin imenovan za profesorja na učiteljišču v Plznu.
Sorzna poročila
Curih, 30. nov. Beograd 10. Pariz 9.85, London 17.40, New York 446. Bruselj 73.75 Milan 22.50, Amsterdam   236.70, Berlin 178.50, Stockhohn 106.25, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija. 5.40.
Ml sem prispeval za sokolski dom v Trnovem?
Iz notranje politike
PRAZNOVANJE 1. DECEMBRA NA HRVATSKEM Jutri 1. decembra bodo po vseh eer-m k v ah na Hrvatskem svečane službe božie. S Ban dr. £ u baši o je izdal okrožnico, v ka-x teri poziva predstojnike oddelkov banske g oblasti v Zagrebu, kakor tudi vseh ostari lih uradov- v banovini Hrvatski, naj s 9 uradnim osebjem prisostvujejo tem služ-n bam božjim. Na podlagi odredbe barske P oblasti bodo  1. decembra na vseh bano-
2 vinskih in samoupravnih poslopjih izobešene državne in hrvatske zastave, v srezih kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, pa se morejo poleg državnih in hrvatskih zastav izobesiti tudi srb^f.
KDOR JE SOKOL. TA JE SLOVAN Pod tem naslovom piše »Narodni list«: Sokolstvo je po svoji tradiciji stara in £ vseslovanska   organizacija.   Slovanstvo je
Sv težki krizi in nihče ne ve. koliko t asa bo B trajalo, toda to se ne more reči o izhodu
3 iz krize.
■ Sokolsiva v Rusiji  ni  več. na Slovaškem   je  prepovedano,  na   poljskem jf razrušeno, na Češkem pa se je umaknilo v katakombe, kjer neprenehoma prisluškujejo, ali ne pridejo morda SS eete-
Vendar to sokolstvo še živi in čuti po-J tre bo slovanske vzajemnosti bolj nego ! kdajkoli. Naše sokolstvo nima razloga, da S utrne v svojih vrstah to staro tradicional-
• no luč slovanstva. Ta luč mora sedaj bolj
9nego kdajkoli prej svetiti in greti. Čeprav je nastopila kriza slovanstva, vendar o agoniji ni niti sledu. S Jugoslovensko sokolstvo, ki še živi. naj I se spominja svojih omrtvičenj h slovan-skih bratov na Poljskem, v Rusiji in na Slovaškem in svojega brata v agoniji na Češkem.
Vsi ti bodo prišli. Tako oni iz omrtvičenja kakor oni iz agonije. Samo ne sme se postaviti vprašanje: ali bodo našli nas, ki smo še živi... Moramo se pripraviti za njihov prihod, da Jim bomo mogli povedati resnico: ostali smo živi, ker smo vedno mislili na vašo navidezno smrt.
PROTI SPEKULACIJI IN DRAGINJI Te dni bo izdana v Zagrebu posebna banska uredba o zatiranju draginje in brezvestne spekulacije. Na merodajnem mestu so zbrali vse potrebne podatke, na podlagi katerih bo mogoče v vsakem konkretnem primeru ugotoviti upravičenost ali neupravičenost povišanja tržnih cen in vseh življenjskih potrebščin. Postopek za zatiranje draginje in brezvestne spekula-1 cije bo po tej uredbi posebno pospešen ter S bodo kazni, kakor zatrjujejo, tako obeut-3 ne, da bo vsakogar minila volja za dvi-5 ga nje cen. Ni izključeno, da bo odrejen S tudi popis vsega razpoložljivega blaga.
I NAREDBA PROTI SPEKULACIJI
I NE SME OSTATI MRTVA CRKA
s Ob priliki tromesečnega obstoja *po-P razuma se bavi »Hrvatski dnevnik« 6 te-
■ žavami, ki še čakajo banovino Hrvatsko J in zaključuje svoj uvodnik z naslednjimi S besedami:
■ Poleg politične borbe se nam vsiljuje tu-9 di borba proti raznim spekulantom in I dolžnost takega organiziranja našega go-
• spodarskega življenja, da te čase, ki lata-fi ko postanejo še težji, preživimo s kar naj-f manjšimi žrtvami. Naredba proti spekulaciji ^ življenjskimi potrebščinami, o stanovanjih in ostalem, kar je vsakemu človeku nujno potrebno, ne sme ostati mrtva Črka na papirju. Moramo se pokazati zreli v vseh situacijah. Po našem življenju v sedanjih razmerah bodo bodoča pokolenja presojala našo življenjsko in organizatori-eno sposobnost. Caka nas veliko delo in mi vsi smo poklicani, da sodelujemo.
EPISKOP DR. NIKOLAJ O »LIKVIDACIJI« SPORA V PRAVOSLAVNI CERKVI
Kakor znano, Je prišlo v borbi za konkordat, posebno pa še po smrti patriarha Vama ve, do ostrega spora med posameznimi pravoslavnimi arhiereji. 2iški episkop dr. Nikolaj se je z nekaterimi arhiereji odločno postavil na stran naroda, piše beograjska »Politika«, ki pravi, da škof v svoji nesebični borbi ni našel potrebnega razumevanja baš v onih vrstah, kjer Je pričakoval moralne pomoči v svoji pravični borbi. Zato se dr. Nikolaj tudi nI udeležil sedanjega arhierejskega sabora. Kljub temu pa je sabor izdal komunike, da Je med njim in dr. Nikolajem likvidiran spor. Glede na to je dopisnik »Politike« obiskal žičkega episkopa, ki je med drugim izjavil:
Ni glavna stvar likvidacija spora < menoj. Glavno Je, da dobita svečeništvo in narod pravično zadoščenje. Izjava ministra pravde dr. L. Markoviča v 2iči, da Je vlada ie dala nekaterim zadoščenje, 'e bila ugodno sprejeta. Se z večjo pravico »e pričakuje satisfakcija s strani patriaršt'e. Javna je stvar, da se v nekih eparh i j ah še do danes ni prenehalo preganjanje svečenikov in menihov, ki so v oni borbi bili na moji strani. Sele potem, ko se bodo likvidirale težke kršitve pravice v cerkvi, se bo moglo govoriti o popolni likvidaciji. Tedaj bo mogla naša pravoslavna cerkev v popolnem in močnem edinstvu služiti Boga in narodu v tem usodnem času. Mislim, da Je to tudi želja vsega svetoaav-skega rodu in naroda.
»PREDSEDNIKOVO KOLO« Kakor poroča zagrebški »Jutarnji TtsU Je hrvatski skladatelj in pedagog Krsto Odak po želji plesnih učiteljev zložil glazbo za kolo, ki ga Je na čast dr. Mačka 'menovai »Predsednikovo koto«.
!
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,***** po-
stav. 73
erika posreduje
Izjava Cordela HuHa • V Ameriki na uspeh posredovalne akcije« U ko, da ho njen neuspeh mogel dalca — Ostri glasovi ame Moskvi
Washington, 30. nov. s. (Reuter). Zunanji minister Gorde i Hudi Je po razgovoru s prezidentxxni Rooseveltom in finskim poslanikom objavil izjavo, v kateri pravi, da ameriška vlada z re*no skrbjo zasleduje poostritev rusko-finskega spora, ki bi mogel razširiti sedanje področje vojne In poslabšati mednarodne odnosaje. Ameriška vlada nikakor noče biti zapletena v spor, teli pa mirne rešitve spora In ponuja zato obema vladama svoje usluge ter upa, da Jtb bosta sprejeli.
Kakor izjavljajo v ameriških vladnih krogih, ta izjava ne bo službeno sporočena ruski in finski vladi. Predsednik Roosevelt po neuspehu svoje posredovalne akcije note izdati nobenega novega direktnega apela na obe vladi, dokler napetost ne bo dosegla kritičnega stanja. V Washlngtonu še vedno upajo na mirno rešitev spora.
Washington, 30. nov. s. (United Press). Izjava zunanjega ministra Cordela Hulla. v kateri ameriška vlada ponuja ruski in finski vladi svoje posredovanje v njunem sporu, je bila v Waahingtonu objavljena moči tik preden je v Moskvi po radu govoril predsednik sveta komisarjev Molo-tov.
Na podlagi M°lotovljega govora smatrajo sedaj v ameriških vladnih krogih, da ameriška posredovalna akcija nima izgleda na uspeh.
Washington, 30. nov. s. (Havas). Način, kako je bila pod vzeta akcija ameriške vlade med Rrsijo in Finsko, je po mednarodnih diplomatskih ob.ca.jih nenavaden, ker je bila akcija ameriške vlade objavljena, ne da bi bila direktno sporočena sovjetski in finski vladi.
To tolmačijo na eni strani z željo ame-riške vlade, da prepreči konflikt, na drugi strani pa je hotela ameriška vlada pač upoštevati stališče iaolacionistov v Zedi-njenih državah, ki nočejo nobenega vmešavanja v evropske por tične zadeve, čeprav je ameriško javno mnenje naklonjeno Finski v njenem sporu z Rusijo.
Ameriški vladni krogi sedaj čakajo na odmev, na katerega bo posredovalni poskus naletel pri sovjetski in finski vlad*-. Izražajo pa dvome, da bi poskus mogel hitro uspeti, ker je Sla Rusija v svoji akciji proti Finsk". že predaleč. Ameriška posredovalna akcija pa ima tako obliko, da bo »na izmed obeh vlad, ki bi posredovanje odklonila, ugotovljena kot napadajoča stranka.
Izjava zunanjega ministra HuHa Je bila brzojavno poslana amerakirna poslanikoma v Moskvi In Helsinkih, da o njeni vsebini obvestita sovjetsko in finsko vlado.
Ameriški tisk obsoja sovjetsko vlado
Now York, 30. nov. mp. (Havas). Ameriški tisk se obširno bavi s sporom med Finsko in Rusijo in splošno obsoja postopanje sovjetov obenem pa izraža občudovanje Finatti ki se tako junaško upira ruskemu pritisku.
»New York Times« pasejo med drugim: Ako bo Rusija napadla malo Finsko, al bo nakopala ogorčenje vsega sveta. Moskva naj ve, da bi si s tem za dolgo vrsto let pokvarila dobre odnosaje z Zedinjem-mi državami. V Ameriki je Moskva doslej veljala za miroljubno, njem najnovejši ukrepi pa kažejo, da se bo ta pojem kmalu razblinil. Stalin in njegovi tovariši so se menda odločili, da izkoristijo sedanji vojni razplet v Evropi, da na lahek način m pod krinko miroljubnosti zasedejo važne strategične točke ob Severnem in Vzhodnem morju.
Angleži pozdravljajo ameriško akcijo
London. 30. nov. a (Reuter). K ameriški posredovalni akciji v inskofjnskem sporu izjavljajo v angleških političnih krogih da Anglija to akcijo z vsem srcem pozdravlja, ter da je an^JeSka vlada vedno zastopala stališče, da rusko.finske sporne zadeve niso take ju značaja, dJa bi upravičevale vojaške ukrepe. Angleška vlada upa, da bosta ruska In finska vlada pristali na ameriško posredovanje.
• *
Moskva odklonila ameriško ponudbo*
Helsinki, 30. nov. AA. (Havas) Politični krogi v Helsinkih mislijo, da je Moskva odklonila posredovalno ponudbo, ki jo je uradno poslal ameriški zunanji minister Cordoll Hull. Isti političn krogi podčrta vajo veliko zadovoljstvo, ki ga je ta ponudba zbudila na Finskem Splošno prepričanje je, da bo moskovska -^dklonifev napravila globok vtis v javnem življenju USA
Zaostritev mednarodnega položaja
Tako v Nemčiji kakor v Italiji računajo z vojaško akcijo sovjetov proti Finski in z nemškim napadom na Francijo
Berlin, 30. nov. e. V dobro poučenih Krogih mislijo, da je z izbruhom odkritega spopada na rusKo-finski meji računati vsak trenutek, poleg tega se čuti, da, se bliža čas, ko se bo moralo tudi na zapadu zgoditi nekaj, kar se že pričakuje več tednov. Prav glede na vse te okoliščine ne bi m°gli nikogar presenetiti, če bi so po naKljučju obe akciji tako nemška na zapadu kakor sovjetska na finski meji pričeli istega dne.
Rim, 30. nov. e. V italijanskih krogih so dljo, da bo v kratkem prišlo do nadaljnje zaostritve mednarodnega položaja in sicer v glavnem zaradi dveh dogodkov. 1. zaradi poostrit je blokade, ki se prične 4. decembra ki 2. zaradi finskoruske napetosti, ki se bo, kakor mislijo, končala z vpadom makih čet na Finsko.
V zvezi z objavljeno kontrolo nemškega izvoza se izve, da bo angleški poslanik po svoji vrnitvi iz Londona izročil odgovor londonske vlade na italijansko pritožbo zaradi poostritve blokade proti Nemčiji. Smatrajo, da bo angleški veleposlanik
dal v Rimu pojavilo da bo bodoča kontrola italijanskih ladij v angleških bazah hitrejša in enostavnejša. S tem bodo izostale razne neprilike, do katerih je pr-šlo zlasti pri prehodu italijanskih ladij skozi gibraltarsko ožino.
Italijanski t sk se zelo obširno bavi s poostritvijo blokade in smatra, da je vsaka polemika o tem odveč in nevažna. Lasti tudi sodijo, da bo v kratkem prišla na vrsto Francija, katero je doslej Nemčija puščala ofo strani, ker se Je pokazalo, da je nemogoče oddvOjiti Francijo od Anglije. Nemčija bo v kratkem začela z odločno akcijo proti Franciji.
Posvetovanja pri Hitlerju
Berlin, 30. nov. s. (United Press) Kancelar Hitler je imel včeraj zopet dolga posvetovanja z visokimi nemškimi vojaškimi osebnostmi. Papeski nuncij pa je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Ribbentro-pom. Kakor poročajo, bo nuncij v kratkem sprejet pri kancelarju Hitlerju.
Prometni minister za pomoč železniškemu osebju
Izjavil je: »Storili bomo vse, da se vsa] 50% vaših zahtev uresniči41
Beograd, 30. nov. e Predstavnik prometnih strokovnih organizacij in društev tajnik Dušan Nikolić je bil včeraj popoldne sprejet pri prometnem ministru inž. Besli-čo. Izročil mu je tri spomenice, v katerih je razložen težak položaj železniškega delavstva in uradni št va.
V prvi vrsti prosijo železničarji, da se glede na gospodarsko stanje in nagel skok con živil povišajo plače in spravijo v sklad t povišanimi cenami. Poleg tega zahtevajo, da se ekspeditivnomu osebju zaradi napornega dela povišajo plače za 20 odstotkov. Nadaljnja zahteva je, da se izenači delo državnih prometnih ustanov z ostalimi državnimi ustanovami. Dalje zahtevajo nov pravilnik glede postranskih prejemkov prometnih uslužbencev in da dobi prometno osebje obleke, da se regulira vprašanje dnevničarjev in let, ka so jih preživeli kot
dnevničarji in naposled, da se odpravijo krivice, ki sc gode prometnemu osebju.
Minister Bešiić je izjavil: »Storili bomo vse, da se vsaj 50 odstotkov vaših zahtev uresniči Mnenja sem, da zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1931 ni dosti vreden, a to ni delo 24 ur temveč zahteva več časa. Obveščen sem, da je žc izdelan pravilnik o postranskih prejemkih prometnega osebja, po katerem bodo man uslužbenci dobili povišane prejemke Glede obleke je pa samo po sebi razumljivo, da morajo uslužbenci, ki opravljajo svojo dolžnost, dobiti obleko, brez katere ne morejo vršiti službe. Pravilnik o ustanovitvi socialnega odseka se je spremenil in bo prinesel uslužbencem koristi.« Naposled je minister izrazil željo, da bi se bolj pogosto sestajal s predstavniki organizacij.
Vojna na morju in v zraku
Potopljen angleški pristali na
London, 30. nov. a. (Reuter) Včeraj zjutraj Je bil ob vzhodni angleški obali potopljen angleški parnik »Ionlaa« (8100 ten) Is Lherpoola. vseh S8 mož posadke Je resila angleška vojna ladja* Kapetan potopljenega panika Je izjavil, da Je nenadoma nastala strasna eksplozija, ki Je ladjo tako rekoč pretrgala na dvoja.
Oslo, 30. novembra, s. (Reuter) Nemški bombnik je včeraj moral zasilno pristati na norveškem ozemlju pr; mestu Mandal ob južni norveški obali. Posadka štirih mož Je bila mternirana. Mislijo, da gro sa lato letak), ki Je včeraj v bližini norveške obar le napadlo angleškega rufiilca.
30. nov, a,   £BstSK> Nemško
parnik — Nemški bombniki in Danskem
bombno letalo Je včeraj zasilno pristalo na danskom otoku Far-Oer. Posadka je bila mternirana.
London, 30. nov. a Angleško letalsko ministrstvo Je objavilo podrobno poročilo o napadu angleških letal v torek na nemško letalsko bazo na Borkumu. Napad Je izvršilo 12 angleških lovskih letal. Letalr so streljala a strojnicami ter so letela pri tem včasih samo tri metre nad nemški-? postojankami. Izmed petih nemških hidro avionov, ki so bih pred hangarji, sta bil po ponoetiih angleških   letalcev nafenan dva težko poškodovana. Tri teme d štirih protiletalskih nemških strojniški posto-
Ponovno uvedeni n|.
ukinjeni vlaki
je žal le d
LJubljana, 30. novembra.
Od sobote dne 2. decembra t- L dalje se bodo sonet vozili dnevno redno nekateri potniški vlaki, ki so bili ukinjeni s 28. oktobrom, in sicer:
Na progi Sevnica—Zidani most p**™«**! vlak s odhodom Is Sevnice ob 8.25, ki Ima zvezo iz Novega mesta in Trebnjega.
Na progi Zidani most—Ljubljana potniški vlak s odhodom is Zidanega mosta od 8.00 in prihodom v LJubljano ob 7.24 ter v obratni smeri z odhodom iz Ljubljane ob 23.22 in prihodom na Zidani most ob 0.46. Is LJubljane bo vozil vlak že L decembra.
Na progi Ljubljana—Postojna potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 23.23 in prihodom v Postojno ob 1.00 ter v obratni smeri z odhodom lz Postojne ob 7.20, iz Rakeka ob 8.00 ter prihodom v LJubljano ob 9.10. Iz LJubljane bo vozil vlak že 1. decembra
Rogaški vlaki vozijo zopet do in od Celja. Jutrnji vlak prihaja v Celje ob 6.27 ter odhaja iz Celja ob 7.17. Večerni vlak prihaja v Celje ob 10.20 ter odhaja iz Celja ob 19.50.
Na progi Ljubljana—Boh. Bistrica, odnosno Rateče—Plan ca potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 5.40, prihodom na Jesenice ob 7.43, v Boh. Bistrico ob 8.36, odnosno Rateče—Planico ob 8.39. V Obratni smeri odhaja vlak iz Boh. Bistrice ob 19..00, iz Rateče-Planice ob 19.15. z Jesenic ob 20.20 in prihaja v Ljubljano ob 22.10.
Na progi Ljubljena—Kamnik mesto potniškega vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 21.20 tn prihodom v Kamnik - mesto ob 22.14 ter v obratni smeri z odhodom iz Kamnika mesta ob 20.00 ui prihodom v Ljubljano ob 20.55. Ob nedeljah n praznikih vozi izletniški vlak z odhodom v
Kamnika
ob 21 JO in prihodom v
Ljubljeno ob 22.23.
Na progi Ormo*—Murska Sobota potniški vlak s odhodom *a Ormoža ob 7.23 a svezo a Maribora in LJubljane ter prihodom v Mursko Soboto ob 8.55 in v ob-s odkadšsa is Murske Sobote
ob 10.32 ter prihodom v Ormož ob 12.09 z zvezo proti Mariboru m Ljubljani.
Na progi Ljutomer—Gor. Radgona potniški vlak z odhodom iz Ljutomera ob 8.15 in prihodom v Gor. Radgono ob 8.56 ter v obratni smeri vlak z odhodom iz Gor. Radgone ob 10.05 in prihodom v Ljutomer ob 10.46. Oba imata zvezo iz odn. proti Mariboru in Ljubljani.
Na progi Maribor — Preval je potniški vlak s odhodom iz Maribora ob 10.12 in prihodom v Preval je ob 12.20 ter v obratni smeri s odhodom iz Prevaij ob 14.43 in prihodom v Maribor ob 16.47.
Na progi Slovenjgradec—Dravograd— Meža potniški vlak z odhodom iz Slovenj-gradca ob 5.26 in prihodom v Dravograd— Mezo ob 5.50 ter v obratni smeri z odhodom iz Dravograda—Meze ob 20.37 in prihodom v Slovenjgradec ob 21.15.
Na progi Slov. Konjice—Zreče mešani vlak z odhodom iz Slov. Konjic ob 12.03 in prihodom v Zreče ob 12.24 ter v obratni smeri z odhodom iz Zreč ob 16.30 in prihodom v Slov. Konjice ob 16.51.
Na progi Novo mesto—Straža—Toplice mešana vlaka z odhodom iz Novega mesta ob 6.35 in 19.20, ter s povratkom v Novo mesto ob 7.22 in 20.06.
Na progi Zabok—Krapinske Toplice— Krapina potniški vlak z odhodom iz Zaboka—Kr. Toplice ob 9.19 in prihodom v Krapino ob 9.49 ter v obratni smeri z odhodom iz Krapine ob 13.41 in prihodom v Zabok-Krapinske Toplice ob 14.10.
Društvo »Lada« oživljeno
V nedeljo dopoldne otvori v Jakopičevem paviljon«
svojo prvo razstavo
Ljubljana, 30. novembra Društvo Lada, ki so ga leta 1904 ustanovili likovni umetniki iz vseh štirih prestolnic jušnih Slovanov in ki se je v svojih predvojnih skupnih razstavah v Beogradu, Sofiji in Zagrebu tako uspešno uveljavilo, je med vojno prenehalo delovati.
Po vojni so ga poklicali v novo življenje samo v Beogradu. Ustanoviteljem stare Lade so se tam pridružile mlajše sile, ki prirejajo v lepi harmoniji s svojimi starejšimi tovariši leto za letom razstave v Beogradu. Njim so kot prvi sledili Slovenci, ko so se s Ferdom Veselom na čelu organizirali v klubu likovnih umetnikov »Lada« v Ljubljani. Napravljeni so pa že prvi koraki za ponovno ustanovitev »Lad« v Zagrebu in v Sofiji in tako smemo upati, da bo v doglednem Času zopet prišlo do prirejanja velikih vsejužnoslovanskih razstav v Jugoslaviji in v Bolgariji.
V nedeljo, 3. decembra dopoldne otvori slovenska »Lada« svojo prvo razstavo, pri kateri sodelujejo z malimi izjemami vsi njeni člani. Slovenskim razstavljalcem se je z večjo kolekcijo pridružil kot gost Bo-rivoje Stevanovir, ki ga je izbralo v ta namen društvo srbskih umetnikov Lada v Beogradu.
Ladina razstav bo vzbudila nedvomno v ljubljanskem občinstvu veliko zanimanje. Dela sodelujočih umetnikov so skrbno izbrana ter so vseskozi na višini. Poseben pečat pa bo dala tej razstavi raznolikost del, ki je naravna posledica različne starosti in usmerjenosti njihovih avtorjev. Saj združuje »Lada« umetnike od Ferda Vesela in B. Stevanoviča do naj-
mlajših slikarjev Uršiča in Jakoba ter kiparja Saleslna.
Prireditelji te razstave so se potrudili razporediti umetnine tako, da pridejo posamezni avtorji do polne veljave in sicer s tem, da so njihove umetnine porazme-ščene v posebnih skupinah. Posamezne, med seboj sorodnejše grupe umetnikov pa zavzemajo oddaljene prostore in bodo radi tega učinkovale enotno. Razstava bo pokazala okoli 120 del v najrazličnejših tehnikah.
Ilustrirani katalog bo urejen tako, da si bodo v njem sledile posamezne številke po redu, kakor so slike obešene. Drugih posameznosti in posebnosti za danes Še ne smemo izdati; vendar ne smemo zamol-čati. da bo Ladina razstava istočasno počastitev njenega nadarjenega člana Franca Koširja, ki ga je kruta smrt pobrala prej, ko je imel priliko videti realizacijo skupnih načrtov. Njegovi sorodniki so dali za to razstavo na razpolago dve njegovi sliki, med njima prekrasno »Sorsko polje«, ki je bila takorekoč Koširjeva labudja pesem, saj je to bila zadnja slika, ki jo je naslikal v prosti naravi. Z razstavo je pa tudi v zvezi počastitev priljubljenega kiparja Ivana Zsjca, ki pokaže ob svoji 70-letnici kolekcijo svojih najnovejših te-rakot.
Vabimo že danes ljubljansko občinstvo, da si razstavo »Lade«, pri kateri sodelujejo trije kiparji in 17 slikarjev čim prej ogleda, se posebej vabimo umetnost ljubeče Ljubljančane k otvoritvi, ki bo v Jakopičevem paviljonu v nedeljo točno ob enajstih dopoldne.
Jutri novinarski I fconcert
LJubljana, 80. novembra Kakor prejšnja ieta, se tudi letos LJubljana veseli tradicionolnegs novlnarskegs koncerta, Id bo jutri 1. decembra v veliki dvorsni na Taboru. Novinarji otvorljo s svojim koncertom vsako leto sezono ljudskih koncertov In družabnih prireditev. Občinstvo Iz vseh slojev Ljubljane se vedno odzove vabilo novinarjev na koncert. Znano Je, da Je to najbolj demokratična družabna in umetniška prireditev v LJubljani. Ne samo ples po koncertu, tudi skrbno Izbran spored koncerta bo letos prlvs-bil na Tr.bor lepo petje In umetniško glasbo ljubeče občinstvo. Nastop Akademskega pevskega zbora bo nova zmaga In nov uspeh tega priljubljenega zbora. Nastopi violinista Ffeifer;a, opernega pevca Janka, gdč. Smje Ivančicevc, opernoga pevca tenorista Francla In vojaške godbe pod vodstvom kepolnika Herzopra jamčijo za umetniški užitek na koncertu.
Vstopnice so še danes v pred prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, jutri na praznik pa v veti kina Matice od 9.S0 do 12.30 ter zvečer od 18. naprej pri blagajni na Taboru. Cene so nizke od 30 din navzdol do 5 din. Občinstvo s koncertno vstopnico plača na tramvaju samo 1 din iz vseh smeri do Tabora, in sicer od 18. do konca koncerta, po 22. pa ui treba plačati nočne takse.
— Ljubljanski Sokol bo skupno s Sokolom II. proslavil državni in sokolski praznik zedinjenja 1. decembra ob 11. uri v društveni telovadnici v Narodnem domu na kar opozarja članstvo, naraščaj m deco oteh društev zlasti tisto članstvo, ki bo s svečano zaobljubo dalo tudi viden izraz svoje pripadnosti. Obleka za vse udeležence meščanska z znakom, razen za praporščake, ki morajo biti v kroju.
Iz Celja
SOKOL
— Bratje: Sestre! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani in starešinska organizacija »Preporoda«, priredila dre vi v kazinski dvorani slavnostno akademijo v proslavo praznika Ujedinjenja. Začetek ob 20. uri. Vabimo vse brate in sestre, da se akademije udeležijo v polnem številu v meščanski ob-
eki z znakom. — Prav tako vabimo vse svoje pripadnike, da se jutri 1. decembra
i deleži j o novinarskega koncerta v veliki
: v orani na Taboru.
SOKolsKa tupa LJubljana.
Sokatsfco društvo LJubljana in prosiš
državni in sokolski praznik v petek ob l  v društvenem domu ob Tvrševi cesti svečano sejo društvene uprave. Na dnev-em redu je nagovor prevedba naraščaja v članstvo ter zaobljuba novih članov in članic Vabimo vse članstvo, da se te svečanosti udeleši v čun večjem številu.
— Izobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Prvi december se bo praznoval na slovesen način kot praznik zedinjenje trobnenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsfi hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena z državnimi zastavami.
—c Službe božje bodo na praznik zedi-nienja po naslednjem vrstnem redu: ot> 8. v opatijski, nato v pravoslavni in evan-geljsk. cerkvi, ob pol 10. pa v starokato-iiški kapeli.
—c Brivski saj on i v Celju bodo na praznik zedin-enja ves dan zaprti.
— Udeležite se akademije, ki Jo priredi Sokolsko društvo Celje-mat ca v proslavo praznika zedin jenja dre vi ob osrnih v Mestnem gle^lišču. Jutri ob 11. dopoldne pa se udeležite sokolske proelave v sokolski telovadnici v mestni šoli.
—c Koncert v proslavo praznika zer»-njenja, na katerem bodo sodelovali Celjsko pevsko društvo, Celjski Zvon, Oljka, godalni kvartet in mladinski pevski zbor Glasbene Matice ter vojaška godba, bo nudil lep umetniški užitek. Izvajana bodo samo Jela slovanskih skladateljev. Ude le*te se koncerta v Čim večjem Številu!
—c TJpriz©ritev »Prodane neveste«. Prihodnje gostovanje mariborskega Narodnega gledal šča v Celjskem gledališču bo v sredo 13. dec. ob 20. Gostje bodo uprizorili li Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Predstava bo aa abonma.
—e Napad % motiko. Ko je W 731etni posestnik Peter Tramšek pri Sv. Petru na Medvedovem seru v torek v svojem hlevu, se je tam spri s sosedom. Sosed je v jetfi pograbil motiko in napadel s njo Tram-Ška Prizadejal mu je hude poškodbe na glavi in ramenih. Tramška so oddali v celjsko bolnico.
—e Zdravniško dežurno službo sa Alane OUZD bo imel na praznik zedin jenja zdravnik dr. Premeak na Cankarjevi cesti, v nedeljo 3. decembra pa zdravnik dr. Mustč m
Krojem pomočniki ▼ OH Ju so v gibanju ki zahtevajo zaradi na-drag*nje primerno povišanje plač. Upanje je, da bo prišlo med njuni In ikšndnjnlri čimprej do sporazuma.
S£q( Q\ntca
K O L B D A B
Danes: Četrtek, 90. novembra: Andrej Jutri: Petek,  L  decembra: Zedinjenje, Natalija
DANAŠNJE PBIBEDITTE
Kino Matica: Vesela srca
Kino Union: Johann Strauss — kralj valčka ob 16. in 19. ob 21. premiera »dr. Robert Koch«
Kino Sloga: Vesela vdova
Kino Moste: »Ona hoče, on pa noče...« hi »Charlie Chan na dirkah«
Predavanje dr. Božene Merljakove o prvi pomoči matere otroku ob 20. na ženski realni gimnaziji na Bleiweisovi cesti
šentjakobsko gledališče »Košček sreče« ob 20.15 Mestni dom
Slavnostna akademija dobrovoljcev ob 20. v veliki dvorani Kazine
PRIREDITVE NA DRŽAVNI PRAZNIK Kino Matica: Pastir Kost j a Ostali  kinematografi  isti spored Novinarski koncert ob  20. n a
Taboru
Upravni odbor   Oficirskega doma družabni večer ob 21.45 v prostorih »Zvezde« DEŽIKNELEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, Trn-
kpczy ded. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7
Jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od četrtka od 8. zvečer do sobote do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta št. 15/11., telefon št. 32-84.
£$pod &ita
Vedno nimaš skorje pri rokah, da bi fo glodal. Včasih se moraš zadovoljiti tudi z drobtino. In taka drobtina je padla pod sito davi, ko se je malone že danilo.
Naši avtomobilisti so hudo razočarani, ker je jelo primanjkovati bencina in so jim prepovedali ob nedeljah in praznikih \*ozi-ti se. Niti na lov sc ne bodo smeli več vozit/ in to bo še posebno hud udarec za zeleno bratovščino. Nekdo, ki se nemara tudi jezi, da so nastale te presnete homatije z bencinom, je davi v zgodnjih jutrnjih urah na prav svojevrsten način stresal svojo jezo v avtomobilu. Ntkje v mestu raste iz otočka sredi ceste velik kostanj In okrog njega je zaplesal razjarjeni uli osokoljeni avtomobilist, da ga je bilo veselje gledati. Vozil je v krogu okrog kostanja petkrat ali šestkrat, dokler se mu ni zvrtelo v glavi, potlej jo je pa ubral zopet naravnost.
Če so prikrajšali avtomobiliste za vožnjo ob sobotah in nedeljah, jih pa niso za take krožne vožnje okrog kostanjev Saj je končno tudi to užitek, posebno takole proti jutru, ko je že davno odbita ura duhov in je človek za volanom poln poguma.
Iz Trbovelj
— Praznik državnega zedlnjenja bodo Trbovlje proslavile letos na način, ki bo odgovarjal duhu današnjega izrednega časa, v katerem mora naš narod v spominu na svojo osvoboditev izpod tujčevega jarma pred enaindvajsetimi leti strniti vse svoje jugoslovenske sile, da kot jaka enotna državna celota zmaga nad vesmi razdiralnimi silami. Naš industrijski revir bo na raznih manifestacijah v petek izrazil svojo neomajno voljo, da neokrnjeno očuva vse narodne tekovine v edini jugoeloven-skt domovini, katero si je priboril s težkimi žrtvami po dolgoletnih osvobodilnih borbah. Med vsemi prireditvami bo na dan narodnega praznika najsvečanejsa proslava našega Sokolskega društva, ki je prvi december že vsa leta uvrstil med posebno praznične in pomembne društvene dneve. Letos se bo na praznik zedlnjenja vršila v Sokolskem domu svečana akademija ob 8. zvečer. Sokol je pripravil obširen program, ki predvideva izbrane telovadne točke s prostimi vajami moške tn ženske dece, članov in članic, deklamacije najmlajših Sokoličev, zborno recitacijo Gradnikovega soneta in recitacijo članov dramatskega odseka Sokolska godba je naštudirala več orkestralnih komadov. Na akademiji se bodo podpisale posebne zaobljube za izvršitev del Sokolske petletke v smislu sklenov na zadnjem občnem
oru. Brat starešina bo slavje uvedel s slavnostnim govorom. Ob 4. popoldne se bo vršila mladinska akademija, na kateri bo sokolski naraščaj izvajal posebne telovadne vaje. Pozivamo vljudno vse trboveljsko prebivalstvo, ki simpatizira z našimi vrlimi Sokoli, da se zlasti večerne akademije udeleži čim številnejše. Udeležba za člane, ki imajo kroj, je obvezna v krojih, za ostale pa v civilu s sokolskim znakom. Društvo ne bo razpošiljalo posebnih vabil!
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 30 url
četrtek, 30. novembra: Georgs Dandin. Red Četrtek
Petek, 1. decembra: ob 15. uri: Emil in detektivi. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Sobota, 2. decembra: Kozarec vode. laven. Znižane cene od 20 din navzdol
Nedelja, 3. decembra: ob 15. uri: Princeska in pastirček. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20. din navzdol
Ponedeljek, 4. decembra: zaprto
OPERA
Začetek ob 20 uri
Četrtek, 30. novembra: Gorenjski slsvček. Premiera. Premierski abonma Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika
Petek, 1. decembra: zaprto
Sobota, 2. decembra: Gorenjski starček, laven
Nedelja, S. decembra: ob 16. url: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. Ob 90.
uri: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 4,
Ste*. >73
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 30. novembra 1939.
OfrOfl O
Danes ob 21. uri
slavnostna premiera
krasne filmske umetnine globokega in pretresljivega filma, ki nam predočuje
živlienie in barbo slavnega znanstvenika na pol i u medicine, možu, ki ie z odkritjem bacila tuberko-loze rešil človeštvo ene naiopasnesših morilk...
Uvodno pojasnilo o pomenu dr. R. Kocha govori danes pred filmom
primari] dr. R. Neubauer, Šefi zdravilišča na Golniku
Film se predvaja pod pokroviteljstvom Proti tuberkulozne zveze v Ljubljani
Vel t ia si en #e naš poklic — zmotiti se — pomeni smrt
Poleg E. Janningsa Igrajo v tem filma še:
Werner Krauss, Viktorija Ballasko,
Theodor L 00$, Lude HoOich i. dr.
Danes ob 1*. in 19« uri ter futrf ob 10*30 dop.
(po znižanih cenah)
nepreklicno zadn}lr Ur a t prekrasni film;
Joh.Strautf krali vačka
Zaradi dolžine filma se predstave vrše iutri,
(na državni praznik) takole:
X« decembra
ob 14.45f 17.» 19* in M.15 uri
Vstopnice si nabavita v predprodaji!
a^   ^ PSI L^biI        a!l       FsTI Vstopnice si nabavite v predprodaji!
MOTIKOM   KIN9 UNION
DRŽAVNI IN SOKOLSKI PRAZNIK
Ljubljana, 30. novembra Praznik zedinjenja ima tudi letos velik pomen; 1 december je obletnica ustanovi-tve Jugoslavije, skupne države Slovanov na jugu, države, ki je bHa sen že tolikih pokolenj. Tega ne more več nič spremeniti, 1. december je zgodovinski dan, ne glede na to, ali ga praznujemo kot državni praznik ali ne. Ta dan je neizbrisno zapisan v zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Z)ov*oV/ razlogov imamo, da praznujemo tudi letos s\'oj največji državni praznik; letos morda še več kakor prejšnja leta. Jugoslavija kot skupna drža\ya Srbov, Hrva-to*s in Slovencev ostane vedno nujnost, če ne ideal. Eden najpomembnejših pogojev je pogoj našega skupnega obstoja. Če bi nas ne vezala kri in jezik, bi nas morala združevati že skupna usoda. Dandanes, ko je fraza »življenjski prostor« tako aktualna — in tudi tolikokrat zlorabljena — moramo hočeš nočeš razmišljati tudi mi o svojem življenjskem prostoru. Povsem jasno nam je, da je naš življenjski prostor samo tu, kjer živimo ter da ga ne moremo iskati nikjer drugje. Zavedamo se pa tudi, da imamo Srbi, Hrvati in Slovenci skupen življenjski prostor, četudi bi potegnili med seboj kakršnekoli meje, živeli bi skupaj kakor živimo že skoraj tisoč let
Skupna država nam je bila dolgo ideal, a našega zedinjenja so se naši sovražniki tudi vedno bali. Le zakaj to nekateri pozabljajo? Združeni smo močni — te stare resnice ne smemo pozabiti zlasti danda-
nes. K sreči notranja preureditev ne pomeni oslabitve, ker sloni na zdravih temeljih državnega in narodnostnega sožitja. Veseliti nas mora, da te preureditve služijo okrepitvi naše skupne države. Prav zaradi tega ima letošnji praznik zedinjenja še poseben pomen, ker ga bomo praznovali v času duhovnega zedinjenja, v času ureditve vseh spornih vprašanj, ki bi lahko postala nerešena celo usodna za državo Kakor re čeno, skupna država je pogoj našega ob stoja, a tudi temelj sožitja; da pa bo te melj dovolj trden, mora tudi nositi pravil no, uravnovešeno državno konstrukcijo.
Živimo v dobi najkrutejše stvarnosti. Tu di slovanski narodi so že zdavnaj preživeli čas votle romantike. Vendar zaradi tega ne preziramo plemenitih stremljenj slovanskega nacionalizma v prejšnjih časih ter znamo tudi dobro ceniti vse žrtve za našo narodno osvoboditev v časih, ko se je zdel boj za našo državo realistu velika iluzija. Prav vera, čeprav fe bila še tako romantično navdahnjena, vera v zmago pravice in v osvoboditev je v tistih časih dajala moči zasužnjenim narodom, da so množice ostale zveste izročilu svojih prednikov, svojemu jeziku in drugim narodnim prilastkom. Sokolstvo, ki praznuje 1. december kot tvoj praznik, se ob te) priliki spominja sedemdesetletnice vižmarskega tabora; spominja se tudi, da si je Južni Sokol že leta 1864 dal uvezli v svojo zastavo, izdelano v Pragi, jugoslovenski grb. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo zahtev na vižmar-skem taboru: po zedin jeni Sloveniji, slovenski univerzi, ravnopravnosti slovenščine v šolah in uradih in po — združitvi s Srbi in Hrvati. Ze l. 1870 je bil sprejet v Ljubljani na političnem shodu naš program, ki se je glasil: »Južni Slovani monarhije bodo usmerili svoje delovanje tudi na to, kako naj pomagajo zadovoljiti v enakih potrebah svoje brate onkraj mejet ki so z njimi enake narodnosti*.
Se dandanes občudujemo pogum rodov pred 70 leti in tudi njihovo pronicljivost, da so stremeli s tako jasno zavestjo za smotri, ki so bili doseženi šele čez po* stoletja. Saše sokolstvo je v resnici lahko ponosno na svo/o krasno tradicijo narodnostnih bojev. Južni Sokol je bila pri nas prva organizacija, ki ji je bito zedinjenje Slovencev s Srbi in Hr\'ati ideal. Ze zaradi tega bi lahko sokolstvo proglasile 1. december za svoj praznik. Praznuje ga pa tudi zato, ker se dobro zaveda, kako težko je bilo izvojeva-ti zedinjenje in ker ve, kaj ta državni praznik pomeni narodu.
Četudi bomo letos praznovali 1. december skromno, vendar ne bomo pozabljati, da je to praznik naše skupne državne samostojnosti. Praznovali ga bomo v zavesti, da je Jugoslavija močna, ker le sad zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne le v skupni državi, temveč tudi v skupnih stremljenjih, skupnem trpljenju in delu ter prizadevanjih za skupno še lepšo bodočnost.
Soko'ski f. december
Tudi letos so nam na naš državni in sokolski praznik — kakor so bila vsako leto doslej — naša domoljubna čustva vznesena, prešinjena s ponosom in prepojena z vero: s ponosom, ker so Sokoli sami v obilni meri prispevali k ustanovitvi Jugoslavije, in z vero, ker se nam odpirajo jasni pogledi v bodočnost jugoslovenske naše domovine in našega jugoslovenskega naroda. Ni in ne sme Uiti v naših vrstah ne brata ne sestre, ki bi tega ne vedela in ki bi tega ne občutila v globini svoje duše.
Toda vzlic temu zavestnemu poudarku sokolske aktivnosti tudi na letošnji proslavi sokolskega in državnega praznika pada v čašo naše radosti kaplja najgren-kejšega pelina iz vzrokov, ki so vsem znani. Svetovna vojna je nešteto slovanskih in sokolskih življenj potopila v morju krvi, a je iz njegovih penečih se valov nas na jugu in one na severu in severoiztoku Evrope rodila kot plodove na stoletnem in tisočletnem miselnem in -'varnem toku zgodovine, učiteljice življenja in opominje val -ke narodovi
Mi jugoslovenski Sokoli, povezani v so-kolsko-junaškem bratstvu z brati Bolgari, nagla samo danes z moško besedo, ki nam jo narekuje naša sokolska čast, da ne bomo nikoli dopustili, da se po naši krivdi ali celo z našim sodelovanjem razveže in v iveri razsiplje snop Svetopolkovih palic! Naj se mu posuši roka, kdor bi kaj takega namer ja I! Naj mu omrzne pamet, kdor bi hotel manj od narodnega in državnega edinstva! Naše apostolsko delo je setev bratstva in ljubezni, strpnosti in vzajemnosti, navdušujočega patriotizma in žrtvu-jočega pomaganja — brez koristi in slave sanj, ki ustvarja In daje! V tem ln takem sokolskem apostolaru ni, ne more in ne sme biti nobenega Jude Iškariota!
V tem golem priznanju vrednosti sokol-dejavnosti je zajeta doba štirinajstih
vekov, ki so svoje sledove orali v njive slovanskih rodov ln plemen od Urala do Triglava, od Baltika ln Polabja do Jadrana in Črnega morja. Štirinajst vekov so sekali meči in so se lomile sulice za staro pravdo, za suho skorjo kruha, za domače ognjišče, za krst častni in svobodo zlato. Od Soluna je prišla blagovest, od Iztoka luč, od zapada je prihrumel vzgib in polet svobodoljubnega duha, od severa je prispela misel ln težnja o samozavestnem na-strojenju slovanske zmagovite tvorne moči, ki so ji pred stoletjem in pol bili glasniki najjačji slovanski duhovi, dokler nI slovanska duša dobila vidnega Izraza ln jasne oblike v genialni zasnovi Tvrievegs sokolstva.
Ta slovanska zemlja na Jugu Evrope, ld je danes naš dom, Je te davno pred nami Imela v duhovnem svetu naših dedov In očetov svoj veličastni obraz. — Carski grad Dušana Silnega je zgradil most do Karlove zlate Prage, tako da smo Sokoli Že Imeli svoje historično pravo sa spoj srca s srcem in za zlitje duše z dušo. Daljave tn prostranstva je preletelo sokolsko bratstvo, ki Je zaslutilo svojo moć samo v veličini naše bratske zajednice tn videlo svoje postojanke v širini zemlje, U so nam jo šestdeset let pozneje na zemljevidu začrtala kopja bojnih zastav ln konice okrvavljenih mečev Aleksandrove vojske.
V tej gigantski borbi, ki je izbrnhnils pred dvsjsetpetlml leti, so naši bratje poleg redne vojske sodelovali v dobrovoljnih formacijah s polno svojo močjo po geslu: Jugoslavija ali smrt! Da! Smrt je kosila v strokih zamahih, padali so borci, krvavele so Junaške grudi Is tisočerih ran — za veliki oflj so ugašala trrljenjs. ne za kak fantom, ca kako ozko plemensko naselje, za gmotno korist poedlnca ln za njegovo vlogo v bodočem življenju na-
kega, za eden in isti krov nad našim skupnim domom. Smrt je svoje žrtve polagala v temelje, in Kosovo je bilo maščevano z vstajenjem ene in enotne Jugoslavije! Na žrtveniku, kl ga na A vali čuva osmero kariatld — na tem grobu neznanega junaka — plameni večni ogenj, ki so ga pri tgall milijoni duš, a z Oplenca prihaja nenehno utripanje neiztrohnjenega Aleksandrovega srca, opozarjajoč nas Sokole na bojni klic: Jugoslavija ali smrt!
Sokolom Je odkazano mesto čuvarjev ln branilcev po vsej nafti kraljevini, tako tudi v slovenskem predelu naše skupne zemlje. Ako bi se postrojili v polke, M Triglavski sokolski polk z istim ognjem hrabrosti branil sumadljo, kakor bi se Sumadljski sokolski polk boril za našo severno mejo. Naše sokolske zastavo, pa naj se one vl-jejo kjerkoli v domovini, je stkala, okrasila in blagoslovila ista sokolska volja, ista naša državljanska zavest. Ista sreča, ista borba. Isto žrtvovanje In navdaja nas ob njih isti ponos; da smo in ostanemo skupni domovini in svojemu kralju zvesti v vseh okolnostih, da smo spoj in vez med vsemi predeli in plemeni zemlje in naroda in da se nikdar in nikamor ne premaknemo z ravne črto svoje jugoslovenske in slovanske miselnosti, ker je tm-i nam danes in ostane za vedno bojno geslo: Jugoslavija ali smrt!
V našo nacionalno sokolsko zavest ne-nehoma prodira Prešernov proroški glas, da je največ sveta prisojenega otrokom Slave ln da odkrijemo pot tja, kjer se mi sinovi in hčere te Slave — sami napojimo z vero v živega Boga resnice in kjer si svobodno pišemo svoj zakonik pravice. — Molimo mogočno molitev Simona Jenka — saj je slovenski travnik in gozd le majhen di l onih preširokih poljan in preglobokih šum, kjer nas je Slovanov kakor listja in trave. In iz šumenja teh travnikov ln hučanja teh gozdov udarja glas kakor rezkost fanfar: čuj nas, večni Bog! —- Slušamo silovite akorde Slovanske pesmi Josipa Stritarja, ki nas preko njegove južnoslovanske Baje opominja, da »rešitelj svetu bode naj Slovan« in da slovanskega imena »ne skruni, skrunitl ga ne daj!« — In iz tega klasičnega veka slovenske romantike se nam realno oblikuje pred duhovnimi pogledi doba naših narodnih taborov, ki so v šestdesetih letih minulega veka razgibali ves naš narod, ko je na svojih mogočnih zborih v Ljutomeru, v Žalcu, v Sem pasu na Ki asu, v Ormožu, v Sevnici in v Vižmarjih pri Ljubljani brez strahu zahteval pravico in svobodo ra proslulo avstrijsko »pomlad narodov«, njen strupeni absolutizem ln vse Bachove ftu-zarje poteptal ln zaklel na dno pekla!
Vižmarski tabor je bil ravno pred sedemdesetimi leti. Zbral Je pod zastavo Južnega Sokola — danes Ljubljanskega Sokola — 30.000 slovenskih duš. Kakšno je bilo mišljenje prvih Sokolov na jugu Evrope, naj dokazuje činjenica, da so dsll leta 1864 izdelati svojo zastavo v Pragi in vanjo uvezti jugoslovenski grb, ki pa ga je avstrijska policijska oblast zabranila. Vlžmarski tabor je opetovano tako soglasno in odločno postavil zahteve Slovencev po zedinjeni Sloveniji, po ravnopravnosti jezika v uradu in šoli, po slovenski univerzi in po združitvi s Srbi in Hrvati, da so že prihodnje leto (1870) na političnem shodu v Ljubljani sprejeli politični program, ki pravi v prvi točki: »Edinetvo južnih Slovanov, začeto od postanka naroda, je ostalo vse veke svetovnih dogodkov neprenehoma živo v narodnem čuvstvu in se javlja proti drugim narodom v edinstvu jezika.« — A druga točka govori: »Južni Slovani monarhije bodo usmerili svoje delovanje tudi na to, kako naj pomagajo zadovoljiti v enakih potrebah svojim bratom onkraj meje, ki so z njimi enake narodnosti.«
Tako so naši dedje in očetje govorili pred sedemdesetimi leti, in petdeset let potem so se njihove zahteve in njihovi pogledi uresničili v svobodni In suvereni kraljevini Jugoslaviji. In kar so hoteli In zahtevali In po čemer so stremeli naši pred-houaikl, to moramo hotetl nd Sokoli — ne hoteti, ker to sedaj že imamo v današnjem obsegu, temveč to moramo Čuvati v vseh okolnostih ln braniti za vsako ceno! Ta pravica nam gre kot naša moralna In stvarna dediščina od vsega, kar smo tu povedan. Se več! Ta pravica je sinteza naših sokolskih dolžnosti v življenju, snovanju, vrenju in delavnosti našega naroda. In od teh dolžnosti nas ne more nihče odveza ti. V tem je naše eksistenčno pravo v našem državnem In narodnem življenju, v tem Je veliko poslan »t a jugoslovenskega sokolstva v sedanjosti in sa vso bodočnost. V tej zavesti praznujemo letošnji 1. de- j cember, kličoč: Naj ti vi jugoslovenski kralj Peter DrugI In Njegov dom! Naj živi Jugoslavija! Naj živi in ustvarja jugo-slovensko sokolstvo v ogromnosti slovanskega sokolskega bratstva!
Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem?
km
Dela na novi cesti Jeperca-Kranj in Kranj-Naklo lepo
napredujejo
Ljubljana, 30. novembra Nedavno smo poročali, kako napredujejo cestna dela na državni cesti med Je-perco in Kranjem ter omenil . da bo ta odsek ceste najbrž odprt že sredi decembra. Zdaj pa lahko z zadovoljstvom napovemo, da bo modernizirana državna cesta v resnici odprta čez 14 dni do Kranja. Vreme jih ne bo moglo več toliko ovirati, da bi dela ne mogli končati. Ob tej pril ki pa je treba tudi omeniti, da je bil v nedeljo že odprt za promet del tlakovane državne ceste na odseku Kranj- Naklo, in sicer v dolžini 3.2 km Avtomobilisti so z veseljem ugotovil:, da je novi del ceste znatno širši in sicer je cesta tlakovana v širini 7.5 m, med tem ko je med Ljub ljano in Jeperco tlakovano cestišče le 6 m široko. Uporabniki cest so zelo veseli, da je odprt ta del ceste, ker jim zdaj ni treba  več voz'ti  v  tako  velikih ovinkih.
Na odseku ceste Jenerea -Kranj so končali betoniranje cestišča že 21. t. m. Betoniranje so končali pri železni -kom podvozu. Najprej so betonirali v smeri csl železnice do Je perce, na 6.5 km dolgem odseku, potem pa v smeri od Labor do železnice (približno 2.5 km) Delati so začel-ob koncu maja Delo je poleti lepo napredovalo in v dveh mesecih, juliia in avgusta, so zbetonirali 4.5 km cestičča Odsek modernizirane ceste med Jeperco in Kranjem je skoraj 9 km dolg.
Podjetje ing. J. Dedek se je obvezalo, da bo delo končalo do 11. novembra prihodnjega leta. Razen cestnih del samih na sebi je prevzelo tudi ureditev železniškega križišča s cesto. Cesta se križa z železnico v nadvozu in da zaradi tega ni nastal prevelik vzpon so železnico poglobil.. Za to so bili ugodni terenski pogoji. Ta poglobitev železnice je prva pri nas. Medtem ko so poglabljali železniško progo, so morali preložiti   začasno   železn ški tir.
Vendar promet zaradi tega ni nič trpet in mnogi niti opazili niso, da vlak vozi po začasno preloženem tiru.
Z<iaj je delo že tako napredovalo, da bo proga preložena na defin tivnd tir že v četrtek. Kmalu bo tudi končano delo pri nasipu ob nadvozu. Samo tam, pri nadvozu, cestišče Še ni tlakovano, in sicer v dolžini 30 m. Tlakovali ga bodo spomladi, ko se bo nasip že dobro scsedeJ. Na tem odseku jim ne bo ostalo za prihodnje leto več mnogo dela. Tlakovan so tudi že banketi, obrobni pasovi crstišča, v dolžini 6 km. Prihodnje leto bodo se zbetonirali dobi a dva kilometra banketov in končali druga manjša dela. Računajo, da bodo vse delo končali sredi junija. Zdi se, da bo de-k> končano pr blizno pol Leta pred terminom. Dela pa ki letos Se ne bodo končana, nikakor ne bodo ovirala prometa ^etz zimo.
Delo ua drugem odseku ceste naprej od Kranja (delo je prevzelo podjetje Ivan Biicelj iz Ljubljane) je bilo precej ovirano, ker niso bili dolgo končani načrti v zvezi z železnico .n sitnosti so bile tudi zaradi nove trase ceste. Sicer je pa tudi tu delo dobro napredovalo, tako da so, kakor rečeno, v nedeljo lahko odprli prvi del tlakovane ceste skozi Naklo. Na tem odseku je zdaj tlakovanega že nad polovioo cestišča, ker je ves odsek dolg 5.5 km. Dobro je pa tudi napredovalo betoniranje nadvoza, mostu ob križanju ceste z železnico. Formalnosti o odobritvi načrtov za ta most so se zelo zavlekle. Zdaj so že zbetonirani oporniki Ln pripravljen je opal za betoniranje plošče. Računajo, da bo betoniranje končano že ob koncu tega tedna.
Pozimi bodo nadaljevali delo, če bo količkaj ugodno vreme. Mraz sam na seb. Jih ne bo mogel ovirati pri zemeljskih dedih. Zato smemo računati, da bodo druga dela, kolikor jih bo še ostalo spomladi, prihodnje leto kmalu končana.
Smrt plemenite žene in vzorne matere
Čeprav nemške krvi se je Pavla Muška tele vedno
priznavala za Slovenko
jetnih uricah razmotrivsJi tudi vse narodne dogodke, ld so se odigravali pred vo>-no in med njo. Pokojna je bila vzorna ro-doljubkinja, kakršnih sedaj v življenju le malo srečamo. Svojemu soprogu Antonu je bila skrbna in zvesta zakonska družica in idealna mati svojim otrokom. V narodnem duhu je vzgojila obe svoji hčerki, ki ju je tudi dobro preskrbela za življenje. Hčerka Ema je poročena z znanim narodno kulturnim delavcev profesorjem Miroslavom Iskro v Čakovcu, mlajša hčerka Hilda pa s sodnikom g. Brunom Inkretom v Šmarjah pri Jelšah. Plemeniti ženi, ki je živela le za svoj prijazni dom, moža In ljubljeni hčerki, naj bo ohranjen svetal spomin, preostalim pa nase iskreno sožalje!
Novo mesto, 28. novembra Na šmihelskem pokopališču so pretekli teden pokopali go. Pavlo Muška tele, soprogo podinspektorja finančne kontrole v pokoju. Blaga žena, ki je bila vzor matere, je po kratki bolezni umrla na svojem stanovanju v Kardiji, stara komaj 51 let. Pokojnica, rojena v Kočevju kot hčerka posestnika, gostilničarja in bivšega župana Erkerja, se je leta 1907 poročila z narodno zavednim državnim uradnikom g. Antonom Muška tekem, ki je takrat služil v Kočevju. Po raznih premestitvah sta zakonca živela v Ljubljani, na Vrhniki, v Logatcu, Kočevju in končno v Novem mestu, kjer je pokojni mož opravljal službo finančnega p:xlinšpektorja. Pokoj ni čin plemen ti značaj, s katerim je naravnost očarala vso svojo okolico, je bil združen z globoko narodno zavednostjo. Dasi ravno rojena Nemka se je se kot dekle vedno izdajala samo za Slovenko. Pri vsakem ljudskem štetju, pa naj se je vršilo pred vojno ali sedaj v naši državi, je vedno napisala, da je Slovenka, V njeni gostoljubni hi* so bili na mizi izključno samo slovenski časopisi. Pokojnica je bila dolgoletna naročnica »Slov. Naroda« in tednika »Domovine«. Njena hiša je bila vedno odprta siromakom, ki nikoli niso šli od nje praznih rok. Zlasti pa so bili blagi ženi pri srcu razni dijaki, katerim je tudi v moralnem pogledu dala za trdo življenjsko pot korstne nauke.
Med drugimi bivšimi dijaki visokošolci, ki so bili večkrat deležni njene gostoljubnosti, so dr. Gost Ša. dr Tomo Tollazzt Kreiger in drugi. Ti narodni možje eo hodili na njen dom v Logatcu, k jar so ob pri-
Iz Slovenskih goric
— Živahna Kupčija s hrastovim lesom
se razvija v zadnjem času po Slovenskih goricah. Ugodna konjunktura, ki je nastala predčasno ob izvozu našega lesa v Nemčijo, omogoča tudi dobre cene. Zaradi slabih gospodarsk.'h prilik, ki vladajo po deželi pri slabi letini in zaradi pomanjkanja živil, obleke in obutve, so mnogi kmetje primorani iztreb-ti iz svojih gozdov še zlato rezervo. Stoletni hrasti padajo. Cene hrastovemu lesu se gibljejo: les I. vrste 1100, H. vrste 800 ln tretje vrste 500 din za kubični meter. Na vseh obmejnih železniških postajah ob naši severna meji te dni nakladajo debele hrastove hlode. Ob živahni konjunkturi z lesom kajpak tudi cvete mešetaretvo in dobičkarstvo. Oblast bi se morala zanimati za zaslužek., ki ga imajo pri lesu razni posredovalci.
— Sreča v nesreči. Pri pos. Kranorju
Rudolfu iz fičavnice pri Sv. Ani ▼ Slov. goricah so v petek popoldne nakladali ▼ gozdu na Zg Ročici hrastove hlode. Pri nakladanju velikega okrog 25 centov težkega hloda je nenadoma, počila pritrjeval na veriga in hlod je z veliko naglico zdrknil po dvižnih tramovih na tla. Delavci so odskočUi, a po naključju je hlod nadel viničarja Cvetka Frnanca ter ga oplazil. Hlod je zdrknil čez Cvetka z veliko naglico. K sreči so bila tla, kjer je hlod oplazil Cvetka, mehka, da ga je s glavo stisnil v zemljo in je obstal nekaj centimetrov od glave naprej. Ako bi Cvetko ostal nekaj trenutkov pod hlodom, bi bil mrtev, tako pa je odnesel le lažje poškodbe.
čitajte »Slovanski Narod«!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD<,«etrtek, 30. noverahr* !•».
Ste v. '73
VESELA SRCA
Sijajna glasbena komedija z najmlajšo pevko Amerike JUDY GARLAND in komičarko — Rusinjo PANNT BRICE
JUTRI — v petek, težko pričakovani Ruski velefilm, ki je osvojil ves s^et! KINO MATICA — tel. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30, 15-, 17. 19. In 21.
PASTIR KOSTJA
Samo še danes in jutri! je na sporedu \..no lepa LEHARJEVA OPERETA
VESELA  VDOVA KINO SLOGA, tel. 27-80.
Najboljša zasedba, k: si jo morete želeti: Jeanette Mac D ona! d. Mamice Chevaller
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30, 15., 17. 19. in 21. uri
Mihec Frnlkula Vam bo čital domačo nalogo
Kje? Kdaj?
V nedeljo 3. decembra ob 8. uri zvečer v domu Sokola Ljubljana Zgornja Šiška, kjer bo obenem tudi veselo Miklavže van je, združeno s plesom. Za naše malčke pa bo Miklavževanje 5. decembra ob 5. uri popoldne.
DNEVNE VESTI
— Opozorilo in vabilo sorodnikom bivših borcev, ki so v letih 1918-1920 na Koroškem, Stajt*r«kem, v Prekmurju ali Med-jimurju padli ali ki so že pomrli. Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni mej. pred 20. leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že pomrlim borcem, izroča pa se na pismeno prijavo njihovim sorodnikom. Zato pros mo. naj sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo — po možnosti — z navedbo znanib jim podatkov (kakor n. pr. rojstnega datuma ali vsaj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovinske občine, tedanje njegove vojaške edinice, vojaškega čina, dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih starešin, nekaterih tovarišev itd.) vsaj do konca leta 1939. glavnemu odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1. Iz prijave mora biti razviden natančen naslov in sorodstveni odnosi (n. pr.: oče, mati, brat, sestra, stric, sestrična itd.) dotični-ka, ki vlaga prijavo. Gornje podatke potrebujemo tudi za seznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelu nameravane »Spominske knjige o bojih na severni meji«, posvečene njihovemu spominu. Če je pokojnik zapustil iz tedanje dobe kake vojaške fotografije ali vojaške beležke ali celo dnevnik, izvolite to poslati semkaj v pregled proti vrnitvi. Eventualne originalne tedanje vojaške dokumente pokojnika prepišite doslovno in prep s priložite prijavi, originalno listino pa dobro shranite. Glavni odbor L. K. B.
— Velika naročila vagonov lokomotiv v domači industriji. Prometni minister ing. Bešlič je že pred dvema mesecema podpisal odlok, po katerem se naroči pri domači mdustrji za 120,000.000 din vagonov in lokomotiv. Pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic in zastopniki domače industrije so zdaj končana in pogodba o naroč lih bo sklenjena še ta teden. Pri domači industriji bo naročenih 29 lokomotiv za normalnotirne železnice, okrog 420 tovornih vagonov za ozkotirne normalne železnice in 70 potnišk h vagonov za ozkotirne in normalne železnice. Vse lokomotive in vagoni bodo morali biti izdelani najpozneje v 18 mesec h.
— Nemčija povečala kontingent za uvoz našega vina. Iz Berlina poročajo, da je Nemčija naknadno odobrila za uvoz vina iz Jugoslavije še 300.000 mark, s prejšnjimi 150.000 mark znaša kontingent 450.000 mark ali nekaj nad 6,000.000 din. Ta na-knadn; kontingent je bil odobren šele potem, ko je naša država pristala na izvoz semena luceme in rdeče detelje v Nemčijo potom k li ringa. Ni še znano, katera vina prihajajo v pošte/v za izvoz v Nemčijo. Vse kaže, da hočejo imeti Nemci samo taka v na, ki bi jim služila za predelavo v industrijske svrhe. To so vina za izdelovanje kisa in konjaka. V poštev torej ne prihajajo naša kvalitetna namizna vina.
— Nazadovanje prometa v naših pristaniščih. Spi tska Trgovska zbornica je objavila statistiko o blagovnem prometu z inozemstvom preko naših pristanišč. V prvih devet h mesecih tekočega leta je znašal promet 14,930.268 kvintalov, lani v istem razdobju pa 15,847.379 kvintalov ali 917.111 kvintalov manj. Od tega odpade na uvoz 4.268.802 kvintala (lani 4,758.668 kvintalov) torej za 82.6S5 kvintalov manj, na izvoz pa 10,282.665 q proti 11,116.711 q lani odnosno 834.245 q manj. Po obsegu prometa z inozemstvom je na prvem mestu Sušak s 3.944.000. na drugem Split s 3.861.000 q, potem pa pridejo Dubrovnik, Šibenik itd.
— Beograjska industrija ima dovolj bencina Tudi v Beogradu je bilo občutno pomanjkanje bencina in je bila nevarnost, da bodo morala mnoga industrijska podjetja omejiti, če ne že povsem ustaviti svoje obratovanje zaradi pomanjkanja pogonskega goriva. Po odločnem posredovanju beograjske industrijske zbornice je pa industrija zdaj dobro preskrbljena s tekočim gorivom. Ta primer kaže, da bi pomanjkanje bencina lahko odpravili tudi v drugih krajih.
— Poslovanje StZORa v letu 1938. Iz
obširnega poročila o poslovanju SUZORa v lanskem letu posnemamo, da je štelo delavsko zavarovanje blizu 750.000 Članov. Povprečno število zavarovanega članstva, je znašalo 715.000. STJZOR ima naloženih pri Državni hipotekami banki po uredbi o poslovnh rezervah in rezervnih fondih ustanov socialnega zavarovanja 180 milijonov din, ki se obrestujejo po 6%. Po-krenjena je akcija, da se ta uredba revidira.
— Povečanje obrata Kranjske industrijske dnižbe? Družba razmišlja o razširjanju železarne, in sicer, al bi kazalo zgraditi drugo topilnico. Z drugo topilnico bi se kapaciteta obratov Kranjske industrijske družbe povečala na 50.000 ton sirovega železa na leto.
— Trdoglav in Marjetica, pravljica po motivih slovenske narodne pesmi, spisal Fran Milčinsk:, ilustrirala in opremila ing. arh. Marija Grafenauer, založila Nova založba v Ljubljani. Cena 48 din. Bolgarska razstava knjig v Ljubljani je vzbudila ori vseh obiskovalcih največje zanimanje in zaeno občudovanje si kanic za otroke. Ilustracija bolgarske knjige za najmlajše je tako odlična, da jih Slovenci niti malo ne dosegamo. Zato moramo biti veseli, da smo dobili s slikanico Trdoglav in Marjetica morda doslej najlepša naša latimo
delo te vrste v besedilu in sliki. Pri slikanicah smo s. sedaj pomagali večinoma s tujimi deli, ki jim je bilo dodano slovensko besedilo. Marija Grafenauer pa je s tem svojim prvim delom pokazala veliko smisla za našo domačo pravljico in v risbah, v izboru barv toliko sposobnosti, da je s tem, upamo, razodela svoj ilustrator-alent, ki jih tako zelo pogrešamo, a ima z naslovno stranjo deset i.. slik   ki bodo otrokom veliko ve-
selje, a tudi odraslim užitek. Razen teh je med besedilom se deset enobarvnih risb, vsako stran pa obroblja venček iz marjetic. Za Miklavža in za pod božično drevesce je to edinstveno dar lo. Slikanico dobite pri založnici Novi založbi in pri vseh knjigarnah.
— Aretiran tat. v Bistrici pri Podbrezju na Gorenjskem je bilo oni dan vlomljeno v hišo posestnika Cirila Ažmana. Ažmanu je bilo ukradeno 2500 din vredno, skoraj novo kolo znamke »Standard« in dve hranilni knjižici, ena z vlogo 6700 din, na ime Helene Dolžan druga pa z vlogo 2700 din, na ime Cirila Ažmana. Kot tatu so orožniki aretirali nekega Matijo Mečnika. ki je knjižice že prodal in spravil v denar tudi kolo, ne ve se pa, kje.
— za Novinarski dom  v LJubljani je
darovala Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem znesek din 1000, za družabno prireditev po novinarskem koncertu, ki bo jutri zvečer na Taboru, pa 50 steklenic svojega priznano dobrega termalnega belega in 50 steklenic okusnega termalnega črnega piva Ugledni Gostilni čar s ki pivovarni d d. v Laškem, ki se je v kratkem času svojega obstoja s svojim res odiičnim pivom tako lepo uveljavila, izreka ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja prisrčno zahvalo.
— Slovenskih novinarjev se je ob priliki otvoritve nove kmečke sobe v našem narodnem slogu spomnilo tudi ugledno ljub Ijansko gostinsko podjetje »Daj-Dam:: in poklonilo za Novinarski dom v Ljubljani znesek din 1000. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja se tudi vodstvu »Daj-dama« za izkazano pozornost najlepše zahvaljuje.
— Licitacija za oddajo tobačnih izdelkov. Uprava državnih monopolov v Beogradu je razpisala za 21. decembra ob 11. uri prvo ofertalno licitacijo za oddajo v zakup ve-Ukoprodaj tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za zakupno razdobje od 1. aprila 1940 do 31. marca 1945. Licitacija za prodajne okoliše 1 do 9. bo pri tobačni tovarni v Ljubljani. Podrobnejša navodila so razvidna iz razglasa, nabitega na občinski deski, lahko pa se tudi dobe pri finančni kontroli.
— Nase državljanstvo sta izgubila Notranje ministrstvo je vzelo naše državljanstvo Josipu Markovcu iz Gornje Slaveče, srez Murska Sobota, in Valterju Sentjurcu iz Trbovelj, ker sta stopila v službo tuje države.
— Zagrebška občina za svoje nameščence. Zagrebška občina je pokazala lep primer socialnega čuta, ko je sklenila dati vsem nameščencem izreden prispevek kot božićnico. Vsi nameščenci, ki jim je plača nižja od 2000 din, dobe po 500 din, za vsakega otroka pa še po 50 din. Tudi mestni delavci dobe poseben prispevek za božič.
— Nov model podmornice sta izdelala. Polna štiri leta sta delala v Slavonskem Brodu Lujo Stančić in Franjo Zavorski na novem modelu podmornice. Zavorski je bil med svetovno vojno strojnik na veliki podmornici, Stančić pa je mehanik. Mojstra pravita, da bo njun model koristil naši državi, če jima bo omogočeno zgraditi vsaj eno tako podmornico. Veljala bi okrog 200.000 din.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno, stanovitno, hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 17, v Splitu 15, na Rabu 13, v Beogradu 12, v Zagrebu in Visu 11, v Mariboru 10.2, v Ljubljani 9.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.0, temperatura je znašala 4.0.
— Liboj v H rasah pri Smledniku. Včeraj popoldne so v Smledniku pokopali smrtno žrtev divjaškega fantovskega pretepa, 22-letnega posestnikovega sina Franca Oblaka. V ponedeljek ponoči je v neki zasebni hiši v Hrašah popivala in kvartala večja družba fantov. Žganje je fante kmalu razgrelo, da so se pričeli med seboj prepirati. Iz prepira je nastal pretep, med katerim je del fantov pobegnil iz sobe, v njej pa sta ostala mizarski pomočnik Anton Rozman in France Oblak. Tudi Oblak je bil že na tem, da ae umakne iz sobe, a ga je Rozman na pragu dohitel in ga s težkim stolom na vso moč udaril po glavi. Prebil mu je lobanjo, potem pa je še na tleh ležečega teptal z nogami. Oblak je kmalu umrl in so zjutraj njegovo truplo prenesli v mrtvašnico. Truplo so v torek obducirali in ugotovili, da je nesrečnež umrl zaradi notranje krvavitve. Ubijalca Rozmana so orožniki aretirali in ga spravili v sodne zapore v Kranju.
— Po neprevidnosti se je ©bstreiii. Trgovec Dominik Kosi iz Litije je včeraj popoldne doma čistil lovsko puško. Puška je bila nabita, a je Kosi na to menda pozabil. Pri čiščenju se mu je puška nenadoma sprožila in je krogla Kosija zadela v trebuh. Njegove poškodbe so težke.
— 8 sekiro po glavi. Snoči so prepeljali v bolnico 331etnega Žagarja Jožeta Petrov-čica is Sv. Vida nad Cerknico. Petrovčič je porađali da ga > v torek avncer, ko se ja
vračal domov, nenadoma nekdo napadel ln ga s sekiro obdelal po glavi in po životu. Petrovčič ima pet ran na glavi in presekano ramo.
— Nesrečno zaljubljeni mladenič afcočU pod vlak. Strašne smrti je umrl v torek zvečer znani športnik Ante Božina is Slavonskega Broda, star 23 let. Bil je zaljubljen v lepo Šiviljo Johano iz Vrpolja. Fant pa ni imel stalne službe. V torek se je spri s svojo izvoljenko, k? mu je izjavila, da ga nima več rada To je fanta tako potrto, da je skočil pod vlak, ki ga je prereza! na dvoje.
— Mali gospodar. Izšla je druga števil-ka lista »Mali gospodare, ki ga je začelo z da jati Osrednje društvo rejcev malih živali« v Ljubljani. Novembrska številka Usta je propagandna in so jo prejeli rejci malih živali zastonj. List je namenjen predvsem rejcem malih žival: in vsem malim gospodarjem, ki imajo kos vrta. njivo, sadovnjak, to je vsem, ki se poleg svoje obrti ali stanu ukvarjajo s tovrstno rejo ali kmetovanjem. Vsebina lista je kaj pestra in zelo poučna za vse, ki imajo opravka z rejo malih živali in mak) kmetijo. V uvodniku razpravlja dr. M. Dular, ravnatelj veleeejma, o banovinski razstavi malih živali. Nadalje piše o razstavi ing. A. Greif. Za ustanovitev nabavne in prodajne zadruge se ogreva I. Gerdoi, in dokazuje gospodarske koristi rejcev, ki bi jih imeli od takšnih zadrug. Posavec navaja vsa dela. ki naj Jih kokosjerejec opravlja pozimi. Srcnik I. priporoča za zimsko krmljenje domačih kuncev peso. V drugem članku piše isti pisec o menjavi dlake domačih kuncev v jeseni. Grabnar Drago opisuje kako izdelamo praktične valilne skledice za golobe. Kmet. ref. G. Ambrož prikazuje sliko ovčjereje v Beli Krajini. Dr. J. Koren navaja v veterinarskem kotičku članek o tuberkulozi in spi-r hetozi pri kokoših. Kampuš R. prispeva zanimiv Članek o angorski volni. Z. F. š. pa poučuje rejce — ptičar je kako lahko prežim i jo na prostem paigice — skobčev-ke. Dr. š. žibert nam prikazuje najpogostejše bolezni prašičev in navaja kako jih zatiramo in adravimo. Vsebinsko je list izmed mnogih podobnih listov vsekakor na višku, pa tudi opremljen je tako, da je vsakomur všeč. Urejuje ga šoL upr. Paljk Leopold. Naroča se pri upravi v Ljubi Jani Gajeva ul. 9-1. Letna naročnina je za člane rejskih organizacij včlanjenih v »Osrednjem društvu« 25 din, za nečlane 32 din. Pišite upravi, da Vam pošlje izvod 'ista na ogled!
Srajce kravate KARNICNIK Nebotičnik.
Iz LJubljane
u— Ljubljanskemu prebivalstvu! V petek 1. decembra praznujemo državni praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevićev. V proslavo tega praznika bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvala opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkve-n'h slovesnosti in svoje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svojo državljansko zavest. — župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič 1. r.
—lj Tudi znamenje časa. Tik pred Miklavžem smo in si tako mladina kakor starši pridno ogledujejo izložbe trgovin, kjer je toliko vabljivega za oko. Vsepovsod so razstavljena najrazličnejša tudi praktična darila, v trgovinah pa, kjer je otrok nekoč videl zanj res primerne igračke, marširajo gor in dol samo še vojaki. Seveda otroci občudujejo tudi te igrače, vojake in celo vojsko, sproženo v gibanje po mehanizmu, če pa vse to vpliva na nje vzgojno, je drugo vprašanje. Kar se tiče igrač, smo menda v pretežni meri odvisni od uvoza iz tujine, prodaja se največ niirnberškega blaga, vendar pa ne smemo pozabiti, da imamo pri nas na razpolago tudi prav lično izdelane igrače domačega ;zvoza, ki jih prav poceni ponujajo v nakup zlasti prodajalci naši? suhe robe.
—lj Nazoren pouk o jetild. K nalogam Protituberkulozne zveze spada redno in smotrno poučevanje ljudstva o nastanku, razvoju in uničujočih posledicah jetike. Najnazornejš; pouk o znanstvenem delu za odkritje povzročitelja te bolezni nudi nedvomno filmska umetnina Robert Koch. ki se predvaja pod pokroviteljstvom Protituberkulozne zveze v kinu Unionu. Premiera tega filma bo danes ob 21. uri. Pro-ttubei kulozna zveza ima velik interes na tem. da si ogleda ta film v prihodnjih dneh najširša javnost, predvsem mlaišl rod, delavci in nameščenci, skratka vsi. ki so v dnevnem življenju v stalni borbi s tem nevarn m bacilom. Pred premiero spregovori o polenu velikega znanstvenika dr. Roberta Koeha nekaj aktualnih besed šef zdravi1 išča na Golniku g. primarij dr. Robert Neubauer.
Kje se dobi dobra kava, čaj. punci?
V espress restavraciji „SLON"
Danes zvečer v kletnih prostorih od 9. dalje koncert s plesom!
u— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže 1. decembra svečane službe božje v stolnici. Sestanek pred lokalom Udruženja rezervnih oficirjev. Zvezda ob 9.30 v uniformi, oziroma — kdor uniforme nima — v civilu z društvenim znakom. Zvečer istega dne prirede aktivni in rezervni oficirji skupni tcvariški večer v dvorani »Zvezde«. Vabljeni so vsi rezervni oficirji in njih družine. Obleka temna, začetek ob 21.30 Opozarjamo tudi rezervne oficirje na akademijo vojnih dobrovoljcev. ki bo 30. novembra ob 20 v Kazini.
u— Rezer\m in aktivni podoficir ji ljubljanske garnizije prirede dne 2. decembra ob 20. v vseh spodnjih prostorih hotela * MetropoH družabni večer s plesom, na katerega so vabljeni tudi ostali gostje. Vstop prost, obleka poljubna Za resnično veselo družabnost bo skrbela vojaška godba 40. pešpolka »Triglavskega«:.
—lj Obiščite šentjakobcane, ki so skrbno pripravili Skuteckijevo veseloigro »Košček sreče«. Ta prisrčna zgodba nudi s svojo vedro vseb no, prisrčnostjo in humorjem gledalcem mnogo iskrenega smeha in zabave ter vžiga in navdušuje gledalce. Za smeh in zabavo skrbita predvsem Bučarjeva in Mosor kot zakonca Pustova. Pri predstavi sodeluje skoro ves ansambel. Uprizoritve bodo dre vi ob 20.15. v soboto 2. t. m. ob 20.15 in v nedeljo 3. t. m. ob 15.15 popoldanska predstava. Kupite vstopnice že v predprodaji. ki bo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred
ob 21. ari slavnostna prem.v ra filma »Dr. Robert Koch« v kino Unionu. Dr. Robert Koch je bil okrajni zdravnik v malem nemškem mestecu. Postavil si je bol za žtvljenakl cilj, odkriti vzrok ene izmed najstrašnejših bolezni — bacil tuberkuloze. Pri tem svojem raziskovalnem delu ni poznal nobenih ovir in je končno niegovo delo imelo popoln uspeh Težka je bila njegova borba. Njegovo delo je pravi tr.urnf velikega titana, velikega genija, življenje Roberta Kocha. kakor je opisano in predočeno v filmu, je bilo polno tragičnih udarcev usode, polno dela in požrtvovalnosti, in le njemu, velikemu orjaku na področju medic ne je bilo dano, da je uspel in da je bilo njegovo delo še za časa njegovega življenja v polni meii priznano in ovenčano z neštetimi lavor:kami. Film seveda ne pokaže te dolgotrajne borbe slavnega zdravnika v vseh podrobnost h, toda najtežji momenti iz življenja tega genialnega zdravnika so predočeni v izredno srečno izbranih epizodah. Dva velikana nemškega filma, Emil Jannings in Wemer Kraus, sta vodilni zvezd; v tem veličastnem filmu, ki se predvaja te dn. v Ljubljani v kinu Unionu pod pokroviteljstvom Protituberkulozne lige. Film je po vsem svetu imel zredeo uspeh, v Beogradu in Zagrebu je bilo občinstvo navdušeno in tudi Ljubljančani si morajo ta prekrasni film ogledati. (—)
Žrebanje loterije
Sokola Ljubljana Šiška
je preloženo na poznejši čas.
—1] V društvu »Soča« bo predaval to soboto, 2. decembra t. L, ob Yz9. uri zvečer v dvorani pri »Levu« v proslavo ujedinjenja g. dr. Dinko Puco »Hrvatih pred Jugoslavijo ln v njej«. Tema je ravno v sedanjem času aktualna. Treba je obnoviti spomine na veličino svoječasne Hrvatske kraljevine, na njen propad, na dolgotrajne borbe Hrvatov za svobodo, da pravilno presodimo stališče Hrvatov po prevratu in sedaj. Predavanje bo velezanimivo. Ta večer sodeluje pod vodstvom g. Premelča tudi oddelek pevskega zbora »Sloge«. Deklamacija male naše rojakinje. Vabimo k polnošte-vilni udeležbi ne samo vse odbornike in člane »Soče«, temveč tudi vse prijatelje društva Vstop prav vsem prost. Vsi dobrodošli. 592-n
—ljV nedeljo Miklavžev večer! Za stare in mlade' Gostilna Martine, Zg. Siska. 593-n
—lj fetkov začetnlSKo-nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se jutri zaradi prireditve preloži na torek 5. decembra izjemoma v veliki dvorani Kazine s torkovim tečajem in mikiavževanjem. 594-n
—lj Prva pomoč matere °troKu, predavanje dr. Rožene Merljakove bo nocoj (četrtek) ob 20 na ženski gimnazij:, Blei-vveisova c. Dobrodošli!
—lj Anketa za pobijanje draginje na banski upravi. V torek bo na banski upravi važna anketa zaradi pobijanja draginje in prilagoditve mezd, ki so jo sklicale razne organizacije.
—lj »Dedek vevej«, šaljive belokrajm-ske pripovedke Lojzeta Zupan ca. z ilustra-
cijami M. Gasparija izidejo še pred Miklavžem. Ilustracije so razstavljene v izložbenem oknu Tiskovne zadruge. 596—n
u— idrijski kro/.ek vabi na sestanek, ki bo v soboto ob 20. v gostilni Vidmar na Šentjakobskem trgu. Sestanek je namenjen besedi o rudniškem prazniku sv. Barbare n o rojaku Jožetu Zazuli ob njegovi 701etnici. V ponedeljek na dan sv. Barbare, bo ob 7. zjutraj sv. maša v kapeli za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji.
H_     Sadjarsko in vrtnarsko društvo na
Viču ima drev: ob pol 20. v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. inž. Levstik: »Sestava zemlje in njeno izboljšanje«. — Vstop prost.  Vabljeni  vsi Vičani!
u_ Poziv vaJaSH dobrovoljcem. Sin našega tovariša predsednika je dotrpel. Vojni dobrovoljci, udeležte so pogreba danes ob 4. popoldne izpred zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdan«ka c. 9. — Uprava.
—lj Miki t* -vanje pri Sokolu I. v Ljubljani na Taboru. Kakor vsako leto. priredi društvo tudi letos zelo pester spored »Miklavževanja« za deco na Taboru k| se bo vrSilo v torek, 5. decembra 1939 »b 16. uri v veliki dvorani na Taboru. Darila se sprejemajo v torek dne 5. decembra od 9. do 12. dopoldne in od pol 14. do 16. popoldne v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vojašniee) . Starše vabdmo, da pripeljejo svojo deco na Tabor, ker je spored proeframa zelo lep in bodo prav gotovo vsi zadovoljni. 595—n
-—lj Redni občni zbor Narodne galerije bo v četrtek. 14. decembra ob petih v Narodni galeriji.
—lj Najden voL Oni dan je neki kmet iz okolice privezal pred Usenikovo gostilno na Dolenjski cesti vola. ki pa se je med tem ko je bil lastnik v gostilni, odtrgal in zbežal. Vola so šele čez nekaj ur ujeli nekje na Ižanski cesti. Spravili so ga v neki hlev na Dolenjski cesti, a lastnik se še nI javil.
—lj Tatvine v mestu. Trgovcu Josipu Zaiti na Tvrševi cesti je nekdo ukradel u hodnika 6000 din vredno preprogo modre barve in z rumenimi okraski. — V neki slaščičarni na Aleksandrovi cesti je bula ukradena 1600 din vredna zimska suknja, s svileno podlogo Emilu Durmi. — Iz osebnega avtomobila v Gajevi ulici je tat izmaknil dve beli okenski zavesi, vredni 800 din Josipu Pavlicu. — V neki gostilni na Ambroževem trgu je nekdo ukradel Rajku Kobalu 500 din vredno zimsko suknjo. — Z balkona hiše št. 55 na Poljanski cesti pa so bile neki stranki ukradene tri rjuhe, vredne 200 din.
—lj Prijeti razgrajači. Ponoči je pobcija polovila več razgrajačev, ki so tulili po ulicah sredi mesta. V neki gostilni so razgrajači pobili več šip in steklenic, nato pa so se umaknili na cesto, ne da bi poravnali škodo. Gostilničar je razgrajačem sledil na ulico in jih prijavil stražniku, ki je aretiral tri. V neki drugi gostilni so se razgrajači lotili dveh mirnih gostov in ju tako pretepli, da so morali enega spraviti v bolnico.
—lj  Starši, ki žele razveseliti malčka
z obiskom sv Miklavža na domu. naj spo-roče cenjeni naslov oglasnemu oddelku »Slov. Naroda« do 4. decembra. 588—n
Trije »specialisti" pred
sodniki
Skerjanc za staro železo, Tomšič in Petrič za kolesa
Ljubljana, 30. novembra
škerjanc Vinko iz Device Marije v Polju, ki se je včeraj zagovarjal pred sodniki malega kazenskega senata, je specialist za staro žeiezo, dokaj izvežban pa je tudi v kraji koles. Spada med najbolj prisotne obtožence, kadar se je treba izma-zati z bolj ali manj verjetnim izgovorom. Pred sodniki se je zagovarjal že dostikrat in je spoznal, da se je treba zagovarjati z metodo, kolikor toliko logično in verjetno. Zaradi tatvine starega in novega železa je bil že večkrat kaznovan in tudi že iz mesta policijsko izgnan. Dobro ga poznajo stražniki zlasti v Mostah. Zato se vrne v Moste, kadar pride iz zapora, vedno le ponoči in na kolesu, ki si ga »izposodi«. Nedavno si je prilastil neko kolo, katerega je našel v veži neke gostilne na Poljanski cesti in je s tem kolesom izpeljal prav spretne »manipulacije«. Prodal je staro železo, ki ga je baje dobil v dar, in je imel nekaj kovačev v žepu. Ni šel naravnost domov z novo izposojenim kolesom, čeprav je vedel, da doma žena strada z dvema otrokoma, temveč je povabil v gostilno neke ženske in se je dobro imel. Ko je bilo treba plačati ceho, je raje zastavil izposojeno kolo kot segel v denarnico, kajti po kroku v veseli družbi se je vendarle spomnil, da mora ženi prinesti nekaj kovačev, da ne bo stradala. Obtožen je bil tudi, da je ukradel dve šest metrov dolge cevi, ki so izginile iz zgradbe kirur-gičnega paviljona v bolnišnici.
Zagovarjal se je škerjanec s svojo preizkušeno metodo, toda pozabil je menda na to, da ga sodniki že dobro poznajo njega in njegovo metodo. Na prejšnjih razpravah zaradi tatvin se je enako zagovarjal. Senat je razsodil, da je škerjanec kriv. Olaj-šilno pa je bilo zanj, da je izposojeno kolo vrnil, preden je bil aretiran. Glede cevi ni bilo dokaza, da jih je sam ukradel, verjeli so mu, da jih je kupil od nekega neznanca, kupil je torej blago, ki je bilo ukradeno. Prisodili so mu to pot 4 mesece strogega zapora. Častne državljanske pravice je izgubil za dve leti.
Ferdinand Tomšič in Jožef Petrič, oba doma iz Rogatca, oba nestalnega bivališča, oba že mnogokrat kaznovana na kazen strogega zapora in na robijo, sta pa specialista za kolesa, izkazala sta se pa tudi kot spretna vlomilca. Kar na debelo sta zadnje čase vlamljala v Ljubljani in okolici, pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. Škode sta napravila za okoli 10.000 din. Najmanj varna so bila pred njima kolesa. Tomšič sam jih je ukradel deset.
Tomšič je večino tatvin in vlomov priznal. Petrič je priznal polovico svojih zločinov. Zamikala sta oba krivdo glede vlomov, ki naj bi jih izvršila oba skupaj. Trdila sta, da sta doma iz istega kraja, toda pri vlomilskih pohodih se nista združevala. Petriča so pri nekem vlomu izdali orsti. Po prstnih odtisih, ki jih je policija našla na sipi, je bilo dokazano, da je Imel Petrič svoje prste zraven. Petrič je bil mnenja, da zadeva s prstnimi odtisi in z daktiloskopijo ni zanesljiva. Sodniki pa vedo, da je dokaz s prstnimi odtisi vedno stoodstoten dokaz, ker nimata dva človeka aa svatu snaklh prstnih odtisov,
dvojčkov. Petrič pa nima nobenega brata — dvojčka.
Oba je senat obsodil, in sicer vsakega na 4 leta robije in na izgubo častnih dr-žavljanjskih pravic za dobo 5 let. Državni tožilec je zahteval, naj se PetnČ po prestani kazni odda v prisilno delavnico, ker je že preveč nevaren tujemu imetju. Senat te očuvalne odredbe proti Petriču ni izrekel.
PRIŠEPETOVALCT IN HIMSKAfl
V vseh večjih krajih po deželi so se pojavili v zadnjem času prisepetovalci in hujskači. Prišepetavajo naivnim ljudem in opravljajo s tem nevarno propagando, ne>-kateri pa kar očito huj.sk a jo ljudi oh raznih prilikah ter opravljajo naravnost zločinsko propagando, proti kateri je zakonodajalec postavil zakon o zaščiti reda in varnosti v državi. Naše ljudstvo ponekod naseda tem nevarnim ljudem, nekateri izmed teh narodnih zločincev so že prej.li plačilo za tako početje.
Tudi Ludovik Melin, brezposelni delavec iz Litije, je postal hujskač, ko se je vrnil iz Nemčije, kjer je prebil štiri mesece. Obtožnica zahteva, naj se kaznuje po čl. 1, točka 4 zakona o saSfeitl javne varnosti in reda v državi. Včeraj na glavni razpravi je Melin vse zanikal. Zagovarjal se je, da ga ljudje in orožniki sovražijo in ga po nedolžnem obtožujejo. Nekatere priče so izjavile, da je Melin res govoril inkriminirane besede. Veliki kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Ivana Kralja je ugodil predlogu branilca in je razpravo preložil, da se med tem zaslišijo še nekatere priče.
SPORT
— Koie*%ar*ka sekcija ŽSK »Hermesa*
bo imela pr hodnjo nedeljo, 3. decembra ob pol 9. zjutraj svoj redni letni občni zbor, na katerega se vabijo vsi sekdjski člani in dirkači kakor tudi ostali pr jatelji kolesarstva. Dnevni red bo običajen. Odbor.
Iz Novega mesta
— Ni čutil, da ima noge »ž-rane. V Zagrađen pri Žužemberku je prišel ves pre-mražen k tamošnjim pastirjem, ki so pasli na paš*, živino, 25letni Pečjak Tomaž. Fant je stopil k velikemu ognju ter prosil pastirje, da bi si rmel pogreti prem ražene ude. Na svojo nesrečo je fant stal tik močnega ognja, ki mu je obžgal obe nogi, ne da bi siromak to čutil, šele ko se je nameraval odstran ti od ognja, je začutii, da je po nogah opečen. Pečjaka so dobri ljudje pripeljali v bolnico.
— Nesreča v gozdu. Iz gozda pri Veliki Lahinji je vozil domov drva 251etni posestnikov sin MilkoVČ Fianc. Na ozki gozdni poti se je težko naloženi voz nenadoma prevrnil ln Mil kovica, ki je hotel nesrečo preprečiti s tem, da se je uprl v voz, pokopal pod seboj. Drva so strla Mil-kovču prsni kos. Prepeljati so ga moraJl ▼ boJndoa,
Sfev. 273
»SLOVENSKI NARODf,četrtek, 80. novembra 1939.
Stran 5
Draginja na Jesenicah
Draginja tare delovno ljudstvo — Zle posledice kupi« čenja živil doma in izvoza v inozemstvo
Jesenice, 28. novembra *e ob pričetku sovražnosti med Nemčijo in Poljsko, so se kakor nalezljive bolezni začele po naših krajih širiti vznemirljive vesti, da bo kmalu začelo primanjkovati najvažnejših življenjskih potrebščin in da bodo cene začele skokoma rasti. Posledice teh govoric so se kmalu pojavile. Ljudje so se začeli na vse načine zalagati z živežem, obleko, perilom in obutvijo. Obrali so vse trgovine od enega konca mesta do drugega Si kupovali deloma za gotov denar deloma na up.
Blaga je začelo tu in tam primanjkovati, cene pa so začele naraščati. Posledica tega bo, da bodo tisti, ki imajo denar in ki so podlegli tej psihozi, vsega dovolj imeli. drugI, ki nimajo sredstev, ali pa so že sedaj zadolženi, gledali skozi prste. Ljud je. ki so že dosedaj živeli v težkih razmerah s strahom gledajo v bodočnost in žene vse zaskrbljene ugibljajo, kaj bodo otrokom postavile na mizo.
Vznemirjenost prebivalstva je precej razumljiva. Jesenice so industrijsko mesto. Tu ni bogatih kmetij. Ravne zemlje je tu malo in še ta je peščena in skalovita. Ljudje žive od dela v tovarni in na železnici in od malih vrtičkov, na katerih pridelajo nekaj krompirja, fižola in sočivja za prvo potrebo. Jesenice so bolj navezane na uvoz kakor marsikatero drugo mesto v državi.
Strašno stradanje v času svetovne vojne je marsikomu še dandanes v zelo svežem spominu. Na milijone ljudi se je preživljalo le s črno kavo, slabim kruhom ln nezabeljenimi žganci, repo, zeljem in krompirjem. Marsikje pa so imeli v vojni še vsega v izobilju. Se celo v strašni zimi leta 1917/18 so cvrli v masti ali v olju krofe iz najfinejše moke.
Skrbi, kaj bodo prinesli prihodnji meseci se od dneva do dneva močneje pojavljajo pri ljudeh, ki žive od svoje dnevne, I tedenske plače, katero jim odmerjajo drugi, življenske potrebščine pa plačujejo tudi tako, kot zahtevajo drugi.
Jesenice so eno najdi ažjih mest v državi. Tu je priložnosti dovolj, da se težko pri-služeni denar hitro porabi in se mora človek marsikateri potrebni stvari odreči. Najhuje so prizadeti železniški progovni in sezonski delavci z velikimi družinami, ki zaslužijo na mesec od 400.— do 600.— din, Dosti bolje ne gre železničarjem, državnim in zasebnim uradnikom z velikimi družinami, katerih mesečni prejemki znašajo od 800.— do 3000.— din. Taki zaslužki na Jesenicah zadostujejo komaj za hrano in stanovanje. Za obleko, perilo, obutev in kurivo pa ostane bore malo.
Jugoslavija je agrarna država. Njeni poljedelski in živinorejski proizvodi lahko krijejo vse domače potrebe in ostane še znaten presežek za izvoz. Treba bo budno paziti na to, da ostane toliko življenjskih potrebščin doma. kolikor jih potrebujemo in da bodo iste tudi vsem dostopne, tako da človeku ne bo treba skrbeti, če bo dobil blago ali ne. Vsako kopičenje blaga povzroča porast cen ter paniko in nezaupanje med ljudstvom. Neprestano naraščanje cen pa bo zmanjšalo vrednost denarja. To pa zna omajati gospodarske temelje države. V nevarnosti bodo nameščenske in delavske socialne ustanove, ki bi svojim zavarovancem ne mogle nuditi zadostne preskrbe na njih stara leta.
Da se vse to prepreči, bodo morale oblasti z drakonskimi ukrepi napraviti red ln sicer od zgoraj navzdol. Na vsak način se mora preprečiti prekomerno kopičenje
blaga ln naraščanje cen. Tozadevni ukrepi, ki se bodo morali izvajati temeljito ln dosledno — bodo utrdili zaupanje med delavnim ljudstvom in ga prepričali, da imata pravica ln poštenje se vedno svojo ceno. če se bo to pravilno Izvajalo, se nikomur ne bo treba bati, da bi poleg vseh dobrin, ki jih daje naša zemlja — moral gladovati.
Iz škofje Loke
— Skoro novo kolo je naše L Oblakove otročičke, ki so šli v četrtek po mleko k Burjevcu je čakalo nenavadno presenečenje. Otroci so naleteli v grmičevju ob Poljanščici na skoro novo kolo. Prednje kolo je bilo do polovice v vodi, svetilka je bila brez šipe in žarnica je bila odvita. manjkal pa je tudi dinamo. Otroci — Tončka, Pavle in Jože — so odpeljali kolo domov v Puštal, tukaj pa ga je prevzel njih oče Jakob in ga odpeljal na orožnlško postajo, ki bo skušala ugotoviti lastnika kolesa, pa tudi tatu. Vse kaže, da gre za ukradeno kolo, ki pa ga je tat pustil v grmovju.
— Iz kronike prevročih glav. Na Sutnl so imeli te dni ponoči pretep. Dva ponočnjaka sta hotela v gostimo, ker pa je bila pozna ura, so jima pijačo odklonili. To ju je menda razburilo, da sta postala zelo bojevita, kar preveč, za ljudi, ki si žele počitka. Ker miru le ni hotelo biti, so se slednjič vrata gostilne odprla Neki moški je cdlomll vejo od jablane in oplazil z njo enega izmed prepoznih gostov najpreje po glavi, potem pa še po hrbtu. Tepenl je dobil telesne poškodbe, ki bodo imele za posledico proces.
— S kamnom v glavo. 17-letnl France iz Reteč ni na najboljšem glasu. Opisujejo ga kot vročekrvnega, surovega fanta. Oni dan so se igrali otroci na vrtu v Retečah, ko je zaneslo tja tudi Franceta, ki je pobral kamen in ga — kakor pravijo vsi otroci — vrgel brez najmanjšega povoda v 9 letno Ivanko, hčerko posestnika Janeza Dernov-ška. Kamen je priletel deklici naravnost
v glavo ln jI povzročil S cm dolgo rano na čelu pod levim očesom. France pravi,daje
on prvi dobil kamen v nogo, kar pa vsi ostali zanikajo.
— Ker mu si dal sa liter vina. V eni škofjeloških gostilnah je bil v nedeljo Martin. Praznoval je svoj god in bil je Zidane volje, ko se je prismoill k njemu ujedljivi France iz Breznice nad Skofjo Loko. Čeravno se mladeniča niti poznala nista, je France kar na lepem zahteval od Martina, naj mu da za liter vina. To je seveda Martin odklonil, kar pa je imelo za posledico, da je prisolil France Martinu krepko zaušnico, poleg tega pa mu je iztrgal tudi krivce, ki jih je imel na klobuku. France je slovesno izjavil, da bo dal krivce tedaj nazaj, ko dooi liter vina. Martin je poiskal zaščite pri orožnikih in France bo moral utemeljiti svojo korajžo na sodišču.
Iz Slovenjgradca
— Državni m sokolski praznik. Praznik narodnega zedinjenja bo Sokolsko društvo Slovenj Gradec praznovalo izredno svečano, kakor ga praznuje vsako leto. Na državni praznik 1. decembra ob 8. zjutraj se bo vse članstvo udeležilo službe božje Ob 10. dopoldne slavnostno zborovanje in zaobljuba članstva Zborovanje je strogo obvezno za vse članstvo. Zvečer na državni praznik ob 20. slavnostna akademija s sodelovanjem sokolskega orkestra. Spored akademije je zelo bogat in pester in bo zadovoljil vsakogar. Nastopili bodo vsi oddelki O pomenu 1. decembra za sokol-stvo bo spregovoril br. starosta Ivan Rojnik. Vabimo vso Sokolu naklonjeno občinstvo, da pohiti na praznik 1. decembra v Sokolski dom, da s tem izkaže priznanje marljivemu vaditeljskemu zboru za njegov trud v telovadnici. Pohitimo na državni praznik v Sokolski dom, da bomo skupno obnovili prisego, da bomo čuvali enotno ln močno Jugoslavijo in našega mladega vladarja kralja Petra IL
— Dre težki nesreči V nedeljo se je pripetilo več nesreč in prva je zahtevala
že svojo žrtev. V slovenjgraški bolnici js umrl v ponedeljek popoldne 42letni zidarski polir Franjo AŠnoh iz Prevalj. V nedeljo popoldne se je peljal z motociklom iz Farne vasi v Prevalje. Na ovinku je za-vozil v cestno škarpo, pri čemer je dobil težje notranje poškodbe. Prepeljan je bil z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v Guštanju v bolnico, kjer so si pa zdravniki zaman prizadevali rešiti mu življenje, — Druga nesreča pa se je pripetila zvečer mlademu trgovskemu pomočniku Go-stenčniku Alojzu, zaposlenemu pri Ivana Smolčniku. trgovcu v Slovenjem Gradca. Gostenčnik se je odpeljal v nedeljo zvečer z motociklom na izprehod proti Šoštanju in se je zaletel v železniško odnosno cestno ograjo, tako da je padel in se onesvestil ter si prebil lobanjo. Težko poškodovanega so pripeljali v ljubljansko bolnico.
Iz Cerknice
— Roditeljski sestanek. V nedeljo Je h* v prostor.h tukajšnje osnovne šole pm4 letošnji roditeljski sestanek, na katerem je govoril šolski upravitelj g. Skubie. Kar je potreba takih sestankov ravno ssda| tako velika, upamo in želimo, da ne bo ostalo v tem šolskem letu pri prvem.
— Tatvina. V soboto ponoči je neJođs izrezal šipe v vratih Vi vodove gostilne, nadejajoč se, da ga v lokalu čaka bogat plen. Toda ker je lastnica gostilne tasprsB-nila blagajno zvečer, se je tat zadovolji s pošteno večerjo, ki pa vseeno lastnico stane kakih 200 din. Za vkrniitoern poSa-vedujejo orožniki.
— Sokolsko   mlklavževanje. OerkndSki
Sokol bo letos priredil svoje vsakoletno miklavževanje v domu 5. decembra ob pol šestih zvečer. Darila bodo sprejemali v pisarni vse popoldne.
Naročajte srečke državne razredne loterije v kolekturi
Planinšek, Vrelec sreče
LJUBLJANA, Beethovnova ulica štev. 14.
mXlT1Tglas1
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Sa pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
PAZno
Beseda 50 par. laven posebej Najmanjši znesek 8.— Din.
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling
dolenjski cviček portugalka
> sladka Jabolčnik sladki traminec
I Najlepše in najbolj praktično * darilo za Miklavža je brez dvo-
>
> > > >
ilngač
žganja
troplnovec >
slivov ka >
brinjevec >
rum >
boro vn t čar >
9.— 10.— 10.— 8.— 5.— 12.— 12.—
ma
24.— 24.— 34.— 36.— 36.—
Mrzla Jedila! Se priporoča Buffet« J Jeraj, nasl Minka Videnič, Ljubhana, Sv. Petra c. 38. 42. T.
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka >Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila.
50. T
OTOMANA
Stane samo din 360.
E.  ZAKR.-VIŠEK
Miklošičeva cesta Št. 34
~~   KOČA NA ZELENICI
5 cm suhega snega na 60 cm zmrznjeni podlagi. Vreme lepo in jasno, smuka zelo ugodna. Koča je stalno oskrbovana
3305
PRODAM
POZOR! Kupujem rabljene čevlje ln prodajam moške obleke ln perilo. Klavžer. Vosniakova 4. 3296
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1
Ljubljana Židovska ul. 6. 48.T
POHIŠTVO —
si nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14. Vsakovrstni stoli, vsa popravila, po-litiram oprave najceneje. 3313
POZOR!
Ceneje oddajam žlahtna drevesa, lepe vrtnice, lepotično grmičevja itd. Zg. Šiška 40 — pod hribom. 3311
KUPIM
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek S.— Din.
MLINSKO KOLO
železno, rabljeno, notranje, za vodni mlin, kupi Konrad Vernik Ivanjkovci. 3298
ELEKTROMOTOR
5 KS, rabljen, kupim. Korbar, Hrušica, p. Dobrunje. 3308
DOPISI
JESENSKI VEČER Dvignite v upravi »SI. Naroda« pismo pod to šifro. 3309
POSEST
MALO POSESTVO
prodam. Gospodarsko poslopje, tri njive, travnik, sadni vrt, ob državni cesti, pet minut od železniške postaje, dobro uro od Ljubljane. Simon Kočevar — Škofljica 46. 3307
SLUŽBE
Beseda 50 par, davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— Din. t KROJAŠKA POMOČNIKA za velike in male kose, samostojna, za fino, prvovrstno delo, sprejmem po sposobnosti za stalno proti dobri plači. Kon-fekcionarji izključeni. Prebeg, Knin, Dalmacija. 3291
> >
din 3.—. 5.— din 4.—
3.— do 5.— 3.—
10.—
čitajte! Važno!
Cene prehrane in pijače
Vsak dan in ob vsakem času: mleko, kava, čaj, golaž, vampi, jetrca, hrenovke, klobase itd. din L,—, 2.—, 3.—, 4.— Ocvrte ln pečene piske — porcija din 6.50
KOSILO od 12. do 15. ure (se kuha dvakrat):
zakuhana juha. 2 prikuhi, goveje meso > 6.— do 8.— s pečenko > 10.—
s pečenko in močnato > 12.—
VEČERJA v mnogovrstni dnevno različni izbiri > 4.— do 8.— Brezmesna hrana
VSAK PETEK: kuhani sirovi štruklji morske ribe — porcija idrijski žlikrofi
V SOBOTAH IN NEDELJAH:
domače krvavice s kislim zeljem >   5.—
domaČe pečenice > 6.50
divjačina s cmoki > 8.—
krofi z nadevom >  2.—
Palačinke z marmelado — komad > 1.50
Orehova potica in razno domače pecivo > 1.—   2.—
ter mnogovrstna druga jedila
Prvovrstna domača in dalmatinska vina - liter > 10.—, 14.—
Pivo v sodčkih ln steklenicah
Pristni domači jabolčnik » 5.50
EKSPRESNA KAVA — din 1.50 Sprejemamo abonente ter Isti niso obvezani jemati pijač!
GOSTILNA »PRI LOVCU«
Cesta 29. oktobra (Rimska) 24 — vogal Blehvetsova c. 2
ŠIV. STROJI
NAJNOVEJŠI OTR, VOZIČKI
2
MOTORJI T R I C 1 K L 1
£    BIV. STROJI N
igračni vozički, sklrojL avtomobilčki, kolesni deli
TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA
Karlovška e. 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 Ceniki (ranko!
KATERA IZMED VAS ZEU IZGLEDATI MLADA?
tzngjdba
IZGINJAJO GUBE
IihNU
lahko izgledat« bakar aa Mask« taait 35
lat
Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — ravno tak kakor vitalni elementi ▼ koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je znameniti profesor dunajskega v«. uČiiišča. ki ga je pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Ta  ekstrakt.  Imenovan »Biocel«. M je zdaj  v rožnati hrani sa kožo
Napravile Tokalon.   Uporabljajte   jo vsak ta        večer. V vsakem trenutaru Vašega
POIZKUS! spania h° v*** koža arkala te vitalne elemente. Vsako hitro, ko se zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežje, bolj Sladka — mlajša. Cea dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti aa deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo ha polt. s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kote Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajamčeni, sli na •*» denar vrne.
Vladvka:
40
MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE
FANTASTIČEN ROMAN
Ta beseda je sugestivnejsa od vsake druge. Luiza je spadala med tiste ljudi, ki so živeli kakor »Kraljevski potepuh < in umirali če treba kakor zapuščen pes, ki jim pa tudi po smrti ostanejo oči nekam čudno odprte, da se zdi, da zre iz njih nekaj neznanega, skrivnostnega in lepega.
V svoje besede je položila to primes humanosti s spretno roko kuharja, ki ve, kako je treba pripraviti okusno jed. Tako bo Havel to gotovo laže prebavil.
Da je bil tu malo prej ubit človek, to je ni prav nič motilo. Zdaj je vojna in vojna pač ne more biti brez mrličev. Sicer pa ona ni bila tako blizu Havlo-vemu umoru. Zato ji ni moglo priti na misel, da visi Havel tako usodno samo na tej žrtvi vojne. Gotovo je bila pa že sita tega neznosnega molka, ki bi utegnil tudi njo spraviti v slabo voljo.
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa Havel odkril svoj načrt. Njegove besede so obrnile njene misli čisto v drugo smer. Tema ne bo večno zakrivala zemlje. Urni mehanizem, ki je vrgel svet v to črno brezdno, lahko prav tako hitro dvigne solnce zakrivajoči zastor. Samo Konzorciju mora lagati, da se iztrga iz njegovih krempljev.
— Nepremično lahko leživa tu, roke pod glavo in čakava, čakava, da bo vse storjeno.
— Potem takem je pa to sijajno! — je vzkliknila gsjjsJa ne toliko zaradi upanja v nadaljenje življe-
nje, kolikor igre med njima in Konzorcijem, Njeno pustolovsko srce je bilo navdušeno.
— Ne tako sijajno, kakor se ti zdi, — je odgovoril Havel z glasom, spominjajočim na smrad katakomb. — Svoj boj a Konzorcijem sem imel že tako pripravljen, da se nisem bal poraza. Razmišljal sem o mnogih možnostih in za vsako sem imel pripravljeno še posebno orožje. Pozabil sem pa ali bolje rečeno nisem mislil toliko na to, da pride med mliTiaka Kolesa tega boja mnogo ljudi in da bodo mnogi nedolžni trpeli.
— Vsega tega, kar se je že zgodilo in kar se še bo, me je postalo groza šele zdaj, ko se bojim, d> deset dni, kolikor bo zemlja zakleta v temno peklo, vprav zadostuje za zblaznelosL Zato sem imel pred očmi dve nalogi, ko sem vas povabil s seboj. Da vas iztrgam iz njihovih rok in bH sem tako sebičen, da sem se zanašal tudi na to, da mi boste pomagali prenašati breme mojega prokletstva,
— To je sijajno! Deset dni tako čudovitega dopusta. Kako se morete v tako zanimivem položaju, ob taki priložnosti, ki se morda nikoli več ne povrne, ukvarjati z brezpomembnimi zrni, ki bodo strta med mlinskima kamnoma? To je njihova usoda, njihovo naključje ali njihova prebrisanost. Tudi če bi ne bili posegli v to vi, bi jih bilo v vojni zmletih neštetokrat već.
— Imam svoj predlog. Postaviva tu šotor. Zdaj sva Že nekje na polju. Lahko bi prišla čez graben, da bi ne bila na pod vsem, ki se drže te ceste kakor slepec berglje. Cim dalje od njih, tem bolje. To osvajava povsem neznan kraj. Lahko bi hodila po okolici, filozofirala ali pa se kratkočasila s sportom. Lahko bi se medsebojno izpopolnjevala s svojimi iz-
kušnjami ali pa prespala vso to dolgo noč, dokler ne vzide solnce. To bo kakor potepuška naselbina v noči in tem zanimivejše bo, ker se na to sploh nisva mogla pripraviti.
Havel se je počasi omehčal pod vplivom njenih besed in čakal je samo, kdaj skoči na avtomobil liki gozdna vila in zakliče radostno: A hoj!
33.
Havel je stopal pred avtomobilom, da bi z rokama našel kraj, kjer se odcepi od ceste kolovozna pot. Našel jo je kmalu. Luiza za njim, korak za korakom, je odvedla avto do mostička. Potem sta pa krenila po poljski poti kar na slepo srečo. Vsaka pot vodi nekam in najboljša je taka, ki ne poznamo njenega cilja. Morda izgine kje na polju sredi velega osata ali pa se izgubi v gozdu, kjer prepevajo vile.
Kar je zadišalo po pogorišču. Smrad je postajal vedno hujši. Havla je znova prevzela groza ob misli na zločin, ki naj bi ga bil zopet storil on. To je moralo biti strašno, ko je tu gorel. — in nihče ni ničesar videl. Morda so samo prasketale strehe, ko so jih lizali plameni in dim je silil v nosove. Koliko nedolžnih žrtev je padlo?
.Smrad po pogorišča je postajal vedno neznosnejši.
Kolovozna pot, po kateri sta se peljala, je imela dve izvoženi koleanici, med katerima se je vlekla dolga ozka brazda, morda zelena, gotovo sveža, na kateri je bila mehka preproga zelene trave.
Peljala sta se razmeroma dobro. Havel, ki je stopal še vedno spredaj, je hodil vedno hitreje, da bi ušel neznosnemu smradu. Trajalo je pa salo dolgo, preden je prišel tja, kjer je smrdelo najbolj, in tedaj
se mu je zazdelo, da mu sili v nos strupen plin, ki prinaša z vsakim dihom neizogibno smrt.
Potem sta pa nadaljevala pot. Šlo je zelo počasi-Smrad po pogorišču je pojemal, veter ga je zanašal na drugo stran, pa se je zopet vračal. V Havlovi domišljiji se je še razraščal in napenjal liki ogromen balon.
Naenkrat pa je zadišalo po gozdu.
Iglasto drevje sta skoraj čutila 3 prsti, človeku se zdi v takem gozdu, da izteguje na tisoče odprtih dlani pred seboj pozdrav. Toda Havel je stopal še naprej, tako daleč, da je bil prepričan, da je že daleč od pogorišča, ki se je kadilo za njim nalik krvavemu očitku podlega greha.
Potem se je pa obrnila pot navzdol — najprej polagoma, potem pa vedno bolj. Zavila sta ob robu in krenila previdno na polje komaj sto korakov od poti. Avto se je pomikal počasi čez njivo in nedozorelo žito je hrustalo pod njim. Globoka brazda je ostala za njima,
Kar sta prispela do meje, do prvega grmovja, do prvega borovca. Tam sta izstopila in obstala na robu gozda. Dolgo sta molčala. Potem sta pa začutila, kako naporna je bila pot. Da ni bilo smrti nad njunima glavama, bi se ne bila odločila za njo.
Našla sta griček, kjer sta sedla in se objela.
Tovariša,
— Ali verjameš, da je mogoče v tej neizprosni temi videti? To je kakor fata morgana, kakor če se ti naenkrat stemni pred očmi in vidiš na žolti projekcijski plošči možganov podobe, zatemnele kakor Rembrandtova dela.
Oči' same se poigravajo s
Vezuv — pogonska sila
za ogromno elektrarno
Vezav M lahko dajal toliko energije, *a M bila vsa Italija preskrbljena z elektriko
Vezuv je na evropskem kontinentu edini de hi joči vulkan. Dviga, ae v rodovitni pokrajini na obali Neapeljskega zaliva 1168 m nad morje. Za njim točno v smeri od morja sledita samo 50 m nižji ognjenik Man te Comma, ki je pa že ugasel. Med obema ognjenikoma je gorsko sedlo
A trio del CavaHo. Pobočje Vezuva je pokrito s strnjenimi piastmL lave m tu pa tam se iz razpok se kadi vroča para in ptai. Tem izapore-varijem pravi prebivalstvo    fumarole, kar je v zvezi z besedo fuznare ali kaditi. Is žrela, ki meri v premeru 700 m, se neprestano kadi. Iz nje-j ga se vale oblaki vročih plinov, ki imajo : v sebi skrito ogronaio energijo.' j    Doslej je bil Vezuv cilj mnogih turistov, ki so prinašali vsako leto tja težke tisočake. Za udobstvo turistov je dobro preskrbljeno. Kdor je hotel prej pogledati v zrelo Vezuva, je moral hoditi peš na ognje nik, ali pa ce je imel mnogo denarja, je lahko sajahal osla šn prispel tako do vrba. Zdaj je speljana na Vezuv električna železnica In krasna avtomobilska cesta. Zadnji del poti napravi turist po žični železnici, speljani do roba žrela. Marsikateremu inženjer ju je že sinila ob pogledu v zrelo Vezuva v glavo misel, kaj vse bi as dalo napraviti s pomočjo energije, skrite v vročih plinih, ki se zdaj izgubljajo v srak. Vpreči Vezuv v službo tehnike, ukroti tU ga tako, da bi se njegova sila ne izgubljala brez haska, temveč da bi poganjala  stroje,  dajala svetlobo, gonila vlake itd.
To se zdi na prvi pogled utopisticno, toda pri sedanjem razvoju tehnike bi tudi to ne bilo nemogoče. In res so o tem že resno razmršdjali. Italija ima nekaj podobnega v manjšem obsegu že od svetovne vojne. Na nekaterih krajih Toscane puhti iz zemlje vroča para in plini. Prej so se izgubljali brez haska v zrak. sedaj se pa njihova energija izkorišča za pogon dinamo električnih strojev. Pri mestu Larderella stoji ogromna fumurolska elektrarna, ki daje električni tok petim mestom, mnogim tovarnam In železnicam.
Preden pridejo iz zemlje puhteči plini v turbine, jih je treba očistiti in pri tem dobe važne postranftfve produkte, med njimi borovo kislino in ogljikov kisik. Nekaj podobnega kakor v Toscani se bo dalo sčasoma napraviti tudi na Vezuvu, samo da bo to mnogo večje pod je: je. Italijanski učenjaki so izračunali, da bo mogoče iz Vezuva preskrbovati z električnim tokom vso Italijo, tako da postane Italija neodvisna od uvoaaa premoga, ki ga sama nima.
Ta ideja je tehnično že obdelana. Sprožil jo je neki nemšk. inženjer. Vse kaže, da ta inženjer ni daleč od inženjerjev V. in H. von Rommerjev iz Munchna, ki sta ta načrt tudi opisala v neki nemški reviji. Po tem načrtu naj bi zavrtali iz doline A tria del Cai aH o v bok Vezuva sistem ognjevarnih cevi tako, da bi prišli približno 100 m pod površino žrela na rov, skozi katerega se vali para iz ognjenika. Para ima v tej globini velik pritisk ki napeljali bi jo v elektrarno, zgrajeno v A triu del Cavallo. Para bi se seveda morala poprej s pomočjo filtrov prečistiti Prav tako bi bilo treba kemično zavarovati filtre in druge naprave, da bi se ne vnele. Prestreči hočejo tudi fumarole na pobočju Vezuva.
Tako bi pridobUi neizčrpen vir energijo m Italija bi bila preskrbljena z električno energijo brez vsakega premoga, dokler bi Vezuv r.e ugasnil. Obenem bi bil pa rešen neapoljski kraj nevarnosti izbruhov, kar je tudi velikega pomena, O tem dalekosežnem načrtu tehniki zaenkrat sere razmišljajo. Toda kdor ve, kako ogromna in drzna dela zn^agujejo zdaj inž en je r-ji, ne bo dvomil o tem. da se bo dal ob zadostnih denarnih sredstvih v d oglednem času uresničiti tudi ta načrt.
zadene kazen. — Laz in krivica lahko živita dolgo, slednjič pa dočakata sodni dan v francoskih revolucijah in drugih strašnih načinih. — Kraljestvo misli nima nobenih meja.
Astrologi o decembru 1939
Ne bomo mogli reči, da je vse dobro, ker je konec dober
V decembru se bodo planeti porazdelili nekako enakomerno. Saturn se oo gibal se vedno v osi med Ju p" trom in Uranom, Sonce pa se bo pomikalo med Venero in Merkurjem. Piane ti so tako razporejeni v prvi polovici meseca, da drže harmonične konstelacije ravnotežje z neharmoničnirni, v drugi polovici meseca pa se stvori jo že nekateri prav kritični aspekti, katerih vrhunec je dosežen dne 28. decembra s katastrofalno opozicijo med Marsom in Neptunom. L. 1939 se je pričelo s kritičnim aspektom, to je bil dne 2. januarja kvadrat med Soncem in Saturnom, končalo pa se bo z mnogo bolj kritično opozicijo. Zaradi tega niti ne bomo mogli reči o tem letu. da je vse dobro, ker je konec dober.
V prvi polovici decembra se torej stvori jo več j« del pozitivni, ugodni aspekti. Merkur se spoji harmonično večkrat z Jupitrom, kar kaže v splošnem, da bo prva polovica decembra ugodna za znanstveno delo in za gospodarsko življenje, pa tudi na področju umetncsti je pričakovati novih stvaritev v tem času.
Dne 4. decembra bosta Merkur in Ju-jjjter v trigonu. Mnogi bodo občutili blagodejne kozmične vplive te konstelacije, dostopni bodo za nove pobude, razširilo se jim bo miselno območje, z upanjem v bodočnost in z zaupanjem v sebe se bodo lotili dela, na svet in življenje bodo gledali op t-'mistično. Dne 13. decemora se ponovi ista konstelacija med Merkurjem in Jupitrom z istimi dobrimi učinki.
Dne 16. decembra bosta Venera in Uran V harmoničnem trigonu. Aspekt bo vplival na nase podzavestno življenje, na naga čustva in nagone ter bomo obenem imeli morda nekoliko romantične aH pustolovske želje. Čustva bo treba nekoliko držati na vajetih, da ne bomo naredili prevelikih neumnosti.
Dne 17. decembra bosta Sonce in Saturn v trigonu. to je zopet pozitivna konstelacija, ki zaključi v splošnem dobro pc~ loVco letošnjega decembra, nakar sledi serija kritičnih rjspektov. 17. december bo ogolcn in primeren za življenjske bilance, za gioblje spoznanje življenja in temu primemo ureditev dela in življenja. Z občut-
Igralci in umetniki
Edoardo Ferravilla nekoč popularen italijanski igralec jc veljal za lakomncža. Komiki so razširili o njem glas, da je najtr-dovratnejšn Harpagon: vozil se je v drugem razredu in ko so mu impresariji po pogodbi izplačevali voznino za prvi razred, da bi prihranil razliko, jc živei v zmernem udobstvu, izogibajoč se luksuza, ki bi mu ga bilo njegovo premoženje zlahka nudilo, ljubil je samoto, da, celo zapuščenost. Pri vsem tem je pa imel eno slabost: aperitiv americano s sodo. Toda plačeval si ga je raje vedno sam, čc mu je hotel kdo plačati aperitiv, jc obšla Fcrravillo takoj zla slutnja, da mu bo moral to trojno povrniti. V takih primerih jc mrmral sam pri sebi:
En vermut, ki bi ga danes popil zastonj, bi me veljal jutri v najboljšem primeru dva, v slabšem primeru pa štiri vermute.
Ko je umrl eden izmed prvakov milanske drame, so mu priredili naravnost kraljevski pogreb. Vse v Milanu nastopajoče gledališke družbe so poslale na njegovo krsto vence in šopke. Na mrtvaškem vozu, zasutem % venci m šopki, sc jc lesketal na častnem mestu šopek, komaj tako velik kakor dlan. To je bil šopek Edoarda Ferraville.
Po pogrebu je krenil Ferravilla v hišo žalosti hi šel v četrto nadstropje, kjer je vdova s sirotami objokovala pokojnika.
— Tu jc tisoč lir, je zašepetal boječe. . Nerad razmetavam denar za rože. To ni aa nič... ti šopki.
rotem pa je pripomni;! z nekoliko porogljivim glasom:
— Toda nikomur niti besedice o tem, nihče tega nc sme zvedeti. Bil bi ruiniran.
In odšel je.
kom za odgovornost, zreTm preudarkom in notranjo trdnostjo bomo na ta dan kos tudi najtežjim nalogam.
Na tri dneve v prvi polovici meseca pa je treba le opozoriti, in sicer na 10.. 11. in 12. december, ki na splošno niso kritični dnevi, pač pa obstoja v teh dneh nevarnost za nesreče, in sicer za požarne nesreče.
Dne 18. decembra se prično kritične konstelacije. Na ta dan bosta Sonce in Neptun v kvadratu. Neptun v takem aspektu oslabi življenjsko silo in naredi človeka preobčutljivega, nestalnega in sprejemljivega za tuje vplive. Ob takem dnevu je najbolje, da gre človek vase. kakor pravimo, in se zbere ter štedi s svojimi energijami. Ne zaupaj v takem razpoloženju ljudem, ki jih ne poznaš dobro in nisi docela preprčan, da ti hočejo dobro, sicer bos podlegel slabim vplivom. Ne nanašaj se na druge, duševno in telesno depresijo pa skušaj premagati, zavestno otresi ne razpoloženje, čuvaj svoje zdravje in ogni se sleherni preobremenitvi živčnega sistema. Pri taki konstelaciji si privošči mir in počitek.
Dne 20. decembra bosta Venera in Saturn v kvadratu. Pod vplivom Venere bodo mnogi imeli želje, katerih uresničenje pa ne bo mogoče zaradi nasprotujočega vpliva Saturna. Mnogi zapadejo v depresije, če se jim ne izpolnijo želje, k depresiji pa se utegne pridružiti še nagnjenje za beg v samoto ali za odtujitev od ljudi, ki so nam bili doslej blizu. Mnogi zaljubljenci bodo ta dan lahko imenovali kritičen dan. Vsi naj ponrslijo, da je prav odrekanje in samozp tajevanje najboljša in najbolj učinkovita vzgojna in obratovalna sila V odrekanju in sam oza tajevan ju se izkuje trden Enačaj. V življenju doseže tisti, ki se odreče osebnim užitkom in željam, mnogo več kot tisti, ki misli seumo na sebe m na svoje osebne želje in željice.
Dne 21. decembra sledi na sebi dokaj ugoden tr gon med Venero in Neptunom. To je tudi eddna pozitivna konstelacija v drugi polovici decembra. Ta dan bodo čustva in mišljenje v harmoniji, mnogi se bodo navdusiF. za lepoto m za ideale, le
svojo fantazijo naj brzdajo. Trda stvarnost je najboljše zdravilo proti takim nagnjenjem in najboljša obramba proti nevarnim iluzijam.
Dne 22. decembra bosta Venera in lunin vozel j v disharmoničnem kvadratu. Dan bo prav primeren za prerekanje in spore. S svojimi egoisrtičniani Interesi ne moti torej harmonije, ki vlada med teboj in bližnjim5. Dne 22. decembra bosta tudi Sonce in Jupiter v kvadratu. Tudi ta aspekt nagne k nesoc^alnemu ravnanju, k precenjevanju samega sebe in k b.ihaštvu.
Dne 28. decembra zaključi leto katastrofalna konstelacija, in sicer opoz cija med Marsom in Neptunom. Mars vlada našo volj, Neptun v taki konstelaciji pa rusi voljo in je sploh negativen. Pod takim koz mičnini vplivom utegnejo nastat* mi rodne katast) ofe in velike nesreče. Aspekt kaže na motnost atentatov, uporov. Izredno slab je njegov vpliv na promet, zlasti na pomorski promet. Slišali bomo o katastrofah na morju in o nasilnih dejan jih. V osebnem Svi jenja mora človek z vso energijo obdržati ravnotežje in čuvati svoje živce.
Čebele in nikotin
Učinek nikotina na čebele so že opetovano proučevali in mnogi poskusi so pokazali, da nikotin in njegova žveplenoki-sla sol nista preveč strupena za prebavila čebele, gotovo mnogo manj od arzena ter modre in zelene galice. Poskusi so mnogo pripomogli k poravnavi sporov med sadjarji in čebelarji Nekoliko hujše učinkuje nikotin na čebele v tekočem stanju. Ko so čebele poškropili z 0.1 do 0.5° o raztopino, jih je pomrlo 40 do SO9/: Toda v praksi do tega nikoli ne pride. Tudi na
dihalne organe čebel nikotin ne učinkuje tako nevarno kakor mnogi mislijo. Tobačni ekstrakt posušen v 24 urah ni zastrupil pii poskusih nobene čebele. Niko-tinov prah ni škodoval čebelam v ulju, niti njihovemu plodu. Leteče čebele so brez škode poškropili s tekočino, obsegajo-čo 1.5u/e nikotina in brez škodljivih posledic so letale po oblakih prahu, v katerem je bilo do 2.5° • nikotina.
Hujše posledice so nastale za čebele šele ko so jih poškropili z raztopino 1.56/» nikotina, kateremu so primešali nekaj mila. Čebele pa ločijo tudi slabo koncentracijo nikotina od kisle vode in beže pred nikotine vo raztopino, pa naj bo še tako slaba Navadni nikotinski preparati, ki jih rabimo za pokončavanje rastlinskih škodljivcev, ne morejo biti nevarni čebelam, ker jih že instinkt varuje pred svežim nikotinom.
Za razširitev Igriške ulice
odločitve po ie ni prišlo
Načrti so že izdelani, do
Ulisse Barbieri je pisal svoje drame vedno in izključno v Caffe deirArena di Bolo gna. Njegov tvorni sistem je bil tale: ob torkih in sredah je pisal drame, ob četrtkih m petkih jih je njegova družba študirala in uprizarjala, ob sobotah in nedeljah so se drame igrale. Vstopnina je znašala 30 centesšmov. m prihodnji teden se je pričelo #nova.
Barbieri je poznal tajno gledališkega učinka in znal je dobro izrabiti igralce, s katerimi je mogel razpolagati. Ce se je pojavil v njegovi družbi dober intendant, se je takoj izmislil zanj pretresljive prizore. Če je bila tu primadona po njegovem okusu, jo je vprašal:
— ALi hočeš, da te pustim umreti, ari pa bi se raje rešila. Morda bi se pa hotela omožiti?
— Kakor misliš. . . Sicer Ki m- pa bilo ljubše umreti. Saj ves, kako znam umirati.
— Vem. vem... toda puščam te že tri tedne po vrsti umirati... Ne hotel bi te izkoriščati, saj me razumeš...
Nekoč so igrali v Arena Botognese eno izmed Barbierovih dram. Dejanje se je bližalo koncu, zaključni prizor je plaval tako rekoč nad glavami nastopajočih igralcev. Bili so mož, žena in njen ljubčok, torej po- | ložaj, kakor si ga le more igralec in gledalec želeti Vendar je pa pripravil Barbieri gledalcem presenečenje. Na odru sc zakonska žena m njen ljubček objemata. Preseneti ju mož, skoči k steni, sname puško, ki so jo imeli varani Barbierovi možje veuao pri rokah m pomeri ns zapeljive*. Prestrašena žena pa skoči pred rev ki zakliče možu:
— Ah, nikar! Stoj! Saj bi ustrelil očeta svojih otroki
In med burnim ploskanjem zastor pade.
Iz misli Mahatme Gandhija
Naš vek je postal vek hinavščine in neiskrenosti. — V Ameriki in v Evropi je res mnogo ljudi, ki so zagrizeni sovražniki vere. — Moralna načela, ki se po njih ne ravnamo v praksi, so brez vsake vrednosti. — Namen ne more posvetiti sredstva. — Cesarja Aleksandra so nazvali zgodovinarji Veliki. Povsod je širil izobrazbo, umetnost in znanost, grške šege in
Ljubljana, 30. novembra Igriška ulica je krajša in ne posebno znana, zato bi ji človek na prvi pogled ne pripisoval posebnega pomena. Kmalu pa lahko sprevidimo da je v prometnem pogledu zelo pomembna in da je ena najvažnejših zvez središča z južnimi četrtmi, a zadnja leta se je njen pomen še povečal, ker jo uporabljajo celo kot tranzitno cesto.
Vendar ta ulica, ki je dobila ime menda po gledališču, ne more imeti pravega prometnega pomena, dokler nc bo v vsej dolžini razširjena vsaj na normalno širino ceste; promet bo colo ovirala, ne da bi mu služila. Tega se prav dobro zavedajo posestniki v okolici te ulice in zato se obračajo na mestno poglavarstva naj se zavzame za razširitev ulice, za kar ni zdaj več nobenih večjih ovir.
Posestniki dokazujejo svojo zahtevo s prepričljivimi razlogi. Predvsem jc treba upoštevati, da je Igriška ulica pomembna prometna žila, ki drži od središča proti Mir ju in Viču. Od Kongresnega trga proti Viču je po Igriški ulici najkrajša pot. Poslužujejo seje zlasti pešci, a od leta do leta je tudi tu živahnejši vozni promet. Posebno je živahno v tej ulici zjutraj, opoldne in zvečer. -Po nji hodijo na delo in sc vračajo domov številni delavci in uradniki iz južnega mestnega dela pa tudi mnogi delavci tobačne tovarne uporabljajo to pot. Vozniki se radi izogibljejo bivše Rimske ceste in Gradišča, ko vozijo iz mesta proti Viču ali v nasprotni smeri Vožnja po Cesti 29. oktobra je namreč precej otež-kočena zaradi tramvaja (dvojni tir) in na križišču te ceste in Gradišča je oster in nevaren ovinek. Zato si tudi marsikateri avtomobilist izbere raje vožnjo po Igriški ulici. Toda tudi v Igriški ulici je vožnja precej tvegana, čeprav bi bila primerna tudi za vozni promet. Ko bi se vozni promet usmeril predvsem po Igriški ulici, bi bila razbremenjena Cesta 29. oktobra in Gradišče tam, kjer je zdaj promet otežko-čen zaradi tramvaja.
Upoštevati pa je tudi treba, da je Borštnikov trg v prometnem pogledu precej pomemben, ker je na njem avtobusno posta-
jališče. Tu sc ustavljajo avtobusi, ki vozijo na progi Ljubljana—Polhov Gradec odn. HorjuL Ta trg je bil prometno pomemben žc prejšnje čase, ko so se na njem ustavljali vozniki, ki so prihajali v mesto od notranjske m polhograjskc stranu Ts je že dolgo tudi trg za seno.
Igriška ulica je bila delno razširjena, ko so bile zadnja leta ob nji sezidane vedske, moderne hiše. Zdaj stoji ob nji že 5 večjih novejših hiš. med njimi tudi tako zvani mali nebotičnik, druga najvišja (?) stanovanjska hiša v Ljubljani, last Hranilnice dravske banovine. Toda ulica je še vedno zelo zožena, saj stoji ob njej stara enonadstropna Škafarjeva hiša celo 9 m iz nove stavbne črte. I "lica je zaradi tega tam le 6 m široka s pločnikom vred Promet je posebno ote/kočen ob slabem vremenu; pešci se tam nc morejo umakniti vozilom, ki brizgajo blato celo do prvega natlstropja hiš. Ce se srečata dva voza, si morata deliti rudi pločnik.
Ulica pa bo pridobila v prometnem pogledu še večji pomen, ko bo Borštnikov- trg zvezan neposredno z Mirjem po podaljšani Murnikovi ulici, ki drži od tehnike proti Živčevemu dvorišču. Podaljšek Murni-kove ulice je že zazidan, saj stoji ob njena poslopje Šolske poliklinike in nasproti poslopje Zavoda za strojništvo Podaljšana Murnikova ulica do Borštnikovega trga. bo nudila najboljšo zvezo središča mesta s poslopji tehniške fakultete in Šolsko polikliniko.
O razširitvi Igriške ulice so na magistratu razpravljali že nekajkrat ko so hkrati razmišljali o ureditvi Borštnikovega trga. Izdelani so tudi že načrti. Toda do od ločitve ni prišlo, menda v gla\ncm zaradi tega, ker se niso mogli zediniti zaradi <xLku-pa sporne stavbe. Lastnik jc bil preužitkar Bolte, ki je pa nedavno umrl. Sedanji lastnik je ponudil hišo in del parcele mestni občini v odkup. Zato se okoliški posestniki tudi zdaj obračajo na moti <» pUfU>lXltPm Predlagajo, naj bi na magistratu upoštevali že pri sestavi novega proiačuna razširitev Igriške ulice in regulacijo Borštnikovega trga. Ker izdatki nc bodo veliki, upajo, da bodo s svojo prošnjo prodrla.
Veseloigra »Maksi« na brežiškem odru
Predstava je bila zelo dobra in mladina je dokazala,
kaj zmore dobra volja
običaje z nedvomno blagodejnimi posledicami. Toda njegova pobuda je bila da bi s pomočjo vsega tega zaslovel. Kako moremo torej trditi, da so bila njegova dejanja moralna? — Samo tisti človek je resnično kreposten, ki živi pošteno samo da bi živel pošteno. — Nikjer ni rečeno, da morajo biti vsa sebična dejanja podla, toda prištevati jih med morama bi pomenilo blatiti moralo. — Niti poedlnec, niti narod ne more nikoli nekaznovano krčiti moralnega zakona. Tat. okrade sebe, slepar oslepari sebe. — Tudi če lahko dosežemo kak sebičen cilj s tem, da škodu- | jemo bližnjemu, bi ne smeli tega storiti, kajti dobro, doseženo s podlimi dejanji, je samo dozdevno ne pa resnično. — Kaj pomaga človeku, če bi si pridobil ves svet, če bi pa pri tem trpela njegova duša? Človek še daleč ni tako močan, kakor medved, bivol in druge živali in zato bi v fizični borbi s temi živalmi podlegel. In vendar jih je obvladal s premočjo svojega razuma. Prav taka fi borba med človeškimi bitji. — Ošaben in nadut človek Ima lahko uspeh nekaj časa, pozneje ga pa
Brežice, 28. novembra
Kot uvod v letošnjo sezijo je vprizoril dramatični odsek našega Sokola 18. in 19. t. m. na odru v »Narodnem domu« veseloigro »Maksi«. Igra, ki sicer ni posebno duhovita, je bila izbrana iz tehničnih razlogov, ker so bile vloge že natipkane in ni bilo treba naprtiti društvu novih stroškov in ker br. režiser ni poznal sposobnosti začetnikov. Na odru smo videli same mlade in nadebudne Sokole in Sokoliće, ki so tudi prav dobri telovadci. Zato je bilo zanimanje za to igro dokaj veliko, ker so hoteli vsi videti, koliko zmorejo mlade moči. Predstava je izpadla nad vse pričakovanje zelo dobro in mladina je dokazala, kaj zmore dobra volja. Kljub temu, da so vsi bili zaposleni pri telovadnici, saj je akademija za 1. december pred durmi, so redno in točno prihajali k vajam In z veseljem na-studirali dosti obširne vloge. Seveda gre za dobro podajanje vlog br. režiserju največji delež.
Kratka vsebina igre je ta-le: Lovec Lojz ima psa Maksi na, ki je poleg tega, da krade, tudi še Don Juan vaških psov. Ker pa ni prvovrstne pasme, zato tudi posledice njegove ljubezni niso Čistokrvne. Vsa vas z županom Srebrnjakom na čelu se zaradi te »pasje mrcine« razburja. Pri sosedu Orehku zaprejo psa, ki pa uide in ukrade iz županove kuhinje ovčjo pečenko, ki je bila pripravljena za zaročno pojedino. Županova kuharica Mina in njen ženin Ore-hek skleneta umoriti Maks In a, da z njim nadomestita ukradeno pečenko. Orehek pridobi za ta »zločin« pastirja Jozla. Ta pa tega ne stori, temveč zanese v kuhinjo ko-zliča, ki se mu je ubil, Makslna pa pelje lovcu nazaj. Tega pa do konca igre nihče ne ve in pri pojedini, katere se udeleži tudi Orehek. je ta z občinstvom vred prepričan, da se gostijo z Makslnom. Poleg te igre se odigravajo vzporedno ljubezenske spletke med bogatim a omejenim Mataaaaovim Na-
četom in navihanim lovcem, ki sta tekmeca pri županovi hčerki Katrici.
Vloga župana Srebrnjaka je bila zelo dobro in naravno podana ter nikakor nI bilo opaziti, da je igralec prvič na odrskih deskah. Matasanov Nace je bil kar doma na odru in je spravil občinstvo v najboljšo voljo. Odigral je svojo sicer hvaležno vlogo zelo verjetno in spretno ter se je Izogibal pretiravanju, kar mu štejemo posebno v dobro. Neprisiljen in uglajen v igri je bil Orehek, ki pa menda ni prvič na odru. Prav dober je bil lovec Lojz, zlasti v prizorih z Matasanovim in Srebrnjakom, medtem, ko je bil v ljubezenskih prizorih s Katrtco še malo boječ in nesiguren. Jozl je pastirja prav posrečeno odigral in bi ga radi videli v kaki daljši vlogi. Oba orožnika sta napravila iz svojih nehvaležnih vlog, kar se je pač dalo. In malo bolj različno bi bila lahko govorila.
Ženske vloge so bile vse v dobrih rokah. Ljubka Katrica. jezična Mina in temperamentna Marička. vse so bile na mestu in zabavale publiko, ki tudi ni štedila z odobravanjem. Omeniti moramo še šepetalko, ki je — tudi kot novinka — zelo diskretno suflirala. kar je posebno hvalevredno. Zadnja leta je bilo namreč slišati v poslednjem kotičku dvoran^ preje bej»pdo iz šepetalni-ce. preden jo je izgovoril igralec na odru.
Mladi igralci so se s to iirro zares postavili in jim je treba le čestitati k uspehu. Nekateri med njimi so talenti, ki bodo ob dobri režiji in z nekoliko rutine lahko prevzeli najtežje vloge in tako zamašili vrzel v zredčenih vrstah starejših igralcev. Kakor čujemo, se že pripravljajo za silvestrovanje in tudi novo igro se bodo začeli učiti po 1. decembru. Tako je prav! Mladina na plan in korajžno naprej! — Pri prihodnji igri bi pa svetovali, da naprosijo sok. orkester, ki bi naj izpolnil sicer kratke odmore s prijetno glasbo.
Urtjuja Jetfe Zveča« II Zo »Narodno tekamo* Pran Jaran II Za upravo in msararni da) lista Oton Christot // Vsi v Ljubijo«